številka 6 četrtek, 15. februarja 1996 130 tolarjev
OTRO
p. do 18.30 ure
ni in Sanja Mlinar«
fev . J
;olariev. *
seje Sveta Mestne občine Velenje
Je foiia zemlja odprociana Zakonito ?
Trinajsto zasedanje Sveta Mestne občine Velenje je bilo znova obsežno. Svetniki so podprli program dopolnilne dejavnosti Bolnišnice Topolšica, ob tem pa vztrajali, da se njena osnovna dejavnost ne spremeni in da se tudi ne zmanjša število postelj. Zeleno luč so dali oblikovanju službe občinskega nadzora, ki bo skrbela za red v mestu, oblikovali pa tudi svoj okvirni delovni program za letos.
Precej dolgo so sc svetniki zadržali ob predla- izacijo sklepa sveta v zvezi z razrešitvijo prometnih ganem, nekaj več kot 36-odstotncm povišanju zagat v krajevni skupnosti Gorica in osnutek odloka prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnega o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave, zemljišča. Največ pripomb je bilo izrečenih na Odprli so tudi razpravo o osnutku predloga o nameravano financiranje parkirišč ob novem ustanovitvi stanovanjskega sklada. Mnogi so se trgovskem centru in na nezadovoljivo izterjavo tega namreč spraševali ali ne bi bilo bolje imenovati le prispevka v zadnjih dveh letih. Omenjeno povišanje delovna telesa sveta. Osnutek so po razpravi in pa so po razpravi vseeno potrdili, to pa ne pomeni, utemeljitvah predlagatelja vseeno podprli, da se strinjajo s financiranjem parkirišč. O tem Na pobudo Franca Severja pa so pooblastili bodo odločali ob sprejemu letošnjega proračuna, komisijo za pripravo statuta in poslovnika sveta, da
Predlagana je bila tudi odprodaja zemljišča ob preveri sum o nezakonitosti pri odprodaji zemljišča stanovanjskem bloku (tam kjer ima prostore ABA) pri velenjski pošti, kjer je Vegrad že pričel s na Prešernovi v Velenju. Vegrad naj bi tam gradil pripravljalnimi deli za izgradnjo trgovskega centra, stanovanja. S to prodajo se svetniki niso strinjali. Več o seji na 3. strani.
Po obsežni razpravi so potrdili rokovnik za real-	■ (niz)
Jubileji šmarških kulturnikov
Konec tedna ho večinoma suho in hladno vreme.
Mesec februarje za kulturne ustvarjalce v občini Šmartno ob Paki mesec jubilejev. 90 let kulturne dejavnosti praznujejo, gledališka in folklorna skupina pa-20 letnico delovanja. Slednji so jubilej že zaznamovali dan pred slovenskim kulturnim praznikom in minulo nedeljo. Čajavka pa je bil naslov spletov pesmi, plesov in šeg, ki so jih našli pri raziskovanju ljudskega izročila v Zgornji Savinjski dolini.
U(tp)
Norčavi pustni dnevi
Pozabili bomo na vsakodnevne tegobe, jezo in zavist, si nadeli maske...Kdor si maske ne upa nadeti (ali vsaj za pusta sneti), se bo pač naslajal v veselju in norčijah drugih.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo
Rekli so
Rudi Satler, svetnik iz vrst DeSus-a v Svetu občine Šoštanj:
"Starostni sestav prebivalcev občine Šoštanj je zaskrbljujoč. Med upokojenci je denimo 1400 njenih prebivalcev, od tega jih je skoraj tretjina starejših od 70 let. Občina se stara, ker novih delovnih mest za mlade ni. Priložnost za pomladitev je samo v odpiranju novih obniiv.alnic in podjetij, vendar bi morala občina čim prej poskrbeti za ustrezno prostorsko planiranje. Ljudje bi v Šoštanju odpirali nove obratovalnice, a kaj, ko zanje ni lokacij. Zato odhajajo tja, kjer so."
■ mkp
RAZPISUJE PROGRAME IN SEMINARJE ZA PREKVALIFIKACIJO V
PRODAJALCE, POSLOVODJE
Pričetek bo 19. februarja 1996, ob 16. uri na Srednji trgovski šoli. Prijave: Srednja trgovska šola, Kosovelova ul. 4, Celje, tel.: 482930.
Informacije za dohodnino:
9770350556014
2 kVAS VAS
DOGODKI
15. februarja 199(
Brezsjmji vsebinskih točk je šlojia^seji SvetaobcineŠostanj zelo hitro
Je konec ljubezni med županom in Svetom?
V torek, 6. februarja dopoldne, je bila v Šoštanju seja Sveta občine Šoštanj. Poročali smo že, da je na njej odstopil Franc Pečovnlk, predsednik Sveta občine Šoštanj.
Njegov odstop je nepreklicen, je rekel, tako s položaja predsednika kot člana sveta in vseh delovnih teles, katerih član je bil. Med razlogi je navedel neuresničene sklepe sveta v zvezi s skladi, sprejemanje sklepov za nazaj in očitke, da so gradiva (ne pripravlja jih sam), slabo pripravljena. Tako je rekel on, skozi razprave, ki so se pojavljale v Svetu zlasti ob zadnji točki, pri pobudah in vprašanjih, preden je predsednik Sveta odstopil, pa se da razbrati, da so bila razhajanja med njim in županom občine Šoštanj dr. Bogdanom Menihom o delu in pristojnostih enega in drugega globoka.
In kaj je bilo v teh pobudah tisto, ki bi lahko bilo povezano s slutnjo, da odnosi med županom in Svetom niso najbolj rožnati? Milojka Plamberger (ZLSD) je vprašala, ali župan dobiva gradiva za seje? Če jih, zakaj se sej ne udeležuje, če jih ne, zakaj jih ne dobiva? Rudi Satler (DeSus) je spomnil, da je bil 26. januarja v Listu objavljen Poslovnik občine Šoštanj, ki ni bil podpisan s strani predsednika Sveta. Zakaj je do tega prišlo in kako bodo lahko vedeli, daje bil objavljen tak, kot je bil sprejet, je vprašal. Pozanimal pa
Franc Pečovnlk: "Po svojih najboljših močeh sem prispeval, da
smo stvari peljali naprej."
podeželja) je podal pobudo, da se župan in predsednik Sveta sestaneta in pomenita, kar bi bilo v interesu vseh v občini, saj tako kot gre, stvari ne morejo potekati...
. Taka je bila razprava, ki je dala slutiti, da prihaja med Svetom in županom do razhajanj. Kot že rečeno, se je predsednik Sveta za odstop odločil čisto na koncu, najbrž ga je vsaj malo k temu privedla tudi odločitev svetnikov čisto na začetku seje, ob sprejemanju dnevnega reda, ko so ti po glasovanju in na predlog Marjana Jakoba (Lista za razvoj podeželja) z dnevnega reda, zaradi nestrokovno pripravljenega gradiva, umaknili štiri točke: razpravo o konstituiranju krajevnih skupnosti,
se je tudi, kako je z uresničevanjem sklepov v zvezi s skladi, ki jih je Svet sprejel, pa se menda ne uresničujejo in predlagal, da župan pred Svetom razgrne vzroke za neures-ničevanje sprejetega. Anton Skornšek (SKD) je spomnil, da v sistemizaciji, ki jo je sprejel župai., ni sekretarja Sveta, pa čeprav je Svet o tem, da ga bodo zaposlili sprejel sklep. Da lahko ima Svet sekretarja, je spomnil še enkrat tudi Rudi Satler (DeSus), ker tako gov-orili 27. člen statuta občine Šoštanj. Štefan Plaskan (SDSS) se je vprašal, ali ne gre nemara za kratek stik med županom in Svetom? Marjan Vrtačnik (strankarsko neopredeljen), pa je bil odločen: če župan ne bo spoštoval odločitev Sveta, bo Svet razmislil o nezaupnici županu. Marjan Jakob (Lista za razvoj
Koliko je kriva nepovišana cena oskrbnine?
• • • • {» • • v» ••••••••••••••••••
WZ Šoštanj izkazuje izgubo
Na prihodnji seji sveta občine Šoštanj bodo svetniki najbrž morali doreči zaplet okoli (ne)podražitve oskrbe v Vzgojno-varstvenem zavodu Šoštanj.
Svetniki, če se spomnite, so podražitev, ki naj bi začela veljati 1. novembra, sprejeli, pa jo potem preklicali, ker niso pisno prejeli tiste obrazložitve, na podlagi katere se o podražitvi sklepali. Zdaj se je pojavila nova okoliščina, ki jo bo treba doreči: Vzgojnovarstveni zavod Šoštanj je v zadnjih dveh mesecih minulega leta "pridelal" za 750.000 tolaijev izgube, kot je na seji sveta povedala Slavica Škrubej, izguba pa nastaja tudi v tem letu. Ker je občina Šoštanj ustanovitelj zavoda, je dolžna to izgubo tudi kriti. Na podlagi teh dejstev lahko pričakujemo, da bodo o ceni oskrbine spregovorili svetniki že na naslednji seji, medtem pa so še enkrat pozvali VVZ Šoštanj, da obrazložitev poda.
■ Milena Krstlč - Planine
S seje Sveta občine Šmartno ob Paki
Osnutek proračuna kot informacija
Prejšnji petek popoldne so se v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki zbrali na prvi seji v letu 1996 člani Sveta občine paškega kota. Za 12 točk dnevnega reda so si "vzeli" več kot 4 ure časa.
Z zanimanjem so najprej prisluhnili Kristini Kovač z Občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje, ki je predstavila delovanje zveze na 4 glavnih področjih in obilo drugih aktivnosti, s katerimi si prizadevajo za popestritev otroštva. Za to dejavnost je občina Šmartno ob Paki lani namenila več kot 410 tisoč tolarjev ali (po podatkih Kovačeve) 828 tolarjev na otroka. Večina razpravljalcev je menila, da je program bogat, da bi ga morda še dopolnili s tistim, kar otroci in starši še želijo, predvsem pa so opozorili na neustrezno ime. Županu so ob koncu naložili, da želje in povzetke iz razprave upošteva pri pripravi letošnjega občinskega proračuna. Vprašanja, ki so jih zastavljali gostji, pa so namigovala na razmišljanja o tem,
N>
da bo najbrž še aktualno vprašanje, ali ostati v zvezi, ali se organizirali zase.
Osnutek proračuna kot informacija
"Kot porabnik proračunskega denarja bi bil 176 milijonov 958, tisoč tolarjev težkega proračuna (po osnutku) vesel, saj je višja za več kot 20 odstotkov v primerjavi z lanskim. Toda, vedeti moramo, kateri od načrtovanih prihodkov so realni glede na usmeritve in kateri ne. Izredne prihodke sicer lahko razdelimo, vendar tako, da zanje predvidimo posebno postavko in znotraj te ciljamo za določena vlaganja proračunskih porabnikov." Temu mnenju svetnika Franca Podgorška so se v razpravi o osnutku odloka proračuna za leto 1996 pridružili tudi ostali svetniki. Zlasti bodle so jih v oči tri (po njihovem mnenju nerealno planirane) postavke, in sicer finančna izravnava, sredstva za demografsko ogrožena območja in ekološka taksa po sporazumu. Zaradi teh so indeksi rasti tudi pri nekaterih drugih postavkah porabnikov nerealni in kaj lahko se zgodi, da bodo
ob koncu leta nastopile likvidnostne ležavc. Prav lako so razpravljal-ci opozarjali na to, da bo letošnji proračun osnova za proračun prihodnje leto, zato morajo biti stvari realne. Ker gre za pomemben dokument, ker - kot so ugotavljali -financiranje proračunskih porabnikov ni ovirano, so osnutek letošnjega občinskega proračuna sprejeli kot informacijo. Župan, ki je odgovoren za pripravo tega dokumenta, pa mora pri osnutku upoštevati vse podane predloge.
V nadaljevanju seje so potrdili okviren letošnji delovni program sveta (ta predvideva vsaj 100 točk dnevnih redov oziroma vsaj 10 za vsako sejo), sprejeli poročilo o delovanju in ugotovitvah članov nadzornega odbora v preteklem letu ter njihove usmeritve v obliki predlogov in mnenj za letos. Ti so v poročilo zapisali, da je bilo sicer opravljenega lani veliko dela, da pa rezultati niso bili vedno taki, kot so si jih želeli. Krivdo za to so pripisali predvsem objektivnim
izvajanje nalog povezanih s skladi v občini Šoštanj, kadrovske zadeve med katerimi bi naj svetniki odločali tudi o imenovanju sekretarja Sveta in prenehanju mandata svetnici Milojki Plamberger, umaknili pa so tudi razpravo o bodoči organiziranosti športa v občini Šoštanj.
Kako bo v bodoče potekalo delo v Šoštanjskem Svetu se po tej seji ne da povedati kaj več. Lahko pa povemo, da so vse ostale točke dnevnega reda, ki so jih obravnavli, šele dokaj mirno skozi vso proceduro.
Svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega glasila občine Šoštanj, Listu, ki ga bodo vsa gospodijstva v občini prejemala brezplačno, pokrili pa ga bodo s sredstvi, ki jih bo prinesla ekonomska propaganda in iz denarja proračuna; sprejeli in to brez vsake razprave so vrednost
točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
ki je v poprečju višja za okoli 37 odstotkov. S to podražitvijo bo šoštanjski proračun bogatejši za okoli 10 milijonov tolarjev, kijih bodo namenili v obnovo stanovanj, odpisali so amortizacijo za področje družbenih dejavnosti in sprejeli odlok o upravnih taksah.
Sejo so zaključili po dobrih dveh urah, kdaj bo sklicana in kako bo sklicana naslednja pa se še ne ve. Med pobudami so svetniki, Milan Kopušar (LDS) denimo, predlagali, da naj bi zadeve, ki so jih umaknili z dnevnega reda, obavnavali na izredni seji. V tem primeru, če bo njegova pobuda sprejeta, smo slišali kasneje, bi naj bila seja že naslednji teden.
■ Milena Krstlč - Planine
Občinski svet Gornji Grad
•••••••••••••••••••••a
Odlok o ravnanju z odpadki
Na petnajsti po vrsti in prvi letošnji seji so gomjegrajski občinski svetniki obravnavali vrsto odlokov, osrednjo pozornost pa so namenili osnutku odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Z njim v občini določajo vrste, zbiranje, odvažanje, odlaganje in način obračunavanja odvoza ter odlaganja komunalnih odpadkov. Pomembno je, da osnutek odloka opredeljuje tudi nadzor nad izvajanjem odloka na območju občine Gornji Grad, posebej pa določa prehodno obdobje in pravico souporabe odlagališča v Podhomu za ostale občine, kar je v tem trenutku zelo vroča zadeva za celotno področje obeh dolin.
Med ostalim so svetniki sprejeli še sklep o začasnem financiranju proračuna za letošnje leto, program dela občinskega sveta in odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovne šole Fran Kocbek.
miP
okoliščinam. Šmarški svetniki so med drugim na petkovi seji dali zeleno luč še za pristop k pripravi prostorsko - ureditvenega načrta za občino ter se pomudili pri težavah mrliške vežice v Gorenju.
Pod točko razno so pozornost namenili aktivnostih, ki jih je potrebno izpeljati do 21. februarja glede premoženjske bilance z bivšo občino Velenje, sprejeli zahtevo po čim prejšnjem sestanku župana s predstavniki šmarške osnovne šole, velenjsko Policijsko postajo in dr.Jovanom Stuparjem glede opozarjanj občanov o prisotnosti drog v občini paškega kota, komentirali pa so tudi odgovor s celjske enote Pošte Slovenije o zaprtju pošte v Šmartnem ob Paki v času malice in poštnih nabiralnikov. Z njim se niso zadovoljili, saj so menili, da ni problem občine zmanjšanje števila zaposlenih, in da si občina z več kot 2800 prebivalci zasluži, da je edina pošta v občini odprta od 7. do 18. ure.
U(tp)
Seje občinskih svetov •••••••••••••••••••
Luče ob Savinji
Danes, v četrtek, bo redna seja lučkega občinskega sveta. Svetniki bodo obravnavali plan vzdrževanja gozdnih cest v letošnjem letu, zaključni račun proračuna za lansko leto In sklep o začasnem financiranju in predlog nazarskega Glina za odpis obresti.
Seznanili se bodo s stanjem na cestah, sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za občino Luče, obenem pa bodo razpisali tudi volitve v organe krajevne skupnosti Solčava. Sejo bodo pričeli ob 18. uri.
Mozirje
Danes bo tudi seja mozlrskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je zapisanih kar 19 točk in nekatere kaže omeniti. Najprej bo na vrsti razrešitev sekretarke občinskega sveta In imenovanje novega, za tem odlok o začasnem financiranju Javne porabe In predlog sprememb občinskega statuta.
Svetniki bodo med drugim obravnavali tudi predlog delovne skupine za delitveno bilanco bivše občine Mozirje, razpravljali pa bodo še o pobudi za ustanovitev sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline. Izognili se ne bodo tudi obravnavi nameravane gradnje radarskega sistema na Menini, na koncu pa naj bi spregovorili tudi o bodoči organiziranosti športa v dolini. Seja je sklicana za 17. uro.
UlP
Občinski svet Nazarje
Grb, zastava in - šola
Tudi krajši odmor so nekateri Izkoristili za Izmenjavo mnenj
Nazarski občinski svetniki so na prvi letošnji seji že drugič obravnavali grb, zastavo in pečat občine Nazarje. Grboslovno društvo iz Ljubljane namreč prvih predlogov ni ugodno ocenilo, ker je bilo v njih preveč atributov, poleg tega pa se v nazarski občini pripravljajo na ustanovitev še tretje krajevne skupnosti in bi torej morali upoštevati tudi njo. Strokovnjaki so tako pripravili nov predlog in svetniki so ga po temeljiti razpravi tudi potrdili in seveda sprejeli ustrezen odlok. Tako je sedaj na zgornjem delu grba upodobljen grad Vrbovec, v spodnjem pa so tri smreke, ki pon-
azarjajo glavno gospodarsko dejavnost občine in tri krajevne skupnosti. Seveda so sprejeli tudi predlog občinske zastave in pečata.
Svetniki so obravnavali tudi zahtevo Ministrstva za okolje po spremembi tistega člena statuta, ki določa, da občina opravlja tudi zadeve v zvezi z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Sprejeli so spremembo statuta v tem smislu, da se ta funkcija zamrzne do takrat, ko bo pristojnost prenesena na občine.
Na podlagi podrobne razprave so svetniki sprejeli tudi predloge odbora za negospodarske dejavnosti. Starši, ki za svoje otroke v vrtcu
dobivajo 100 - odstotno nadomestilo, bodo poslej plačevali hrano, razen tistih, katerih izjemno nizki osebni prejemki dokazano niso vprašljivi; seznam bo seveda pripravil odbor.
V nazarski občini želijo sestaviti tudi natančen program letošnjih prireditev, zato bodo v kratkem pripravili sestanek s predstavniki vseh društev in ostalih dejavnikov.
Spregovorili so tudi o vprašljivosti filmskih predstav v delavskem domu. Delo nazarskega kinematografa in izbor filmov sploh nista sporna, hud problem je v tem, da imajo posamezni obisko-
valci predstav skrajno neodgovoren odnos do opreme v delavskem domu, posledica tega pa so tudi preveliki stroški.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju javne porabe, najbolj razveseljiva pa je bila novica, da je Ministrstvo za šolstvo dokončno potrdilo gradnjo popolne osemletke v Nazarjah. Se ta mesec naj bi bil dokončan idejni projekt, v letošnjem letu pa naj bi do šole že zgradili kanalizacijo in toplovod.
Ob zaključku seje so se pogovorili še o nameravani gradnji radarja na Menini planini in o vseh zapletih v zvezi s tem v zadnjem času. Na naslednji seji se bodo ob rednih točkah pogovorili tudi o bodočem razvoju nazarske lesne industrije.
UiP
f!5. februarja 1996
S13.^ seje sveta Mestne občine Velenje
DOGODKI
.N-iti'
Oblikovali bodo službo
!
občinskega nadzora
Že novembra lani so svetniki brez večjih sprememb obravnavali in potrdili osnutek odloka o oblikovanju službe občinskega nadzora. Tokrat je bil v obravnavi predlog tega dokumenta, na katerega pa je sedaj dala komisija za pripravo statuta in poslovnika sveta kar dvajset amandmajev. Čeprav je na začetku kazalo, da je sprejem dokumenta zaradi tolikšnega števila amandmajev ogrožen, so ga svetniki po dolgi, obsežni in konstruktivni razpravi dopolnili in tudi sprejeli.
Ta služba bo organizirana znotraj občinske uprave, skrbela bo za red v mestu in to predvsem z nadziranjem izvajanja občinskih odlokov s področja urejenosti, vzdrževanja in varovanja javnih zelenih površin in naprav na njih, urejenosti, vzdrževanja in varovanja funkcionalnih površin, vzdrževanja objektov, plakatiranja, vrtičkarstva, ravnanja s komunalnimi odpadki, urejanja gradbišč in okolice, ravnanja s plodno zemljo, urejenosti, vzdrževanja in varovanja javnih prometnih površin in naprav na njih, ravnanja z opuščenimi vozili, mirujočega prometa in parkiranja ter javnega reda in miru. Za kršitelje so predvidene kazni v višini najmanj deset tisočakov.
Podpora dopolninemu programu Bolnišnice Topolšica
Bolnišnica Topolšica je predlagala tudi svetu mestne občine Velenje, da podpre njihove dopolnilne dejavnosti. Te smo v Našem času že predstavili, potrdili pa so jih tudi že svetniki šoštanjske občine.
Tokrat so to storili še velenjski svetniki, ki pa so ob tem vztrajali, da se vsebina osnovnega programa ne spreminja, prav tako pa so menili, daje zanj treba ohraniti število postelj.
Potrdili svoj delovni program
V prejšnji številki Našega časa je svet mestne občine predstavil svoj letošnji delovni program. Svetniki so imeli nanj veliko pripomb, predvsem so menili, da bi bilo potrebno mnogo zadev obravnavati hitreje. Župan, kot predlagatelj večine točk dnevnega reda, se je temu odločno uprl z utemeljitvijo, da mu svet še ni ni dovolil oblikovanja potrebne občinske uprave, zato predenj tudi ne more
postavljati zahtev, ki niso izvedljive. Po razpravi so se dogovorili, da bodo najkasneje v prihodnjem mesecu obravnavali odlok o prenosu nalog in odgovornosti na krajevne skupnosti (obravnava je bila predvidena za mesec maj, kar pa svetnikom ni bilo sprejemljivo, saj so menili, da bi moral biti ta dokument pripravljen pred krajevnimi volitvami).
Takšen program so nato tudi potrdili.
Zemlje niso prodali
Na predlog župana Srečka Meha so svetniki soglašali, da se napremičnina ob stanovanjskem bloku na Prešernovi cesti (tam, kjer ima prostore ABA) izbriše iz nepremičnin v splošni radi, niso pa podprli prodaje tega zemljišča. Na njem naj bi Vegrad gradil stanovanja.
Franc Sever (nestrankarski) je menil, da je treba pred prodajo preveriti prostorsko zakonodajo, ker je bil pred leti sprejeti Zazidalni načrt Mlin po njegovem povsem neustrezen. Marko Vučina (Zavod za urbanizem Velenje) je sicer pojasnil, da ta ZN s sprejemom UN centralnih predlov Velenja ne velja več in da je ta gradnja povsem v skladu z veljavno zakonodajo. Dvotretjinske večine svetnikov pa vseeno ni prepričal, tako da sklep ni bil sprejet. Zanj jih je glasovalo 18, potrebnih pa bi bilo 21 glasov.
Zupan je po tem glasovanju nezadovoljno opozoril, da v Velenju močno primanjkuje stanovanj in seveda tudi lokacij, zato je po njegovem mnenju, takšno neargumentirano zavlačevanje nesprejemljivo.
Nadomestilo za stavbna zemljišča višje za 36,73 %
Potem ko so svetniki na eni prejšnjih sej zavrnili 86 % povišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je pripravil župan nov predlog 36,73 odstotnega povišanja. S tem je iz predvidenih nalog za letos izpadla posodobitev Titovega trga.
S tako zbranimi sredstvi, bilo naj bi jih dobrih 208 milijonov, naj bi letos sofinancirali izgradnjo pokritih parkirišč za potrebe mesta med pošto, Šaleško in Kidričevo v višini 102 milijona, rekonstruirali Koroško cesto od novozgrajenega križišča do križišča s Kidričevo cesto ter križišče s Kidričevo in Aškerčevo
Poslovne novice
Vsa podjetja in samostojne podjetnike vabimo na brezplačen seminar, ki ga organizira Območna gospodarska zbornica Velenje z naslednjo vsebino:
-	Sestava davčne napovedi za leto 1995
-	Popis sredstev, terjatev in obveznosti na dan 31. 12. 1995 z obračunom PD
-	Sestava bilance stanja
-	Posebnosti pri trgovcih samostojnih podjetnikih (trgovske evidence, predpisana izobrazba po zakonu o trgovini, prometni davek v trgovini na drobno in na debelo).
Seminar bo potekal 15. februarja ob 15. uri v stavbi Sodišča, soba št. 52, IV. nadstropje. Obvezna je predhodna prijava.
Vabimo vsa podjetja in podjetnike, ki želijo sodelovati z Republiko Albanijo, da se oglasijo na Območni zbornici Velenje.
Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Szombathelya poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v sredo, 7. marca, v Szombathelyju na Madžarskem.
Od Poljske gospodarske zbornice smo prejeli katalog ponudb poljskih podjetij.
Od 6. do 10. marca bo v Szombathelyu na Madžarskem potekal Mednarodni kmetijsko živilski sejem AGRIA-SAVARIA 1996.
Vse informacije, pojasnila dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem), telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645.
cesto v višini 100 milijonov.
Franc Sever (nestrankarski) je že pri prejšnji obravnavi zahteval spisek tistih, ki tega prispevka v prejšnjih dveh letih niso poravnali. Svetniki so namreč ocenili, da je bila izterjava slaba. Menil je, da je predlagano povišanje še vedno previsoko, nasprtoval pa je tudi sofinanciranju parkirišč ob velenjski pošti. Tudi Marko Jeraj (SLS) je menil, da je povišanje previsoko, saj močno izčrpuje podjetja.
Tudi Igor Centrih je izrazil nezadovoljivo nad povišanjem, menil pa je tudi, da sta 102 milijona na izgradnjo 150 parkirišč, preveč.
Župan Srečko Meh je podražitev utemeljil s primerjalnimi podatki o višini tega prispevka v drugih občinah, ki kažejo, da je ta v Velenju med najnižjimi, poudaril pa je tudi, da je to edini vir, iz katerega lahko občina pridobi lastna sredstva za uresničitev svojih nalog.
Anton Lovrec (SKD) je prav tako menil, da je bila izterjava tega prispevka v zadnjih dveh letih slaba, izterjanih naj bi ostalo namreč kar 43 milijonov. Opozoril pa je tudi, daje nesprejemljivo, da sočasno z dviganjem prispevka ne potrjujejo tudi programa del. Njegovemu mnenju se je pridružil še Adolf Štorman (Republikanci), ki je menil tudi, da delajo v občini po dvojnih merilih. Po njegovem mnenju naj parkirišča financira tisti, ki gradi trgovine. Kot primer je navedel, kako so drago prodali zemljo privatniku Mastnaku in od njega zahtevali, da uredi ob lokalu parkirišča, seveda na svoje stroške. Tone Brodnik se je odz- • val na razprave o preveliki obremenitvi gospodarstva, z mnenjem, da je prispevek za stavbna zemljišča res nekoliko višji, so pa v zadnjih letih povsem razbremenili gospodarstvo razreševanja stanovanjskih vprašanj, za katera je na primer Gorenje letno namenjalo vsaj po 100 milijonov. Poudaril pa je tudi, kot že prej župan, da parkirišč ne gradijo za nov trgovski center, ampak bodo ta last mesta. Njihova cena pa je po njegovem zelo konkurenčna, saj so drugje veliko dražja.
Kljub vsem pripombam, so svetniki na koncu omenjeno povišanje izglasovali.
Razrešitev prometnih zagat na Gorici
Na eni prejšnjih sej so svetniki zadolžili župana, da pripravi rokovnik za realizacijo sprejetega sklepa v zvezi s povezovalno
cesto med Celjsko cesto in Goriško v krajevni skupnosti Gorica. Ta je predlagal, da bo v 15 dneh po sprejemu rokovnika, objavil javni razpis za izbiro ponudb za prevetritev možnih rešitev rekonstrukcije te povezovalne ceste, nato pa naj bi v dveh mesecih izbrali najugodnejšega ponudnika in podpisali z izvajalcem pogodbo. Oktobra letos naj bi svetnike seznanili z ugotovitvami in predlagali nadaljnje rešitve.
Dr. Ivan Kralj (SKD) s predlogom župana ni bil zadovoljen, ocenil ga je za črnogledega in predlagal svoj rokovnik. Tega je župan zavrnil, češ da ne ustreza zakonsko določenim rokom. Svetniki so izglasovali županov predlog, ob tem pa naleteli na veliko nezadovoljstvo predlagateljev omenjenih aktivnosti in na očitke, da s tem odstopajo od začrtanih aktivnostih, ki so jih sami sprejeli (amandmaje, ki jih je v svet prenesel dr. Ivan Kralj je namreč podpisala velika večina svetnikov).
Potrjen osnutek odloka o oblikovanju občinske uprave
Na osnutek odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje je bilo veliko pripomb, ki jih bo do oblikovanja predloga vsekakor potrebno uskladiti. Za osnutek je glasovalo namreč 16 svetnikov, predlog pa mora biti potrjen z dvotretinsko večino, torej mora zanj glasovati 21 svetnikov.
Bolj skrbno ravnanje s plodno zemljo
Svetniki so sprejeli osnutek odloka o ravnanju s plodno zemljo, s katerim določajo, kako je treba ravnati s to zemljo ob vsakem posegu v prostor. Določajo tudi denarne kazni in oblikovanje deponije. Odprto je ostalo pravzaprav samo vprašanje, ali bodo zemljo s te deponije prodajali, ali pa jo delili interesentom brezplačno. Mnenja o tem so bila deljena. Eni so menili, da bi morala biti zemlja zastonj, saj bodo tako dosegli, da bo okolje bolj urejeno, drugi pa so menili, da je treba plodno zemljo plačati. Dokončno se bodo o tem odločali ob sprejemu predloga tega dokumenta.
Zelena luč
stanovanjskemu
skladu
Tudi mnenja o tem, ali oblikovati stanovanjski sklad (podobno velja tudi za vse ostale predvi-
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje_
HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA
Informacijski sistemi omogočajo hiter in kvaliteten prenos raznih informacij, ki imajo v sodobnem svetu neprecenljivo vrednost. LB Splošna banka Velenje d.d. je ena redkih slovenskih bank, ki svojim komitentom in tudi ostalim občanom ponuja kar dva sodobna info-sistema, in sicer BBS in PH0NEBANKING. Prvi sistem, BBS je zahtevnejši in posreduje informacije preko računalnikov, PH0NEBANKING pa je enostavnejši in omogoča uporabnikom posredovanje informacij na dom preko telefonskega omrežja s pomočjo telefona. Na obeh sistemih so vam na razpolago različne informacije, kot so:
-	stanje na žiro ali tekočem računu
-	dnevni menjalniški tečaji
-	obrestne mere tolarskega in deviznega varčevanja
-	seznami menjalnic
-	odpiralni časi naših poslovnih enot..
BBS pa obrtnikom in pojetnikom omogoča tudi objavo raznih reklamnih sporočil.
Oba sistema sta uporabnikom na voljo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Podrobnejše informacije o sistemu BBS dobite na tel. št. 859-106, interesenti za PH0NEBANKING pa lahko pokličejo na tel. št. 854-251, int. 221.
dene sklade v občini) kot pravne osebe, ali pa ta področja oblikovati kot odbore v svetu, so bila deljena. Po razlagi župana, da občina, ki nima oblikovanega sklada tudi ne more najemati kreditov za stanovanjsko gradnjo, pa so ta osnutek odloka potrdili.
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Tomaž Zottl (LDS) - je
zavrnil odgovor, ki ga je na očitke, da je bil slab odziv Mestne občine ob praznovanju 25. letnice sodelovanja s partnerskimi mesti zelo slab, podal Bojan Kontič. Ob tem ga je tudi zanimalo, če in kdaj bodo podprli mladinsko izmenjavo in kdaj bodo uvrstili na dnevni red vprašanje vrnitve nekdanjega mladinskega počitniškega doma.
Igor Centrih (ZS) - v trafiki Tobaka na Cankarjevi cesti v Velenju je opazil vžigalnike z emblemom Velenja. Če je ta uporaba zakonita, proti temu ostro protestira, če pa je uporabljena brez dovoljenja, pa naj se proti kršiteljem ukrepa.
dr. Ivan Kralj (SKD) - podal je pobudo krajevnega odbora SKD Stare vasi, ki predlaga, da se v mestnem parku, na mestu kjer je nekoč stala kapela Sv. Alojzija, postavi križ.
Aleksander Forštner(SKD) -predlaga, da sklicujejo seje izven rednega delovnega časa, torej popoldne ali ob sobotah.
Franc Sever (nestrankarskimi) - želi, da izpišejo pobude, ki jih je že podal in seveda tudi pričakuje odgovore nanje. Toneta Brodnika je vprašal, zakaj njegovi podrejeni pokličejo varnostnike, če pride kdo vprašati, zakaj ni dobil stanovanja. Svetu pa je predlagal, da obravnava oceno komisije za pripravo statuta in poslovnika sveta, saj ta v poročilih meni, da najetje stanovanjskih kreditov v preteklem letu ni bilo zakonito.
dr. Vladimir Koran (SDSS)
-	predlaga, da Mestna občina v sodelovanju z železnicami razreši vprašanje stare kurilnice na velenjski železniški postaji, ki je v neugledna.
Marko Jeraj (SLS) - je spomnil, da Svet lani ni imenoval direktorja Zobozdravsta in predlagal, da to naredijo čimprej.
Herman Arlič (SLS) in Ludvik Hribar (DeSUS) - sta menila, da bi svetu morali celovito razgrniti problematiko, ki jo je uvodoma podal Tomaž Zottl.
Adolf Storman (Republikanci)
-	Toneta Brodnika je vprašal, kako sta dobila stanovanja Hriberšek in Zagoričnikova, zanimalo ga je, kako se uresničuje sklep o sofinanciranju programa VTV, kako je s snemanjem sej in predvajanjem na kanalu 5, izrazil pa je tudi ogorčene nad lastninjenjem hčerinskih podjetij Premogovnika, saj se ne strinja, da bi vsa postala državna lastnina.
■ Mira Zakošek
Zgornjesavinjsko kmetijstvo v Evropi
• r» •••••••••••••••••••••••••••••
Prehod bo izrazito boleč
Vključitev Slovenije v evropsko unijo Je dejstvo, saj jo narekuje njena lega, gospodarski razvoj In proizvodna usmeritev z bodočo razvojno strategijo vred. Osamljena Slovenija na daljši rok brez vključitve v Evropo pač ne bi mogla obstajati. Takšno je uvodno razmišljanje direktorja Zadruge Mozirje Antona Vrhovnika.
"Pred tem vstopom pa je zelo pomembno, da za sleherno gospodarsko panogo proučimo kaj bo pridobila in kaj izgubila. Vse to zaradi zelo enostavnega
razloga - da bi bil prehod čim blažji in da bi našemu gospodarstvu na krajši in daljši rok zagotovili čim večje učinke," meni Anton Vrhovnik.
Slovensko kmetijstvo je ob tem v prav posebnem položaju. Prirodne prilike pridelave so v primerjavi z evropskimi podpovprečne azaradi izredno razgibanega terena, razmeroma kratke vegetacije in zaradi izjemno majhnih posesti, ki so kar nekajkrat manjše od evropskega povprečja. "Naša prednost je mogoče edino to, da so proizvodni stroški na enoto proizvoda v posameznih panogah vendarle nekoliko nižji kot drugod v Evropi. Ko vse to upoštevamo,
pa je vendarle jasno, da bo prehod izredno težak in slovensko kmetijstvo se bo v krajšem in srednjem roku soočilo z izredno hudo konkurenco. Za zgornjesavinjsko kmetijstvo lahko smelo trdim, da bo veliko bolj prizadeto kot slovensko."
Na področju Zgornje Savinjske doline je osnovna proizvodna usmeritev mleko, pitanci, jajca in podobni pridelki. Vsega tega Slovenija pridela okrog 40 odstotkov več kot porabi. Anton Vrhovnik dodaja: 'Težave bodo že prvi dan. Cene naj bi bile približno konkurenčne, stimulacije pri nas pa v primerjavi z zahodno Evropo dosegajo kvečjemu 50 odstotkov. Velike težave bodo zlasti pri
trženju izdelkov naših mlekarn in mesnic. Dve dejstvi je potrebno poudariti. Prvo je, da se naše področje zelo rado poslužuje tujega blaga, druga resnica pa je, da naši izdelki za trg niso vedno dovolj pripravljeni, pri čemer mislim na zunanji videz, obliko in še marsikaj. Tržne viške bomo tako težko prodali. Zato bi vlada morala posredovati s stimulacijami za prodajo na trgu kmetijskih pridelkov in s stimulacijami za znižanje stroškov v proizvodnji. Pri tem moramo pričakovati tudi sistem kontingentov, prodali bomo lahko takšne količine, kakršne bomo prej dogovorili," je še dodal direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik.
mjp
DOGODKI
15. februarja 1996
Denacionalizacija v obcini Žalec
Najbolj zahtevne vloge na kmetijskem področju
Center srednjih šol Velenje •••••••••••••••••••••t*
Spet novi pridobitvi
V upravni enoti občine Žalec so k Uvajanju zakona o denacionalizaciji Intenzivneje pristopili leta 1992. Največ zahtevkov so prejeli za vračanje kmetijskih zemljišč In prav pri teh vlogah pričakujejo (tudi vse dosedanje aktivnosti tako kažejo) največ težav.
Natalija Jež, vodja oddelka za denacionalizacijo v
upravni enoti Žalec pravi, da je tu problematika najbolj "sestavljena", najbolj poglobljena in zgoščena. "Večina upravičencev namreč želi vračilo v naravi, bodisi travnike, njive, gozdove in podobno. Mi pa vse bolj ugotavljamo, da predvsem zaradi obstoječega kompleksa kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini nastajajo pri vračanju teh pravni in dejanski problemi."
Za zdaj so prejeli 661 zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč, od tega so izdali skupaj 285 odločb o denacionalizaciji. Vendar je med njimi kar nekaj delnih odločb, kar pomeni, da zadeve niso v celoti reši-
li. Odločbe predstavljajo vračilo 343,25 ha zemljišč, bodisi da so ta vrnjena v last in posest ali pa z vzpostavitvijo lastninske pravice. Nekatere zadeve so rešili tudi z vračanjem nadomestnih nepremičnin (44,82 ha).
"Določenih zahtevkov za vračilo kmetijskih površin pa ni mogoče vrniti ne v naravi, ne z nadomestnimi zemljišči. Takrat iščemo možnost vračanja v obliki odškodnine. Ob tem poudarjam, da upravičenci ne bodo dobili gotovine, kot so razumeli marsikateri, ampak v obliki vrednostnih papirjev. Te naj bi izdal slovenski odškodninski sklad." Nekaj pa imajo tudi takih vlog, ki jih ne bodo mogli rešiti na noben način. Razlogi so nepopolne vloge, ki jih stranke do določenega roka niso mogli dopolniti, ali pa nimajo vseh potrebnih verodostojnih listin.
Zahtevkov za denacionalizacijo več kot 200 ha površin v žalski občini nimajo. Imajo pa precej vlog veleposestnikov-upravičencev,: ki jim je bilo podržavljeno veliko število
površin. Za slednje veljajo navodila z republiškega ministrstva za kmetijstvo. "Zadnja okrožnica s tega naslova v okviru moratorija napoveduje, da bodo na ministrstvu imeli zbirnik podatkov o tem, kateri upravičenci so vlagali v različnih upravnih enotah svoje zahtevke in kako veliki so ti. Te bodo nato seštevali za celotno območje Slovenije. Če bodo izmerjene površine presegle določenih 200 ha, ali pa da so dobili odločbe na državljanstvo, ki je problematično, bo moratorij zanje veljal."
Precej manj težav si obetajo pri reševanju zahtevkov za vračanje gospodarskih podjetij in kapitala. Od 10 prispelih vlog so bile skoraj vse nepopolne in po dopolnitvi so na žalski upravni enoti za zdaj izdali le 5 odločb, od tega ugodno rešili le eno, tri pa zavrnili, druge pa so še v postopku. Od 84 izdanih odločb glede vračila stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in prostorov, stavbnih zemljišč so jih ugodno rešili 38.
U(tp)
Tudi v tem letu na Centru srednjih šol v Velenju nadaljujejo prizadevanja pri uresničevanju programa posodabljanja učne tehnologije. Tako bodo na
Srednji strojni šoli v Velenju odprli novo testno stezo za praktični pouk avtomehani-kov, v Srednji elektrotehniški in računalniški šoli pa zaklju-
čujejo izdelavo specializirane učilnice za elektroenergetiko.
Obe pridobitvi, ki sta zahtevali veliko truda in tudi vlaganj, bodo predali svojemu namenu jutri (v petek) ob 11, uri v prostorih praktičnega pouka.

I (tp)
Center srednjih šol Velenje
Šola za prodajalce odslej tudi v Velenju
Cejjska podružnica^Svetovnega Slovenskega kongresa
Ob koncu meseca k rojakom v Argentino
Včeraj (v sredo) naj bi se v prostorih Narodnega doma v Celju zbrali na rednem občnem zboru člani celjske podružnice Svetovnega slovenskega kongresa. Ob tej priložnosti so prejšnji torek v Žalcu pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili delo podružnice v letih 1991 -1995.
Kot je povedal predsednik celjske podružnice SSK Milan Dobnik je glavni namen te organizacije preseči vse delitve, zaradi katerih v preteklosti ni prišlo do povezovanja oziroma sodelovanja med Slovenci po svetu (političnimi in ekonomskimi emigranti) in doma. Slovenski izseljenski Matici je uspelo povezati predvsem ekonomske emigrante, večina političnih pa je sodelovanje in pomoč do sedaj odklanjala. Cilj Svetovnega Slovenskega kongresa (SSK) pa je tudi predstavitev Slovenije in Slovencev po svetu. Deluje v okviru konferenc, ki so organizirane po državah, imajo pa svoje podružnice. Celjska podružnica sodi, po besedah Milana Dobnika, med najaktivnejše. Ustanovili so jo spomladi leta 1990. Najprej je imela 100 članov, število pa je upadlo skoraj za polovico. Prav redni občni zbor naj bi pokazal, koliko od njih jih tudi zares deluje. Njihove aktivnosti segajo predvsem na kulturno področje: prirejajo razstave,
okrogle mize na različno tematiko, pohode ter srečanja z rojaki. Do sedaj so se že srečali s Slovenci na avstrijskem Koroškem in Tržaškem, 21.februarja pa naj bi se 17 planincev iz cele Slovenije srečalo z rojaki v Argentini. Prav slednja aktivnost naj bi spodbudila (ob že 13 delovno strokovnih sekcijah) še ustanovitev 14 - planinsko sekcijo.
V Argentini: letos praznujejo 45 - letnico delovanja tamkajšnjega slovenskega planinskega društva, kar potrjuje predanost Slovencev goram. Društvo je zelo marljivo in za to je prejelo že argentinsko državno odlikovanje. Iz Planinskega društva Celje je prišla pobudo za sodelovanje s Slovenskim planinskim društvom v Argentini. Kronali jo bodo s podpisom listine o njunem prijateljskem sodelovanju v Bariločah v Argentini, na gori Cerro Capilla pa bodo odprli tudi bivak z imenom Slovenije. Na teh slovesnostih gotovo ne bo šlo tudi brez himne Svetovnega slovenskega kongresa, brez Ipavčeve pesmi Slovenec sem.
Sodelovanje med Slovenci doma in v Argentini so zaznamovali tudi v Celju, in sicer so v ponedeljek odprli razstavo Dejavnost slovenske skupnosti v Bariločah. V celjskem Muzeju novejše zgodovine bo na ogled do 17. februarja.
Sicer pa bo težišče delovanja celjske podružnice SSK tudi v prihodnje nudenje pomoči ter povezovanje Slovencev doma
in po svetu, bodisi z raznimi razstavami, pohodi, srečanji, okroglimi mizami, skratka povsod tam, kjer bo izražen obojestranski interes.
mm
Pred osmošolci in njihovimi starši so spet pomembne odločitve. Približujejo se namreč dnevi, ko se bodo morali učenci osmih razredov odločiti, kam po končani osnovni šoli, na kakšno poklicno pot bodo stopili, na katero srednjo šolo se bodo vpisali.
Letošnji razpis za vpis v prvi letnih srednjih šol bo izšel 19. februarja. Vsi, ki bodo nadaljevali izobraževanje na srednji šoli, bodo morali oddati prijavnice za vpis najkasneje do 20. marca letos. Za lažjo odločitev bodo zagotovo "izkoristili" informativne dni, ki bodo v petek, 8. marca in v soboto, 9.marca na vseh slovenskih srednjih šolah.
Na Centru srednjih šol v Velenju se bodo lahko učenci izobraževali v 18 različnih programih oziroma poklicih v dve in triletnih poklicnih šolah, v štiriletnih strokovnih šolah ter v gimnaziji. Največja novost za šolsko leto 1996/97 pa je ta, da se bodo odslej lahko tudi v Velenju izobraževali v triletnem programu trgovec za poklic prodajalec, in sicer bo na voljo 60 mest v dveh oddelkih. Direktor velenjskega Centra srednjih šol Peter Robida nam je povedal, "da so ponos-
ni in zadovoljni, ker so s svojim dosedanjim delom upravičili	zaupanje
nadrejenih šolskih oblasti in pridobili možnost za izobraževanje novega poklica na našem centru." Letošnja dodatna izobraževalna ponudba bo zagotovo precej prispevala k zmanjšanju skrbi za nadaljnje izobraževanje predvsem deklet. Prav v okolju, ki ga "pokriva" ta velenjska srednješolska ustanova, so namreč že nekaj let ugotavljali, daje ponudba za nadaljnje šolanje boljša za fante kot dekleta.
Po besedah pedagoginja na CSŠ Velenje Marjeta Primožič, analiza namer letošnjih osmošolcev kaže, da je v tem trenutku zanimanje za vpis v šole centra podoben zadnjim nekaj letom. Po slednjih za zdaj ni videti, da bodo morali vpis na kakšni šoli Centra srednjih šol v Velenju omejiti, vendar pa bo za točnejše informacije treba počakati na konec letošnjega marca. Število prostih mest za vsak program oziroma poklic posebej bo razvidno iz objave razpisa za vpis v prvi letnik srednjih šol v šolskem letu 1996/97. "Ugotavljamo, da je za področje rudarstva, elektroenergetike, za poklice v strojništvu tudi tokrat namer manj, kot bo na voljo prostih
mest." Kot nam je še povedala Marjeta Primožič, bodo na Centru srednjih šol v Velenju razpisali 60 prostih mest za poklice v rudarstvu, prav toliko za poklice v elektroenergetiki, za poklice v elektroniki, strojništvu 120, za računalniškega tehnika 60, za gospodinjsko oskrbnico 60, za prodajalce 60, v program gimnazije 120 in 100 prostih mest v obeh dveletnih poklicnih šolah v elektro in strojni stroki.
Med novosti za novo šolsko leto sodi še, da bodo tudi v dislociranem oddelku Srednje šole za gospodinjske storitve v Zrečah začeli izobraževanje za poklic gospodinja - oskrbnica, kar je za tamkajšnje okolje pomembna dopolnitev v prizadevanjih za razvoj turizma in malega gospodarstva. V Velenju se v tem šolskem letu izobražuje že peta generacija deklet, ki ima možnost, da po treh letih šolanja nadaljuje izobraževanje po modelu 3 + 2 za tehnika gospodinjskih storitev. Omenjeni program pa na Centru srednjih šol v Velenju ni edini. Tovrstno možnost izobraževanja imajo tudi učenci v strojništvu, kjer lahko po končani triletni poklicni šoli nadaljujejo izobraževanje še dve leti za poklic strojnega tehnika.
U(tp)
DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA
Kaj morate vedeti o dohodnini 95? (3)
Odgovarja: Darinka Mravljak Ker je veliko vprašanj in nejasnosti v zvezi z uveljavljanjem olajšav za vzdrževane družinske člane po 10. členu
zakona o dohodnini in o tem, v katerih primerih lastna sredstva teh vzdrževanih članov NE ZNIŽUJEJO uveljavljene olajšave, pojasnjujem naslednje:
Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova za dohodnino zmanjša za znesek, ki znaša 10% letne poprečne plače zaposlenih v RS. Za vsakega nadaljnega otroka se olajšava poveča za 5%, ne poveča pa se za ostale vzdrževane družinske člane.
Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša ta olajšava 50% poprečne letne plače zaposlenih v RS. Pri uveljavljanju te olajšave so vzdrževanci (starši) dolžni predložiti davčnemu organu izvedensko mnenje dispanzerske pediatrične službe, če gre za otroka, starejšega od 7 let, oziroma potrdilo Centra za socialno delo, če gre za otroka, starega nad 7 let. Potrdilo mora biti izdano
na podlagi pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ta olajšava se prizna le za zmerno, težjo in težko duševno prizadetost (točka b,c in č 3. člena pravilnika) ter za druge telesne motnje, ki onemogočajo, da bi se otroci vzgajali in izobraževali skupaj z zdravimi otroki (7. člen istega pravilnika) in za motnje, ki imajo hkrati dve ali več motenj, ki predstavljajo tako v pedagoškem kot v socialnem smislu največjo oviro pri otrokovem usposabljanju (9. člen pravilnika).
Za otroke, ki so razvrščeni po drugih členih Pravilnika, niti za otroke s kroničnimi obolenji, po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, tovrstne olajšave NI MOŽNO UVELJAVLJATI, oziroma jih v odmemem postopku RUJP ne bo priznavala.
ZATO ŠE ENKRAT POZIVAM VSE TISTE ZAVEZANCE, KI SO DO TOVRSTNE OLAJŠAVE UPRAVIČENI, DA PREDLOŽIJO USTREZNO DOKAZILO Z NAVEDBO OMENJENIH ČLENOV ZGORAJ NAVEDENEGA PRAVILNIKA.
Kdo vse šteje za vzdrževanega družinskega člana bomo podrobno razložili naslednjič.
Znesek olajšave za vzdrževane družinske člane se ne zmanjša za naslednje prejemke
vzdrževanih družinskih članov:
za varstveni dodatek k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnost (ne pa tudi za nadomestila), za družbene pomoči otrokom (otroški dodatek), za denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, za enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih (4. tč. 19. člena zakona o dohodnini) in za prispevke za preživljanje otroka (preživnine), Štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom, ki jih prejemajo za obvezno parktično delo ter plačila dijakom in študentom, ki opravljajo občasno delo preko mladinskih in študentskih organizacij.
Vprašanja bralcev Našega časa
Vprašanje P. J.: Ali gre v olajšavo znesek za nakup stanovanja na podlagi posojilne pogodbe (kredita)? Odgovor: Da, vendar le v višini plačanih anuitet v preteklem letu.
Vprašanje M. T.: Ali so ožji družinski člani dolžni dati napoved za dohodnino, če je tisti, kije v preteklem letu sicer prejemal obdavčljive prejemke, konec leta umrl?
Odgovor: Ne. Dohodnina je osebni davek in je napoved dolžan dati le zavezanec, zato napovedi v primeru njegove smrti nihče od družinskih članov NI DOLŽAN PREDLOŽITI.

15. februarja 1996
AKTUALNO
NAS CAS 5
■ - a. '
Primarni pljučni rak • ••••••••••••••••
Med vzroki na prvem mestu kajenje
Na nedavnem strokovnem seminarju o primarnem pljučnem raku v Topolšlci so udeleženci ugotavljali, da laliko govorijo pravzaprav o tej bolezni kot epidemiji tega stoletja. To ugotovitev so gradili na osnovi zbranih podatkov. Leta 1912 so v sredstvih lavnega obveščanja označili pljučni rak kot eno redkih bolezni, leto kasneje se Je stanje že nekoliko spremenilo, po najnovejših podatkih pa naj bi v zadnjem desetletju samo v državah razvitega sveta za to boleznijo zbolelo 20 milijonov ljudi (povedano poenostavljeno ■ vsako leto za eno Slovenijo ljudi). Kar trikrat večje pjt Je lahko to število ob upoštevanju stanja na tem področju v državah tretjega sveta.
Magister Igor Koren, predst&jnik pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica, ob tem pravi: "Na žalost je pljučni rak kljub precej boljši diagnostiki in terapijam še vedno težko ozdravljiv. V večini primerov živi s to diagnozo 5 let 7 do 8 odstotkov, bolnikov. Ljudje so še vedno premalo osveščeni, prepozno prihajajo k zdravniku."
Po podatkih iz lanske analize je pri moških pljučni rak na prvem mestu med raki vseh oblik, pri ženskah na petem oziroma šestem mestu v Sloveniji. Slovensko razmerje znaša 8 moških proti eni ženski, v državah na zahodu je to razmerje 1 : 3, v bolnišnici Topolšica pa je lani to razmer-
je znašalo 1:5.
V Sloveniji zboli za pljučnim rakom približno 800 prebivalcev. Na področju, ki ga pokriva bolnišnica Topolšica (Koroška, razširjena celjska regija ter Zgornja Savinjska dolina, 50 % bolnikov pa napotijo zdravniki na zdravljenje v to bolnišnico še iz Zagorja ter Trbovelj), pa so lani zabeležili 133 primerov primarnega pljučnega raka. Od teh jih je bilo kar 130 bivših ali še aktivnih kadilcev, samo 3 ženske niso bile kadilke. Njihova diagnoza je bila žlezni rak, to je podvrsta pljučnega raka. Ena od teh pacientk je bila škodljivim učinkom kajenja izpostavljena kot delavka v gostinskem lokalu, preostali dve pa sta bili soprogi kadilcev. Od prej omenjenih 130 jih je 70 % bolnikov kadilo več kot 20 let. Takih, ki so pokadili do 10 cigaret na dan, je bilo 5 %, nad 20 cigaret na dan pa več kot 40%. In koliko so bili
Mag. Igor Koren: "Pri primarnem pljučnem raku med glavnimi vzroki prednjači kajenje. Šele nato si sledijo genetski faktor, pasivno kajenje, ekološki faktor In podobno."
stari bolniki? V skupini od 30 do 40 let so bili 4 moški, prav toliko v obdobju od 40 do 50 let. V skupini od 50 do 60 let se pojavijo prve ženske, največ bolnikov z diagnozo pljučnega raka pa je bilo starih 60 do 70 let. "Prave epidemije pri nas še ni. Glede na to, da iz zahoda prihajajo zadeve tudi na vzhod, jo lahko pričakujemo v naslednjih letih."
Za zdaj je še vedno najuspešnejša terapija operativni poseg, s katerim lahko bolezen v prvem stadiju ozdravijo do 60%. Vse drugo (obsevanje, kemoterapije) so v bistvu zdravila, ki sicer podaljšujejo in olajšujejo življenje, ozdravijo pa ne. Lani so s pljučnega oddelka bolnišnice v Topolšici "poslali" na kirurgijo 23 % bolnikov. Bolnikov s simptomatsko terapijo (torej takih, kjer bi kakršnikoli posegi naredili prej več škode kot koristi) pa so imeli v bolnišnici Topolšica lani 30 odstotkov. Od 133-ih bolnikov jih je še isto leto umrlo 11. "To sicer ni bav -bav, toda tako zanemarljiv podatek pa tudi ni."
Mag. Igor Koren nam je ob koncu pogovora takole predstavil svoj moto: "Če je kdo kadilec ali bivši kadilec, ki je prenehal s to naslado sodobnega časa pred več kot 20-imi leti, če je star več kot 60 let, bi ga moral vsak prehlad s kašljem pripeljati k splošnemu zdravniku. Če imajo takšni ljudje kri v izpljunkih, nenadno zahripanost, če se jim pojavlja pljučnica na istem mestu, pa ne smejo čakati, ampak morajo takoj v bolnišnico!"
U(tp)
Žrtve vojnega nasilja
Gneča ob zakonskih spremembah
Z začetkom letošnjega leta Je pričela veljati nova zakonodaja za vojne Invalide, žrtve vojnega nasilja in vojne veterane. Dovolj dela torej za upravne enote, kar velja tudi za mozlrsko. Na tej upravni enoti so po zakonu o vojnih Invalidih Izvedli prevedbo že obstoječih pravic In izdali 145 novih odločb, 192 upravičencem pa so poslali zahtevke o novih podatkih o dohodkih za minulo leto In o urejenosti zdravstvenega zavarovanja za upravičence Iz tega zakona.
Številčnejše so vloge žrtev vojnega nasilja. Do prvih dni februarja so interniranci, taboriš-
čniki, ukradeni otroci in delovni deportitanci poslali 167 vlog, mobiliziranci in vdove mobi-lizirancev pa 173. Ta zakon je od vseh še najmanj opredeljen, saj manjkajo dodatna navodila in podzakonski akti, ki so nujno potrebni za reševanje posameznih primerov. Zakonodajalec bo torej moral opredeliti pojme internirancev, taboriščnikov, ukradenih otrok in še marsikaj, kar je potrebno za določitev rente.
Pri mobilizirancih je najbolj vprašljiv 7. člen tega zakona, ki opredeljuje pravice pravice za družinske člane, zato je ministrstvo zagotovilo, da bo od zakonodajalca zahtevalo podrobno obrazložitev posameznih členov, kar je nujno pri vodenju postopkov.
Na podlagi zakona o vojnih veteranih so upravičenci do pred
nedavnim vložili 23 vlog, vseh upravičencev na območju Upravne enote Mozirje pa je okrog 1.400. Ta časovni zamik je posledica dejstva, da so se krajevni borčevski odbori lotili akcije šele konec januarja, zato veliko večino vlog pričakujejo konec februarja in v marcu.
Na upravni enoti poudarjajo, da uresničevanje tega zakona glede na vsebino ne bo problematično, veliko težav pa bo zaradi velikega števila zadev. To bo zelo veliko, zato so se na mozirski upravni enoti že konec minulega leta organizacijsko pripravili in med drugim okrepili referat za žrtve vojnega nasilja in vojne veterane. Postopek bo po njihovem zagotovilu tekel normalno, posebej za tiste upravičence, ki jim pravice dejansko pripadajo.
mjp
OD TU IN TAM
Pestra dejavnost
Mislinja - Nedavno se je sestala prometna komisija s predsednikom Radom Jeromlom. Komisija je sprejela smernice dela za leto 1996 in gaje tudi finančno ovrednotila. V pomladnih mesecih se bo komisija ukvarjala s popisom še manjkajočih prometnih znakov ter postavitvijo le-teh, organiziala bo okroglo mizo na temo "Prometna kultura otrok in ostalih udeležencev v prometu" do konca šolskega leta pa tekmovanje "Kaj veš o prometu" za šolske otroke. V jesenskih mesecih nameravamo v tednu otroka razpravljati o aktualni problematiki otrok kot najmlajših udeležencev v prometu. Kot vsako leto pa bomo tudi letos predšolske otroke opremili z rumenimi ruticami, voznike pa opomnili na nove neizkušene pešce z ustreznimi panoji. Stalna naloga komisije pa je opominjati na aktualno problematiko v cestnem prometu.
■ Rado Jeromel
Veliko
odkupov
Polzela - Kmetijska zadruga Polzela, ki združuje kmete v krajevni skupnosti Polzela in Andraž, je lani od svojih članov odkupila veliko zelenjave in kmetijskih proizvodov. Hmelja so odkupili 50 ton, mlade pitane govedi 108 ton, piščancev 332 ton, puranov 135 ton, svežega zelja 67 ton in mleka milijon štiristo tisoč litrov, itd.
m-er
Ocenili bodo delo
Šmartno ob Paki - V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki se bodo jutri (v petek) na občnem zboru zbrali člani tamkajšnjega turističnega društva in ljubitelji tovrstne dejavnosti. Osrednjo pozornost bodo seveda namenili oceni opravljenega dela v preteklem letu ter se dogovorili o nalogah društva v prihodnje. Med drugim bodo izvedli še volitve članov novega upravnega in nadzornega
odbora društva.
Občni zbor bodo začeli
ob 19. uri.
U(tp)
Izpopolnjevanje
Velenje - Med prednostnimi letošnjimi nalogami območne organizacije Rdečega križa Velenje je tudi širjenje znanj o tej človekoljubni organizaciji. V ta namen bosta odbor, ki deluje v te namene pri RK Slovenije ter velenjska tovrstna organizacija, pripravila danes (v četrtek) seminar o Mednarodnem humanitarnem pravu in o Temeljnih načelih Rdečega križa. Namenili ga bodo izpopolnjevanju sodelavcev in prostovoljcem, ki delujejo pri RK Velenje.
Denar za izvajanje tega programa je iz programa Phare in Tacis za demokracijo, Iniciative Evropske unije za širjenje demokracije v državah centralne in vzhodne Evrope, Novih neodvisnih držav in Mongolije.
Seminar bodo v sejni sobi
Zdravstvenega doma v Velenju začeli ob 12. uri.
(tp)
Izraba prostora v Mestni občini Velenje (9)
davah. Zato je za vsak poseg potrebna lokacijska dokumentacija, ki jo urbanisti rešujejo od primera do primera.
Eden od večjih problemov v soseski Gorica, pravi Vučina, je tudi divje vrtičkarstvo, ki se je v zadnjih letih razbohotilo vzhod-
no od soseske Lipa in na predel ob Celjski cesti. "Prepričan sem, da bo to treba v prihodnje urediti ali vsaj omejiti, bodisi z odlokom, bodisi kako drugače."
■ Milena Krstlč - Planine
Previdno v nadgradnje In dozidave.
V nadzidave in dozidav® na Gorici z občutkom
S strokovnega vidika bo potrebno na novo preveriti celotno zasnovo centra Gorice, ki danes ne živi tako, kot so si načrtovalci zamislili, da bo. Osrednji trgovski center životari, šola In vrtec pa sicer opravljata svojo funkcijo, vendar je to dvoje premalo za življenje soseske, če gledamo nanj z mestotvornega vidika.
V soseski Gorica je bila načrtovana večja rekreacijska cona, zasnovana južno od osnovne šole Gorica, ki pa še ni v celoti dograjena. Prostora zanjo pa je še.
Zapisali smo že, da v Mestni občini Velenje načrtujejo za letos oziroma prihodnje leto izdalavo prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje
individualnih stanovanjskih hiš in ureditveni načrt centralnega predela soseske Gorica, ker obstoječi zazidalni načrt, ki je bil sprejet v 70. letih ne odgovarja več potrebam sodobnega urbanizma.
"Ker so se v Velenju pojavile precejšnje težave z novimi stanovanjskimi površinami in ker gradnje novih stanovanjskih enot praktično ni, saj je tovrstna gradnja praktično zamrla, ljudje sami iščejo rešitve. Mnogi prebivalci Gorice, lastniki individualnih in vrstnih hiš so začeli razmišljati, da bi za svoje potomce uredili bivalni prostor v sklopu svojih hiš. V zadnjem obdobju opažamo velik pritisk na to, da bi vrstne hiše nadzidali ali pozidali, kjer je to še možno," pravi Marko Vučina, vodja urbanizma na Zavodu za
urbanizem Velenje in pooblaščenec za okolje in prostor v Mestni občini Velenje. K temu pa dodaja, da je pa to precejšen problem, ker so te hiše zasnovane kot pritlični objekti in vsako pretirano poviševanje etažnosti bi pripeljalo do večjih problemov v soseski. Z nepremišljenimi posegi bi se namreč osončenje atrijev zmanjšalo in takoj bi se izgubila kakovost bivanja v teli liišah. "Zato je treba zelo previdno načrtovati te posege. Mnenja sem, da je možno izkorisiti del podstrešij, vendar ne s pretiravanjem v višino ali celo v dve etaži, kot predlagajo nekateri."
Urbanisti so pozorni na vsak poseg posebej, da se ne bi ti sprevrgli v masovno uničevanje posameznih parcel in v preti-ranje pri dozidavah in nadzi-
6 W VAS
MNENJA IN ODMEVI
15. februarja 1996
Upravljanje večstanovan-jskih hiš
Zaradi nejasnosti pri pripravi pogodb o upravljanju večstanovan-jskih hiš in ker ni jasno, da upravniki opravljajo določene naloge v večstanovanjskih hišah, je nujno povedati naslednje.
Po 22. členu stanovanjskega zakona sldenejo lastniki stanovanj pogodbo zaradi urejanja i" ~dse-bojnih razmerij. Takšna pogodba je veljavna, če jo podpišejo lastniki stanovanj, katerih deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
Pogodbo o upravljanju pripravi in jo podpisano prijavi upravnik pri občinskemu upravnemu organu, pristojnem za registracijo pogodb o upravljanju večstanovanjskih hiš.
Po 28. členu stanovanjskega zakona pa sklenejo lastniki stanovanj večstanovanjske hiše zaradi opravljanja določenih nalog pogodbo z upravnikom, za katerega se odločijo. To pogodbo pa podpiše po pooblastilu predstavnik lastnikov stanovanj in upravnik. Torej s to pogodbo se določi, kdo bo upravnik določene večstanovanjske hiše in kriteriji za morebitno razrešitev imenovanega upravnika. Imenovanje in morebitno razrešitev upravnika pa se mora vpisati v register upravnikov, ki obstoji pri ustreznem občinskem upravnem organu.
Torej pri občinskem upravnem organu morata obstajati dva registra, kot to določa za pogodbo o upravljanju tretji odstavek 27. člena stanovanjskega zakona, za pogodbo o opi ovijanju določenih nalog, iz katere je razvidno, kdo je imenovan za upravnika, pa velja določba prvega odstavka 28. člena istega zakona.
Ta dva pojma "upravljanje z večstanovanjsko hišo" in "opravljanje nalog za določeno hišo" pa se večkrat meče v isti koš, kar povzroča določemo zmedo tako pri upravnikih kakor tudi pri lastnikih stanovanj.
Zaradi tega bi bilo primerno, da bi dal pristojni občinski upravni organ, ki vodi register pogodb o upravljanju in register o imenovanju in razrešitvi upravnikov določena pojasnila, iz katerih bi bilo nedvoumno razumeti, kaj je pogodba o upravljanju in kaj je pogodba o opravljanju določenih nalog za večstanovanjsko hišo.
■ Albin Amon
Dokončno razočaranje pa še Hlapec Jernej povrhu
Ne, nič nimam slabe vesti. Priznati pa moram, da sem vse do sedaj delal na osnovi razpoložljivih podatkov, po svoji vesti in znanju, ki ga imam. Nihče me nikoli ni prisilil, tudi stranka ZLSD ne, da bi delal proti svoji volji. Pa tudi to moram priznati, da skoraj nikoli, ko se je bilo potrebno odločiti, ni bilo niti enostavno niti lahko.
Tudi predlog v članku omenjenega zakona sem podpisal po lastni odločitvi. Res pa je, da so mi v stranki to odsvetovali. Predloga, da gre omenjeni zakon v obravnavo, nisem podpisal zaradi privilegijev, ki so omenjeni, ampak zaradi med mandatom spremenjenega in sedaj povsem drugačnega statusa poslanca, kot je bil na začetku. Če hočemo zadeve urediti, je pač potreben zakon. Pa še nekaj moram dodati. Imam že precej preko 20 pokojninskih let. Sem v približnem povprečju slovenskih upokojencev.
In še enkrat. Zakaj nimam slabe vesti? Že ko sem bil otrok, sem namreč spoznal kruto resni-
co, da si pač nisem mogel kupili žemlje, za katero mi je dala mama denar, če sem pred tem isti denar porabil za sladoled. Nič drugače ni usedaj v parlamentu. Če se večina odloči recimo za več topov, za kar se res ni zavzemala stranka, ki ji pripadam, ostane manj tudi za socialo in delovna mesta, za katera sta se obe ministrici zelo trudili.
No, če me spomin ne vara, so delovna mesta obljubljali tudi drugi. In če parlament ne bi sprejel programov, ki sta jih predlagali obe, po moji oceni neupravičeno in površno kritizirani ministrici, bi bilo danes v Sloveniji prav gotovo več kot 200.000 nezaposlenih.
Kar pa zadeva natakanje čistega vina upokojencem, moramo biti jasni. DeSUS ni ista stranka kot ZLSD. To sta dve stranki. Res pa sta njuni stališči, ko gre za upokojensko problematiko, zelo blizu.
Dejstvo pa je tudi, da je bil predlog o nižanju najvišjih in višanju najnižjih pokojnin zelo slabo pripravljen in nedorečen in zanj pač nisem mogel glasovati. O tem, kaj je kristalno čisto, pa bi seveda lahko tekla dolga rzprava. Za nekatere je Paka nad Šalekom recimo kristalno čista, jaz pa vem, da ni. Poleg tega pa tudi ne vem (pravzaprav vem), ali je avtor članka, na katerega odgovarjam, delal polnih 40 let, ne verjamem pa, da je njegova pokojnina manjša od 40.000 SIT.
Tako, menim, da je dovolj. Ko bo izšel časopis z mojim prispevkom, bom v Državnem zboru, tako kot sem bil in bom še do volitev. Saj veste, kje? Tam, levo zgoraj.
Pripis: V članku odgovarjam le tistemu, ki sprašuje, zato ne navajam priimka! Je pa razviden iz njegovega članka. Vesel pa bom, če je pametnejši od mene, to je namreč moj zadnji odgovor.
■ Franc Avberšek
maržo botrovanim artiklom?
Kot ugotavljajo mnogi potrošniki v Celju in okolici, so cene v Intersparu za 15-25 in še več odstotkov nižje za enake izdelke kot v takoimenovanih družbeno-lastniških trgovinah v celjskem oziroma velenjskem območju.
Potrošniki, od delavcev do upokojencev, bodo verjetno raje kupovali lam, kjer bo izbira pestrejša in cenejša, ne glede na to, ali gre za Ero, Namo ali Interspar. Kupci smo vsi in si želimo takšno trgovino, ki bo prodajala iskano in kvalitetno blago po takšni ceni, ki bo dostopnejša čim večjemu krogu kupcev.
Ugotavljam ob vsem tem, da bi se sicer vsi spredaj navedeni organi radi šli kapitalizem in tržno gospodarstvo, odločali pa bi po starem preizkušenem receptu.
Menim tudi, da je lokacija novega trgovskega centra zelo primerna, zlasti glede na to, daje Velenje zelo razvlečeno naselje, ki sploh nima mestne podobe. Zgrajeno je antiurbanistično in izgleda kot velika spalna vas, ne pa kot peto največje mesto v državi. Ljubljana, na primer, je urbano zgrajena in tudi bližnje Celje ali sosednji Šoštanj imata svoje mestno jedro. Velenje pa je bolj ko ne antimestno in mislim, da si zasluži nekaj več.
Ugotavljamo pa lahko vsi Velenjčani, da seje mestno jedro začelo rojevati šele v zadnjih nekaj letih z izgradnjo mestnega parka, podhodom Mastodont in nenazadnje z obnovo starega trga Cankarjeve ceste, razširitvijo Kidričeve in tako naprej.
Zato sem prepričan, da bo z izgradnjo novega tgovskega centra na izbrani lokaciji Velenje mnogo pridobilo na mestni podobi.
■ Valter Končan
Kupčkanje z
Trgovski cen- upokojenci ter Velenje -
Interspar
Kot navadnega državljana in meščana mesta Velenje ter predvsem kot potrošnika, kupca in davkoplačevalca me v zvezi z gradnjo novega trgovskega centra zanima naslednje.
Toliko sem že prebral in slišal o vsem, kar se nanaša na takoimenovane stiske in skrbi velenjskih trgovcev, območne zbornice te baje tudi nekatere svetnike mestne občine, ki jim jo povzroča začela gradnja novega trgovskega centra z Intersparom kol večinskim investitorjem, da sem se vprašal, komu je pravzaprav ta "skrb" namenjena.
Ali je trgovina resnično namenjena le sama sebi ali pa predvsem nekomu, ki mu pravimo kupec?
Zdi se mi, da je navidezna zaskrbljenost trgovskega lobija za obstoječo lokacijo in parkirne prostore dobro preračunana taktika, za katero se skriva bojazen za izgubo monopolnega položaja, ki ga veliki trgovci v Velenju zavzemajo nad množico velenjskih potrošnikov.
Nihče namreč nič ne vpraša množice meščanov - potrošnikov, delavcev in upokojencev, kaj si mislijo o gradnji novega potrošniškega centra v Velenju. Navsezadnje so meščani Velenja listi, ki so volili svoje predstavnike v mestni svet, da jih zastopajo.
Ali je morda kdo od tislih svetnikov, ki so naenkrat proti nameravani gradnji trgovskega centra, pomislil tudi na to, da bo z naložbo tujega kapitala možno zaposliti kar lepo število ljudi in s tem zmanjšati veliko brezposelnost v Velenju in s tem posredno znižati visoko stopnjo brezposelnosti v Sloveniji?
Ali ne bo večja konkurcnca med trgovci tudi izboljšala svojo ponudbo in svoje storitve, ali pa celo znižala cene svojim, z visoko
S tem mislim tiste upokojence, ki so morali odslužiti delovno dobo do starostne meje upokojitve, in tiste invalide, ki so bili na podlagi bolezni upokojenci. To so tisti prejemniki pokojnine, ki so si jo zaslužili po redni poti. Toda ogromno političnih upokojencev je takšnih, ki imajo največje pokojnine, pa tudi listih, katere jc politika postavila na cesto in so nekako" pridobili predčasno upokojitev. Zadnjih bo še veliko, saj vedno po radiu v kontaktnih oddajah slišimo, kako sprašujejo o predčasni upokojitvi ravno brezposelni. Tega jim nc moremo zameriti, nekako sc morajo preživeli. Toda vsi skupaj, tisti upravičeni in neupravičeni tvorimo ogromno številko za majhno Slovenijo. Mislim, da bi morali vse upokojene, ki so bili primorani ali ne zapustiti službo in se upokojiti v najlepših letih, izločiti iz pokojninskega sklada in jih izplačevati izključno iz proračuna. S tem bi prisilili vlado, da ne bi zaradi svoje zgrešene politike in slabega gospodarstva valila prevelikega bremena na pleča upokojencev. Čas je tak, da bi morali prekomerne pokojnine zmanjšati in jih omejiti z nekim najvišjim zneskom.
Ob glasovanju v parlamentu so mnoge upokojence najbolj razočarali krščanski demokrati. Človek bi rekel, da so svojim volivcem zabodli nož v hrbet, kajti večina njihovih volilcev je iz podeželja in tam so tudi najnižje pokojnine. Ampak politiki že vedo, kam pes taco moli! Ko je vlada odobrila tak sistem, da je pošiljala vse nevšečne policiste z nizko delovno dobo in lepo pokojnino v pokoj, prav tako so si poslanci privoščili lepo podlago za upokojitev in nekateri so jo takoj izkoristili. Država je imela vse v rokah, dohodke in gospodarstvo, ali so se potemtakem ušteli? Skoraj ne morem verjeti, saj je v vladi in parlamentu mnogo doktorjev in visoko izobraženih poslancev, ki so jih
izšolali ravno tisti upokojenci, katerim zdaj režejo kruh.
S tem zavoženim gospodarstvom so tudi že prepolovili vrednost certifikatov, saj je po realnem finančnem stanju slovenski kapital takrat znašal več, kakor je bilo izdanih certifikatov. Če se govori o prevelikih poslanskih plačah, poslanci vedno privlečejo zgled iz zahodnih držav, kakšne so tam plače poslancev. Sedaj pa so za upokojence pričeli uporabljati primerjave pokojnin iz takoimenovane-ga bivšega vzhodnega bloka. Od tam, kjer še zdaleč ni bilo takega standarda kot pri nas.
Poslanci, izglasovali ste nekaj, kar ni pravilno. Ločite že enkrat normalne upokojence od na silo upokojenih in svoje napake obravnavajte pod proračun. Med njimi je velika razlika, razlika tudi v pogojih upokojevanja. Upokojenci črpajo svoj denar in ga jc tudi dovolj za take pokojnine, kot so sedaj. Za neupravičene pokojnine pa nismo delali!
■ Marinka Obu
Nagrade so podeljene z voljo sveta
Pod tem naslovom je g. Lovrec 18. januarja v rubriki Mnenja in odmevi želel javnosti prikazati, kakšen svetnik je, in da tisti, ki si upa javnosti obelodani-ti-določene nepravilnosti, ne velja. Ali sem g. Stropniku in javnosti dovolj obelodanil, kako je potekal postopek in glasovanje za občinska priznanja, bi lahko razsojali drugi in ne občinski funkcionar. G. Lovrec se spreneveda, da ni Lovrec SKD. V kolikor je izstopil iz stranke, sc mu opravičujem, ne vem pa, zakaj je želel legitimnost stranke, da mi odgovori v imenu odbora SKD. Ker te podpore ni dobil, je odgovoril v svojem imenu. Vedno sem mislil, da so člani SKD za odkritost in poštenost. Upam trditi, daje večina takšnih, le predsedniku SKD g. Lovrecu je ta vrednota tuja. Na kolegiju predsednika sveta 5. 12. 1995 si nisem vztrajno prizadeval, da predlog za Karitas ne bi bil upoštevan, ampak naj se rok možnosti vložitve predlogov podaljša in objavi v sredstvih javnega obveščanja. Predlog DeSUS-a je bil vložen 4. 12. in g. Hribarje bil pripravljen umakniti predlog, pa se nisem strinjal. Glede pravnega tolmačenja se strinjam z g. Lovrecem, če je pravna stroka tako rekla in na seji o tem nismo razpravljali, ampak je sekretar sveta obrazložil stališča stroke, ki seveda niso bila takšna, kot trdi g. Lovrec. Dana je bila možnost vložitve dodatnih pobud do sprejema dnevnega reda. V prvem delu osmi odstavek pritrjuje moje trditve, da je bilo možno vložiti pobude na sami seji, kar sem zapisal. Javnost je bila seznanjena tudi, da se je med predlogi pojavil moj priimek in sem zapustil sejo pri obravnavani točki. Glede komisije, ki je še nimamo in bi ji želel predsedovati g. Lovrec. Zakaj? Kako? S čigavo podporo? Presodite bralci. V devetem odstavku pa g. Lovrec priznava, da se svetniki v večini ne poglobijo v gradivo. Ni res, da je bil moj predlog, naj se vsi prispeli predlogi uvrstijo v posamično glasovanje, ker v razpravi nisem bil prisoten. Po dogovorjenem glasovanju sem opozoril, kako je bilo glasovanje nepošteno, saj niso bili na glasovalni listi vsi tisti predlogi, ki so prispeli v razpisnem roku do 30. 11., glasovalo pa se je o pobudah, ki sta bili vloženi na sami seji 12. 12.
V zadnjem odstavku pa piše otročarije, h katerim ni potreben odgovor. Za boljše spoznanje g. Lovreca pa moram javnost seznaniti, da je g. Lovrec podprl proračun občine Velenje za leto 95
in rebalans na 11. seji 12. 12. 1995, čeprav smo opozarjali, da je v nasprotju z zakonom o financiranju občin, ker je kršen drugi odstavek 41. člena. Ta se glasi "dokler ne bodo urejena premoženjsko-pravna razmerja med občinami po 100. členu zakona o lokalni samoupravi, se občine ne smejo zadolževati in izdajati soglasij in poroštev po 18. in 19. členu tega zakona". Takrat ni povprašal zgoraj omenjene pravne stroke, ali so moje trditve točne, ker je bila računica drugačna. Kaj je bilo realiziranega po papirjih, v resnici pa ne, sem napisal v članku Zakaj tako nespoštovanje.
Predlog SKD, da se podeli Karitasu grb občine, ni bil upoštevan. Predlagatelja za plaketo uradno ni bilo. Ali je bilo dogovorjeno, razsodite bralci sami!
G. Lovreca kot soseda spoštujem, le v politiki nima svojega rednega stališča, kar lahko potrdijo drugi svetniki. Ker je predsednik stranke SKD, ki jo spoštujem, bodo morali v stranki stvari razčistiti, saj takšni politiki, kot sva z g. Lovrecem, samo škodujejo stranki. Jaz seznanjam javnost na osnovi argumentov, kar je dokazljivo z magnetogramov, g. Lovrec pa čustveno, ker mu popularnost pada. Odstotka dobljenih glasov za župana še nismo pozabili. To je bil priimek in ne stranka. Ker sem takšen, zato pa nisem v nobeni stranki.
Kako se g. Lovrec prilagaja samo zaradi političnih funkcij, je bilo razvidno na zadnji seji Komisije za volitve, imenovanja in mandate, ko so člani komisije iz strank ZLSD, LDS in DeSUS zaradi tokrat en mesec prepozno vloženih predlogov vodstva SKD za odbore podaljšali rok samo, da bo g. Lovrec imenovan za zgoraj omenjeno komisijo.
V kolikor bo zapisnik korektno sestavljen, bo to tudi iz zapisnika razvidno, davkoplačevalce pa stane takšno prilagajanje 21.000 tolarjev za ponovni sklic seje komisije, da se ugodi in upoštevajo predlogi vodstva SKD.
■ Franc Sever
Poglejmo resnici
v oči (četrtič) ••••••••••••
Koliko poklicnih gasilcev imamo v Velenju?
Pri branju Našega časa št. 4 sem bil prijetno presenečen, ko sem zagledal članek Poglejmo resnici v oči, Koliko poklicnih gasilcev imamo v Velenju, avtorja Miha Valencija, gasilskega častnika I. stopnje. Presenečen sem bil iz dveh razlogov, in sicer.
Prvič: urednik revije Gasilec je v reviji št. 11 in 12 dal opombo, ki se glasi: da se ne bi nadaljevalo prijateljsko dopovedovanje, kdo ima prav, s tem prispevkom zaključujemo polemiko v reviji Gasilec".
Ker gospod Miha Valenci ni mogel sprejeti dejstva, da je moj članek Poglejmo resnici v oči (drugič), objavljen v reviji Gasilec št. 11 in 12 realno gledanje resnici v oči, se je odločil zavajati bralce tudi v tedniku Naš čas.
ljudska univerza Velenja V četrtek, 15. februarja 1996, pripnemo s
100-urnim tečajem za STROJNIKE GRADBENE H MEHANIZACIJE.
Nekaj mest je še prostih. Informacije in prijave na tel. 851-539, ljudska univerza
Drugič: avtor članka ne daje odgovora na postavljeno vprašanje, koliko poklicnih gasilcev imamo v Velenju, ampak prodaja meglo s citiranjem zakonov, pravilnikov in navodil, ki urejuje področje požarne varnosti. In ker je za njega bolj pomembno razlaganje zakonov, ki so popolnoma jasni, kot pa izvajanje, prihaja do takšnih člankov.
Avtor članka omenja tudi željo nekaterih podrugačni organiziranosti gasilstva v Mestni občini Velenje s pomočjo statističnih podatkov. V reviji Gasilec št. 6/95 je bilo objavljeno poročilo o intervencijah v letu 1994 za PGD Velenje. V tem poročilu piše: v letu 1994 je bilo na operativnem območju PGD Velenje 69 intervencij (leto 1993 pa 66), 12-krat pa so posredovali izven operativnega območja (enako v letu 1993). Največkrat smo posredovali ob požarih 39-krat (1. 1993 45-krat), v primeru nesreč smo posredovali 31-krat 0. 1993 12-krat), 11-krat pa smo posredovali v ostalih primerih (I. 1993 17-krat). Skupna materialna škoda je znašala 32.220.550 tolarjev, stroški intervencij, ki jih je opravilo PGD Velenje pa so znašali 980.200 tolarjev. V akcijah je sodelovali 590 članov PGD Velenje, ki so skupaj opravili 484 delovnih ur ter 104 poklicni gasilci, ki so opravili 103 delovne ure.
V svojem članku gospod Miha Valenci omenja samo poklicne gasilce (na primer 104 poklicni gasilci, zaposleni v poklicni gasilski enoti Gorenje, naj bi opravili kar 103 delovne ure), nikakor pa noče omeniti prostovoljnih gasilcev. Iz poročila je razvidno, da je v akcijah sodelovalo 590 članov PGD Velenje, ki so opravili 484 delovnih ur. Gospod Miha Valenci hoče na prefinjen način samo njemu znan način zavesti bralce Našega časa z nepopolnim navajanjem podatkov in potikati željo nekaterim po drugačnem organiziranju gasilstva v Mestni občini Velenje in s tem ustvariti negativni odnos do poklicnih gasilcev v Velenju.
In nenazadnje se iz statističnih podatkov da izračunati tudi naslednje. Če je bilo v letu 1994 na operativnem območju GD Velenje in izven njega opravljenih 81 intervencij, je povprečno v vsaki intervenciji sodelovalo 7 prostovoljnih gasilcev in 1 poklicni gasilec. Iz navedenega sledi, da v Velenju imamo tudi poklicne gasilce, ki svoje delo in naloge opravljajo v prostorih GD Velenje. To število je zaenkrat eden na izmeno in to 24 ur na dan.
Upam, da se je tokrat avtorju članka Poglejmo resnici v oči (tretjič), Koliko poklicnih gasilcev imamo v Velenju le posvetilo in da je napačno predstavljanje statističnih podatkov razlagal on sam.
Poklicni gasilci v Velenju na noben način ne škodijo razvoju prostovoljnega gasilstva, ampak ravno nasprotno. S skupnimi močmi bomo močnejši in uspešnejši pri upravljanju nalog s področja požarne varnosti.
S tem člankom je za mene zaključeno pojasnjevanje, koliko poklicnih gasilcev imamo v Velenju. In ker seje avtor v sovjem članku podpisal tudi s činom, ki ga ima v prostovoljnem gasilstvu, se tudi jaz podpisujem s činom.
■ Martin Pečečnik, višji gasilski častnik
KUPIMO, POSREDUJEMO ZA ZNANE KUPCE BREZ PROVIZIJE
VSE VRSTE NEPREMIČNIN!
PREMIUS d.o.o., CELJE,
GLAVNI TRG 7, TEL.: 063 / 442 - 720 DEL. ČAS: VSAK DELOVNI DAN OD 8. D012. URE
15. februarja 1996
AKTUALNO
VAS 7
Prevoz otrok v šolo v občini Šmartno ob Paki
Bo sedaj zadeva vendarle rešena?
Že v zadnji tretjini minulega leta smo na straneh našega tednika pisali o težavah prevoza otrok v šolo v občini Šmartno ob Paki. Pojavile so se takrat, ko Je ta občina morala plačati račune za prevoz, ki pa bi ob takšnem nadaljevanju močno presegli t postavko, predvideno za te namene v lanskem občinskem proračunu. Vprašljiv nI bil prevoz otrok, ki so po zakonu upravičeni do brezplačnega prevoza, ampak predvsem za otroke Iz Gorenja In Paške vasi, ki so uporabili v ta namen pogodbeno in redna Javna prevozna
sredstva. Stroške pa Je v celoti krila občina Šmartno ob Paki.
Že pri prvi obravnavi tega vprašanja so šmarški svetniki menili, da je zadeva pereča, in da bo težko rešljiva v zadovoljstvo vseh. Kajti zadovoljiti želje in potrebe po vami poti vseh otrok v tako raztegnjeni občini, hkrati pa jih uskladiti z možnostmi skromnega občinskega proračuna, je in bo velik zalogaj.
Prav nič se v tej oceni niso ušteli. Kot jara kača se je zadeva vlekla vse do zadnje seje šmarškega občinskega sveta. Čeprav je komisija za proučitev problematike prevoza otrok v šolo pripravila predlog sklepa, so
ga šmarški svetniki, ne glede na predhodne obravnave, znova temeljito prevetrili. Ob vnovičnem zavzemanju za ureditev varne poti v šolo vsem otrokom v občini paškega kota, so glede rešitve tega vprašanja sprejeli naslednje sklepe: brezplačen prevoz bo občina zagotovila vsem učencem, ki so do njega upravičeni po zakonu, kar pomeni, da so oddaljeni od šole več kot 4 km. Takih učencev je 29 in - po besedah šmarškega župana Iva Rakuna - bo za ta namen potrebnih nekaj več kot 220 tisoč tolarjev na mesec. Učencem do vključno 5. razreda, vezani na avtobusna postajališča v Gorenju, Paški vasi in v Rečici
ob Paki, bo občina Šmartno ob Paki plačala polovico zneska mesečne vozovnice pod pogojem, da bodo preostalo polovico stroškov krili starši otrok oziroma njihovi skrbniki (po obstoječem stanju - za približno 90 otrok iz Gorenja in Paške vasi - to za zdaj predstavlja več kot 346 tisoč tolarjev na mesec). Za otroke iz območij, kjer ni urejen redni avtobusni prevoz, bodo šmarški svetniki razpravljali naknadno. Za otroke, ki se vozijo v šmarško šolo od drugo, pa je dolžna plačati stroške prevoza občina, v kateri je kraj učenčevega bivanja. Sprejeti sklepi bodo veljali za ureditev prevoza že prihodnji
Obiskali smo varstveno delovni cen-
ter v Velenju
* • • v ••••••
"Življenje v drugem domu je pretesno!"
Tolikokrat so nam že pisali, kaj vse počnejo, da smo se odločili za kratek obisk varstveno - delovnega centra osnovne šole Šmartno oziroma Centra za izobraževanje, usposabljanje in vzgojo v Velenju. Mraz nam Je pošteno bril v obraz, ko smo vstopili skozi vrata prostorov "Ježka".
Toplina,'ki nam je napolnila srce ob pogledu na zadovoljne' obraze "večnih" otrok, menda v klubu ni nič neobičajnega. "Naši medsebojni odnosi so takšni kot v normalno urejeni družini: topli, prežeti z ljubeznijo, razumevanjem za težave in podobno. Varstveno - delovni center je njihov drugi dom in zdravi si želimo, da bi se v delovnem okolju prijetno počutili, kajšele ti naši večni otroci," je utemeljila trditev inštruktorica - koordinatorica Darja Fišer.
Vsakodanji utrip življenja v centru se zrcali v raznih dejavnostih. Kaj kdo počne v danem trenutku, je odvisno od varovanca, njegovih sposobnosti, zmožnosti in trenutnega navdiha. Da te svoje potrebe lahko zadovoljijo, imajo na voljo najrazličnejše interesne dejavnosti, od gospodinjstva do vrtnarskega krožka, dve varovanki pa se vključujeta tudi v dejavnost angleškega jezika. Radi delajo predmete iz papirja, volne, lesa, : tudi obdelovanje njive je veliko-rat prijetno opravilo. Trenutno jih "hodi na delo" v ta center 25 iz cele Šaleške doline. Vsi so stari več kot 18 let, njihove motnje v razvoju pa so različne. "Del našega programa vključuje tudi varstvo, ki pa ga zaradi prostorske stiske v celoti ne moremo izvajati. Te nam omejujejo tudi nadgradnjo dejavnosti oziroma delo s posameznikom. Ko si namreč nekdo zaželi nekaj delati, njegovi želji ne moremo takoj ustreči. Treba je stvari pripraviti in nemalokrat se dogodi, da
varovancu do takrat, ko je vse nared, motivacija za izraženo potrebo pade."
"Z kar dolgo trajajočimi mukami smo prišli do tega našega VDC-ja in s tem tako izpolnili željo staršev, da bi imeli svojega otroka čimbližje sebi, in da bi jih za nekaj ur na dan razbremenili. Njihovim otrokom pa dneve zapolnili s kakšnim koristnim delom," se je vključila v pogovor ravnateljica osnovne šole Šmartno Velenje Marija Kovačič in nadaljevala: "To nam kar lepo uspeva. Brez težav seveda nismo, pred vsemi pa v tem trenutku izstopa prostorska stiska. Že danes ne moremo izvajati dejavnosti kot bi jih morali in kot bi jih želeli, najnovejša analiza pa kaže, da bo kandidatov za dnevno varstvo v Šaleški dolini že zelo kmalu skorajda enkrat več. Ob tem se moramo zavedati, da bodo ti varovanci starejši, da bodo prihajali v ta center zmeraj težje prizadeti otroci in tudi takšni, ki bodo potrebni stalne nege in vzdrževanja kondicije. Mi pa nimamo ne primernih sanitarij, ne prostorov za delavnice, fizioterapije ..." Danes zanje skrbijo tri inštruk-turice, pod to streho sodi še voznik kombija, ki prevaža delavce centra na in iz dela ter spremljevalec na prevozu.
Veliko je bilo razlogov za ustanovitev centra pred 4 leti, vsaj toliko ali pa še več jih je za adaptacijo sedanjih ali izgradnjo novih prostorov. "Načrte zanje so že potrdili na republiškem ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, mi pa iskreno upamo, da bodo v dolini znali prisluhniti našim potrebam, kot so do sedaj, in da bomo v doglednem času kljub lastninjenju in denacionalizaciji lahko izpolnili pogoje za normalno dejavuost VDC-ja."
Kot je povedala Marija Kovačič pridobitev nujno potrebnih 300 do 400 kvadratnih metrov površin ni zadnja postaja
Ravnateljica Marija In Inštruktorica Darja med varovanci, ki si
skupaj z njima želijo več prostora
v prizadevanjih za občane, s katerimi se je življenje kruto poigralo. Razmišljajo še namreč o organiziranju nekakšnih vmesnih služb (defektologi, inštuktor-ji,...), ki bi obiskovali tiste skrbi in vodenja potrebne občane, ki niso vključeni v varstveno-delovni center iz najrazličnejših razlogov. Pa tudi o konceptu stanovanjsko - bivalnih enot, kjer bi lahko varovanci preživeli kakšen vikend in tako staršem omogočili prepotreben počitek. "O, ja, kar precej volje, energije in še česa bomo potrebovali, da bomo uresničili vsaj nekatere potrebe varovancev naše šole. Šole, ki ni le šola, ampak s svojo razširjeno dejav-
Galeriia KC Ivana Napotnika Velenje ••••••••••••••••••••••••s*
Predstavlja se Milan Batista
Jutri, v petek, bodo v prostorih galerije Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju odprli retrospektivno razstavo del Milana Batista iz Kranja. Je učenec prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki jih je grafiko poučeval Božidar Jakac.
Kulturni program bodo ob otvoritvi posebej za to priložnost pripravili člani literarnega krožka Gimnazije Velenje na temo Recjtal poezije Kajetana Koviča. Spremljala jih bosta na oboi Jure Vovk in na klavirju Sanja Mlinar. Razstavo bodo odprli ob 19. uri.
M(tp)
Veseli so vsakega obiska In radi pokažejo, kaj delajo
nostjo (oddelki za delovno usposabljanje, vzgoje in izobraževanja, oddelke za najtežje prizadete otroke, varstveno -delovni center, prevozi) drugi dom, ljudje v njem drugi starši" je še povedala Marija Kovačič.
Ko smo odhajali nazaj v hladen dan, je Silvi zadovoljno prepeval o veliki noči, Monika "izlivala" svoja občutenja z barvo na papir, Suzana, Peter, Damjan in drugi so z zadovoljstvom opazovali, kako izpod njihovih rok nastaja velik Hugo iz papirja. Nas pa je "grelo" spoznanje, da nikoli nisi tako srečen, niti tako nesrečen, kot si predstavljaš.
mm
Odgovor na vprašanje, zapisanem v naslovu, pa daje komentar Bojana Kla-dnika, predsednika Sveta občine Šmartno ob Paki: "Mislim, da bo o tej zadevi potrebnega še veliko prelitega črnila, da ne bo manjkalo grenkih besed in nejevolje staršev."
U(tp)
Otrokom do vključno 5. razreda šole, ki so vezani na avtobusna postajališča v Gorenju, Paški vasi In v Rečici ob Paki, bo polovico vsote za mesečno vozovnico krila občina Šmartno ob Paki, če bodo preostalo polovico stroškov krili njihovi starši
Žalec • • • • •
Savi nova odličja
V petek zvečer je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo organizirala občina Žalec in Zavod za kulturo Žalec. Proslava se je pričela z Zdravljico, ki jo je zapel Savinjski oktet, sledil pa Je slavnostni govor književnika Miloša Mikelna.
V svojem govoru je Miloš Mikeln razmišljal, zakaj imamo Slovenci državni praznik na dan, povezan s pesnikom. Slovenska samozavest se ni oblikovala v vojnah in osvajanjih novih celin, pač pa v stoletnih prizadevanjih za ohranitev svojega jezika in kulture. Danes imamo svojo državo, kljub temu pa vse prevečkrat pozabljamo na osnovne vrednote slovenstva in se ukvarjamo z dnevno politiko.
Občina Žalec vsako leto podeljuje Savinova odličja posameznikom, ki so še posebej zaslužni na področju kulture. Odličja sta letošnjim dobitnikom izročila župan Milan Dobnik in Tanja Razboršek-Rehar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske zadeve občine Žalec.
Priznanje je dobila Valerija Dolar iz Žalca, učiteljica glasbe in upešna zborovodkinja na Osnovni šoli Šempeter. Savinovi plaketi pa sta prejela Ivan Brišnik iz Prekope, zaslužen za razvoj kulture na Vranskem in ohranjanje kulturnih spomenikov^ zlasti dvorca Novo Celje in najstarejšega zvona na slovenskem v Stopniku ter Štefan Kočar z Vranskega, ki se že vrsto let ukvarja z domoznanstvom, zbiranjem zgodovinskega gradiva na Vranskem in ki je prvi opozoril na rimske najdbe v okolici Vranskega.
Najvišje odličje, Savinovo nagrado, pa je prejel Franci Ježovnik iz Griž, ki prav tako že desetletja zbira zgodovinske podatke o vseh krajih v občini in na čigar pobudo je bil tudi ustanovljen domoznanski oddelek občinske matične knjižnice v Žalcu.
Kulturni program se je nadaljeval in zaključil z nastopom Tria Lorenz.
m-er
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
ZLATI ABONMA
V nedeljo, 18. februarja bo v Cankarjevem domu v
Ljubljani že 3 koncert za Zlati abonma.
Tokrat bodo nastopili SIMFONIČNI ORKESTER ORF iz Dunaja.
Dirigent: Pinchas Stelnberg Solist: Markus Schirmer, klavir.
Odhod avtobusa ob 16.00 iz Slovenj Gradca, ob 16.30 iz Velenja.
PUST, PUST, KRIVIH UST...
Na pustni torek, 20. februarja, ob 15.30 uri, bo na Titovem trgu v Velenju veselo pustno rajanje za otroke. Voditeljica Tina se bo tako namaskirala, da je gotovo ne boste spoznali, pripravljamo pa vam tudi posebno presenečenje.
Zato vse: muce, klovni, Pike, Batmani, petelinčki, opice, Rdeče kapice, Zvezdice zaspanke, dinozavri, indijanci, kavboj-ci... nikar ne zamudite - pust je samo enkrat na leto.
Veselo pustovanje vam skupaj pripravljata Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje!
KULTURA

Id. reoru«
Ples, igra, petje in pesmi - pesniku
Toliko lepih spominov se je nabralo vse te dni, ko smo praznovali naš največji praznik kulture! Ne vem, kje bi pričel. Nočem faktogra-fije, hočem le nanizati praznične dogodke, ki so se me najbolj dotaknili. Nedvomno bo vsak udeleženec Še dolgo pomnil poslovilno petje Slovenskega okteta. Pesmi o ljubezni, svobodi in minljivosti tega sveta so zapeli s tako fineso in kvaliteto, da jih ne bo mogoče pozabiti.
Nekdo je že zapisal, da je najlepši šopek velikemu pesniku pesem. V knjižnici Velenje so predstavili kar štiri pesniške zbirke velenjskih avtorjev. Borisa Salobiija, Lojzeta Vrenčurja, Sto-jana Špegla in Marijana Lipičnika. Besede, ki jih je že mogoče uvrščati med pravo poezijo!
V	Glasbeni šoli Velenje sta nam zaigrala mladinski pihalni orkester in simfonični orkester -oba iz Glasbene šole Velenje.
V	razstavišču Gorenje je pokazal svoje impresije slikar Dušan Lipovec. Hkrati so predstavili tudi monografijo umetnika iz Kamnika. Domačinka Veronika Svetina pa razkazuje v galeriji Muzeja Velenje svoje umetnine.
Vsekakor veliko prireditev za praznik, mogoče celo preveč hkrati na istem prostoru...
Obrobje velenjske občine je prav tako praznovalo. Zelo razgibano in prijetno je bilo v Škalah pri Velenju. Tam sta v sobotnem večeru nastopila kar dva zbora: domači mešani in domači lovski zbor. Gotovo pa je pomenilo višek večera predstavitev pesniške zbirke Sonce, sence in oblaki avtorja Dolfeta Lipnika iz Škal. Avtor sam je dejal, da so pesmi njegova avtobiografska pričevanja. V lepem jeziku so jih brali domači recita-toiji in vse je spretno vodil mod-erator Drago. Nismo mogli verjeti: toda toliko cvetja je dobesedno zagrnilo avtorja in vsi ti cvetovi so bili priznanje in ljubezen za vse, kar je dobrega in velikega storil za tamkajšnje prebivalce Dolfe Lipnik. Dolfetov pesniški prvenec potrjuje, da avtorjevo življenje ni bilo samo sonce, ne, še več senc in oblakov je prešlo njegovo življenje.
Tudi v Šaleku smo praznovali
Program so pripravili po zamisli g. Iva Blazinška, profesorja psihologije, dijaki velenjske gimnazije. Ob zvokih kitare so brali pesmi domače pesnice ga. Štefke Prislan. Pesmi govorijo predvsem o življenju pod Šaleškim gradom.
Proslavo je popestril mešani oktet sv. Barbare pod umetniškim vodstvom g. Julija Pačnika. Ob koncu so se dijaki zahvalili pesnici s šopkom rož. Po proslavi so poskrbeli za skromno pogostitev in dobro voljo člani krajevnega odbora SKD Šalek - Gorica - Bevče.
■ M. Pernovšek
Do solz je bil ganjen prejšnjo soboto Dolfe Lipnik, škalski pesnik, ko je v dvorani tamkašnjega doma predstavil skupaj z voditeljem Dragom Semetom in domačimi recitatorji, med katerimi je bila tudi njegova žena Vida, pesniško zbirko Sonce, sence in oblaki.
Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Prišli so mnogi domačini, mnogi prijatelji, znanci, ljubitelji tudi od drugod. Vsi so bili navdušeni nad Dolfetovo izpovedjo, saj ni dokazal, da je le dober pesnik, ampak tudi dober pripovedovalec in v dobri poldrugi uri so pozornim obiskovalcem skozi pesmi razgrnili Dolfetovo življenje in življenje njegovega kraja, skratka vse, kar je doživljal v svojem življenju. Na začetku tega lepega večera je predsednica domačega kulturnega društva Rosvita Vogrienc takole strnila občutke krajanov ob tej pesniški zbirki: "Ponosni smo nate in želimo, da bodo tudi tvoja prihodnja leta tako plodna, kot so bila pretekla. Tvoja prva knjiga, katera gotovo ne bo zadnja, bo trajen spomenik tvojega talenta, sposobnosti pridnosti in utvarjalnosti.
vos
V Šentilju pri Velenju je bilo v nedeljo že deveto srečanje pevskih zborov. Kaj naj mislimo o prebivalcih večjega kraja pri Velenju, kjer se je v nedeljskem popoldnevu zbralo kar deset pevskih zborov! Poleg treh domačih so nastopali zbori iz Ponikve, Andraža, Kavč, Vinske Gore in Šmartnega ob Paki. Nedvomno je bilo najbolj ubrano petje pevcev ! iz Ponikve in Šmartnega ob Paki. Domačemu kulturnemu društvu je treba za tako organizacijo 9. srečanja čestitati, saj močno prerašča krajevne meje. Skoraj bi pozabil omeniti dvajsetletnico folklorne skupine Oljka, ki sojo praznovali dostojno v Šmartnem ob Paki. Skupina slovi po raziskovalnem delu na področju etnografije -ljudskih plesov in običajev.
Ljubiteljsko gledališče Velenje je v petek uprizorilo zahtevno igro francoskega avtorja Zaljubljenca v podzemni železnici, ki jo je zrežiral Renato Jenček, gledališki igralec iz Celja. V Skalah pri Velenju še niso mogli odkriti Skrinje iz nar-
se jii v Sn
odove zakladnice, ponesrečil igralec. Tudi v Šmartnem so že pripravljeni na novo uprizoritev.
Verjemite, nikogar, ki je sodeloval v tednu slovenske kulture, nisem hotel prezreti.
Ugotovitve ob vsem bogatem in doživetem so jasne. V Šaleški dolini je kulturnoumetniška dejavnost plamenica, ki gori dalje in se še razrašča.
Prijetna je sinhronizacija ljubiteljske kulture s profesionalno. Tod je identifikacija slovenstva zelo močna in živi svoje bogato življenje.
Hvala bogu, da tudi skoraj vsa podjetja tu kažejo za lepoto ' besede, slike in glasbe, veliko zanimanja.
Petje je še vedno najmočnejši pobudnik vsega najlepšega in je še vedno animator življenja. Zato vedno znova ustvarja mostove med ljudmi, pa čeprav zveni fraza še tako anahronistično! Iščimo še novih in boljših poti za ustvarjanje duhovnosti in zbliževanje mesta z obrobjem!
UVIš
DA SMO VAM BLIŽE, KO NAS POTREBUJETE ! 080 - 19 - 20
PRVA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE OBISKA ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA, PRVA TOVRSTNA ŠTEVILKA, KJER Ml PLAČAMO STROŠKE VAŠEGA POZIVA!
NAJLAŽJE! NAJHITREJE! NAJKVALITETNEJE!
TAKRAT, KO IMATE VI ČAS!
TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA!
Kako skleniti zavarovanje zase, za svoje bližnje ali za svoje premoženje? Preprosto! Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 -19-20
iz kateregakoli kraja v Sloveniji brez dodatne pozivne številke. 24 ur na dan nam lahko poveste, kdaj in kje vas naj obišče naš zastopnik. Če želite, bo pri vas najkasneje v 48 urah!
080 - 19 - 20
Sonce, sence in oblaki Dolfeta Lipnika
Preprosto In Iskreno je verzlficiranje Dolfeta Lipnika, škalskega vaškega kulturnika, kakršnih nam zmanjkuje. Z verzi se menda ubada že vse življenje; njegove pesmi so poleg osebnega Izpovedovanja hkrati tudi verziflcirana kronika dogajanja v vaškem svetu In od tod dialog oz. kar velika zgovornost z urbanlzlranostjo novodobne družbe.
Rodil seje 26. marca 1925 v Škalah na Štorovi domačiji. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji, in sicer zaradi takrat nenavadnih razmer v internatu. Šolanje na klasični gimnaziji je moral prekiniti in služiti nemško vojsko; bil je tudi v angleškem ujetništvu. V času II. sv. vojne je nastal dobršen del njegovih spominskih verzifikacij, kasneje pa je pisal predvsem priložnostne pesmi. Z besedo Dolfe Lipnik že od nekdaj živi tudi drugače: aktivno je vključen v zborovsko petje v svojem kraju, je amaterski igralec in humorist. Poskusil se je tudi kot amaterski režiser (mdr. je 1. 1951 režiral opereto Planinska roža, ki je bila večkrat uspešno uprizorjena na šaleških vaških odrih). -Danes je aktiven v kulturnem življenju v Škalah: poje v škalskem zboru in sodeluje v dramski sekciji. Piše tudi zabavne programe in številne tovrstne izvedbe so ga krstile za "škalskega Pepeka". Napisal je preko 20 polurnih programov, ki jih z ženo Vido še danes izvajata v Škalah in drugod. Seveda se vseskozi veliko posveča tudi resnejši poeziji. V svojih epskih pesmih je še
posebej doživeto popisal hude dogodke iz II. sv. vojne, v zadnjem času pa je nastalo precej lirskih zapisov o človeku in naravi.
Gospod Lipnik ne išče večpomenskih in v težjo umljivost zaprtih pesniških besed, bližji sta mu folklorna nota in memoarski vzgib, ki zmoreta iz njegovega sveta ponuditi kar največ: svetlo nostalgijo za vse lepe trenutke življenja, neizbrisna znamenja vojnega časa in socialne bede ter tisto najlepše - radoživo, skrivnostno, ljubeznivo in marsikdaj ironično spogledovanje s svetom, ki gaje avtor doživel in ga živi. Zaradi vsega tega je svoji prvi knjižici odbranih pesmi dal pomenljiv naslov: Sonce, sence in oblaki.
Avtorjevo okolje je izrazito periferno, in takšnemu koloritu bo Lipnikova pesem zagotovo ljuba. Neglede na čas in povsem drugačna prizadevanja sodobne poezije nastaja na Slovenskem še danes neke vrste zakasnelo ljudsko pesnjenje, ki mu gospod Lipnik v oddaljenem, a najžlahtnejšem smislu besede vsekakor pripada.
Lipnikove verzifikacije moramo torej razumeti tudi v kontekstu njegove biografije oz. njegovega kulturniškega udejstvovanja v Skalah in bližnji okolici: mnogokrat je bil poklican, da popestri krajevni dogodek - in vzporedno s tem so nastajale pesmi: take šaljive in resne. Nekatere za javno rabo, druge za intimno tišino -, oboje, ker se je iz človekove vznemirjene notranjosti slišalo kakor pesem.
■ Ivo Stropnik
Štirje šaleški pesniki na kosu lignita
Premogovnik
Velenje in Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije sta podprla izid štirih pesniških zbirk šaleških avtorjev In tako svojevrstno zabeležila letošnji slovenski kulturni praznik. - Na predstavitvi knjig, 6. februarja v Knjižnici Velenje, Je o nujnosti združevanja gospodarstva In kulture spregovoril dr. Franc Žerdln, o vse občutnejšem kulturnem emonocentriz-mu In pesniškem ustvarjanju samem pa pesnik in publicist Ivo Stropnik, ki Je obenem ocenil tudi knjižne prvence Marijana Lipičnika (Haruspik), Borisa Salo-blrja (Erato), Stojana Špegla (Zmeraj kot prvikrat) in Lojzeta Vrenčurja (Pojoči kamenčki). - (Naš čas)
Pesniška pisava vseh štirih avtorjev skorajda ne sovpada, motivno-tematsko so si morda še najbližji v primarnem liriziranju ljubezni. V šaleškem prostoru so pripadali različnim generacijam hotenjevcev (med njimi je Salobir najzgodnejši), različno in z manjšimi objavami pa so se doslej oglašali tudi kot posamezniki.
Pesniška pisava Marijana Lipičnika je tematsko osredotočena na razvrednoteno socialno bistvo človeka oz. na karikiranje lačne in presite družbe. Oportu-nistični sarkazem se pri Lipičniku oblikuje v poetično satiro, ki jo dopolnjujejo ironično-parodistični elementi in kritična pesnikova narava. - Zgovorna, večinterpreta-tivna in intelektualistična
poezija Marijana Lipičnika je razstavno-sestavni mozaik v razčlovečeni, vse manj poduhovl-jeni igri sveta in časa.
Večinski pesniški opus Borisa Salobiija je nastal v krogu prve generacije velenjskih hotenjevcev (revialne objave) med letoma 1977-1985. (Boris Salobir je bil soustanovitelj šaleškega literarnega glasila Hotenja in v prvih treh številkah osrednji avtor.). - Salobir je v prvi vrsti pesnik ljubezenskega vzgiba. Šele onkraj te intimne črte se odpira vzporedni in radikalnejši svet. - Oblikovno mu je najuporabnejši svobodni verz, vključen v inspiracijski model trenutnega navdiha, po razporeditvi snovi pa je enoplastno spoznanjski - brez zapletenih večin nadpomenov, s čimer artikulira razumljivo govorico, spodbujeno ob travmi velikega ali malega pesniškega trenutka. - Intimistična ljubezenska svoboda je v Salobirjevih ljubezenskih nagovorih opevana kot ideal nad ideali.
Svet pesniških pomenov v poeziji Stojana Špegla je zavezan primarnemu lirskemu bistvu. Pesnik se zaveda nenehnega razgaljanja svoje duše, a predanosti besedi ne glorificira. Ugovarja stereotipnosti bledega razumarstva in z impresivno-ekspresivno maniro ponuja razkošje zaznav: opaznost trenutka. Špeglova poezija je motivno-tematsko silno raznorodna: od erotičnega nastopa z uvodno
pesmijo; z zaokroženimi in hrepenenjskimi refleksijami z ene strani in z možno opre-deljivostjo bližnjega bitja v svojem osredju. Špeglova verzna struktura je nadrealistično neurejena in zaradi vstopanja v imaginarna bistva lirizirana s subjektom tolerance. Njegova pesniška beseda je vseskozi iskrena in hrepenenjska, na najvišji stopnji tudi s paleto ranjenih predmetov in bivanjskih vprašanj.
Lojze Vrenčur se s svojim pesniškim prvencem predstavlja kot neke vrste pesniški hudo-mušnež in burkač, tu in tam z jedkim sarkazmom, pod drugačnim motivno-tematskim obzorjem pa vendarle poseže tudi po čisti ljubezenski refleksiji. - Lojze Vrenčur pesni z veliko željo po ironiji in igri. Zbirko je zastavil klasično; tako poje o delu, ljubezeni, o krizi in smislu ter o tem in onem, ironično tudi o pes-njenju samem. Vrenčurju so najmočneje uporabni ironični toni, na besedilni ravni pa vključuje še žargonsko besedje za pristnejšo odslikavo poosebljene in osebne vključenosti v socialno travmatični in stanovsko-folklorni proces življenja in dela.
Vse štiri pesniške zbirke je izvirno in umetniško opremil Stojan Špegel. - Pesniškega ustvarjalca zmeraj določa jezik in opredeljuje njegov umetniški izpovedno-presodni etos.
M Ivo Stropnik
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
DISKCEK KOTIČEK
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
TAKE THAT
Vse oboževalce (še posebej tiste ženskega spola) so pred kratkim vznemirile govorice o razpadu ene najpopularnejših najstniških skupin zadnjih nekaj let, skupine Take That. Prvi je novice o domnevnem koncu skupine iz Birminghama objavil britanski tabloid The Sun, ki je sporočil, da n.ij bi se fantje razšli proti koncu letošnjega leta. Glavni vzrok prenehanja skupine naj bi menda bila odločitev nji
hovega glavnega pevca in avtorja številnih njihovih skladb Garya Barlovva, da zapusti skupino in nadaljuje s samostojno kariero. Njihov manager Nigel Martin Smith po trditvah tabloida The Sun teh govoric ni zanikal, celo potrdil je, da pripravljajo posebno poslovilno turnejo. Govorice o razpadu Take That je zanikal le predstavnik njihove disko-grafske založbe RCA.
DAVID BOWIE
Velikii kameleon pop glasbe, David Bowie, ki smo ga prejšnji torek lahko videli na umetniško obarvanem nastopu ob predstavitvi njegovega zadnjega albuma Outside tudi v ljubljani, je (načrtno) prekinil svojo obsežno evropsko turnejo. Med tem premorom se namerava posvetiti predvsem likovni umetnosti, poleg glasbe njegovi drugi veli-
ki strasti. Sodeloval bo namreč kot ocenjevalec likovnih del na temo "Art Crime". V ta namen je že pozval mnoge ugledne evropske likovne akademije naj njihovi mladi ustvarjalci pošljejo svoja dela (risbe, slike, grafike in plastike) v Pariz, kjer bodo v eni tamkajšnjih galerij pripravili natečaj na omenjeno temo.
EAZY E
Eden od novejših predstavnikov ameriškega gangsterskega rapa, Eazy E, je nedavno neslavno promoviral eno svojih novejših izdaj. Na Sunset bulevarju v Los Angelesu je namreč pred znamenito House of Blues prišlo do nemirov in množičnega pretepa med nekaj sto tamkaj prisotnimi obiskovalci. Nemirneži so menda povzročili kar nekaj materialne škode, o ranjenih pa ne poročajo. Vzrok pretepa menda leži v sporu z osebjem te hiše, v katerega so se zapletli člani raperske skupine, potem ko so nadlegovali in žalili tamkajšnje natakarice.
ROLLING STONES
Člani skupine Rolling Stones so opustili idejo o nadaljevanju ene največjih turnej v zgodovini ročk glasbe Voodoo Lounge, potem ko so ugotovili, da se finančno ne izplača. Turnejo, ki
so jo začeli leta 1994 s promocijo albuma Voodoo Lounge in jim je do danes skupaj s spon-zorskimi donacijami prinesla že preko 300 milionov dolarjev, so želeli nadaljevati z nastopi po daljnem vzhodu in južni Ameriki. Žal pa so na predlog njihovega finančnega svetovalca, morali odstopiti od te namere, saj jim s prireditelji ni uspel dogovor o ceni vstopnic. Njihovi oboževalci v tem delu sveta bodo tako
prikrajšani za enkraten rock-ovski dogodek.
PEARL JAM
Album skupine Pearl Jam, ki bi moral v kratkem iziti, je vse bolj zavit v tančico skrivnosti.
Slišati je namreč, da naj bi založba Epic, ki bi morala izdati omenjeni album te ameriške skupine, zavrnila njihov material in zahtevala ponovno snemanje. Iz krogov blizu skupine je slišati, da so to le govorice in da bo album kmalu izšel, kljub temu, da ni na seznamu predvidenih izdaj založbe Epic. Vse skupaj še bolj zapleta dejstvo, da so člani skupine v tem času že najeli nek studio v Seattlu.
Mitja Čretnik
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku
Naš čas._
Tako ste glasovali v nedeljo, 11. februarja:
1.	ŠALEŠKI: "Le šnopček zdravje da"
2.	PLANŠARJI: "Kovaška polka"
3.	KLAVŽAR: "Prijatelj" 3. PTUJSKIH 5: "Abraham" 5. ALPSKI: "Prav luštna je moja" Predlogi za nedeljo, 18. februarja:
1.	ALFI: "Najlepše je doma"
2.	U OKTET: "Venček narodnih"
3.	MELOS: "Pust je tu"
4.	MLADI PRIJATELJI: "Veseli dan"
5.	PRIMORSKI: "Amore-amore"
Vili Grabner
9 glasov 7 glasov 5 glasov 5 glasov 4 glasovi
Ob njihovih nastopih ne gre ocenjevati avtorstva in lastne glasbene ustvarjalnosti, saj je repertoar skupine sestavljen izključno iz priredb znanih soulovskih, bluesovskih in ročk standardov. Kljub temu je inovativnost in originalnost njihovega poustvaijanja tisto, kar skupino loči od drugih podobnih. Skrbno pripravljen in načrtovan nastop, ki pa mu ne manjka spontanosti in improvizacije ter tehnična brezhibnost ob duhoviti mimiki njihovega pevca, so bili aduti, ki so prepričali številne mladenke in mladce, da so ob zvokih znanih skladb navdušeno poskakovali, prepevali ali kako drugače izražali svoje zadovoljstvo. Poslanstvo Soulfingersov je zgolj v zabavnjaštvu, zato so se svojega posla lotili s te strani in bilo bi neumno v njihovih nastopih iskati karkoli drugega. Živi nastopi so zato, kljub temu, da tu in tam tudi kaj posnamejo in izdajo, njihova glavna moč. Navdušenje ob njihovem sobotnem koncertu in dva dodatka, ki so jih odigrali, (in bi jih, po želji publike sodeč, lahko sledilo še nekaj) so temu več kot zadosten dokaz. Upajmo, da se bomo v to lahko še kdaj prepričali in takrat slišali tudi njihove priredbe skladb Sunny in Sunshine day, ki jih tokrat žal nismo.
Mitja Čretnik
Bivalno udobje in varčevanje z energijo
Na porabo energije v zgradbah bistveno vplivajo Mi bivalne navade stanovalcev. Poraba toplote je neposredno odvisna od temperature v prostoru. Dve stopinji (med 20 in 22 stopinjami Celzija) sta na prvi pogled nepomembni, a povzročita do 12% večjo porabo toplote. Zato je zelo priporočljiva vgraditev termostatičnih ventilov na radiatorje. V sistemih s centralno regulacijo je smotrno nastaviti programsko uro tako, da preko noči zniža temperaturo pmstorov (npr. na 16 stopinj Celzija). V ogrevalni sezoni ni priporočljivo popolnoma izključiti ogrevanja, ker ponovni zagon zahteva precej več energije. Če posameznih pmstorov ne koristimo vsakodnevno, jih ne ogrevamo na bivalno temperaturo. Porabo energije bistveno poveča zastiranje ogreval z zavesami ali pohištvom, ki sega do tal ali jih zakriva.
Energetska svetovalna pisarna Velenje vodja pisarne, mag. Branko Caglič Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o. tel. 855-861.
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 20. februarja, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
Jaz dajem ti vse Pokliči me nocoj Nori dan Ti si moj znak Micika
1.	ANDREJA MAKOTER
2.	FREE STYLE
3.	MAJDA ARH
4.	SASHA
5.	OLIVER ANTAUER
Nagradni kupon
Ta teden glasujem za:
Ime In priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje
107,8 avtomotohertzov
Pr ogram Radia Velenje je v porK-djek, 12. februarja, startal s še eno novo odddajo: 107,8 avtomotohertzov, na sporedu bo vsak ponedeljek od 9. do 10. ure (vmes ob 9.30 Poročila), vodil in pripravljal pa jo bo Niko Rabič.
V njej obljublja veliko tistega, kar ljudje o mobilnih sredstvih preprosto morajo vedeti, v ospredju pa bodo seveda avtomobili: oddaja bo govorila o novostih s področja avtomobilske industrije, predstavljala modele avtomobilov, ugodnostih pri posameznih prodajalcih avtomobilov, v oddaji bodo tudi poslušalci lahko prodajali ali kupovali avtomobile in dele avtomobilov, saj bodo vmes mali oglasi na to temo, moderator pa bo s pomočjo policije pripravil vedno tudi kakšen čisto praktičen "cestni" nasvet. Za začetek je Niko Rabič poslušalcem razložil kako mora biti opremljeno vozilo v zimskih razmerah. Glede na to, da ste ta zima noče in noče posloviti, še vedno zelo akualna tema.
Niko Rabič, dolgoletni voditelj v programu Radia Velenje je lastnik rdečega lepotca znamke HIUNDAY, večno mlad pravi, da je, zato njegove letnice noče izdati. Z njim je prevozil že 60.000 kilometrov, brez težav. Menjal p.t ga še ne bo. ker hoče z njim preveriti, če je zmožen prevoziti 500.000 kilometrov. Ko mu bo, in če mu bo to uspelo, bo v oddaji to tudi obelodanil.
Zaradi nove oddaje ob poneueljih ob 9. uri, je bilo treba prestaviti programski čas namenjen vrtičkarjem in kmetijskim nasvetom. Ti bodo izmenično v programu ob torkih ob 9. uri. Tako smo ustregli tudi tistim poslušalcem teli oddaj, ki so si že nekaj časa
Niko Rabič lastnik Hiundaya In voditelj 107,8 avtomotoherzov
želeli, da bi oddaji prestavili s ponedeljka na kakšen drug dan.
Torej odslej ob ponedeljkih ob 9. uri 107,8 avtomotoherzov in ob torkih ob 9. uri izmenično - enkrat kmetijski nasveti in drugič oddaja za vrtičkarje.
s ms ms
SOULFINGERS
Max, Velenje, 10. 2.1996 Vstopnina: 1000 SIT
Potem ko je velenjski klub Max prenovil svoje prostore in ob prenovi naredil tudi velik oder za nastope raznih glasbenih gostov, je klubska scena z živimi nastopi v tem lokalu v velenjski Rdeči dvorani počasi zaživela. Otvorila jo je Anja Rupel, sledil je debitantski nastop domačih Funk You, nastop Miladojke Youneed, Mie Žnidarič in končno, minulo soboto, zagrebških Soulfingersov. To je bil njihov drug nastop v Velenju (lansko poletje so v organizaciji istega Max kluba nastopili na terasi velenjskega bazena) in po pričakovanju je minil v enkratnem vzdušju. Če so bili ob svojem prvem gostovanju Soulfingers za velenjsko publiko še neznanka, je njihov sobotni nastop obiskala množica obiskovalcev, ki so vedeli, koga so prišli poslušat.
15. februarja 1996 ___ 107,8
Amatersko gledališče Velenje
• ■aiaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaai
Linhartova plaketa in jubilejne značke
Vsi tisti, ki so se minuli petek odzvali vabilu Amaterskega gledališča Velenje na ogled pre-mierne uprizoritve njihovega novega odrskega dela "Zaljubljenca v podzemeljski železnici" v dvorani doma kulture v Velenju, so zaploskali večkrat Najprej igralcem in igralkam, nato pa še dobitnikom priznanj na področju gledališke ljubiteljske ustvarjalnosti.
Alenka Bole - Vrabec je kot predstavnica Zveze kulturnih organizacij Slovenije izročila najvišje priznanje na tem področju Linhartovo plaketo dolgoletnemu članu AG Velenje Jožetu Kotniku. Cveta Ko-privnikar je prejela Linhartovo listino, jubilejno bronasto Linhartovo značko pa Božiča Jurovič in Roman Vrabič.
■ (tp)
SMUKA PRED NOSOM
Tako bi lahko dejali za smučišče skoraj sredi Mozirja. Malo za šalo, malo zares, smučišče tik ob mozirski osemletki je v zadnjem obdobju privabilo številne privržence bele opojnosti, pa nobene gneče na nihalkah in drugih napravah ni bilo. Veliko so smučali, pa deskali in poskakovali, najmlajši so izvedli tudi smučarski tečaj, vsi pa so blizu domače hiše preživljali prijetne urice.
■ (foto: j p)

V. 11 „ I
Klobuk dol
Takšnega snežaka - orjaka -so "rodili" Golobovi v Šoštanju ali Pohrastnikovi po domače po tistem prvem nedavnem močnem sneženju. "Celo nedeljsko popoldne smo se ubadali z njim, veliko snega smo zvaliti skupaj in možic je zrasel do višine približno petih metrov," seje pohvalil gospodar Matjaž. Na našo željo so tega
snežnega oijaka zmerili še z obsegom - objeli so ga štirje pari rok; pa ni bilo dovolj, zmanjkalo je za dolžino obeh rok avtorja tega posnetka.
Navdušeni nad svojo mojstrovino so za prihodnje leto napovedali še večjega. Morda jim bo kdo v tekmovalnem duhu sledil že letos.
■ (foto: vos)
S svečane akademije v velenjski glasbeni šoli
, celo zelo dobro nam gre skupaj!"
Osrednja prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bila v Mestni občini Velenje minulo sredo v prostorih tukajšnje glasbene šole. Na svečani akademiji so v kulturnem programu nastopili pevci Slovenskega okteta, slavnostni govornik pa je bil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
Ob tej priložnosti je opozoril na pomen kulture in med drugim
menil, "da moramo dajati domači ustvaijalnosti in dejavnosti večji pomen. Prav srečni smo lahko, saj je v našem okolju veliko ljudi, ki vedo, kaj kultura zasluži in kaj nam pomeni. Veliko je bilo v Šaleški dolini narejenega na tem področju in veliko je takšnega, česar drugod po Sloveniji nimajo." Ob koncu govora je pozval vse, ki želijo tudi na kulturnem področju kaj storiti, (ustanove, organizatoije, organizacije, podjetja), da s skupnimi močmi storijo to, kar od njih pričakujejo someščani in zanamci.
Udeleženci svečane akademije so nato toplo zaploskali tudi Karlu - Dragu Semetu. Zveza kulturnih organizacij Slovenije mu je namreč podelila posebno priznanje za njegovo dolgoletno ustvarjanje na kulturnem področju. Izročil mu ga je predsednik Zveze kulturnih organizacij Velenje in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
V Šoštanju bo v nedeljo karneval
t»X!S!j!!881!!!liliStt»«88«9!illl«B»l««l»Rttll8RKII«R««8!!IK««Blt««l
m
Stacija gfilirskega nna krajanov
Šoštanj že vrvi od pričakovanja, kaj vse se bo v nedelo dogajalo v mestu. Pustne zastave so dvignjene in napovedujejo prvovrstni dogodek, saj, kot pravijo v Šoštanju, je njihov karneval znan po vsem svetu.
Turistično društvo Šoštanj, glavni organizator pustnega karnevala, ki bo v Šoštanju v nedeljo, 18. februarja, začel pa se bo ob 13. uri na osrednjem šoštanjskem trgu, obljublja spektakel, v katerem bo sodelovalo približno 250 mask.
se je umazalo med letom, pravijo, da brez pranja tudi letos ne bo šlo. Pust je vedno tudi politični barometer, zato šoštanjski pustnjaki priporočajo vsem politikom, da sc ga udeležijo, pozorno prisluhnejo, si ogledajo vsako masko in po njih v bodoče naravnajo kakšno svojo odločitev. "Če bo kdo dobil kakšno nepristransko klofuto, naj ne zameri," že zdaj prosijo (politike?) šoštanjski pustnjaki, obenem pa s tem tudi nakazujejo, da bo res pestro.
zle duhove). Seveda bo zraven domači "občinski pust", ki bo streljal na najbolj "markantno"
lovalo bo turistično društvo Skorno, kije po treh letih dela, letos uradno registrirano in
V času pustnega karnevala bo moten promet na republiški cesti Šoštanj - Zavodnje. Obvoz bo možen po cesti iz Šoštanja v Gaberke in iz Šoštanja v smeri Florjana. Organizator prosi voznike za strpnost in razumevanje.
Kurente s Ptujskega polja, bo v nedeljo, 18. februarja, ob 11. uri, pred občinsko stavbo v Šoštanju sprejel župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. Izročili mu bodo poslanico ptujskega kolega, župana Ptuja, dr. Miroslava Lucija.
Karneval bo šel po že stari in znani poti: izpred gasilskega doma mimo avtobusne postaje po Kajuhovi cesti proti Trgu bratov Mravljak.
Po tistem, ko vsako leto na karnevalu v pustnem pralnem stroju dobro operejo perilo, ki
Posebni gostje bodo prišli naravnost s Ptujskega polja, 45- glava skupina kurentov (da bodo tudi iz Šoštanja pregnali zimo in mraz), oračev (preorali bodo dvorišče in gospodarju zaželeli dobro letino) in pokačev ( z biči bodo odgnali
točko v Šoštanju (sesuli so že Pusti grad, streljali na graščino, kjer pa so žal zgrešili in zadeli vodovod). Zraven bo vrsta sosednjih pustov, društev in predstavnikov krajev. Med njimi bo znani Pustni komite Gaberke - vsega vam seveda ne smemo izdati, a za tiste, ki imate namera veliko denarja, naj le povemo, da bodo na licitaciji prodali gabrški dom krajanov. Najbrž bo zanj veliko interesentov, saj ponudbe prihajajo že zdaj z vseh strani, tudi iz tujine. Pustni komite Gaberke bo po karnevalu v Šoštanju naredil "kraval" tudi doma, ustavil se bo pri gasilskem domu v Gaberkah. Sode-
pripravlja prikaz aktualne problematike šoštanjskega zdravstva, Lajše, krajevna skupnost Lokovica, Turistično društvo Topolšica, zraven bodo šoštanjski koši, mažoretke, pihalni orkester Zarja in orkester Pusti grad, Pust mozirski in še bi lahko naštevali.
V nedeljo bo v Šoštanju pestro, vse-pa usmeijeno k temu, da odženejo zimo in obilico snega, ki gaje letošnja zima podarila tudi temu mestu v Šaleški dolini. Pri odstranjevanju snega pa računajo tudi na pomoč komunale.
■ Milena Krstič-Planine

i«Hm«ei
iitiiKitaiiiiiaiKctiiBit«

rsko sesl Ijen program
Pust Mozirski in njegovi zvesti spremljevalci se ne nameravajo in se tudi ne bodo izognili sto in več letnemu izročilu. Tudi letos bo pustno rajanje z vsemi spremljajočimi in ustaljenimi prireditvami trajalo teden dni, če štejemo še prihodnji četrtek, ko bodo pustnjaki zasluženo počivali.
Vrstni red prireditev je torej znan že mnogo let, pričeli pa jih bodo danes, v četrtek zvečer, z javno skušnjo znamenitega pustnega ansambla "Boj se ga" in podelitvijo trških pravic enemu od zaslužnejših krajanov. Petek bo dan za počitek in nabiranje novih prepotrebnih moči.
' Noč iz sobote na nedelo je namenjena
i_:_
znameniti maškaradi v domu TVD Partizan, nedela pa bo že bolj pestra in tudi medobčinsko obarvana. Dopoldne bodo pustnjaki obiskali trške meje, izvedli otroško maškarado, že kar po poldnevu pa se bodo napotili na šoštanjski karneval in tam izmenjali takšne in drugačne izkušnje.
Pozno popoldne in zgodnji večer v ponedeljek bo na vrsti ofiranje po Mozirju in okolici, v torek navsezgodaj pa bodo pričeli še bolj in čisto zares. Po jutranji budnici pustnega ansambla bodo nekje v trškem središču poiskali pusta in ob 8. uri prevzeli občinsko oblast. Tako po uvedbi takojšnjih in nepreklicnih ukrepov bodo obiskali vse najpomembnejše firme v Moz-iiju in Nazarjah in uvedli prepotrebni red,
ob 11. uri bodo na mozirskem trgu pust in njegovi spremljevalci rajali in plesali z maskami mozirske osemletke, ob 15. uri pa bo sledil višek vsega, če izvzamemo kasnejšo prerano smrt njegovega veličanstva. Zagotavljajo, da bo karnevalski program izjemen, saj so ga izbirali z radarskimi sistemi, obogatili ga bodo Šoštanjčani. Na velikem pustovanju se pust opolnoči pač ne bo mogel izogniti vnaprej določeni usodi, ob njegovi smrti bodo izvedli žalni program, se v sredo dopoldne na trgu poslavljali od njega in ga popoldne z vsemi častmi in z zapuščinsko razpravo pokopali, pomozirsko- "kremirali."
MJp
MALI OGLASI
GORICA - Ugodno prodam stanovanjsko hišo na sončni strani Gorice z razgledom na Velenje. Cca 300 m2 lepo razporejenih in sicenVhod v mede-taS: prvo nadstr.:veža, kuhinja (opremljena z vsemi gospodinjskimi aparati), ločena jedilnica povezana z dnevno sobo in galerijo, stranišče za goste; Spalni del: velika veža z vgrajenimi omarami, kopalnica, dve spalnici; Galerija:dnevni del, soba; Pritličje:veža, savna, delovna soba, letna soba, hobi prostor, tuš, vse obloženo s ploščicami, dve kleti; Garaža-parkirni prostor, Lepo urejen vrt. Informacije po 19. uri po telefonu 063-411-160 ali 004531161512. OBVEŠČAM VSE CENJENE STRANKE, da bom 15.5.1996 prenehal z dejavnostjo Servisiranje gasilnih aparatov in hidrantov. Zdenko BurSič, Šalek 88.
registriran do 11/96, prodam. Telefon 893-688
MATERIAL IN REDUKTOR za
tračno žago za razrez holdovine, prodam. Telefon 882-391. TELIČKO SIMENTALKO 120 kg prodam Telefon 893-071. TEUCO SIMENTALKO brejo 7 mesecev, težko 500 kg, prodam. Telefon 720-696.
ROLETE,ZALUZUE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943 Lončar - Celje.
CENITEV NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN za vse namene po najsodobnejših metodah. Telefon 721-679.
KUPIM LESENE PODPORNIKE. Telefon 850-771.
VEC NOVIH NADSTROPNIH POSTELJ, masivnih, ugodno prodam. Telefon 063-853-826 Darko.
KAKOVOSTNO DOMAČE ŽGANJE, kuhano iz sliv, hrušk in breskev, prodam. Telefon 885-403.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE. Telefon 857-729.
KUPIM DOBRO OHRANJENO
smučarsko opremo za 7 letnega fan ta. Telefon 853-189. ZASTAVO 101GTL 55, letnik 86,
OMARO S POSTELJO IN JOGIJEM
180 X 200 prodam za 12.000,00 sit. Telefon 885-158. V NAJEM ODDAM SOBO s souporabo sanitarij, zaposleni ženski. Telefon 857-351.
USPEŠNO UNŠTRUIRAM ANGLEŠČINO. Telefon 851-804 Damjan.
DVE ZIMSKI GUMI, cerado, verige Rival C za R-4 GTL prodam. Telefon 854-024.
BREJO TEUCO 8 mesecev, sivo ru-jave pasme, prodam. Telefon 892-382 popoldan.
PRAŠIČA 100 kg prodam. Telefon 709-049.
DEKUŠKO OBHAJILNO IN MATURANTSKO OBLEKO obe zelo lepo ohranjeni, prodam. Telefon 063-858-597.
ZEMLJO PRODAM. Telefon 063-858-094.
FORD SIERO 1,8, letnik 91 prodam ali menjam za cenejši avto. Telefon 885-568.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, Agencija za promet nepremičnin. Tel/fax: 063-856-899.
SONJA UPOVŠEK S.P. PRENEHA Z OBRATOVANJEM Gostinstvo Mo-zirska koča z 1.5.1996. KUPIM FIAT 126 P za cca 1500 DEM in razno kovaško orodje. Telefon 851-767.
KRAVO MOLZNICO KUPIM, ali
menjam za kravo za zakol. Telefon 859-081.
OBHAJILNO MALO VEČJO OBLEKO prodam. Telefon 892-337. GLASBENI CENTER Z BOKSI, poceni prodam. Telefon 858-751. PRAŠIČA 25-80 kg, prodam. Telefon 778-523.
OPREMO ZA TRGOVSKI LOKAL,
police,pulti, regal, ugodno prodam.
Telefon 853-551.
ELAN SMUČI, vezi Kandahar, bre-
zhibne, za začetnike, prodam za 4.000 sit. Telefon 852-996. V VELENJU NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje. Informacije po telefonu 851-283, Romana Jagarinec po 20. uri zvečer.
ODKUPUJEM VSEH VRST HLO-DOVINO. Plačilo po dogovoru. Telefon 853-970.
SINTESIZER JAMAHA PSR 18,
prodam. Telefon 850-284. R-4 GTL, letnik 1991, prevoženih 53.000 km, metalno moder, prodam za 460.000 sit Telefon 857-688. LUKSUZNO OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR v Velenju, trije prostori, skupaj 83 m2, prodamo. Informacije po telefonu 068-44-115.
KA MNOSES TVO RODRECAN
Izdelovanje nagrobnikov, okenskih potic in stopnic DO IS. FEBRUARJA
VAM NUDIMO O O lO - 15%. POPUST!
POSLOVNE PROSTORE V VELEN-|
JU,(skupaj 102 m2, mansarda) pro damo. Informacije po telefonu 068-44-115.
DVE KARTI ZA PREMOG, prodam. | Telefon 881-245. TELIČKO SIVKO, težko 150 kg, pro dam. Telefon 892-291. HIŠO, TUDI NEDOGRAJENO ali p celo v Velenju ali okolici kupim. Tel fon 851-860 Zebec. LEŽALNIK ZA DOJENČKA, BTV, novi Gorenje, prodam. Telefon 856-211. | LADO KARAVAN 1,3, letnik 89, r tor, zadnje luči, prodam. Telefon 882-781.
MARUA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 18.2. ak- [ cijsko prodajala mlade kokoši nesnice, rujave, stare 6 mesecev | od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
GOLF DIZEL JXD letnik 87, reg. do | 10/96, prodam za 9.000 dem. Tel fon 857-163.
ZELO KVALITETNO DOMAČO
spredeno volno, sivo in naravno belo v dveh iri treh nitih, prodajam po 3.000,00 Srr/KG. Naslov Alojz Košir, Bezje 11, 64240 Kranjska Gora.
Društvo mladinski dom pod Plešivcem p.p. 49, Šoštanj
•urni
Pričetek bo v začetku marca v učilnici Osnovne šole KDK Šoštanj, sl.t 855-337 (Boris).
teli 063/851-012,0609/640-208
trenutkih z vami!
POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL: 063 / 720 - 003,720 - 660
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, svaka, strica in nečaka
IVANA NOVAKA
iz Podkraja pri Šentilju 9.10.1949-3.2.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se sosedom Verdevom za vsestransko nudeno
pomoč in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem zbora iz Šentilja in Ponikve za odpete žalostinke, častni straži, praporščakom in godbi ter gospodu Žoharju za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se kolektivom Premogovnika Velenje, Gorenje Notranja oprema, Osnovni šoli Petra Šrajca- Jurija iz Žalca in Kombinatu Kmetijske zadruge Gotovlje.
Žalujoči vsi njegovi.
Pomlad bo na njivo prišla
in čakala, da prideš Ti, sedla bo na rodna tla in jokala, ker Tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in sestre
VERE JAVORNIK
25.12.1923 - 6.2.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in za izraženo sožalje.
Hvala gospodu dr. Fijavžu za dolgletno zdravljenje, gospodu dekanu za lepo opravljen obred, govornikom, pevcem in godbi. Posebno se zahvaljujemo družinama Borovnik in Klančnik za njihovo nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Solze se dajo skriti, bolečine zatajiti, a prazen Tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti.
Ob izgubi ljubljene mame, stare mame, svakinje in tete
KARLE KRAJNC
29.10.1927-2.2.1996
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili naklonjeni in ji ob slovesu izkazali spoštovanje s cvetjem, svečami in spremstvom na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo sosedom, dr. Urbancu, dr. Grošlju, pevcem, govorniku gospodu Valenciju in duhovniku za opravljen cerkveni obred.
VSI NJENI.
Pot nas že eno leto vodi tja,
kjer v tihem grobu si zaspala, a v naših srcih si za vedno ostala. Tvoj večni dom rože krasijo, in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
MARIJI TRAVNŠEK
iz Vinske Gore
Boleč je spomin na 16. februar 1995, koje Tja vedno ugasnilo tvoje življenje, solza žalosti te zbudila ni, a v naših očeh še vedno
rosi.
Hvala vsem, ki z dobro mislijo, s cvetjem in svečko postojite ob njenem grobu.
Sinova Franc in Stanko ter hčerke Slavka, Milica in Pavla z
družinami.
S svojim delom osrečiti si znala. Pred usodo neizprosno sama si ostala.
Nič več nasvetov Tvojilt ni
in stiska Tvojih rok, a zavedno so ostale sledi Tvojih PRIDNIH ROK.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice
BOJKE MENHART
06.02.1907-09.02.1996 iz Topolšice 54
Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Prav tako se zahvaljujemo Bolnišnici Topolšica, pevcem, govornikoma, gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Milan, hčerki Vida in Cvetka ter snaha Cilka z družinami.
gllij
\m
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za infonniranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativne,-- -načaja (z 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni dawk.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel
(grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax 851990
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: l»UIIUIimilllWJM Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za sluibo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 15. februarja -dnevni dežurni dr. Hrastnik, nočni dr. Mijin in dr. Friškovec Petek, 16. februarja - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Kozo-
rog in dr. Kočevar Soboto, 17. februarja - dežurni dr. O.Renko in dr. Pirtovšek Nedeljo, 18. februarja - dežurni dr. O.Renko in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 19. februarja - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. Urbane in dr. V.Renko Torek, 20. februaija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Lazar in dr. Rus
Zobozdravstvo: 17. in 18. februarja dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 16. februarja do 23. februarja - Tomo Wankmuller,dr. vetmed., mobitel 0609/633-676.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
■ »»•■■■»■■■tiinapaiaiia
Poroka: Stanko Roskarič, Velenje, Koželjskega ul.št. 5 in Marinka Pau-lovič, Velenje, Koželjskega ul.št 5; 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala Jože In Apolonija Ročnik iz Zavodenj. Smrti: Ivan Zupane, roj. 1927, Celje, Brodarjeva ul.št. 28; Franc Strmšek, roj. 1945, Jernej pri Ločah št. 3; Ljudmila Brežnik, roj. 1910, Celje, Kersnikova c.št. 44; Avguštin Vačun, roj. 1937, Lokovica št. 115; Adolf Anželak, roj. 1941, Gradišče št. 36; Bojka Terezija Menhart, roj. 1907, Topolšica št. 54; Ivan Gra-dečki, roj. 1913, Rog. Slatina, Ul, Kozjanskega odreda št. 17; Ivan Kvas, roj. 1928, Petrovče št. 33; Mihael Ojsteršek, roj. 1910, Ojstro št. 14, Laško; Ana Travnikar, roj. 1920, Trebče št. 40.
Upravna enota Žalec
x»ai*«aat*»«s*«* «t * kiiik
Poroka: Aleš Rojnik, Poljče in Anita Bizjak, Polzela.
Smrti: Janez Pečovnik, 83 let, upokojenec, Kaplašt. 11; Draga Ljudmila Marjanovič, 84 let, druž.upok., Mozirje, Na trgu 17; Frančiška Žgank, 83 let, upokojenka, Ločica ob Savinji 71; Jožef Feliks Pinter, 54 let, delavec, Žalec, Bevkova ul. 7; Helena Kavalar, 89 let, upokojenka, Leveč št. 50; Frida Zupane, 85 let, upokojenka, Kasaze št. 23. Upravna enota Mozirje
iBaiKH>Ki|tltl>IS«il8a
Poroka: Janez Ročnik, 1969,Juvanje 14 in Bemardka Zagradišnik, 1972, Florjan pri Gornjem Gradu 42. Smrti: Janez Zidam, 1934, Spodnje Pobrežje 14.
AUTO MAURER
TEL. 063/ 853 730
D/\EWOO
RACEP NEXIA
KINO
DOM KULTURE VELENJE
»■a*«*»>x«c>«*ac»a!««a
Petek, 16. 2. ob 23. uri - pred-
premiera!
SEDEM -triler
Režija: David Fincher
Vloge: Brad Pitt, Morgan Free-
man,...
Ta srhljivi, tesnobni, mračni triler govori o dveh detektivih za umore, ki rešujeta serijo grozljivih umorov po načelu sedmih smrtnih grehov, požrešnost, lenoba, zavist, pohlep, jeza, nečistost in napuh po katerih morilec, nori genij, ki črpa svoj navdih iz velikih literarnih del, tudi izbira svoje žrtve.
Šokanten film, ki vas gotovo ne bo pustil ravnodušne. Sobota, 17. 2. ob 23. uri Nedelja, 18.2. ob 10. uri AS VENTURA - KLIC DIVJINE "nora" komedija Režija: Steve Oedekerk Vloga: Jim Carrey
Ace Ventura, detektiv za živali je ponovno z nami. Tokrat se poda v afriško džunglo z nalogo, da najde Šikako, pogrešano sveto žival plemena Vačuti. Najti jo mora še pred poroko poglavaijeve hčere in prvo-rojenega poglavarja bojevitega plemena Vačutu. Če Asu ne bi uspelo, bi izbruhnila vojna med plemenoma. Ob pomoči novih prijateljev in živali Ace tekmuje s časom in nevarnimi nasprotniki, kajti usoda Bo-najske province je v njegovih rokah...
Slavnostna premiera s predstavitvijo ustvarjalcev filma! Ponedeljek, 19.2. ob 20. url CARMEN - slovenska drama Režija: Metod Pevec Vlogi: Nataša Barbara Graner, Sebastijan Cavazza...
KINO ŠOŠTANJ
K»»9t«*a£«Ka**KNftll!C£ll*
Sreda, 21. 2. ob 20. uri
CARMEN - drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
llliliRjllsilllKaliafl
Torek, 20. 2. ob 20. uri
CARMEN - drama Filmi v februarju: Francoski poljub, Hvala za vse,... Cena vstopnice razen za otroške predstave je 500 SIT! Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. Vabljeni na slavnostno premiere slovenskega filma Carmen v ponedeljek, 19.2. ob 20. uri v Domu kulture Velenje. Režiser in scenarist: Metod Pevec Vloge: Nataša Barbara Gračner, Sebastijan Cavazza, Alenka Vipot-nik, Pavle Ravnohrib, Lojze Rozman, Polona Juh, Olga kacjan, Gojmir Lešnjak, Ludvik Bogari. Carmen je zgodba o ljubezni, o hrepenenju in sanjah, kijih nosimo s seboj in od njih živimo. To je zgodba o dekletu, kije del življenja na obrobju, kije zapita, nesrečna duša in živi med berači, cipami in pijanci, a neizmerno hrepeni po resničnih čustvih in ljubezni. Čeprav se vanjo zaljubi fant, ki bi jo lahko potegnil iz brezna, pa skupaj toneta. Toda fant na koncu le zmore dovolj moči in se reši, Carmen pa... Po projekciji se bo predstavila tudi filmska ekipa v sestavi: režiser in scenarist filma Metod Pevec, glavna igralka Nataša Barbara Gračner (igralka leta 1995) ter še montažer Janez Bricelj ter igralec v logi Lover-ja Ludvik Bogari.
PRODAMO, POSREDUJEMO
VSE VRSTE NEPREMIČNIN BREZ PROVIZIJE:
STANOVANJA, HIŠE, VIKENDE, LOKALE ...
PREMIUS d.o.o., CELJE,
GLAVNI TRG 7, TEL.: 063 / 442 - 720 DEL ČAS: VSAK DELOVNI DAN 008. D012.URE
A VTOCENTER MEH m
Prodaja in servis vozil AUDI in WOLKSWAGEN
Audi
RAZPIS
Smo podjetje, ki se ukvarja s prodajo in servisom vozil. Iščemo nove sodelavce, prodajalca ali prodajalko vozil - vodjo programa.
Če imate najmanj V. stopnjo izobrazbe, vsaj 5 let delovnih izkušenj, ste stari med 25 in 35 let, komunikativni, aktivno govorite tudi nemški jezik in imate smisel ter voljo do prodaje vozil, Vas vabimo, da se nam pridružite.
Vaše pisne vloge, z dokazili o izobrazbi, starosti in državljanstvu RS, ter kratkim življenjepisom, sprejemamo na naslov Avtocenter Meh d.o.o., koroška 7 d, Velenje, s pripisom razpis -prodajalec, do 1. marca 1996.
Naš odgovor boste prejeli do 15. marca 1996.
ID.DS.doo
KANU F i
Suha in ekonomična rešitev za stanovanjske in poslovne zgradbe. Enostavna In hitra montaža, dekoracija in zvočna zaščita. Uporaben za stropove, stene, predelne stene In pode v običajni, vodoodporni In protipožarni Izvedbi.
Tradicionalna kanadska kakovost
Nudimo najbolj pestro Izbiro barv in oblik na našem tržišču, z 20 do 30 letno garancijo^® konkurenčnih cenah.
Moderna, dekorativna in poceni izvedba spuščenih stropov, uporabnih za poslovne objekte in lokale.
.Hitra montaža In konkurenčne cene na slovenskem trgu.
Informacije: GROSISTIČNA PRODAJA, Simona Blatnika 1, Velenje,
tel.063/856-485, tax 851-821 (kjer ti vzorce lahko tudi ogledate). _ ...... , ..... .. .
»-----" -*-"■-"-' -----"-*-i<»atza vati
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefort/fax:: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
SLADKOR 50/1 KG	103,90
OLJE ZVIJEZDA 12/1 L 148,90 MOKA TIP 500 25/1 KG 54,90 MOKA TIP 850 25/1 KG 46,90 K0MP0T ANANAS	119,90
VEGETA 1 KG	959,00
MOKA ZA KVAŠENO TESTO 69,90 MARMEL. MARELICA 700 G 269,90 RUM FRUCTAL 1 L	969,00
PŠENIČNA KRMIČNA MOKA 17,90
PERSIL 3,6 KG	959,00
WEISSER RIESE 2,4 KG	519,90
ČISTILO PRILL	199,00
HUM0VIT10 L	229,90
HUM0VIT 50 L	799,90
SEME VRTNIN VELIKO	110,00
M0T. ŽAGA J0NSERED 2041	54.900,00
VERIGA ZA M0T. ŽAGO	1.790,00
NPK 9-15-15 BREZ RD.	1.428,00
NPK 6-12-24 BREZ RD.	1.428,00
NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH UMETNA GNOJILA, SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKA KORUZA, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME.
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONUI
*** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE ***
Polzela 38, KSTfflkU tel.: 720-692 OCDTd.0.0. PE VELENJE
te!.. 854-391 (EraŠP0RT)
CENE SO V DEM!
PROTON
-	PROMOCIJSKA CENA ZA PRVIH 50 VOZIL
-	NOVI AVTOMOBILI Z NAJNOVEJŠIMI IDEJAMI
-	KREDITI R + 9,5%
415 GLI	že od 19.990
SUZUKI
UGODNI KREDITI ŽE OD R +7,5% ZNIŽANJE CEN!
SVVIFT	že od 14.990
BALEN0	že od 17.990
SAMURAI LX 3V 24.390 22.990
VITARA LX 3V VITARA 5
34.700 31.490 39.700 36.700
FIAT
KREDITI R + 9,5%
PUNT0 55 8 3V METALIC
16.990
IIAIII0 fELElJE
ČETRTEK, 15.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dohodnina; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17.FBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kviz znanja Trinajstica", 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 18.FEBRUARIA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 19.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizu, voditelj Niko Rabič; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.40 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
UPOKOJENCI!
: I
un
V jeseni življenja je človek
-	zrelejši, ker so ga Izkušnje naučile,
-	bogatejši, ker ve, kaj je resnično bogastvo,
-	pametnejši, ker ve, komu lahko zaupa.
ČAS JE, DA SE ODLOČITE.
Zato Vas vabimo, da svojo pokojnino sprejemate na hranilno knjižico ali tekočI račun pri Krekovi banki.
ZAGOTAVLJAMO VAM
-	brezplačno vodenje računa,
-	brezplačen dvig gotovine na poštah,
-	možnost dviga gotovine na bankomatih,
-	prijazno in hitro postrežbo v naši enoti v Šoštanju, v Ulici Lole Ribarja 2,
tel. 063/881-369, kjer Vam bomo radi tudi svetovali.
Za tiste, ki se boste za našo banko odločili do konca marca, smo pripravili posebno presenečenje.
DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA.
mm
M KREKOVA BANKA d.d.
V naših srcih še vedno živiš,
zato nas bo pot vedno vodila tja,
kjer zdaj Ti mimo spiš.
ZAHVALA
Ob izgubi naše
DANICE GREBENŠEK
iz Škal 1926-1996
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govornicama, škalskemu pevskemu zboru, duhovniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Škale in pogrebni službi.
Žalujoči: Branko z otrokoma.
$15. februarja 1996

i I
WORTTNTfERKEHCI3W


■s
■m
Atletika
Štor drugi v državi
V soboto je bilo v Ljubljani člansko državno prvenstvo v dvorani, ki so ga združili z mitingom za mlajše kategorije. Marko Štor je pri Slanih v teku na 60 m z odličnim časom 6.93 na drugem mestu le za itiri stotinke zaostal za državnim prvakom Božičem. S tem si je zagotovil mesto v državni članski reprezentanci, ki bo 17. februarja nastopila na Dunaju, od velenjskih atletov pa so si nastop seveda že prej zagotovili Hrapič, Bahtiri, Podgoršek in Jolanda Steblovnik.
Na mitingu amlajših kategorij so bili velenjski predstavniki prav tako zelo uspešni. Alenka Majdak je pri mlajših mladinkah zmagala ana 60 m ovire, Jana Pugelj je bila druga na 60 m, pri pionirkah ja bila Saša Šalamon četrta na 60 m, Nastja Breznik druga in Neca Čepelnik ■četrta na 60 m ovire, v isti disciplini pa je bil pri pionirjih Jure Pocajt "drugi.
Katarina že v Parizu
Naša najuspešnejša mlada tekmovalka Katarina Srebotnlk si Je lep uspeh priigrala tudi na mladinskem turnirju Jakostl drugega razreda v Češkem mestu Prerov prejšnji teden.
V prvem krogu je premagala Soumarovo 6 : 2, 4 : 6, 6 : 3, v drugem Kratochvilovo 6 : 3, 6 : 1, v četrtfinalu Sromovo 4 : 6, 6 : 4, 6 : 4 vse Češka). Tudi v polfinalu je bila njena nasprotnica Čehinja, 18-etna Odrouchova, ki je 398. na svetovni jakostni lestvici WTA. | Veliko bolj izkušenejša nasprotnica je 14-letno Velenjčanko prama-gala s 6 : 2 in 6 : 1. Z uspešno igro na tem mednarodnem turnirju si je Katarina priigrala novih 50 točk in jih ima sedaj že 315 za svetovno računalniško mladinsko lestvico (ITF), s čimer je trenutno uvrščena okrog tridesetega mesta; to pomeni, da si je že zagotovila nastop na mladinskem grand slam turnirju Pariz.
■ vos
Tenis
Niklvanovič spet najboljši
V sklepnem delu dvoranskih regijskih turnirjev v Trzinu v kategoriji do 12 let se je ponovno izkazal Nik Ivanovič. V celoti je opravičil vlogo prvega nosilca, premagal vse tekmece, v finalu pa je bil s 7:5 in 6:3 boljši od Jamnikarja iz Žalca.
Odlično so se odrezali tudi ostali velenjski predstavniki. Pri dečkih sta Kolonič (AS) in Džordževič (ŠTK) izpadla v polfinalu, prav tako v polfinalu pa pri deklicah nadarjena Britovškova (AS).
Namizni tenis
Nesrečeii poraz in tri zmage
V sedmem krogu 2. državne lige so igralci ERE odigrali derbi z vodilno ekipo iz Gornje Radgone, v izredno izenačeni tekmi pa so tesno zmago slavili gostje. Na sicer odlično tekmo je padel črn madež zaradi kršenja tekmovalnih določil, saj so gostje nastopili z izposojenim igralcem iz Murske Sobote. Tako so gostje povedli s 4:1 in si zagotovili zmago, domači pa so i dvema zmagama poraz ublažili na 3:4. V popoldanskem srečanju so velenjski igralci premagali ptujsko Petovio s 6:1.
Izredno so se v tem krogu izkazala dekleta. Zalezina, Belavič, Steblovnik in Koprivec (na sliki) so slavile dve zmagi in se tako močno povzpele na prvenstveni lestvici. Najprej so premagale Hrastničanke s 5:2, popoldne pa Še Trboveljčanke s 6:1.
Strelski šport ••••••••••••
Ekipa tretja, četrti
Plavanje • • • • • •
15 medalj
Pretekli petek, soooto in nedeljo je bilo v Trbovljah posamično in moštveno državno prvenstvo za dečke, v Mariboru pa posamično prvenstvo za kadete in mladince. Na obeh prvenstvih je nastopilo 470 plavalcev iz vseh 16 slovenskih klubov. Med njimi je bilo 23 velenjskih plavalcev: 4 deklice, 4 dečki, 1 kadetinja, 6 kadetov, 4 mladinke in 4 mladinci. Na obeh prvenstvih so naši plavalci osvojili 15 medalj: 3 zlate, 9 srebrnih in 3 bronaste. Najuspešnejša je bila Tina Pandža z osvojenimi 5 medaljami. V zimski sezoni 95/96 so naslov državnega prvaka osvojili: Ajda Valcl v disciplini 100 m hrbtno za mladinke, Tina Pandža v disciplini 200 m hrbtno za deklice in štafeta deklic 4 x 100 m prosto. V štafeti so plavale Maja Sovinek, Nina Sovinek, Teja Tomažič in Tina Pandža. V posamičnih disciplinah sta medalje osvojila še Andraž Valcl in Jure Primožič ter štafeta 4 x 200 m prosto med mladinci. Povedati je treba, da so vse deklice in vsi mladinci v svojih nastopajočih kategorijah leto dni mlajši, zato bodo v istih kategorijah nastopili še drugo leto.
Rezultati iz Trbovelj
Dečki - 100 m prosto: 7. Jemej Ocepek 1:05.09; 200 m prosto: 5. Jernej Ocepek 2:19.90; 400 m prosto: 5. Jernej Ocepek 4:54.17; 100 m delfin: 4. Jernej Ocepek 1:12.48; 100 m hrbtno: ž. Jemej Ocepek 1:14.36, 10. David Danev 1:15.74; 200 m hrbtno: 8. David Danev 2:41.76; 100 m prsno: 9. Domen Velički 1:25.00; 200 m mešano: 9. Jernej Ocepek 2:42.49; štafeta 4 x 100 m prosto: 6. Velenje 4:39.60; štafeta 4 x 200 m prosto: 10. Velenje 10:16.97; štafeta 4 x 100 m mešano: 5. Velenje 5:14.55. V štafetah so plavali Domen Velički, Igor Savič, David Danev in Jernej Ocepek.
Deklice -100 m prosto: 2. Tina Pandža 1:08.29; 200 m prosto: 2. Tina
Pandža 2:15.25, 7. Maja Sovinek 2:36.64, 10. Teja Tomažič 2:38.05; 400 m prosto: 7. Maja Sovinek 5:27.41, 8. Teja Tomažič 5:30.76; 100 m delfin: 2. Tina Pandža 1:15.27, 8. Nina Sovinek 1:25.72,9. Maja Sovinek 1:27.39; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:16.62; 200 m hrbtno: 1. Tina Pandža 2:41.73, 6. Maja Sovinek 2:58.35; 200 m prsno: 9. Tina Pandža 3:20.75; 200 m mešano: 5. Tina Pandža 2:48.50, 10. Nina Sovinek 3:01.64; štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Velenje 4:50.29; štafeta 4 x 200 m prosto: 2. Velenje 10:31.41; štafeta 4 x 100 m mešano: 4. Velenje 5:32.89. V štafetah so plavale Teja Tomažič, Maja Sovinek, Nina Sovinek in Tina Pandža.
Ekipno: 1. Ilirija 1793 točk, 2. Ljubljana 598 točk, 3. Neptun 492 točk, 6. Velenje 369 točk.
Rezultati iz Maribora
kadeti - 1500 m prosto: 10. Ivan Vrhnjak 18.34.47; 100 m delfin: 8. Bojan Knez 1:09.26; 200 m hrbtno: 8. Nenad Šikman 2:29.75; Štefan 4 x 100 m prosto: 6. Velenje 4:06.84; štafeta 4 x 200 m prosto: 5. velenje 8:56.09. V štafetah so plavali Bojan Knez, Mladen Simič, Ivan Vrhnjak, Matic Kotnik in Peter Rovšnik.
Mladinci - 50 m prosto: 7. Mario Petras 26.00; 100 m prosto: 9. Mario Petras 56.53; 200 m prosto: 4. Andraž Valcl 2:00.46, 5. Mario Petras 2:01.23, 9. Jure Primožič 2:04.64; 400 m prosto: 2. Andraž Valcl 4.13.82, 3. Jure Primožič 4:18.61; 1500 m prosto: 3. Jure Primožič 16:49.39; 100 m delfin: 4. Andraž valcl 1:00.92; 200 m delfin: 2. Andraž Valcl 2:11.52; 100 m hrbtno: 9. Mario Petras 1:06.17; 200 m hrbtno: 7. Mario Petras 2:19.99; 200 m mešano: 4. Andraž Valcl 2:18.22; štafeta 4 x 100 m prosto: 5. Velenje 3:52.22; štafeta 4 x 200 m prosto: 2. Velenje 8:24.54; štafeta 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 4:27.70. V štafetah so plavali Andraž Valcl, Jure Primožič, Jure Majhen in Mario Petras. Kadetinje - 200 m prsno: 10. Mojca Kukovič 3:12.30. Mladinke - 50 m prosto: 4. Ajda Valcl 29.36; 100 m prosto: 3. Ajda Valcl 1:01.18; 100 m hrbtno. 1. Ajda Valcl 1:07.10; 200 m hrbtno: 2. Ajda Valcl 2:23.79; 100 m prsno: 6. Mateja Udovičič 1:20.36; 200 m prsno: 7. Mateja Udovičič 2:55.82.
■ Marko Primožič
Smučarski skoki
Prvenstva se vrstijo
Po Sloveniji se vrstijo državna prvenstva za mlajše kategorije. Na ljubljanskem Mostecu se je pomerilo 65 dečkov do 11 let. Med velenjskimi upi je bil najboljši Lamešič na osmem mestu, Smagaj je bil 16., Kotnik 21., Škoflek 26., in Glušič 50.
Istega dne je bilo v Žireh še prvenstvo dečkov do 10 let. Smagaj je bil tretji, Kotnik deseti in GlušiČ 27.
Dan kasneje je bilo prav tako v Žireh še prvenstvo dečkov do 15 let. Najboljši med Velenjčani je bil Živic na osmem mestu, Zorko je bil 13., Kočnik 28. in Globačnik 30., nastopilo pa je 80 skakalcev.
V soboto, 17.februarja, se bodo na skakalnici v Velenju za pokal Cockta pomerili mladinci do 16 let.
Tečaji za najmlajše
Velenjski smučarsko-skakalni klub bo v poči
Velenjski času v skakalnem središču ob velenjskem gradu pripravil tečaje za dečke iz vrtca in nižjih razredov osnovnih šol.
Alpsko smučanje
Bernardu
počitniškem
^po hribih in dolinah
Na Peci 800 pohodnikov
Mežiška dolina in celoten svet okrog Pece se je minulo soboto prebudil v prelepem in precej hladnem zimskem jutru. Toda še preden je prva zaija pregnala jutranji mrak in je zasneženo pogoije Pece zažarelo v škrlatni barvi vzhajajočega sonca, so oživele poti, ki vodijo na goro, kjer po ljudskem izročilu že pet stoletij počiva kralj Matjaž. Po lanskoletnih zapletih z vremenom, zaradi katerega je mežiškim planincem šele v tretje uspelo izpeljati 7. zimski pohod, je letošnji potekal v lepem in hladnem vremenu, saj so pri domu na Peci namerili kar 18 stopinj. 8. zimskega pohoda se je po neuradnih podatkih udeležilo blizu 800 planincev. Samo iz Šaleške doline več kot 60. V knjigo pohodnikov je organizator zabeležil številko 550. Vsi udeleženci so se varno vrnili v dolino. Mežiški planinci so z letošnjim pohodom lahko zadovoljni, posebej še zato, ker se je med udeležence zapisal tudi predsednik državnega zbora g. Jože Školč. Ob tej priliki so o vsem obveščeni vedeli povedati, da zato, da si pozdravi buške, dobljene od polen, katera so mu zadnje dni v velikih količinah zmetali pod noge njegovi "prijatelji".
UM. H.
nove točke
Sc^uash
Petra vse višje
Na velikem tumiiju v Milanu je Petra vihar dosegla nov lep uspeh in nove točke na evropski jakostni lestvici lestvici igralk do 19 let. Do turnirja v Milanu je bila na lestvici 15., z novimi točkami pa se je še povzpela. V konkurenci najboljših evropskih igralk je Petra osvojila šesto mesto, dodatna spodbuda je dejstvo, da so jo nemški predstavniki povabili na enotedenske brezplačne priprave, nastop v Milanu pa ji je omogočila Avto hiša Knez.
Na pokalnem strelskem tekmovanju na Ptuju so strelci Mroža s pištolo s 1650 krogi (Veternik 567, Klančnik 551, Detlbah 532) osvojili tretje mesto, v posamični konkurenci pa je bil Simon Veternik četrti.
Na slalomu za FIS točke na Rogli se je v konkurenci 107 smučarjev iz enajstih držav dobro odrezal 15 - letni Bernard Vajdič. V slalomu je osvojil zanj odlično 17. mesto, pridobil 56 novih točk in si precej izboljšal položaj na svetovni FIS lestvici med slalomisti.
Alpsko smučanje •••••••••••••••
Ani Drev pokal Roka Petroviča
Obetavna Ana Drev zmaguje naprej, njen zadnji uspeh pa je še posebej odmeven. Na Kobli je namreč premagala vse najboljše vrstnice iz Slovenije, Italije in Slovaške in tako osvojila pokal Roka Petroviča, prejela pa ga je iz rok staršev tega velikega šampiona. Pri dečkih sta Voršič in Strupeh zasedla 21. in 24. mesto.
Dan za tem je bila na Kobli še tekma za pokal Gorenjke, Ana Drev pa je osvojila drugo mesto v svoji kategoriji.
107,8 MHz
KjIIIIO VELGK.IE
Spoštovani upokojenci!
Ali razmišljate o tem, da bi bilo bolje hraniti denar v banki kot doma? Ali še vedno čakate doma, da Vam poštar prinese pokojnino? Pridružite se vsem tistim upokojencem, ki prejemajo denar na hranilno knjižico ali tekoči račun. Ste se vprašali ZAKAJ?
•	denar je varno naložen in se obrestuje,
•	denar lahko dvignete na vseh 31 enotah Banke Celje ter vseh poštah brez provizije,
•	kot imetniki tekočih računov lahko dvigujete denar na vseh bankomatih po Sloveniji 24 ur na dan; hkrati Vam bankomat omogoča tudi polog gotovine ter plačilo položnic,
•	za brezgotovinsko plačevanje Vam nudimo plačilne kartice ACTIVA in ACTIVA EUR0CARD/MASTERCARD,
•	če ne potrebujete celotne pokojnine takoj, so Vam na voljo različne oblike vezav.
Če še nimate hranilne knjižice ali tekočega računa, Vam to uredijo v vseh ekspoziturah naše banke.
Za vse dodatne informacije v zvezi z bančnim poslovanjem smo Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje.
V	varnem zavetju tradicije.
V	Banki Celje.
a	| banka	celje
		
Pivovarna Laško • Gorenje 24: 25 (13:13) ••••••••••••••••••••••••••••••t
Nemogoče je mogoče
Celje, 7. februarja
V zaostali tekmi 12. prvenstvenega kroga (ali v prvi drugega dela prvenstva) so rokometašl Gorenja v celjskem Golovcu premagali vodilno Pivovarno Laško In tako postregli z največjim presenečenjem zadnjih nekaj let. Celjani so bili neporaženl kar dve leti, v svoji dvorani pa celo že od decembra leta 1992, ko so Jih prav tako premagali Gorenjčanl.
Po zadnjem sodnikovem pisku so velenjski navijači Šaleški graščaki poleteli na igrišče in se skupaj z igralci in vodstvom kluba kar nekaj minut veselili tega nepričakovanega uspeha, domači igralci pa so se, potem ko so s treneijem Zovkom in predsednikom Turnškom na čelu športno čestitali gostom za zasluženo zmago, zavili v molk teme, eni takoj odšli v garderobo, drugi, kot na primer Pungartnik, pa so kar precej časa sedeli na klopi za rezervne igralce ob robu igrišča, neverujoč, da je do poraza res prišlo.
Velenjčani so zablesteli v pravem trenutku, hkrati pa je bila njihova zmaga nepričakovana,
ker verjetno (no, kakšen optimist je že bil) nihče ni veijel, da lahko po dveh slabih predstavah svoj ugled rešijo prav v igri z državnimi prvaki. V trenutkih krize jim seveda ni bilo lahko, saj so jim nekateri celo napovedovali boj za obstanek. Toda v Celju so znova potrdili to, kar je bila vselej njihova odlika: močnejši kot je nasprotnik, bolj so motivirani. Hkrati pa so si s to veliko zmago - domači so poraz občutili tudi v žepu, saj jih je doletela denarna kazen klubskega vodstva -dokazali, da če želijo, zmorejo, v njihovo znanje pa seveda nismo dvomili.
Srečanje je imelo vse značilnosti pravega derbija. Bilo je nadvse razburljivo, saj je bil končni izid negotov do nekaj minut pred koncem. Do 17. minute so ritem tekmi narekovali domači, saj so Velenjčanom vseskozi uhajali za zadetek. Kapetan gostov Borut Plaskan je na derbiju predstavil svoje bogato znanje in s sijajno igro ter učinkovitostjo (njegov met je bil stoodstoten - 9 : 9, od tega ena sedemmetrovka) gotovo prislil selektorja Mira Požuna, da se bo znova poskušal z njim pogovoriti za igranje v državni reprezentanci. V 19. minuti je s tremi zaporednimi zadetki povedel svojo ekipo v vodstvo 8 : 6, (vod-
stvo 7 : 6 je bilo prvo Gorenjevo na tej tekmi), na odmor pa sta naprotnika odšla vendarle brez prednosti - 13 : 13. Toda, ko so Celjani v 44. minuti povedli z 21 : 18, so domači že najbrž verjeli, da je njihov odpor zlomljen. A časa za preobrat je bilo še dovolj. Gostje so se resnično borili kot levi, v obrambi kot zid, Anžič, ki je v drugem polčasu zamenjal Lapajneta, je ubranil nekaj "nemogočih" žog, Plaskan je bil še naprej nezadržen... Ob bučnem navijanju svojih navijačev so gostje dosegli pet zadetkov zapored in štiri minute pred konten je bilo na semaforju 21 : 23. Toda za naslednji zadetek Celjani niso porabili več kot dvajset sekund (22 : 23). Dobri dve minuti pred koncem je bil spet na sceni Plaskan in 22 : 24. Tedaj so nastopili stresni zadnji trenutki tekme. Pungartnik je z nižal spet na zadetek razlike, Ocvirkov strel je Strašek ubranil, sledil je hiter
nasprotni napad, Pungartnik je letel proti Anžiču kot strela, ki pa ni udarila, saj je velenjski vratar njegov strel sijajno ubranil, 24 sekund pred koncem Plaskanov že deveti zadetek, enajst sekund pred koncem je Stefanovič, ki nas tej tekmi ni upravičil vloge velike okrepitve, dosegel svoj prvi zadetek iz igre, v preostalih sekundah pa so se Velenjčani z zadrževanjem žoge že začeli veseliti.
Gorenje: Anžič, Čater 4, Krejan, Ocvirk 1, Ojsteršek, Plaskan 9(1), Khimtchenko 2, Semerdjijev 2, Cvetko, Ilič 7(3), Lapajne
Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič.Vugrinec 1, Načinovič 3, Ivandija 1, Santl, Stefanovič 7(6), Pungartnik 4, Tomšič 1, Leve 2, Puc 5, Podpečan
Sedemmetrovke: Pivovarna Laško 8(6), Gorenje 5(4), izključitve: Pivovarna 8, Gorenje 8.
■ vos
Akripol - Gorenje 19:19 (6:9)
•»*•«
Tokrat samo točka
Po blesteči zmagi v Celju so ljubitelji rokometa pričakovali, da bodo velenjski rokometaši zanesljivi točki osvojili tudi v Trebnjem proti ekipi, ki je na piedpredzadnjem mestu. Na nekoliko slabšo igro sta vplivala tudi dva razloga: Borut Plaskan, ki je bil sijajen v Celju, je v Trebnje odpotoval bolan s krči v želodcu in bolečino, že v 15. minuti srečanja pa si je poškodoval gleženj Ilič. Fizioterapevt Milovanovič ga je sicer usposobil, da je v drugem polčasu nadaljeval, vendar Ilič seveda ni bil pravi.
Začetek tekme je napovedoval zmago. Velenjčani so začeli imenitno, saj so hitro povedli s 5:1 in ob polčasu še vedno imeli lepo vodstvo, ki so ga po nekaj minutah nadaljevanja celo povišali na 15:10. Ko je domači vratar Torlo pri izidu 14:17 ubranil Velenjčanom sedem-metrovko, so domači dobili krila in začel se je dramatičen razplet. Akripol je v zadnji minuti tekme celo povedel z 19:18, igralci Gorenja so v naslednjem napadu izenačili, domači so nato imeli priložnost za novo vodstvo, vendar so žogo izgubili, preostale so le še tri sekunde, ki pa so bile prekratke, da bi Gorenje osvojilo še drugo točko.
Kljub nedoločenemu iziddu trener Bojan Požun ni bil nezadovoljen, kajti v treh točkah iz zadnjih dveh tekem so le sanjali. "V soboto bomo gostovali v Trbovljah, kjer bomo skušali iztržiti čim bolj ugoden izid. Ta teden je prvi v nadaljevanju prvenstva, ko na sredo nismo imeli tekme in se bomo lahko v miru pripravljali za Rudarja."
GORENJE: Anžič, German, Čater 2, Ocvirk 1, Plaskan 4 (2), Khimtchenko 2, Semerdžijev 5 (1), Ilič 5 (2), Cvetko, Ojsteršek, Krejan, Lapajne.
■ vos
Gorenje B - Krog 33:23 (15:14)
Slab začetek, izvrstno nadaljevanje
Tudi drugo moštvo Gorenja se dobro drai. Po 14. prvenstvenem krogu so na tretjem mestu, podobno kot prva ekipa. V tem krogu so v domači dvorani gostili zadnjeuvrščeni Krog in že pred srečanjem načrtovali lahko zmago. V prvem polčasu pa so stvar le vzeli preveč lahko, saj so po dobri igri v prvih 15 minutah, ko so povedli z 10:5, nepričakovano popustili in gostje so v 28. minuti prvič in edinkrat povedli (14:13), Naslednjih 17 minut je bila na parketu le domača ekipa, ki je neusmiljeno polnila mrežo gostov. Ti so povsem popustili in Velenjčani so z delnim izidom 7:0 povedli kar z 22:14, do konca srečanja pa vodstvo le še povišali.
GORENJE B: Stropnik, Tam?e 4, Majhen, Radšel 4, Rožič, B.Oštir 13, Sovič 7, Gavriloski 2, Oprešnik 3, Fricelj, Oštir, Vivod.
Košarka
TEŠ' Elektri ne gre
Košarkarji Elektre se s posebnimi dosežki v zadnjem času ne morejo ponašati. V l.B ligi in v skupini za uvrstitev od 11. do 20. mesta so znova izgubili, tokrat v Medvodah s 75:92. Trenutno so blizu ina lestvice, njihov nasprotnik v naslednjem krogu pa bo ljubljanska skipa Parmalat. Tekmo bodo bodo v svoji dvorani pričeli v soboto ob 18. uri.
Šoštanj Topolšica-Zirovnica 3:0
•••••••••••••••••••••••••a*
V	soboto za tretje mesto
Dobre igre in zmage nadaljujejo odbojkarji Šoštanja Topolšice.
V	domači dvorani z Žirovnico niso imeli posebnih težav in so gladko zmagali s 3:0 (8, 3, 10). Že na začetku so z lepimi akcijami pokazali, da so boljše moštvo, z dobrimi začetnimi udarci pa gostom niso dovolili nevarnejših napadov. Dobro so sprejemali servise in se izkazali z igro v polju.
V naslednjem krogu bodo gostovali v Črnučah pri tekmecu za tretje mesto. Vse letošnje tekme obeh nasprotnikov so bile razburljive, izid pa negotov, zato se igralci Šoštanja Topolšiece po tihem nadejajo presenečenja in dveh pomembnih točk.
Z£ornjja Savinjska-Nova Gorica 3:1
Zanesljivo bodo šeste
Igralke Zgornje Savinjske nizajo zmage v skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta v l.A ligi. Tokrat so s 3:1 doma premagale zadnjo Novo Gorico. Gostje so presenetile z odlično igro, na razliko dobile prvi niz in na začetku vodile tudi v ostalih treh. V naslednjem krogu bodo gostovale pri predzadnji ekipi v Kočevju, za nedosegljivim Celjem pa so si že zagotovile šesto mesto.
Rudarji v Dekanih
Nadaljevanje prvenstva v prvi in drugI nogometni ligi se hii bliža in nogometaši sedaj zavzeto lovijo pravo formo. Ti nogometaši velenjskega Rudarja so pobegnili s snega v hotel kr v Strunjan, trenirajo pa na igrišču v Dekanih. Zaradi snega s( Velenju oziroma v Mozirju morali odpovedati prijateljski sreča najprej v soboto z avstrijskim drugoligašem SAK-om, v nede pa s slovenskim drugoligašem njihovim soimenjakom iz Trbove
Trener Bojan Prašnikar bo zato zamujeno nadoknadil medj* nekajdnevnim "izletom" v Dekane, kjer so zaradi nezimskih razr nogometaši še posebej motivirani za zavzeto vadbo. Trenutno ima spisku 22 igralcev, saj bo kot kaže Robert Pevnik moral na operac meniskusa, Gjergi Dema pa je bil med tem doma, saj se mue ponesrečil brat. Velenjčani so po programu v torek odigrali tekmi drugoligašem Piranom, včeraj z vodilno ekipo druge lige Železni Oskaijem, danes pa bodo v Dekanih igrali še z drugoligašem Kozin
NK ERA Šmartno
Do prvenstva priprave doma
Šmarski nogometaši so se štiri dni pripravljali tudi na sloven obali. Ob rednih treningih v dobrih vremenskih razmerah so odig tudi dve prijateljski tekmi s slovenskima prvoligašema. Na tekrr Beltinci so zlasti prvi polčas odigrali zelo dobro in z zadetk Grobelška tudi povedli. Imeli so še nekaj prilik, ki jih niso izkoris uspešnejši pa so bili nasprotniki in do odmora izenačili. V nadaljev ju so Beltinčani dosegli še en zadetek in zmagali z 2:1.
V drugem srečanju so se srečali z Izolo, dobro igro pa je z edii zadetkom kronal novinec pri Šmarčanih Žlak.
Nogometaši ERE Šmartno bodo priprave nadaljevali doma, začetka prvenstva čez tri tedne pa bodo odigrali še pet pripravljal tekem.
Mlinotest - Vegrad 20:28 (10:14)
•••••••••»••▼••••••••••••••s
Utrjujejo se na drugem mestu
Po dolgem času so tudi velenjske rokometašice zaigrale za pn stvene točke. Na gostovanju v Ajdovščini so si zlahka priigrale i točki. S to zmago so se še utrdile na drugem mestu prvenstv lestvice, saj po 13. krogu Robit Olimpija za njimi zaostaja že točke. V ljubljanskem derbiju je namreč Olimpijo izgubila s K Electo, ki vodi s 26 točkami.
Trener Zvonko Papak je bil z visoko zmago seveda zadovoljer pa še povsem z igro svojih varovank, saj pričakuje še stopnjevanje hove forme. Vsekakor pa so igralke Vegrada na dobri poti, da 1 zaigrajo v Evropi.
Novo priložnost za dokazovanje bodo imele v naslednjem krogi sicer v sredo,21. februarja, ko bodo v Rdeči dvorani ob 17. uri go predpredzadnjo Marino iz Izole.
VEGRAD: Lakič, Brelih, Semerdžijeva 5, Draganovič, Bižier Rodič 1, Oder 7 (1), Kranjc 1, Stevanovič 2, Ibralič 1, Vujovič Grudnik.
SEZONSKE KARTE
Nogometna zveza Slovenije NK RUDAR VELENJE
Vstopnice za pomladni del prvenstva 1995/96 so že v prodaji. Za informacije pokličite na tel. štev.: 856-656 in 853-312, interni številki 1917 ali 1612. Na zamudite pomladi '96 In enega največjih nogometnih vznemirjenj v Velenju v zadnjih letih!
Sprejem za bronastega Rolanda
Velenje - Velikega uspeha • bronaste medalje v nordijski kombinaciji na mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji so se v velenjskem smučarsko-skalnem klubu nadvse razveselili, saj je bil član ekipe tudi njihov kombina-torec Rolando Kaligaro. Rolandu so po prihodu domov pripravili prisrčen sprejem, ki sta se ga poleg predstavnikov kluba, trenerjev, udeležila tudi njegova starša.
"To je največji uspeh, ki ga je kdorkoli dosegel v zgodovini našega kluba in zato smo na to tvojo medaljo še toliko bolj ponosni," je med drugim dejal na sprejemu predsednik kluba mag. Evgen Dervarič. Čeprav klub tarejo finačne težave, je bronastemu Rolandu obljubil, da bodo v bodoče "drugače gledali na nordijsko kombinacijo in bomo skušali zanjo nameniti tudi nekaj več denarja. "
Zahvalil se je tudi Rolan-
"To Je neverjen občutek, ki se ga ne da Izraziti z besedami. Bil sem zelo nestrpen - ne vem, če Je to prava beseda za moje takratne občutke -, In komaj sem čakal, da bodo tudi nas poklicali na zmagovalno stopničke. Hkrati nisem mogel verjeti, da bomo tudi ml med dobitniki medalj;" tako Je opisal trenutek Rolando Kaligaro, po katerem vsakdo hrepeni.
dovima staršema - oče je bil pred leti tudi sam tekmovalec in mu je veliko pomagal -, "kajti takšnega športnika," kot je dejal, "brez prave športne družine in njene podpore ne bi bilo, saj sta se
morala tudi starša marsičemun odreči, da je do njega prišlo."
V imenu kluba je Rolandu izročil praktično darilo - sobni kamin in mu zaželel uspešno nadaljevanje športne poti, hkrati
pa, da bi čimlepše prež dneve v vojski, kamor od: aprila.
Rolando je prišel na s;; jem, razumljivo, z med obešeno okrog vratu.
Ni skrival svojih žt "Najprej bi rad končal 4. le strojne tehnične šole, kjer manjkata še dva izpita. Uj da bom tudi v vojski lahko malno treniral, saj bi se prihodnje leto udeležil tovnega članskega prvenstv Norveškem in potem m« videl še olimpijske igre čez leti na Japonskem, seved; vmes osvojal točke v tovnem pokalu."
Bronastega Rolanda včeraj sprejel tudi žu Mestne občine Velenje Sr Meh. Ob izrazih zadovoljstv veselja nad tem velikim dose; našega mladega skakalca je i da je tudi bronasta met Rolanda potrdila, da je Ve resnično mesto priložnos prebivalke in ' prebiv; "Ponosni smo na dosežl veseli vsakega takšneg podobnega uspeha."

POLICIJSKA POSTAJA Poostren nadzor
p*
r V f: ' . V
VELENJE
jp
prometa
Po hudi nesreči peš domov
V	torek, 6. februarja, je ob 21.25 iz Velenja pruli Arji vasi vozil osebni avto 29-letni Zoran P. iz Velenja. Ko je pripeljal do odcepa ceste za naselje Bevče, je z vozilom, na katerem je imel vključen levi smerni kazalec ustavil in čakal, da bo lahko varno zavil v levo. V tistem je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila 24-letni Jože Darko P. iz Pirešice, se močno zaletel v zadnji del stoječega vozila in ga poril na nasprotni vozni pas. Po njem je v tistem trenutku iz smeri Arja vas pripeljal voznik osebnega avtomobila 33-letni Bogdan V. iz Krtine pri Šmarju.
V	trčenju vseh treh vozil je Zoran P. utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec. Voznik Bogdan V., njegova sopotnica 19-letna Barbika P. iz Moziija ter sopotnik v vozilu Darka P., 22-Ietni Ladislav S. iz Lipja pa so utrpeli več udarcev in odrgnin po telesu.
V	nesreči udeleženi voznik Jože Da rko P. je po trčenju peš odšel s kraja nesreče domov, kjer so ga policisti kmalu izsledili. Preizkus
V	noči iz sobote na nedeljo, med 10. in 1L febniatjem, so policisti na celjskem območju izvajali postren nadzor prometa. Kontrolirali so 338 voznikov in pri njih ugotovili 118 različnih prekrškov.
Pomenljiv pa jc podatek, da je 120 voznikov opravilo preizkus alkoholiziranosti in, da alkotest ni reagiral samo pri 5 voznikih!
z alkotestom jc pokazal, da je imel v organizmu 2,00 proinil i alkohola, osebni avtomobil pa je vozil v času, ko mu jc bila vožnja vozil B kategorije prepovedana.
Požar na zapuščenem avtomobilu
V	torek, 6. februarja, ob 16.15 je prišlo do požara na zapuščenem osebnem avtomobilu zanamke Jugo, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru v ulici Simona Blatnika v Velenju.
Pri ogledu požara so ugotovili, da sta požar med igro zanetila dva otroka stanujoča v bližnji ulici. S požarom je lastnik vozila Mir-sad G. iz Velenja oškodovan za približno 30.000 tolarjev.
Poskus umora v Šaleku
S škarjami nad partnerko in njenega prijatelja
Drama, ki je svoj začasni epilog dobila na Policijski postaji v Velenju in pred preiskovalnim sodnikom v Celju, seje začela v torek, 6. februarja, malo po 22. uri, pred tovarno Gorenje v Velenju.
Tam je na parkirnem prostoru čakal svojo izvenzakonsko partnerico Enido B., Hazim M.
Čakal pa jo je tudi njen prijatelj Milan K,, s katerim seje Enida izpred tovarne odpeljala proti Šaleku. Za njima se je s svojim vozilom podal Hazim. Ko sta Enida in Milan hotela v Šaleku, ali sta Hazima pred tem opazila ali ne, policijsko poročilo ne govori, izstopiti iz vozila, ju je Hazim napadel s škarjami. Z
vozilom sta mu potem skušala pobegniti, a je Hazim uspel odpreti vrata na Milanovem vozilu in se jih oprijeti, tako da sta ga "vlekla" kakšnih 100 metrov s seboj.
Milan in Enida sta se odpeljala na velenjsko policijsko postajo, za njima pa se je tja pripeljal še Hazim. Ker je tudi
tam grozil, da bo oba ubil, so policisti in kriminalisti zanj odredili pridržanje, kasneje pa so ga skupaj s kazensko ovadbo, ki ga bremeni kaznivega dejanja poskusa umora privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je za Hazima M. odredil pripor.
Iz skupnih garaž izginila Samara
Od torka, 6. januaija pa do četrtka, 8. februarja, je neznanec iz skupnih garaž na Kardeljevem trgu v Velenju ukradel osebi avto znamke Lada Samara, registrskih številk CE 97-24V, rdeče barve, last Dušana R. iz Velenja.
V četrtek, 8. februaija, zvečer med 23. in 23.40 pa je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Jugo, parkiran na Konovski cesti v Velenju. Ukradel je polico z zvočniki in Rudolfa L. oškodoval za kakšnih 40.000 tolarjev.
- <
Š8f s■
Epi
aSPi
Smučarji pazite na opremo!
V četrtek, 8. februaija, med 13.30 in 14.10 seje med številnimi smučarji na Golteh znašel tudi tat. S terase hotelaje ukradel snow-board črne, rumene in tj ave barve. Lastnik Jure D. je oškodovan za okoli 60.000 tolarjev.
Vlom v kiosk
V noči na četrtek, 8. februarja, je neznanec vlomil v kiosk Dušana Z. v Preboldu. Odnesel je večjo količino različnih vrst cigaret, čokolad, vžigalic, kemičnih svinčnikov, dva fotoaparata in dva brivnika. Vrednost predmetov, ki jih je odnesel znaša 303.656 tolarjev.
V tuj vikend po tuje vino
Včasi med5. in 11. februarjem je neznanecv kraju Andraž nad Polzelo vlomil v vikend last Ivana K. iz Trnave. Iz kleti je odnesel več steklenic penečega in domačega vina in lastnika oškodoval za približno 40.000 tolarjev.


AVTOSOLA Z BOGATIMI IN DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI
13,
Šoštanj, Tel.: 063/856-450
d.o.o.
AVTOSOLA IN AVTOMOTO DRUŠTVO
Šaleška 16, Velenje, 63320 Velenje, Kajuhova

Avtist ■ 5 R deluje kot ena najsodobnejših avtošol v Sloveniji. V 6 letih delovanja je opravilo tečaj za voznike več kot 2000 kandidatov
Kajti, svoje Zelje bodo zaupali zdravemu kolektivu z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami. Pred letom dni so ustanovili tudi Avto -moto društvo z istim imenom, katerega
dejavnost nameravajo naslednje leto popestriti in obogatiti predvsem s skrbjo za povečanje števila članov in ureditivijo turistične pisarne. Vsak je lahko član društva, zanj pa pri storitvah podjetja Avtis - 5 R veljajo enake ugodnosti, kot za dijake ter študente. Naloge v tem letu in v prihodnjih letih? Nadaljevati dosežena prizadevanja glede števila kandidatov za bodoče voznike kot skrbeti za čimvišjo kakovost opravljenih storitev. Sicer pa vam bodo rade volje nudili vsake informacije na tel.št.063 /85-64-50 ali osebno v njihovih prostorih na Šaleški 16 v Velenju vsak dan od 8. do 11. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 14. do 16. ure. V Šoštanju, na Kajuhovi 13, pa ob torkih od 16. do 18. ure.
Pridite, veseli bodo vašega obiska,
vi pa presenečeni nad kakovostjo storitev!
Strojni park so lani skoraj v celoti obnovili. Marcedes 814 omogoča kandidatom neprimerno hitrejše in lažje opravljanje izpita
Na Šaleški 16 v Velenju domuje Avtošola - 5 R d.o.o. Ime, ki nekaterim voznikom ali kandidatom za voznika A, B, C in D kategorije nekaj pomeni.
Le kako jim ne bi, ko pa je Avtošola Avtist 5 R iz Velenja ena najsodobnejših šol za voznike v Sloveniji in prva zasebna tovrstna šola v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pred 7 leti je njen direktor Peter Kavšek oral ledino po novi zakonodaji na tem področju. Čeprav je pri tem naletel na več ovir kot spodbud, je s podjetniško idejo uspel v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo tistih, ki so se v teh sedmih letih obstoja že uspeli vpisati med voznike osebnih, tovornih vozil ali motornih koles. Približno od 330 do 350 tečajnikov na leto se v lastni učilnici Avtist - a 5 R na Šaleški 16 v Velenju (od lani dalje pa tudi v Šoštanju na Kajuhovi 13 - nad veterinarsko postajo) na tečajih iz cestno prometnih predpisov usposablja za varno vožnjo. Nato pa imajo ti priložnost teoretično znanje s pridom uporabiti na sodobnem avtoparku, ki so ga lani skoraj v celoti obnovili. Kandidatom za voznike motornih vozil je na voljo 10 osebnih vozil, dva tovornjaka znamke Marcedes in motor. Tečaje za vse kategorije pripravljajo vsak mesec v Velenju in v Šoštanju, o konkurenčnih cenah, o številnih ugodnostih (na čeke, kredit ali kako drugače) pa raje ne izgubljamo besed. Sicer pa tisti, ki
so že uspešno opravili izpit za voznika, vedo povedati, da bodočih kandidatov, ki se bodo odločili za sodelovanje z Avtošolo Avtist - 5 R iz Velenje zaradi te njihove odločitve ne bo nikoli bolela glava.
»sag oA ___
15. februarja 1996
ČETRTEK, 8. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
09.55 Maja, film
10.35 Batmai 18/32 11.00 Shingalana, 2/4
11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.45 Clive James, 4/4
15.35 Omizje
16.25 Znanost od blizu, 3/20
17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18,00 Izzivalci, 4/52 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka 19.15 Majhne skrivnosti 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 8/16 20.40 Tednik 21.30 Show 22.30 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 vreme 22.55 Poslovna borza 23.10 Cosbyjevi primeri, 2/13
TV SLOVENIJA 2
11.30 Izobraževalna oddaja 12.00 V žarišču 13.45 Ameriški grafiti,amer. film
15.35 Norec v množici, 7/16
16.05 Poletje 1945,2/8
17.00 Slerra Nevada '96
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izziv
19.15 TOKTOK
20.05 V žarišču
20.35 Športna informativna
oddaja
21.00 Okus po zločinu, 7/10 21.50 Pisave
22.40 Pisma:Srečko Kosovel 23.10 Večerjazza v studiu 1
VTV
09.15 Testni signal 0y.30 VIDEOTOP, pon. 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. R dela nanizanke 11.10 OB VALENTINOVEM: GLASBA ZALJUBLJENIH SRC 12.05 Videostrani 19.00 RlGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: GAR-F1LD, risani film, 3. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 VEČER Z DR. SUSMA-NOM; tema: JEZUSOV ZDRAVILNI PRT
21.05 MtDITERRANEO, celc večerni film
22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.55 Videostrani do 24.00
^ REGIONALNI STUDIO ^
PETEK, 9. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
Vaša televizija • kanal 52
VBJNJE, Stantetova S IglBl.i 063/854 405. SOx: 063/864 268
09.35 Zimske težave 09.50 Otroci širnega sveta, 19/2 n
10.15 Show, pon.
11.05 Innerspace,amci.lilm
13.00 Poročila
13.50 Svet narave, 6/10
14.40 Slovenska klavirska glasba, 7/9
15.15 Operni zvoki
16.20 I am vodijo naše stezice
17.00 TV dnevniki
17.10 Zlati prah: Kralj Droz-
gobrad
17.25 Heathcliff, 21/21 18.00 Izzivalci, 5/52 18.35 Hugo.tv igrica i 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Grace na udaru, 24/26 20.30 Poglej in zadeni 22.20 TV dnevnik 3 22.50 ColdFever, amer.islan.film
SLOVENIJA 2
10.45 Izziv,pon.
11.20 Sierra Nevada: SP v
alp.disc. smuk (Ž), prenos
11.45 Znanost od blizu, 3/20 12.10 Pisave
13.00 Pisma: Srečko Kosovel -pisma domačim 13.30 Zlomi moje srce in umri, Šved. film
15.30 Grace na udaru, 23/26 16.00 Znanje za znanje 17.00 Sierra Nevada '96 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet šport 19.25 Pasje mesto, 8/23 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Podarim dobim 21.00 In morje bo povedalo, 3/4
21.50 Studio city
22.50 Trend
23.20 Novice iz sveta razvedrila 23.45 Nor na reklame, 7/15
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja 09.30 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, pon.
10.30 MEDITERRANEO, pon. filma
12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ: PUST OKROGLIH UST 19.00 HEGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: GARFILD, risani film, 4. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 ŽIVET DANES, dokumentarna serija 20.30 POLET Z LETALOM, dokumentarni zapis 21.15 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.55 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 10. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
07.40 Radovedni Taček 07.55 KJjukčeve dogodivščine, 6/25
08.10 Male sive celice, kviz 08.55 Zgodbe iz školjke 09.25 Učimo se tujih jezikov, angleščina 7/11 09.50 Zlati tjulenj, kanad. film
11.20 Znanje za znanje 12.20 Koncert T.Rajteriča in Michela Tirabosca 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Svet narave, 7/10 14.25 Tednik 15.15 Christy, 2/21 16.20 Starodavni vojščaki, 13/13
17.00 TV dnevniki 17.10 Razjarnikovl v prometu, 4/10
17.55 Alpejadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Shovv 21.10 Križarske vojne, 1/4 22.05 Turistična oddaja 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport
23.00 L'amie de Vincent, franc. film
SLOVENIJA 2
09.50 Poglej in zadeni, pon. 11.20 Sierra Nevada: SP v alp.smuč. smuk (M), prenos
12.30 Zabavna glasba 13.20 Sierra Nevada: SP v alp.smuč. smuk (Ž), prenos
15.30 Omnibus, amer. film 17.00 Sierra Nevada'96 18.00 Športna sobota 18.30 Karaoke 19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
20.05 Športna informativna oddaja
20.30 Risky Business, amer. film
22.05 Sobotna noč 00.05 Šport, posnetki
VTV
09.15 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ,pon.
10.30 ŽIVETI DANES, pon. 10.55 POLET Z LETALOM, pon.
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 453.VTV MAGAZIN 20.30 CUBAN SHOVV V PERU, variete
21.15 SIRENE, 16. del 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 11. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
08.10 Aneta, 16 . 08.40 ŽIVŽAV 09.30 Risanka
09.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Ameriška književnost, 7/10
11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Štrekljeve ljudske pesmi 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Ghost dad, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včerja, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945, 3/8 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Iskanje, slovenski film
SLOVENIJA 2
09.00 Angleška glasbena lestvica
09.50 Videošpon 10.35 V vrtincu 11.20 Sierra Nevada: SP v alp.smuč. smuk (Ž), prenos
12.30 TOKTOK
13.15 Planet šport
14.00 4x4, oddaja o ljudeh in
živalih
17.00 Sierra Nevada'96 18.00 Hokej na ledu, posnetek finaja pokala Slovenije
20.05 Športna informativna oddaja
20.25 Dogodek v Rosvvellu, d.n., dokum. oddaja 21.15 Večerni gost 22.05 Mali koncert Albinioni: Adagio
22.15 Tetovirana, nemška drama
23.10 Športni pregled 23.40 Zimsko absolutno DP v plavanju, reportaža
VTV
08.00 Testni signal 08.15 SALTY, ameriška serija 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
09.40 452. VTV MAGAZIN, pon.
10.05 AKTUALNO: CENTER ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM, pon. 10.25 ŠPORTNI TOREK, pon. 11.10 453. VTV MAGAZIN, pon.
11.35 EPP
11.40 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO
12.50 Gost v studiu : MILAN KUČAN
13.50 CUBAN SHOVV V PERLI, pon.
14.35 Videostrani 15.00 POLETNA ŠOLA SAKSOFONA, pon.
15.30 VEČER Z DOKTOR SU-SAMNOM, pon. 16.30 VIDEOTOP, pon. 17.30 MEDITERRANEO, pon. filma
19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA
SLOVENIJA
09.00 Radovedni Tacek 09.55 Pritlikavčki, 10/12 10.20 Super stara mama 10.45 Praznične 2godbe iz školjke 11.15 Iskanja, film M. Klopčiča 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila
13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za tv kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.30 TV oko, 6/13 18.00 Simpsonovi, 20/48 18.35 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Noro zaljubljena 20.35 TV konferenca 21.25 Moja vojna pa še traja, dokum. oddaja 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport
23.00 Cosbyjevi primeri
23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
09.15 Učimo se tujih jezikov: angleščina, 7/11 09.40 Turistična oddaja 09.55 Sierra Nevada: SP v alp.smuč. SL K (Ž), 1. tek, prenos
10.45 Ljudje in zemlja 11.20 Sierra Nevada: SP v alp.smuč. smuk (M), prenos 12.30 V žarišču 13.00 Sierra Nevada: Sp v alp.smuč. SL K (Ž), 2. tek, prenos
13.40 Policisti s srcem, 15/26 14.25 Studio city 15.25 Športni pregled 15.55 Noro zaljubljena, 19/22 16.15 Učitelj, 1^24 17.00 Sierra Nevada '96 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 Angleška glas. lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Športna inf. oddaja 21.00 Dnevnik nore gospodinje, amer. film
22.35 Brane Rončel izza odra
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 453. VTV MAGAZIN 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKA
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 BIOENERGETIKA - ZA MNOGE ZADNJE UPANJE: ŠARLOTALUTARIČ 21.05 KONCERT TROBIL, 2. del: Slavko Arnold - trobenta, Radovan Vlatkovič - rog, Brani-mir Slokar - pozavna 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00
TOREK, 13. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
09.25 Drejček in trije mar-sovčki, 9/10
09.40 Radovedni Taček 09.55 Solza polna smeha, lutkovna igrica
10.35 Super stara mama
11.00 Praznične zgodbe iz školjke 11.30 Skrivnost hokejskega paga, kanad.film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.25 Ameriška književnost 14.55 Obzorja duha 15.25 Tetovirana, nemška drama
16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine 17.30 Aneta, 2/6 18.00 Izzivalci, 6/52 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 45. let slov. okteta, prenos iz CD 20.55 Dosje 21.45 Roka ročka 22.35 Napovedniki 22.45 TV dnevnik 3 23.05 Šport 23.10 Poslovna borza 23.25 Cosbyjevi primeri, 4/13
SLOVENIJA 2
09.25 Osmi dan 09.55 Sierra Nevada: SP v alp.smuč. SL K (M), 1. tek, prenos
11.45 Starodavni vojščaki 12.15 AlpeJadran 12.55 Sierra Nevada: Sp v alp.smuč. SL K (M), 2. tek, prenos
13.40 Nedeljskih 60 14.40 Trend, oddaja o modi 15.40 Shingalana, 3/4 16.05 Okus po zločinu, 6/10 17.00 Sierra Nevada'96 18.00 Po Sloveniji 18.45 TV ambulanta 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Športna informativna oddaja
20.55 Učitelj, 18/24
21.40 Pisma: Josip Murn, Štu-
dentova pisma
22.10 Oči kritike
23.00 Odisje in sin, tv priredba
predstave mlad.gled.Ljubljana
VTV
09.15 Testni signal 09.30 BIOENERGETIKA - ZA MNOGE ZADNJE UPANJE; Gostja v studiu : Šarlota Lutarič 10.30 KONCERT TROBIL, 2. del: Slavko Arnold - trobenta, Radovan Vlatkovič - rog, Brani-mir Slokar - pozavna 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 454. VTV MAGAZIN 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 ŠPORTNI GOST, kontaktna oddaja: Gostja v studiu: KATARINA SREBOTNIK 21.20 PUSTNI KARBEVAL V CERKNICI: HRIBCI NA SVOJEM, ŠE VEDNO 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
SREDA, 14. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
09.20 Tinko polovinko,
glas. pravljica
09.40 Bar - mlekarna
09.50 Risanka
10.00 Super stara mama
10.25 Praznične zgodbe iz škc
jke
10.50 Roka ročka
11.40 Dogodek v Rosvvellu,
dokum.oddaja
12.30 Slavnostni koncert -Štrekljeve ljudske pesmi 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 16.00 Dosje 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Izzivalci, 7/52 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Dosje J.K., 2/3 20.55 Tramvaj poželenje, amer. film
23.00 TV dnevnik 3 23.30 Cosbyjevi primeri, 5/lč 00.20 Glavni osumljenec, 2
SLOVENIJA 2
11.30 TV ambulanta
12.00 V žarišču
12.30 Oči kritike
13.20 Odisej in sin, tv priredb
predstave
14.30 Očkov duh, amer. fili
15.50 Dosje J.K., 1/3 16.35 In morje bo povedalo, 3/4
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izobraževalna oddaj;
19.15 V vrtincu
20.05 V žarišču
20.35 Športna informativni
oddaja
20.55 Odbojka PPZ (M), MAF LES MARIB0R:HAP0EL, posn< tek iz Maribora 22.30 Slovenci v svetu 23.15 Slavnostni koncert-Štr kljeve ljudske pesmi
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 454. VTV MAGAZIN, pon.
09.55 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.15 ŠPORTNI GOST, pon. 10.45 PUSTNI KARNEVAL V CERKNICI, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU ir EPP
20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi: gostja v studiu: SENDI 21.05 TO TRAPASTO ŽIVUEf JE, 9. del
21.50 IZBOR IZ ODDAJE B0I BRO JUTRO
22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.30 Videostrani do 24.00
sobota, 17. februarja
TV1 = TVS123.00
VINCENTOV PRIJATELJ, franc, film 1983
Sobota, 17. februarja
TVS1 23.00
VINCENTOV PRIJATELJ, franc. film, 1983
Režija: Pierre Granier Deferre Igrajo: Philippe Noiret, Jean Ro-chefort, Jane Birkin Gre za zgodbo o prijateljstvu. V ospredju sta dva lika: Albert, dirigent revijskega orkestra in Vincent, "njegov trobentač", ki mu Albert večkrat pogleda s kozi prste. Prvič zato, ker je občutljiv izvajalec, drugič pa se zaščitniško zavzame za človeka, kije kar naprej v zadregah. V resnici pa se dirigentu niti ne sanja, kaj vse ima njegov prijatelj na vesti. Nekega dne v garderobo pride mlada ženska, ki obljubi, da bo Vincenta ubila...
TVS2 15.30
JOHN FORD, ang. dokum. film, 1993
Režija: Andrew Eaton
Ciklus filmov Johna Forda zaključuje odličen dokumentarec, ki predstavlja kariero slavnega režiserja tako kot se spodobi -naklonjeno, kompleksno in prepričljivo. To pa niti malo ne preseneča, saj je avtor dokumentarca angleški režiser Lindsay Andreson, kije o Fordu napisal zelo zanimivo knjigo. Tudi dokumentarec je Ander-son zasnoval zelo ambiciozno, predstavil je namreč tako Fordov opus od najzgodnejših del pa vse do poslednjih filmov, sočasno pa je tudi razgrnil "skrivnost" Fordovega uspeha oziroma rokopisa...
TVS2 20.30 TVEGAN POSEL, amer.
film, 1983
Režija: Paul Brickman Igrajo: Tom Crvise, Rebecca De Mornay, Richar Masur
Tom Cruise igra najstnika Joela Goodsona, čigarstarša odpotujeta na počitnice. Tako je Joel sam v veliki, lepi hiši. Na ves glas navije očetov stereo in v spodnjih hlačah zapleše na Se-gerjevo pesem "Old Time Ročk and RoII". Neposreden, igriv ples je prinesel Cruisu slavo, predvsem pa je pravšen uvod v filmsko zgodbo, v kateri se Joel zaplete v neverjetne štrene. Njegov prijatelj Miles mu namreč naroči dekle na poziv. Joel preživi vznemirljivo noč z lepo Lano, zjutraj pa osupel ugotovi, da nima dovolj denarja za plačilo...
Nedelja, 18. februarja
TVS1 15.30 OČKOV DUH, amer.
film, 1990
Režija: Sidney Poitier Igrajo: Bili Cosby, Kimberly
Russell, lan Bannen
Film igra na dva aduta. Prvi je igralska zasedba, v naslovni vlogi namreč nastopa slavni Bili Cosby. Pri nas poznamo Cosby-ja zlasti iz humoristične nanizanke Pri Huxtablovih, v svetu pa je znan tudi kot odličen komik, ki briljira s svojimi samostojnimi nastopi bodisi na različnih prireditvah bodisi na kasetah, laserskih ploščah in seveda v televizijskih nastopih. Drugi adut pa so kvalitetni filmski triki, ki doprinesejo k prepričljivosti. In leta je še kako pomembna, kajti filmska zgodba je domišljijsko obarvana -Bili Cosbyje namreč, kot napoveduje že naslov filma, duh!
Ponedeljek, 19. februarja
TVS2 21.00
DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE, amer. film, 1970
Režija: Frank Perry Igrajo: Richard Benjamin, Frank Langela, Farnnie Mi-chel
Zakonca Tina in Jonathan imata dve deklici. V njunem zakonu bi bilo vse vredu, če bi gledal mož na svojo ženo podcenjujoče, če ne bi zanemarjal njenih želja in podcenjeval njenih sposobnosti, ki presegajo gospodinjske opravke, in če ne bi Tina na vse to pristajala. Tako se njun zakon postopoma ruši in krivda naj bi bila povsem na Tinini strani. Tina prevzame občutke krivde, obiskuje celo skupino za samopomoč, v kateri se odvije njena zgodba brez kakršnihkoli olepšav...
TVS2 15.30
BIOENERGETIKA - ZA MNOGE ZADNJE UPANJE
Gos tja v studiu bo proznana bioterapevtka in radiostezistka Šarlota Lutarič, ki si znanje na-" bira tako doma kot v tujini. Ukvarja se z odkrivanjem in zdravljenjem bolezni, iskanjem pogrešanih ljudi, pomaga pri odvajanju od kajenja. Pri svojem delu uporablja tudi kristalo-terapijo, kromoterapijo, hemopaijo, v zadnjem času zdravi tudi z Bachovimi kapljica -mi...
Sreda, 21. februarja
TVS1 20.55
TRAMVAJ POŽELENJA, amer. film, 1951
Režija: Elia Kazan Igrajo: Vivien Leigh, Marlon
Brando, Klm Hunter
Film je uspel tako pri gledale kot tudi pri kritikih, vrsta njeg vih soustvarjalcev pa je bila n minirana tudi za oskarj Pozlačene kipce so dobili Vivii Leigh za vlogo Blanche, Ki Hunter za žensko stransko vi go, Kari Malden pa za moš stransko vlogo. Prizorišče zgo be je ameriški Jug, mesto Ni Orleans oz. še natančneji njegova Francoska četrt. I vsakem koraku je opaž revščina, v kateri živijo nji prebivalci. In v ta sve se zate krhka Blance. Nekega veče pride k mlajši sestri Stelli in n, nemu možu. Med občutlji Blanche in sestrinim možem pojavi napetost že ob prvi srečanju, in se potem stopn je...
HOROSKOP
Maščoba ne sodi v lijak
namig kuharski namig kuharski namig |
Potrebujemo: (za 4 osebe po pribl.465 kcal) 4 pu-ranovi zrezki, sol, poper, 1 šopek gladkega peteršilja, 1 drobna čebula, 200g skute, 30g topljenega masla, 200 ml perutninske osnove (iz kozarca), 2 žlici goste smetane, 1 žlica masla, 3 žlice sezamovih semen.
Puranove zrezke potolčemo ter jih osolimo ter popopramo. Operemo peteršilj, ga do suhega otrese-mo, mu potrgamo listke ter jih sesekljamo. Olupimo čebulo, jo drobno sesekljamo in zmešamo s peteršil-PeterŠiljevo mešanico zmešamo s skuto ter namažemo na zrezke. Zrezke zvijemo ter jih spnemo z zobotrebci.
Segrejemo topljeno maslo ter pečemo na njem meso z vseh strani 10 minut. Maščobi dodamo osnovo, prevremo ter vmešamo gosto smetano. Puranove zvitke ponudimo s sezamom, popraženim na maslu. Priloge: • različne vrste dušene zelenjave ali široki rezanci.
Sadna solata za prebavo
Če smo se v zimskih mesecih zredili in bi radi še pred toplejšimi meseci shujšali, najprej poskrbimo za redno prebavo, zato pa je potrebna zdrava prehrana. Vsak teden si privoščimo saden dan. Boljše od običajnega sadja je sadje iz južnih dežel, kajti ti sadeži (kivi, pomaranče, ananas, papaja), vsebujejo veliko encimov, ki pospešijo prebavo, s tem pa se organizem znebi tudi odvečnih in škodljivih snovi, ki so v njem. Jejmo torej sadje in ne pretiravajmo, kadar je na mizi druga, redilna hrana, pa bomo kmalu opazili prve učinke svojih shujševalnih prizadevanj.
15. februarja 1996
Oven od 21. marca do 21. aprila
r Harmonija, ki je pri ,u doma bolj izjema kot pravilo, vam bo lepšala prihodnje dneve. Do okolice boste uvidevni, prizanesljivi, nik"ogar ne boste užalili. To se vam bo bogato obrestovalo, na žalost boste imeli nekaj težav z zdravjem. Mučila vas josta glavobol in nespečnost.
Bik od 22. aprila do 20. maja
^^ Telesno počutje še vedno ne bo tako, kot bi f^L moralo biti. lzoyibajte se prevelikih temper-
aturnih razlik, če je le mogoče ne bodite preveč na. mrazu. Ker pa boste imeli nekaj težav tudi doma, torej s člani družine, boste na svoje zdravje kar pozabili, kar ni dobro. Prisluhnite vsem, ne samo nekaterim.
(vojčka od 21. maja do 21. junija
Pri mlajši generaciji bodo ljubezenske skrbi na dnevnem-redu. Nikar ne poslabšujte razmer s pripombami, ki jih rojeva ljubosumje. Če boste ubogali, bodo težave presenetljivo hitro same sebe izginile. Vaš partner pač mora biti prilagodljiv, saj z včasih ni lahko živeti.
od 21. junija do 22. julija
Uspeh v službi bo pravi obliž za razočaranja, ki ste jih v zadnjem času nizali v poklicu. Zanimivo idejo še nekaj časa obdržite zase, da vam je kdo ukrade in proda kot svojo. S partnerjem čimprej uredita finančnih vprašanj, ki kar naprej ogrožajo vajino
od 23. julija do 23. avgusta
^m^ Na nobenem področju se v teh dneh ne ^fM spuščajte v daljše razprave. Nič pametnega se ne bi dogovorili, vse skupaj bi bila samo izyuba časa. Kar zadeva denar, uporabite vso svojo diplomacijo in pregovorite partnerja, da vse finančne odločitve prepusti vam. Težave s koleni.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Veliko napako boste naredili, če boste predolgo ■ lwP počivali na lovorikah. Vaše delo je tako, da (II morate biti o tem vedno na tekočem, ali pa vas drugi prehitijo. S partnerjem se o nečem odkrito pogovorite. Za malenkostjo tiči nekaj veliko bolj pomembnega, kakor je videti.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Odločno povejte in tudi zagovarjajte svoje mnenje, saj ste prepričani, da imate prav in tudi čas bo to pokazal. Nekaj imate v mislih in ne veste, kako bi izpeljali. Pustite domišljiji prosto pot, saj boste e tako lahko ugotovili, kje se končajo njene meje. Krajša pot.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
A _ A Težave, ker se boste znašli v nepričakovani
J situaciji. Dejavno se boste morali začeti zanimati fff za stvari, ki ste jih doslej opazovali samo od
daleč. Znancu boste nehote naredili krivico, zato vam bo zelo neprijetno. Kljub temu se ne opravičujte, ker bi imel opravičilo za vašo slabost.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Srčne zadeve se ne bodo razpletale tako, kot bi ^Sm se lahko; čisto pravilno boste vzrok zato pripisali sebi. Ni res, da si ne želite trajne zveze, le tako spremenljive volje ste, da težko najdete nekoga, ki tudi govori vaš jezik. V denarnih zadevah boste imeli srečo.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Okolica bo presenečena nad vašo nenavadno, velikodušnostjo, saj so kozorogi znani po tem, da jim denar veliko pomeni. Radi ga spravljajo na kup, težko se odločijo za zapravljanje. Rojeni v tretji dekadi boste končali delo, ki vam je že nekaj časa grenilo življenje.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Preživljali boste mirne in uravnotežene dn-sredino tedna pa z uspehom izrabili za poravnavo starega spora. V tem tednu morate tudi izpeljati vse pomembne zadeve in sprejeti zahtevne odločitve. Previdni bodite le pri novih poznanstvih, nikomur ne zaupajte preveč.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
^ Ko vas bodo nekje kritizirali, ne reagirajte B £ tako silovito kot znate. Hitro se bo pojasnilo, MM da je vse skupaj velika pomota. Nepričako-W ^ vani izdatki vas bodo prisilili, da boste pričeli nekoliko bolj gospodarno obračati denar. Partner tega ne bo sprejel preveč tragično.
4ia razveariiu
delo
zdravje

pogudovaniIe
> T® P L® T®
Na vseh večjih modnih prozoriščih, kjer so se modne revije, ki so prikazale pomladno poletno modo večinoma že končale, so osnovne smernice pokazanega podobne. Tako v Parizu kot Milanu	in
Dusseldorfu so vsi največji kreatorji propagirali zelo žensko modo, chic, ki stajo v šestdesetih (v katerih še vedno iščejo navdih) poosebljali Jackie Keneddy in Audrey Hepburn. Kaj bo torej prinesel ta modni letni čas.
© dobro
Vodnar
Veliko lepih, pa v bistvu preprostih kos-timčkov v živih (rumeni, oranžni rdeči, živo zeleni) barvah. Na njih prav nič ni odveč. Oprijeti so in poudarjajo vse ženske mm^m obline. Dolžine kril
m ShSI^SHh^I n'so vrtog'a"
' ' f J'	vo kratke. Večina jih
i -? ' f	sega tik nad koleni,
veliko kril in tudi oblek je krojenih rahlo v A. Tudi obleke so v bistvu preproste. Brez volančkov, naborkov in podobnih pritiklin. Ravne so, s precepi zadaj, na strani, spredaj... Edini okras so v isto blago oblečeni gumbi ali pa še kakšna dekorativna zadrga. Prelepa in elegantna preprostost, bi lahko rekli...
Marsikje zlivajo uporabljeno olje, mast, ostanek od solate in druge mastne ostanke jedi v odtočni lijak ali v stranišče. To je sicer zelo enostavno za nas, za čistilne naprave pa precej manj, saj ena sama kaplja masti onesnaži tisoč kapelj vode.
Maščoba lahko zamaši filtre v čistilnih napravah. V mastno vodo morajo dati sredstva, ki vežejo maščobe. To je precej drag postopek in ga ne izvajajo na vseh čistilnih napravah, to
pa pomeni, da vode ne morejo dovolj očistiti. Onesnažena odteka v reke in jezera ter škoduje živalim in rastlinam.
Mastni odpadki spadajo v kante za smeti. Zlijte mast najprej v kako posodo, kjer se bo strdila, potem pa v zabojnik. Tekoče maščobe lahko zlijete, recimo, v prazen karton od mleka in vržete proč. Verjemite, narava vam bo hvaležna.
Koliko loncev naj bo v kuhinji?
To je prvo vprašanje, drugo pa je, iz kakšnega materiala naj bodo? Najboljša kombinacija - jeklo in baker.
Dober lonec se mora enakomerno segreti in dolgo časa držati toploto. Zato bodite pri izbiri loncev izbirčni.
Aluminijasti lonci so najcenejši in najlažji, toda jedi se v njih hitro zažgo. Poleg tega je aluminij občutljiv za kisline, zato ni primeren za kuhanje sadja in zelenjave.
Lonci iz jeklenega emajla so zelo higienični, saj se na gladki površini ne morejo obdržati razne klice. Temen emajl se hitro segreje in je zelo primeren za pečenje in sploh za hitro kuhanje (voda za čaj, jajca). Emajl ne prenaša majhnih temperaturnih sprememb, zato vročega lonca nikoli ne spirajte z mrzlo vodo.
Jekleni lonci so trpežni in lepi. Jeklo slabo prevaja toploto, zato imajo taki lonci običajno dvojno dno.
Bakreni lonci najbolje prenašajo toploto, vendar se pri kuhanju iz njega lahko izločajo zdravju škodljive snovi, zato je notranja
stran teh posod običajno prevlečena z jeklom, nikljem ali činom. Lonci iz litega železa so težki, a se zelo hitro segrejejo. Toplota se neakomerno porazdeli in dolgo obdrži, najprimernejši so za cvrtje in pečenje. Njihova pomanjkljivost je v tem, da lahko zarjavijo, zato jih je treba takoj po izpiranju obrisati. _____________I
12 ms iAS
Ul> vocruvouu
id. reoruarja i»sib
Novice, obvezne tatice
MOŽNOST TESTNE VOŽNJE TEL.: 063/34-271
—- --—...........-- ■ -	—.......... ...—...... v.....i
Vsa vozila znamke LADA v zalogi v NAJVEČJEM LADA CENTRU NA ŠTAJERSKEM
* NIVA * SAMARA * KARAVAN ŠE VEDNO PO STARIH - NIŽJIH CENAH
*izjemno ugoden LADA kredit *zagotovljen servis * staro za novo
Nakup avtomobila je družinski dogodek. Najboljša odločitev
je, če jo sprejme vsa družina. Z novim delovnim časom vam to omogoča Avto Celje v prodajnih salonih FORD, PEUGEOT, FIAT LANCIA in LADA in v oddelku za rabljena vozila, ki poslujejo vsak delavnik med 7. in 17. uro, ob sobotah pa je možen ogled od 7. do 12. ure.
Saloni Avto Celja v Celju in Velenju vas pričakujejo!
... ............. . ..... :
UGODNI KREDITI SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZAGOTVOUENU STARO ZA NOVO in STARO ZA STARO
MOŽNOST TESTNE VOŽNJE
mm m; J. "Ms*™ ■** j ~ ■ »
Salon Velenje_
Saloni Celje
851-060
FORD	31-919
PEUGEOT	25-523
FIAT LANCIA	31-998
LADA	34-271
rabljena vozila	31-919
LEDENO VESELJE - Izredno hladno vreme je v minulem obdobju povzročilo prenekatero nevšečnost in mnoge tudi jezilo. Niso pa se posebej razburjali ljubitelji drsanja in drugih radosti na ledu iz Mozirja in okolice. Ribnik ob Savinjskem gaju je nudil prave užitke mladim in starim, zlasti navdušeni pa so bili hokejisti, ki so poskrbeli kar za pravcato ligo in tako popestrili proste ure sebi in drugim.
■ (foto: J p)
Trgovsko in servisno remontno podjetje
AVTO CELJE
63000 Celje, Ljubljanska c. 11
d.o.o.
Maske obvezne
Pustovanje na Golleh, pohod, sneg, smeh, užitek, hrana, pijača, karta za gondolo, vse to in še mnogo več stane le 1500 tolarjev, v soboto ob pol enajstih na spodnji postaji nihalke.
Denar obvezen
Francozi, nujno prinesite drug obrok za smučanje. Nujno, gre za življenje in smrt.
Matura obvezna
ŠŠK bo namenil bodočim maturantom prijazen informativni dan. V petek, naslednji teden, prec začetkom počitnic na gimnaziji.
Ko je konec praznikov, pride čas sovražnikov
Prav mešani občutki so me obdajali, ko sem pri tiskarju prijel novo, še boljšo RIT v roke. Glasilo Šaleškega študentskega kluba, 19. številka, 52 strani in že kar veliko že kar dobrih člankov. Glasilo je nastajalo tu, v Ljubljani, v sobi, kjer smo nekako sestavili računalnike, uskladili glasbene okuse in tri, ne štiri dni, pasli svoje misli po tipkovnicah. Prejšnji teden je bilo tukaj kot v delavnici kreativnega pisanja, ustvarjalno in polno besed... Rekel sem, mešani občutki.
Že kar nekaj časa me preganjajo zelo banalna vprašanja. Zakaj delamo? Zapičilo se mi je v glavo neki petek, ko sem opazoval slučajno-stalne goste placovskega šanka. Zakaj aktivizem nekaterih? Predsedica je vedno bolj pesimistična: "Nihče več noče delati, če pa delajo, hočejo denar." Seveda ji ne smemo verjeti, čeprav ni daleč od resnice... Tako sem sedel v Plau in našel začasen odgovor. Delamo zase, da bo srce plavalo po širnem morju...
A je bela RIT postrgala maske in obraz je pokazal prave sovražnike! Ni problem, da je naše tedensko razdajanje slabo dis-tribuirano. RIT bo že prišla v roke namenjenim. Prelistali jo bodo in rekli: "Joj, kako je dobro oblikovana tale RIT." In glasilo postane model ali prostitutka ali ženska, ki jo moški pogledajo na ulici mimogrede in rečejo: "Joj, kako lepo ritko ima." Vsebina pa gre mimo... Še študenti jo bodo le prelistali in rekli: "Fajn, skor je tako debela kot skripta za moj naslednji izpit." Briga jih. Briga jih za klub, študente, Velenje, svet, za vse... Individualno ni preraslo dvojine. Individualno je zgrmelo v mastne želodce, kjer se zelo dobro počuti!
Držal sem RIT v tiskarni in srce ni nič plavalo. Hvalili sojo in bil sem prijazen. Hvala vam, ics, pohvale veliko pomenijo. A dež spere
dobre besede, kaj šele čas, ki jih prav hinavsko pozabi. Ali this moments will be lost in the time like tears in the rain... Potem ostanejo banalna vprašanja, ki pravih odgovorov ne najdejo. Zakaj si Jcrademo sanje in v zgodnjih jutrih bolščimo monitorjem v obraz? Če ne za študente, za gospode uradne, za nostalgične meščane, za upajoče gimnazijce... Zase, za svoje otroke, za domovino, prosim vas...
Pa je sreča čas praznikov prinesel odgovor. ŠŠK je priredil umetniški večer v avli Kulturnega doma. Ob osmem februarju, prazniku Prešernove smrti. Pred točno dvema letoma sem tu, na istem mestu, napisal, da gospodje kra-vatniki, ki so dobili vabila, niso mogli priti, zaradi
V imenu sove
Dan kulture je za nami in čas je, da si nadenete maske. Pa ne zaradi sramu, ker ste praznik kulture izkoristili kot pretvezo za še en žur, temveč zato, ker prihaja pust. Pust pa je čas, ko se v naravi dogaja boj med dobrim in zlim. Boj med starim in novim. Prihaja čas, ko se demoni bojujejo za prevlado dneva in noči. To. je čas Šeherezade. Čas za kulturo se zato ni iztekel s podelitvijo Prešernovih nagrad. Pravi čas za kulturo šele prihaja. Zaigrajte torej svojo vlogo v karnevalskem teatru, vlogo, ki se skriva v zadnjem kotičku vaše podzavesti. Kajti, kdor se ne reši demonov, bo moral počakati do naslednje pomladi in zato ne bo mogel slediti ciklu prebujajoče se narave, ko začnejo vsi sokovi močneje krožiti po žilah. Tudi hormoni. Zato boste ta teden v sovini pesmi tedna poslušali Ježkovo La Lon Lon Lie.
Upam, da niste pozabili obeležiti valentinovega. Če pa je ravno to mogoče razlog vaše osamljenosti, potem poslušajte za razvedrilo sobotno oddajo V imenu sove. Ob 18. uri na Radiu Velenje.
■ Peter Lojen
LADA
VSI SO VESELI - V mozirski ni trgovskem podjetju Savinja se v celoti zavedajo njihove usodne povezanosti s kupci. Zato so se v letošnjem letu lotili temeljitega prenavljanja prodajnih površin. Najprej so se s kupci poveselili v Nazarjah, kjer so v ponedeljek odprli povsem prenovljeno samopostrežno trgovino. Povejmo še, da se Nazarjam obeta še ena velika pridobitev, to prihodnje leto povsem nova bencinska črpalka, sicer pa bodo prenavljanje trgovin po ostalih krajih nadaljevali še letos.
■ (foto: j p)
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CELJE..,,,
VELENJE, Partizanska c. 3, tel. 851-060 Pooblaščeni prodajalec in sen/iser vozil LADA
karkoli že. Točno pred dvema letoma, ko sem bil še mladostniško jezen, sem napisal, da upam, da jih bo drugič več takšnih, ki bodo razumeli študentsko kulturo. Ampak ne, tudi letos jih ni bilo, gospodov obljubnikov. Briga jih... A bilo je nekaj staršev in nekaj študentov. In točno zanje, pa če jih je le šest, pa če so le starši, delamo RITI. In pozabljamo na izpite in pozabljamo desetke. Pa še nekaj, delamo, da spoznamo sovražnike, obljube in pasivnost.
In delali jo bomo še naprej, dokler ogledalo ne bo počilo.
■ Jure Trampuš
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CELJE,.
VELENJE, Partizanska 3, tel. 851 060
Bogata ponudba rabljenih vozil za vsak okus!
TIP VOZILA	LETNIK	MPC SIT
fiat croma 2.01.E. turbo	93	2206.260,00
IMV renault R-5 campus	92	887.565,00
jeep cherokee 4.0	91	2310.000,00
maruti 800	93	601.073,00
mitsubishi lancer 1.5 GLX	91	1069.425,00
opel vectra vectra 2.01	90	1369.305,00
peugeot 405 GL	92	1577.687,00
peugeot 405 GL	88	992.250,00
peugeot 205 roland garross	93	1925.070,00
seatseattoledo 1.8 GL	92	1925.070,00
volkswagen jetta CL turbo D	92	1312.500,00
Z126 P GL 126 PGL	90	197.925,00
Možnost menjave staro za novo in staro za staro. Ogled vozil Salon Ford, Partizanska 3, Velenje.		
Tfil. 851-060
Ugodni krediti brez pologa z R + 9,5 % obrestno mero!
Uprava delniške družbe KRS - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE d.d. VELENJE v skladu z 28. členom statuta družbe, sklicuje
4. REDNO SEJO
SKUPŠČINE DELNIŠKE DRUŽBE
ki bo v četrtek, dne 28. marca 1996 s pričetkom ob 17. uri v sejni dvorani v domu KS Konovo,Konovskl 21, Velenje
Sejo bo vodil predsednik skupščine. Zapisnik skupščine bo pisal vabljeni notar.
DNEVNI RED:
1.	Imenovanje komisije za ugotovitev prisotnosti in štetje glasov	*
Predlog sklepa: Skupščina imenuje komisijo za ugotovitev prisotnosti in štetje glasov v predlagani sestavi.
2.	Seznanitev z letnim poročilom:
-	Poslovno poročilo za leto. 1995, .
-	Računovodsko poročilo za leto 1995,
-	Poslovni načrt za leto 1-996 Predlog sklepa:
1.	Skupščina se je seznanila z letnim poročilom družbe, ki gaje podala uprava in ga sprejema. .
2.	Skupščina podpira razvojne usmeritve, predlagane s poslovnim načrtom za leto 1996 in soglaša z ukrepi za njegovo izvajanje.
3.	Obravnava predloga za razporeditev dobička za leto 1995
Predlog sk/epa: Čisti dobiček družbe se razporedi v skladu s predlogom uprave in mnenjem nadzornega sveta.
Na sejo so vabljeni vsi delničarji, pooblaščenci delničarjev in člani organov delniške družbe. Pravico glasovanja ha seji imajo vsi pooblaščenci in tisti delničarji, ki niso nikogar pooblastili za zastopanje.
Pozivamo vse delničarje in pooblaščence delničarjev, da priglasijo svojo udeležbo na skupščini najmanj tri (3) dni pred sejo pisno, ali po telefonu 855-335, 855-081.
Gradivo za sejo Je na vpogled vsem vabljenim na sedežu delniške družbe v Velenju, Trg mladosti 6. Pooblaščencem bo gradivo poslano deset dni pred sejo.
V primeru nesklepčnosti, bo ponovno zasedanje skupščine v četrtek, dne 28. marca 1996 ob 18: uri v sejni dvorani KS Konovo, Konovska 21, Velenje.
Za upravo družbe. Slavko Korenit
Občina Šmartno ob Paki
a saneh, smif Vrečah
Potopis (3. del)
Pozd
Ideja, malo dobre volje In nekaj marljivih sodelavcev je bilo potrebnih, da Je kar nekaj občanov občine Šmartno ob Paki preživelo dve, tri (nekateri pa seveda še več) prijetnih uric na smučišču pri Vrecnlkovih v Slatinah. Minulo soboto popoldne je namreč tu odbor za delo z vaškimi skupnostmi občino paš-kega kota pripravil prve občinske zimske igre.
Na njih je sodelovalo vseh HO vaških odborov s tričlanskimi ekipami, tekmovalka in tekmovalca pa so se pomerili v smučanju, sankanju in v vožnji ž vrečo. Nastopila je tudi ekipa
'občinske uprave (na smučeh tajnik občine Janko Kopušar, na saneh sekretarka občinskega sveta Alenka Podgoršek, v vožnji z vrečo pa sam župan Ivan Rakun), ki je "startala" kot zadnja in tu tudi ostala.
I!
Pokale pokrovitelja iger - občine Šmartno ob Paki - so prejele prve tri uvrščene ekipe: Šmartno ob Paki, Gorenje in Slatine.
U(tp)
Mednarodna zarota
Komaj je ljubenska županja pričela presajati bogate nemške izkušnje glede lokalne samouprave, že je na svojem dvorišču doživela mednarodno presenečenje. Najprej so jo dobesedno zaprepastile turistke iz Beiorusije. Zaradi njih je odločno
odpovedala kakršnokoli sodelovanje ob ot\>orit\'i velike gostinske pridobitve, zdaj pa se je posredno seveda vmešal še Vatikan. Z blagoslovom razumljivo ne bo nič in to bo zanesljivo prva pridobitev v svobodi, ki ne bo deležna žegna.
Zakaj brez karnevala?
V	Šmartnem ob Paki pustnega karnevala ne bo. Optometer je iz neuradnih virov izvedel vzrok: bojda zato, ker se bojijo na praznik norcev odkriti tisti, ki se sedaj skrivajo pod maskami, drugi pa ne vedo, katero bi si nadeli.
Kulturnejši pločniki
V	Šoštanju so se na kulturni dan zavzeto lotili čiščenja pločnikov..., da so e naslednjih dneh nekoliko kultumeje hodili.
smo mmo mm	
es ~ * )	s®', vji:
H	--i P
ti srn % m
caind
mmm Ntmum mm1
Tudi na teh Igrah je bilo sicer prisotnega nekaj tekmovalnega duha. Bolj je bilo v ospredju geslo: pomembno je sodelovati in
ne zmagati
Piše: Maja Navodnik
Po dveh tednih čakanja v Antananarivo je prišla vesela novica. Helena je uspela popraviti avto in prihaja po naju. Kako sva bili tega veseli! Res, da nam tu ni ničesar manjkalo, ampak želeli sva si, da bi že enkrat začeli z najino nalogo, zaradi katere sva sploh prišli. Tu sva se počutili tako nekoristni.
Kako je bilo snidenje veselo! Tu, na Madagaskatju, si tako vesel vsakega človeka, ki je bel. Če pa je povrh vsega še tvojega rodu...
S Heleno je prišla tudi sestra Elizabeta, Avstrijka, ki vodi leprozorij, zatočišče za gobavce. Z njeno pomočjo smo lahko tudi dvignili pakete na carini. Če bi morali čakati na odobritev ministrov za zdravstvo in finance, bi bili mogoče še vedno tam. Končno smo, do vrha obloženi s paketi in potovalkami, odrinili proti jugu. Še dobro, da smo imeli dobrega terenca, ki je bi! kos tamkajšnjim cestam, saj so bile le-te posute z luknjo pri luknji. Tako naša hitrost ni nikoli presegla 50 km/uro.
Pokrajina, ki je bežala mimo nas, je bila posuta z riževimi polji. Polja in pašniki so v dobršni meri zamenjali gozdove, ki so podlegli malgaški piro-manski mrzlici. Tipično za Malgaše namreč je, da kar naprej požigajo suho travo, češ da bo zrasla mlada. Ampak kaj, ko se ogenj razširi tudi na gozd. Na ta način so skrčili za 3/4 vseh gozdov na Madagaskarju. Ohranila so se le nekatera večja področja pragozda, ki so jih po zaslugi tujcev iz razvitejših držav zaščitili in proglasili za nacionalne parke. Nekaj več ohranjenih gozdov je tudi v obmorskem pasu. Ta se od Visoke planote razlikuje po nadmorski višini in zato tudi po podnebju -višje temperature in visoka vlažnost - kar je idealno za uspevanje rastlin.
Ambohigogc
Vzporedno s krčenjem gozdov se je zmanjšalo tudi število lemutjev - opic z lisičjo glavo, ki so prav tipične za Madagaskar, saj ne živijo nikjer drugje. Veliko pa so k temu pripomogli tudi domačini sami, saj so jim lemuiji pomenili pomemben vir hrane.
Zadnjih 30 km poti, od obmorskega mesta Farafangana, do "naše" vasi Ambohigogo pa je asfaltno cesto zamenjala nekakšna kolovozna pot. Njena slaba stran poleg ogromnih lukenj in jarkov pa je bila rdeča prst, ki jo je sestavljala, brez kakršnihkoli kamenin, ki bi ji dajale trdnost Tako se je ob deževju kmalu spremenila v reko blata. Vitel mora biti zato osnovna oprema vsakega tamkajšnjega vozila. K luknjam pa pripomorejo tudi domačini, ki izkopavajo drenažne oziroma namakalne cevi izpod ceste, saj so pomemben sestavni del pri izdelavi kotlov za kuhanje žganja. "Žganjckuhci" pač nimajo avtomobilov in jim je malo mar za uničeno cesto. Poseben posel je tudi kraja desk iz mostov, zato je dobro, če imaš s sabo vedno kakšen rezervni del. Drug problem je seveda spet deževje, ko vode narastejo tako, da odnese mostove in si lahko, če ni ustreznega obvoza, za nekaj časa "odrezan od sveta". Ampak na srečo se to zgodi le v deževnem obdobju.
Bolj, ko smo se bližali vasi, bolj me je navdajal nekakšen občutek radosti. Zdelo se mi je, kot da bi prišla domov. Cela vas nas je že pričakovala. Vsi so vedeli, da prihajajo novi "vaza", ki bodo pomagali pri delu v dispanzerju. Otroci so pritekli k avtu, mahajoč, in si naju radovedno ogledovali. .. j, . Starejši, nekoliko zadržani, 5» so stali ob strani. Izpred njihovih lesenih, s slamo kritih koč, seje vil dim izpod kotl-ja, v katerem seje kuhal riž, glavna jed vseh Malgašev. In tam, na koncu vasi, se je v vsej svoji mogočni belini vzdigoval Center Medico -Social s pripadajočo misionarsko hišo. Najin novi dom.
Humoreska
Kljukice za zavese in
kozmetika
Si predstavljate majhne, plastične kljukice, ki so nujno potrebne za pritrditev zaves na okensko karniso? Eno tako kljukico sem ves čas nosil v žepu, da sem jo lahko vsak hip pokazal prodajalcem v trgovinah našega vesoljnega sveta.
"Ali imate morda takšne kljukice?" sem spraševal in jim, hip nato, pomolil pod nos droben plastični izdelek. Prenekateri prodajalec je kljukico celo prijel, jo obračal med prsti, kot bi gledal redek novčič, ter odkimal: "Ne, nimamo! Ne držimo tega," pa čeprav je "držal" kljukico v roki.
Resnično in dejansko sem pred dnevi zavil v Erino trgovino, ki ji še vedno pravimo Velma. "Takšne kljukice bi rad, en zavojček, prosim!" Prijazna prodajalka si je kljukico ogledala in dejala: 'Te robe pa že en čas ne držimo več tukaj. So vse skupaj, s karnisami vred, zopet preselili nazaj v Sodobno!"
"A, tako? Hvala za prijaznost," in sem se odpravil naprej v trgovino Ere Sodobna oprema, da o robi niti ne govorimo.
Manj prijazna prodajalka velike trgovine s pohištveno opremo in pohištvom mi je pokazala majhen predalček, v katerem je bilo marsikaj, samo mojih kljukic nisva našla.
"Morda bi vprašali v naši trgovini Vis a Vis. Tam imamo marsikaj in veliko izbiro!"
Zopet mi ni preostalo drugega, kot da se zahvalim za nasvet.
Komaj sem našel polovični parkirni prostor. In ker nisem ravno najbolj pravilno postavil avta, sem pohitel, da me ne bi kak uniformi-ranec odri za nepravilno parkiranje.
Prisopihal sem v trgovino: "Imate...?"
"Ne, tega pa ne držimo tukaj. Smo special-
izirani za drugo robo. Morda v kleti, kjer imajo ploščice in podobne reči." Seveda v kleti teh mojih kljukic niso imeli.
"Dobro, kje pa naj navsezadnje v Velenju kupim te preklemanske kljukice za zavese?" sem se na ves glas jezil.
"Veste kaj, vprašajte še tu, v Erini Nami preko ceste."
"Pa saj tam nimajo te robe," mi je ušlo. Toda prodajalka je že stregla drugemu kupcu.
"Kaj naj torej naredim?" sem skoraj na glas razmišljal. Kot star meščan tega mesta sem vedel, da v tej Erini Nami sicer imajo resnično marsikaj, veliko izbiro robe, pandon - blaga. Naglo sem prehodil vse oddelke: od posode, elektroaparatov, zabavne elektronike, gospodinjskih aparatov, metrskega blaga, konfekcije in kozmetike...
"Zopet nič!" sem si rekel. Kar na slepo sem lakonično vprašal najbližjo prodajalko kozmetičnega oddelka: "Gospa, ali morda veste, kje bi v Velenju dobil takšnele kljukice za karnise?"
"O, to pa lahko kar tukaj pri meni! Mislim, da še imam kak zavojček." Oči so se mi zasvetile, obenem pa sem jo tako zabodeno pogledal, da mi je v zadregi rekla: "Veste, to je res zadnji zavojček. Jih moram zopet naročiti."
Ko sem odhajal, mi ni in ni šlo v glavo, kakšno srečo sem imel, da sem ravno na kozmetičnem oddelku dobil kljukice za karnise!
Morda pa bom kdaj imel srečo in bom na oddelku železnine ali pohištva dobil kakšno kretnico ali parfumček?!
■ Valter Končan



Marinškovo spojgjedovanje s^Piko^ Nogavičko privedjo jdo visokega slovenskega odlikovanja za^ Astrid Lindgren
Odlikovanje - prc c^cija Slo
ra
WT%r i
in Velenja
Kot smo v zadnji številki Našega časa že poročali, so v četrtek, 18. januarja 1996, v prostorih švedskega PEN kluba, podelili švedski pisateljici Astrid Lindgren visoko slovensko odlikovanje: častni znak svobode Republike Slovenije in priznanje Pikine ambasadorke, ki ga je prejela kot častna pokroviteljica lanskega Pikinega festivala v Velenju.
Podelitve so se udeležili poleg pisateljice še predstavniki slovenskega veleposlaništva na Dunaju z gospodom Ivom Vajglom na čelu, ki je odlikovanje tudi podelil, gospa Štefka Kučan, soproga predsednika države, predstavnika velenjskega Kulturnega centra Ivana Napotnika Vlado Vrbič in Marjan Marinšek in drugi. S strani Švedske so bili navzoči predstavniki švedskega zunanjega ministrstva, mesta Stockholm, znamenita Karin Nyman, hčerka pisateljice, Lena Toemqvist, glavna bib-liotekarka v Švedskem inštitutu za mladinsko književnost, Ulla Olsson, urednica mladinske književnosti pri založbi Raben&Sjoegren, ki je na tem mestu nasledila Astrid Lindgren, Kerstin Kvint, lastnica največje avtorske agencije, ki ureja vsa avtorska in tajniška dela tudi za Lindgrenovo, in Marie Bonnier, predstavnica založbe, ki je leta 1945 naredila usodno napako, ko je odklonila tiskanje Pike Nogavičke - prve knjige Astrid Lindgren.
Kako je do tega prišlo ?
Leta 1956 prvič Pika za slovenske otroke
Marjan Marinšek je komaj končal osnovno šolo, ko je v Pionirju zasledil nadaljevanja zelo čudnih zgodb, o neki deklici Piki, ki je živela sama s konjem v vili, bila najmočnejša deklica na svetu, imela kovček zlatnikov, a vse to bogastvo razdajala le otrokom, da so se lahko igrali. Bile so to povsem drugačne zgodbe kot potopisi Julesa Verna, zgodovinski romani Sienkiewitza in pustolovščine Karla Maya, ki jih je Marjan do takrat prebiral na dušek. Nenavadna Pika Nogavička ga je vsega prevzela, prav tako tudi pa severnjaško zveneče ime pisateljice Astrid Lindgren. Postalo mu je simpatično vse, kar je dišalo po švedsko. Filmi, knjige, športniki, glasbeniki. Tega so se veliko kasneje nalezli tudi njegovi otroci in še danes pri Marinškovih navijajo za švedske smučarje in teniške ase in v veliko veselje jim je, če vidijo na drogu vihrati švedsko zastavo.
Zbirka knjig o Piki Nogavički
Marjan Marinšek je v svojem življenju ustvaril več znanih in znamenitih zbirk, na primer Moje prvo berilo, Gasparijeve razglednice, knjige o Ostržku, Robinzonu in filmske obraze svoje mladosti, kot sam imenuje fotografije z avtogrami danes že redkih in umrlih filmskih zvezd petdesetih in šestdesetih let. Nekoč pa se mu je utrnila misel, da bi zbral tudi knjige o Piki Nogavički v raznih jezikih in iz raznih držav. Ker je delal v Kulturnem centru Ivana Napotnika, so mu pri tej strasti pomagale knjižničarke in nekateri drugi Velenjčani in nastala je razstava, ki še danes potuje iz kraja v kraj, po šolah in galerijah: Pika Nogavička med otroki vsega sveta. Maijan jo je obogatil z drugimi knjigami A. Lindgren in gradivom o pisateljici in zgodilo se je, da je za to razstavo izvedela tudi pisateljica
To pa je bil povod, da si je Maijan začel dopisovati z Astrid Lindgren, ki mu je vselej prijazno [govarjala. „ .
rvo srečanje v Novem Sadu
Iz dopisovanja z Astrid Lindgren je Marjan izvedel, da bo leta 1985 prejela v Novem Sadu nagrado Zmajevih otroških iger. Marjan je takoj pohitel tja in prišlo je do prvega srečanja, ki je še bolj utrdilo njuno poznanstvo. Marjan je postal nekak ambasador Astrid Lindgrenove, pisal je v razne časopise in revije o vsem, kar je bilo novega v zvezi z znamenito pisateljico. Takrat je Lindgrenova še pisala knjige in ravno Marjan je bil prvi, ki ji je prinesel slovenski izvod njene zadnje
Istočasno se jd Marjan lotil urejanja zbirke Astrid, v kateri naj bi izhajale predvsem njene knjige, ki doslej še niso bile prevedene v slovenski jezik. Marjan Marinšek je dobro vedel, da je od vsega opusa Astrid Lindgrenove, ki obsega 36 knjig za mladino, okoli 100 slikanic, 14 antologij ter nič koliko gledaliških del (14) in filmskih scenarijev (posnetih je okoli 40 filmov), samo 10 v slovenščino prevedenih knjig res premalo. Pri tem pa ni imel srečne roke, saj mariborska založba Rotiš izdaja to zbirko z veliko zamudo, in tako sta doslej, poleg Pike Nogavičke v treh knjigah (kot je Pika izhajala tudi v izvirniku), izšli še slikanica Božič v Hrupni vasi, ki jo je Marjan tudi prevedel, in prva knjiga iz serije
Presednik Republike Slovenije Milan KUčan je švedsko pisateljico Astrid Lindgren odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije za njen odnos do varstva narave in za njena dela, ki so v veselje otrok po celem sveta, posebej pa slovenskih otrok, ki se udeležujejo Pikinega festivala v Velenju.
Tokrat na podelitev odlikovanja Maijan ni potoval zasebno in sam, temveč skupaj z ravnateljem Kulturnega centra Vladom Vrbičem in sinom Petrom, priznanim umetniškim fotografom, visoke goste na svečanosti pa je, v presenečnje vseh prisotnih, očarala prva dama Slovenije gospa Štefka Kučan, ki je dala pečat temu dogodku in bila, kot prva visoka osebnost slovenske države, sprejeta tudi
zeodb o Emilu, ki j.e pisateljici tudi najljubša.	gri švedski kraljici Silviji. . . ....
Tretje srečanje z Astrid Številne nagrade in odliko-
Lindgren
Prvo srečanje s pisateljico, 1985, Novi Sad
knjige Ronja, razbojniška hči. Ob pisateljičinem osemdesetem rojstnem dnevu je organiziral nagradno akcijo preko Cicibana, ki je objavljal Piko Nogavičko iz Marjanove zbirke in za nagrado delil Pikine knjige s posvetilom Astrid Lindgren.
Potem si je Marjan izmislil še gledališko-filmsko predstavo Kako je nastala Pika Nogavička, v kateri sta sodelovali še devetletni Nina de Costa in Tina Kramer in s katero je gostoval vsaj na stotih šolah in knjižnicah, in še danes ga radi vabijo, zlasti ob kulturnem prazniku, dnevu mladinske književnosti in ob zaključku bralnih akcij.
Prvi Pikin dan
Poleti leta 1989 je Astrid Lindgren povabila Marjana na svoj dom v Stockholmu. Ravno takrat so manjšo goro pri Stockholmu poimenovali po Astrid Lindgren in Marjan je bil pri tem navzoč. Vse to seje zgodilo zaradi njene ljubezni do varstva narave in živine. ..avno za njeno pobudo je bil na Švedskem sprejet zakon Lex Lindgren, ki je kot najbolj moderen živinorejski zakon zasmilil domače živali v nehumanih industrijskih farmah. Takrat se je Marjan tako navdušil nad pisateljico in njeno priljubljenostjo na Švedskem (šc danes je Astrid Lindgren najbolj brana švedska pisateljica), daje že naslednje leto s sodelavko Andrejo Zelenik in ob sodelovanju Tince Kovač iz Občinske zveze prijateljev mladine organiziral v Velenju prvi Pikin dan, ki je bil po mnenju mnogih tudi najprisrčnejši. Bil je nekaj tako novega in privlačnega za Velenje, da so ga otroci in odrasli takoj sprejeli za svojega.
Poleti leta 1992, ko se je v Velenju Pikin festival že utrdil, je Marjan tretjič potoval na srečanje s priljubljeno pisateljico. Takrat ga je sprejela v svoji počitniški hiši na Furusundu, daleč na severnih otokih. Na balkonu te hiše, ki gleda proti Severnemu morju, je Astrid Lindgren napisala največ svojih knjig. Tukaj je preživel Marjan lep in hladen poletni dan, kar je bilo ravno prav, da se je lahko s pisateljico o vsem pogovoril in zvedel toliko stvari, da bi lahko o njej in njenem delu napisal biografijo. Morda jo tudi bo!
V družbi svojega švedskega prijatelja Jana Lagerwala je obiskal še vse kraje iz mladosti Astrid Lindgrenove in užival gostoljubje v pisateljičini rojstni hiši v Vimmerbyju, pri čemer je moral spati prav v tisti postelji, v kateri se je leta 1907 rodila pisateljica. V Vimmerbyju je obiskal tudi Astrid Lindgrens Warld (Svet Astrid Lindgrenove), ki je nekaka Dežela Pike Nogavičke, saj je Pika Nogavička po vsem svetu še vedno najbolj brana in popularna knjiga Astrid Lindgrenove.
Tudi Slovenija počastila slavno pisateljico
Sledili so novi članki v naših revijah, razgovori na radiu in televiziji (Klub klobuk, TV križ-kraž), kjer je Marjan slikovito opisoval vsa svoja srečanja s pisateljico. V Velenju je Pikin festival trajal že ves teden in, kot ena največjih otroških prireditev pri nas, postal znan po vsej državi. Vse bolj imenitni gostje so postajali častni pokrovitelji festivala, kot gospa Štefka Kučan, gospa Anila Gradin, švedska veleposlanica v Bruslju, in lani sama gospa Astrid Lindgren, ki je žal le po telefonskem razgovoru pozdravila tisoče, ki so prišli na otvoritev festivala v Rdečo dvorano.
Takrat so iz urada predsednika države sporočili novico, ki smo je bili vsi v Velenju še posebno veseli:
vanja za Astrid Lindgren
Doslej je Astrid Lindgren prejela okoli 60 visokih odlikovanj, častnih doktoratov in nagrad. Najpomembnejša je gotovo Velika medalja švedske akademije za književnost iz leta 1971 in mednarodna Andersenova nagrada za mladinsko književnost iz 1958. Lani je prejela tudi alternativno Nobelovo nagrado, ki pa je le častnega značaja. Veliko nagrad je prejela za svoj odnos do varstva narave in živali: medaljo Joseph Wood Krutch ameriške družbe za zaščito živali, medaljo Albert Schweitzer, na Švedskem pa je bila leta 1986 razglašena za prijateljico živali. Največ nagrad je prišlo iz Nemčije, kjer so njene knjige najpopularnejše (nemška nagrada za mladinsko književnost 1956, nagrada nemških knjigarnaijev 1978, nagrada VVilhelm-Hauff, nagrada nemške akademije za otroško književnost 1983) pa tudi iz bivšega vzhodnega bloka: v Sovjetski zvezi že leta 1974 medalja smeha in 1986 - mednar-
Vesel klepet: Astrid Lindgren In Štefka Kučan, Januar 1996
odna zlata Tolstojeva medalja. Na Poljskem, kjer so njene knjige obvezne za šolsko branje, je prejela medaljo smeha (1974) in nagrado Janusza Lorczaka (1979). Na seznamu nagrad in odlikovanj so še najvišje italijanske, angleške (vključno z waleškimi), ameriške, nizozemske, francoske in celo iranske nagrade. Med številnimi švedskimi odlikovanji naj omenim še medalji Selme Lagerloef (1986) in Daga Hammarskjoelda (1984), dansko medaljo Karen Blixen (1985) in veliko nagrado Lego (1986), že omenjeno Zmajevo nagrado bivše Jugoslavije ter častna doktorata na varšavski in leicesterski univerzi (Velika Britanija).
20^tet Oljke iz Šmartnega ob Paki
Cajavka ob vs

Za člane folklorrielskupine Oljka iz Šmartnega ob Paki in za vse, ki zvesto spremlja jo njihovo delo, je bila minula sreda radosten dan. Radosten ne samo zaradi slovenskega kulturnega praznika, ampak predvsem zaradi jubileja. 20 let uspešnega delovanja so proslavili družno - plesalci in plesalke na odru, občinstvo pa v polni dvorani šmarškega kulturnega doma.
Bogato in pestro je slovensko ljudsko izročilo, ki bi povsem tonilo v pozabo, če se ne bi našli zanesenjaki, ljudje, ki imajo radi slovenske pesmi, plese in običaje. Tudi v Šmartnem ob Paki in njegovi okolici so. Vse, kar so našli v babicini skrinji, so folkloristi povezali v "šopek" in z njim uspešno razveseljujejo občinstvo. Ljudske plese in
običaje iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice, šege (mlačva, šranga, preja, klada, podoknica), programe ljudskih pesmi (Peli so jih moja mati, Odpiraj dekle kamrico) ter plese vzhodne Štajarske (Cirkovce) so šmarški folkloristi ponesli po domovini, po deželah bivšte Jugoslavije in ne tako redko tudi izven slovenskih meja. Njihovo plemenito delo, ki se ne more meriti v številkah, ampak v toplini, prijateljstvu, ljubezni, zadovoljstvu, so povsod cenili in z burnim aplavzom nagrjadili. Vsak po svoje so se vsa ta leta trudili opraviti zadano nalogo čimbolje mentorji: Ema Goršek, Karla Podvratnik, Franc Lesnjak, Jože Volk in sedanji vodja Drago Primožič. Krivični bi bili, če ne bi omenili godcev, ki so jih na nastopih spremljali, pa seveda samih plesalcev. 90 se jih je izmenjalo, 22 jih pleše sedaj, vsaj tako zagnano kot so prvi. In
najbrž še bodo tudi naslednji rodovi, saj od leta 1986 dalje na šmarški osnovni šoli uspešno deluje podmladek. Družilo, druži jih ne samo ljubezen do ljudskega izročila, ampak tudi želja po srečanju, po prijetnem preživljanju prostega časa. Zato ne preseneča, če so bile iskrice ljubezni med nekaterimi plesalci tako močne, da so jih vodile kar pred oltar (približno 10 parov). "Smo prijetna družba, stara od 25 do 30 let, združujemo vse od delavcev, študentov do inženirjev, uspeh pa je že to, da toliko let obstajamo," so povedali sedanji vodja Drago Primožič ter plesalca Erika Lekše in Boris Irman.
Da so šmarški "Olkarji" preživljali vzpone in padce, je jasno. Da se ne dajo, vneto in vztrajno dokazujejo z novimi projekti. Mednje sodi "Čajavka" - plesi in običaji iz Gornjega Grada in njegove okolice. 100 let
ajsetlefje

Prizor Iz "Čajavke" • plesi In običaji Zgornje Savinjske doline
so stari, na odru pa so šmarški folkloristi ob jubileju prikazali sad svojega dveletnega raziskovalnega dela: že marsikje pozabljene pesmi, plese, družabne igre. Z njimi bi sedaj radi
čimvečkrat gostovali in si tako poplačali trud, ki ga je novi projekt (od noš dalje) zahteval.
Najbrž je povsem odveč vprašanje, kaj bodo folkloristi iz Šmartnega ob Paki počeli v
naslednjih 20 letih? Vsaj tako zagnano -kot doslej bodo poskušali delati v prihodnje. Obnavljali bodo že naštudirane običaje, plese in naučene pesmi, pridno gostovali in razveseljevali vse, ki si prizadevajo za ohranitev ljudskega izročila njihovih prednikov. "Nikjer pa ne piše, da smo že res vse obdelali. Kakšen ples, pesem ali običaj smo morda pri dosedanjem raziskovalnem delu izpustili in ga bomo našli." Kaj pa je njihova posebna želja? Dosti posne-malcev in dosti gledalcev.
Ob koncu prireditve so najzaslužnejše za njihovo zvestobo skupini nagradili z Maroltovimi značkami. Za več kot 5 letno delo so podelili 16 bronastih, za več kot 10 letno zvestobo 9 srebrnih in za več kot 15 letno negovanje ljudskega izročila 6 zlatih Maroltovih značk.
m (tP)