T "Proletarec" je delavski fist z^ misleče čitateljs Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list tnsv.—NO- i i:i9 GLaSILO JUG^j^OVaNíKE socialistične zveze Knir .«i M-ronU-cla«. matUr tVfmbtr t. l»tf, it tli« p«it «ffte« M III., under t h« Act of lui i VkK of M III .i Hi vsak hip pripravljeni, da jo unije in jim dal to pravijo .za zasedejo ter prisilijo na nova načelno izjavo. Članstvfc }inuJ|onižanja. Ko pa je Nemčija je pridobil z uničenjem sociali- ptfkala ud Lige narodov, ko jo stičnih in drugih sindikatom je svet začel zopet upoštevati Ukazal, ali bolje, svetoval je za Visoko kulturno deželo in ko kapitalistom in podjetnikom v je toena vloga v svetovni poli- splošnem, da se naj organizira-'tiki in trgovini postala zopet jo v sindikate delodajalcev. Ce važna in odločujoča, je začela se v reševanju sporov ne more- tudi glasno obsojati klavzulo ▼ jo sporazumeti eni z drugimi, pogrodbi, ki pravi, da je edino morajo predati zadevo v raz- Nemčija kriva vojne. S stališča sodbo višji instanci. Obrat se te trditve so postopali z njo za-ne sme prekiniti, produkcija ne verniki na mirovni konferenci sme trpeti, je bil ducejev ukaz. in jih naložili kazen v odvzetju Iz Rima in drugih italijan- kolonij ter v naložitvi ogromne skih mest prihajajo poročila, vojne odškodnine, da ta aranžma za odpravo raz- Jasno je danes tudi pripro-rednega boja ne deluje naj- stim ljudem, da je vojna prišla boljše, frne 1. julija je začela po krivdi Nemčije toliko kakor zborovati v Pimu zveza indu-p* krivdi d^gin v thdustHj^ «trialcev, v kateri je 80 sekcij, t7fc6?ini in militarizmu tekmu-organizitanlh p0 določbah fa- jočih drŽav. Dolgoletno pri-šističnega ekonomskega pro- pravljanje na "obrambe", skle-grama. Jz.gpvorov na tem zbo- panje zvez in izpodrivanja na rovanju, ki so jih imeli zastop- mednarodnem trgu je povzro-niki vlade in delodajalcev, je čilo položaj, ki je postajal nev-razvidno, da so mnogo nagla- zdržen. Treba je bilo samo šali velike zapreke v reševanju iskre, in militarizem se je už-sporov z delavci, eden pred- gal. stavnikov vlade pa je priznal, Nemčija s podpisom Verda dosedaj še ni bilo mogoče saillske pogodbe ni priznala iznajti metode, ki bi te neprili- krivdo za vojno in je tudi pri-ke odpravila. 1 znati ne more, ker ne bi bila Jasno je: Industrialci hočejo resnična, je dejal eden nem-profit—čimvečji profit. In rav- ^ državnikov 27. junija. Tu-no tako jasno je: Delavci hoče- di vlade zavezniških dežel rajo kolikpr mogoče visoke-plače zumejo, da bo treba mirovne in čimu^Odnejše delovne raz- pogodbe, sklenjene po vojni, v mere. j marsičem revidirati, toda sedaj Razredni boj v Italiji torej po njihovem mnenju okolščine še ni odpravljen in izgleda, da §e niso ugodne. bo fašiz^n preje sebe odpravil _ kot razredni boj. „ - Konvmiii italijanske DVA TISOČ POGODB REGI-' 1 STRIRANIH V URADU LIGE NARODOV. Države, ki so v Ligi narodov,! Na konvenciji italijanske so-so obvezane registrirati v nje- cialistične federacije, ki se je socialistične federacije nem uradu vsako pogodbo, ki jo sklenejo med seboj, ali ki jo sklene ena država z drugo. Do 26. aprila t. 1. je bilo registrira- vršila v začetku junija v Pitta-burghu, Pa., je bil izvoljen za tajnika s. Severino Pollo, znan mnogim Slovencem v Indiani in nih 2,009"é?godb, katerih be- Milwaukeeju. Glavni urad ita-sedilo obseg* 77 knjig. »uši Nad 200 naročnin več V prvi polovici leta i928 so poslali agitatorji "Prol#t*vta" 654 naročnin, lotos do 30. junija pa 861, ali 216 več kot v * istem času prejšnje leto. Tudi &V(lo onih, ki obnavljajo naročnino direktno, se'je pomnožilo v prešli polovici leta. lijanske federacije ostane v Chicagu, njen italijanski dnevnik II Nuovo Mondo pa se bo še tiskal v New Yorku s po-družnim uradom v Chicagu. Služba urednika je bila poverjena Guiseppe Bertelliju, ki je bil do te konvencije tudi tajnik federacije. JAMES D. GRAHAM IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA MONTA NSKE F. OF L. James D. Graham, znan socialistični voditelj, je bil izvoljen za predsednika Delavske federacije države Montana. . _j—_ i m___i,— —hihi— jji _'„"......nimilniliiiimut»"""".............»........i»| ..........S...........................MIM.........I.........................i................................................ (J aso oí iz IIa s c g a Qi barija ^^^ ______________________________________________^^ M.M.M.M.JLJÊ.M.M.M.M. M. .. - - f»«»WMt»t»tiffMtttttMM MMMM»MIMMI slom namazan ržen PriknilnU L mfarani>ki ■ večkrat našega gibanja. Dnevni red bo £ Marsikdo teh mladih važen n konferenca zanimiva katerim 80 20pr. ter velikega pomena če se je £ in sociali- ™ udel*ŽJ™ i "AIVa zem, je v časi brez dela. Eden hočemo delati, da hočemo NA-( ' sre se PREJ m prenehati«,Q Sempatam njem Povabite s seboj svoje imeri^da ide Mq trkati prijatelje in znance^ n ob e *> F hide, v kateri nem prinesite s seboj voljo za ^ sloven8ka mamica. de o v toliki men da bo vidno * ^ ^ klobasice pojačalo naš pokret v zapadm Mamica Penni. Sodrugi, pridite na kon- ^^ mu in v ferenco z nasveti, kako pojača-ti naše klube, kako pridobiti čimveč društev v Izobraževalno a trčijo, kako vršiti čimveč prosvetnega dela—potem pa, ko bomo sprejeli sklepe na podla-; po * mnenju je vzrok Ki najboljših nač^ft^ ^ iastoja ameriškega socialistič- ze sedaj, da se bomo razšli z J ih . cvronflkim to-zave.tio. -da bomo -«J« Ijučke .zvrševal s povečan m J bo dovolj lačen, bo pri- delom za našo stvar. Pteroje- „ocialističnim naukom. dobra, nareže mu kruha in v krožnik mu naloži mesene klobase. Da bi videli, kako dobro mu dene—Česen! Monda ste že kedaj imeli priliko opazovati alistična" ali pa 'delavska' ^WWñftññññWWWWWWW ■dopmsi Tudi z vero je v tej deželi nekaj podobnega kot z marsičem drugim, kar označujemo z "ameriško". Pravijo: "Vera je privatna zadeva." Seveda— SEM-1N-TAM. ' saj je želodec tudi privatna za- Collinwood, O.—Novo izvo- deva posameznika. Ne bojuje-ljeni tajnik soc. stranke Cla- mo pa se samo posamezno, ne-rence Senior je v nekem mter- do8tikrat skupno s pomočjo vjuvu s tukajšnjimi časnikarji veiikjh organizacij in strank, povedal nekaj svojih misli o da bi fli izboljšali razmere, v aoc. stranki, in ob tej priliki je katerih bi imeli več in boljše baje dejal, da bo socialistična hrane za naše žej0dce. Tudi stranka v par letih skorogotovo tjflU ki kup^ujej0 z duševno spremenila ime, ker označba hrano> So zelo dobro orgarttzi-"socialist" povprečnemu Ame- rani Ako smatramo, da hrana, rikancu ne impomra. ki j0 silij0 ijud»tvu dušebrižni- ki, ni koristna, morda celo poslopje, ki bi odgovarjalo | bi imeli nad $7,000 gotovine, .no, da ga zberemo in tudi pn-1 to . namenu Za katerega se zbira ki so jo prispevali klubi, posa- spevamo. Kadar se n*»na-,- brez mojega vedenja, ta fond. Nekateri so naglaša- mezniki in tri društva, ne bi vdušenje dvigne do te točke, li, da bo laglje dobiti nadaljna mogli danes že resno razprav- bo vse drugo laiZaita, sredstva potem ko bomo po- Ijati o predlogih za nakup stav-1 tajnik stavbinskega odseka. slopje že imeli, in pa, da bo to bišča in poslopja. Akcija pa - dalo veliko več življenja klu- bi bila olajšana, če bi imeli v, PRI NAS. bu št. 1 ter več prilike ze raz- fondu $14,000 namesto $7,000., ... A A vijanje njegovih akt.vnosli. In desmo jihzbraliaedemie- " ^^^"'^^ievali. recimo „ad "Kraljem Sempatam ae pripeti, daje na- mu jih ne b. mogli ie toliko, nji« pndja "J®™/' Herodom"-kaj *•! Cankarja prodaj kaj pripravnega v naSi ali vsaj še par tisočakov, pred- JJk M 'w.ukw . Z*k*} J pozabimo ¿a SSSS DriDoročena Z*?" ^ ' IWSSt "od^neToT' i oiUrije in „a vsako osebno .s- poslopja priporočena tudi na slopje T .. _J.i; am «i sprotstvo — mi mamo malea- Da bo Banovec imel uspeh, o tem ni dvoma—saj smo vendar kulturni—celo Špansko muho znamo zadostno ceniti. Mi namreč ne tičimo več ▼ prvih hlačah, da bi se še navdu- imenovanih sejah. V obeh slu-1 Obveznosti posameznikov ah kaj s ičnega. Ali ni vseeno, <> ™ čajih se bi bilo treba zelo za- znašajo $517.82. Ce jih po- kje je bilo to napisano in kdo dolžiti, in v obeh bi bilo treba; ravnajo v tej polovici leta in če P»še ? Skoro povsod so razmere Ko Hde Banovec ^ nMgUh popravil, ki bi povzročila na- dobimo nekaj novih delničar- enake; povsod se najde grešni- Jr na8elbina kot en mož. daljne stroške. jev, pa bo naša imovina kon- ke »n povsod down w.th 8e ne bo trkal na Poslopje za svoje urade in cem leta že precej gad osem thing ali hurrah for every- poglejte me moja zn.higs aktivnosti potrebujemo, o tem tisoč. In ako bi mogel v ta thing knčače ter drugo shčno . £ U naše kulturno dek>- ni dvoma. Drugo vprašanje namen prirediti še klub št. 1 golazen, ki nam greni živije- vanj6 tako razvija. pa je, ali je vsota, ki jo imamo kako uspešno priredbo, bi zo- nje. I ovsod se najde ljudi, ki ku "Enakopravnost" z dne 22. julija z izvajanji, da je tega mnenja "E." že dolgo, pa se ji jz"veličanja.' Vera ni privat- Posebnih aktivnosti sedaj ni. Pravijo, da pridejo na površje v jeseni. Prišle so tudi lansko jesen, da smo bili potem jako "buay'\ Važne bodo volitve v mestni svet. Meni se zdi sedanji sistem administracije in vlade mesta Cleveland' nepraktičen. Volilna reprezentacija ne odgovarja razmeram. Po prejšnjem sistemu je bilo ljudstvo boljše zastopano. Managerja je mestna zbornica volila po navodilu republikanskih bosov, kandidatom za koncilmane pa pomagajo do — ------ — -----------,----- - . - . . , . ... . sedežev velike korporacije; Ne sedaj, že zadostna, da lahko pet značilo par stotakov na- so vredni, ako ze ne Dicanja, gicer pa 8mo ^ gedaj ^ trdim, da v splošnem vsem, am- riskiramo nakup poslopja, in predka za stavbinski fond. pa vsaj malo žajfe in krtače za kuituro. Kakšna je ta kul-pak če paziš na njihovo delo- drugo, ali bomo mogli zmagati Klub št. 1 je plačal vanj dose- ali pa včasih mrzlega curka tura> nas ne briga; kuitura j9 vanje, vidiš, da delajo eni v dolgove, ako ga kupimo. O daj $3,571.80, ali več kot po- vode, da se malo ohladi njih, kultura ¿eprav pravijo nekate-prid plinske družbe, drugi zo- tem je klub št. 1, na katerega lovico skupne vsote. Ce je bil najsižebo neumnost, nadutost, ri kikarjjf da je naša skrajno pet v prid privatnih elektraren bi pač odpadlo največje breme v stanju storiti toliko doslej, ali pa prebujna domišlji- purg^ka in prav nič proletar-itd. Kar Cleveland potrebuje, dolga, na svoji seji obširno raz- bomo morali poskušati, da bo ja. PovsodI najdemo hlapce, gka Zadnjič mi je rekel eden je administracija milwauškega pravljal. Po diskuziji je bilo enako uspešen v bodoče. farizeje in 4 Kralje na Betajno- ¡zme(j onih — no gaj vesta — vzorca.—Fr. Barbič. naročeno posebnemu odseku Sodrugi na seji kluba in na vi . da nam manjka samo še poiar- eksekutive JSZ. da naj študi-¡seji eksekutive so rekli: Zače-, • (ne brambe, veteranskega dni- ra to vprašanje naprej, in ko j ti je treba, kupimo poslopje, Urednik naj bi pustil, kar štva ¡n pa primernih uniform, bo s svojimi priporočili in razi- pa bo dobil stavbinski fond no- sem napisal—Pri nas—Saj ni Dotidni pač misli, da se bliia- ve potrebne dohodke, list in treba, da se primejo za nos sa- mo časom, ko so bili v cvetju zveza bosta imela svoje urade mo naši grešniki, tudi onim ¿e raznj vitezi, vitezi sv. Jane-in klub št. 1 dobi postore za po drugih naselbinah bi ne ško- z&f Matere božje in pa razai ki so v intere- dovalo malo dima. > narodni in nerodni vitezi. . ku štirih let smo zbrali skupaj j Ob enem prosim tiste, ki še su našega gibanja nujno po-, • T vsoto $7,271.91, od katere so niso poravnali svojih obvezni trebni. Vse je izvedljivo, če Nisem človek, ki bi se rad Naselbina je v procesu vid-dali klubi, konference in dru- sti, da to store če le mogoče.'je za delo dovolj, moči potre- postavljal v pozo najsižebo od- nega prerojenja. Ker se kul-štva $5.296.80, posamezniki pa Cimveilja bodo naša sredstva, bne volje in dovolj sodrugov rešenika, apostola, narodnjaka turno združujemo, se klanjamo $1,742.18. Prejete obresti in toliko laglje in pod ugodnejše- ter sodruginj, ki so pripravljeni ajj pa modrijana in se trkal na na desno in levo, hvalimo dnig kontribucije znašajo $232 9«^ m> n. Na seji kluba št. 1 v petek 28. junija in na seji eksekuti- __ . r . J . ^^ ______ __ _______________________ ve dne 26. junija se je raz- so pripomogli, da je ta fond na- ki se ga ne opravi drugače kot moje ¿estitljivo ime svetilo pod Toda kaj zato? pravljalo o nasvetu, da se kupi! predoval v gotovini in za več z delom; za Dom pa bo treba ¿isni^ slikami, v modrostih pravem Času, imej pripravljen Čimprej primerno stavbišče in stotakov na obrestih. Ce ne šteti denar in od nas je odvi- ^ neumnostih, karkoli že na- sladak smeh, prikimaj kadar i - m i. ■ i m .................m i i -----------------------------——pišem. Ni mi za tisto ljudsko je potrebno in dobičkanosno, upoštevanje, še manj pa me pa boš užival splošno popular- briga ljudska sodba, ker je v nost. V tem ni nobene slabo- devetih izmed desetih slučajev sti; glavno je, da se lahko vozi krivična in nelogična. Reči in da volja človek za kulturna- ljudem, da jih imam rad, bi gabilo hinavsko in nemodemo, * ker danes je merilo ljubezni Kakšna bo naša prihodnja denar. - Polna mošnja in pra- sezona prireditev, je veliko zna glava uživata ugled, po- vprašanje. Priprave so silno, DOM J. S. Z. IN PROLE-TARCA. Chicago, 111.—V Proletarcu skovanji gotov, naj se skliče iz-z dne 4. julija je bilo priobče- redno sejo kluba, da se član-no polletno poročilo o financah stv0 izreče, ako je pripravije- Prikloni se v Agitatorji "Pf fctarca" na delu Pregled dela agitatorjev skozi prvo polovico prošlih pet tet Razveseljivo za naše gi-|treh mesecih prejšnjih treh let., Dasi beleži rubrika Listu v štenost> ki se gkriva m<;goče ko pa pride čas, bomo naatopi-banje je, da je dobil Proletarec T0 znači, da se je agitacija za podporo" napredek od prej- pod ponošeno 0bleko pa je pre- H skupno in svet se nam bo !u- ______ _____________ ______________od strani agitatorjev v prvi po- pridobivanje naročnikov Prole- šnjega leta,, ni še dosegla vsot, ziranft Ljubezen, prijatelj- dil. Mi namreč nismo ozko- K tej izjavi tajnika Semorja škodljiva, imamo pravico da jo11«™« tega let* več naročnikov tarcu v glavnem pojačala Me kot smo jih prejemali prejšnja gtvo ¡n nakIonjenost se v se- srčni ampak skrajno kulturni komentira v uredniškem član- odklanjamo organizirano in se ><* ▼ katerokoli le- aprila, maja in junija. 'leta. Četudi Proletarec ne dftnjih -modernih" časih meri ~ ničesar druzega kot kuKur- celo borimo proti organizM- U> »koai pat let nazaj. Ko smo dali klubom JSZ. vodi organiziranih kolekt, kot po dolarjih a|i pa po globoči. ni, politike pa nam ni treba, prodajalcem posmrtnega . Tudi število onih, ki pošilja- februarja in marca t. 1. končno Jih je pred leU, kadar jepn- ni hinavičine poee mnenja, da ka z organizacijami, ki jo pro-a^danja označba soc. stranke pagiraj0 in v njenem imenu naročnikov, prizadetih vsled ter jim predložili tudi stroške di v tem oziru. »i v nipnpm nnihnii«ftm intere- __._ t-.^.i.-^ -»- -t-i^ stavk in krize v premogovniški v enem ali drugem slučaju. • industriji, bi že danes imeli več Mnenje urada je bilo, da ako ni v njenem najboljšem intere- politizirajo, hujskajo, ali skle-au, kajti Amenkanci žele kaj paj0 pakte. bolj amerikanskega—vsaj tako • bi človek sklepal, kadar čuje Ko je bi, lani John 0Hp za ai-gumente proti označbi "so- čaaa svojega potovanja po Ju-cialist" ali "socialistična To g0slaviji v Sarajevu, je opazo-bo morda po nazonh teh dveh va, muslimanske rokodelce pri ntladih mož vzrok, čemu Ame-| de,u> y Bogni namreč domini- predstavljal hlapcem, Kraljem na Betajnovi, rodoljubom ali Naročniki se dobe,' 4piše e- "z i^nitno°gLto i^žiiil v pozabljenosti .... 'in ako SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V DETROITU. rikanci ne stranko. pristopijo v soc. Svoječasno sem poznal precej mladih in starih tukaj rojenih domačinov. Tudi sedaj' som vposljen med njimi. Mno-go teh prihaja iz držav Kentucky, Tennessee, Misaouri, Virginia in Georgia. Poznam rajo pripadniki kar treh ver: pravoslavne, edino prave Mohamedove, ter edino zveličavne katoliške. Slovenci pravimo včasi bosanskim muslimanom "Turki". Pri enemu teh turških krojačev se je Olip ustavil ter mu dal zašiti svoje hlače. John je dejal, da so Turki jako leni ljudje. Sede na stolu, po- jih iz izkušenj in vem, da ti trebwine in i7jdelke pa imajo ljudje ne sovražijo samo Mar- uko bHzu Qk sebe da jim socializem, nego zabav- naročnikov kot jih je imel ta se listu obliko spremeni, naj bo list kdaj poprej. Ce jih nima sprememba tako izvedena, da bi imel več časa, bi list tukaj še danes, jih bo lahko imel do bo listu koristila, ne pa mu prilično razširil." To so zapre-konca leta. ¡škodovala. Rekli smo: Posku- ke. ki jih imamo pri agitaciji v izredno čast, da pozdravi kot ___ poslali agitatorji na- straneh, sedem kolon stran,1 jim pridemo, če se prijavi VEC prva, drugega slovenskega pev-! U6 Six Mile Road." Proletarca od 1. ja- priobčujmo v njemu ilustracije agitatorjev. Ako ste priprav- ca-umetnika v svoji sredini, i Apeliram na v»e______ nuarja do 30. junija v sledečih kolikor največ mogoče, potru- ljeni sodelovati ter prevzeti za- Zadnjič, ko je rojak, Celjan, šljenike in limpaticarje, da sa letih; dimo se, da bo^čtivo raznovrst- stopništvo lista, sporočite svoj prišel "v našo sredo", ga je nam pridružijo in pa»ta»ejo no—to je, agitacijsko, vzgoje- sklep upravništvu, ki vam bo pozdravilo celih 25 oseb, poleg aktivni člani naiega kluba in valno in zabavno, in to naj bo svoje strani pomagalo koli- desetih otrok. Postavili smo socialistične stranke. den naših prijateljev, Seje socialističnega kldbt It —------------, ».u r—............. ....—r-- i vj, * _ ... , . 114 se bodo v naprej vršile v»a- škodovala. Rekli smo: Posku- ke, ki jih imamo pri agitaciji v Naša naselbina bo torej ime- ko 9oh&to T ^ g. Sledeči pregled pokazuje,1 simo izdajati list na osmih marsikakšnem kraju. V okom la ,zredno čast, da pozdravi kot zvečer v navadnih prostorik na koliko so *....... 1 * * * * * " " " .........J ročnin na nase Leto 1925 1926 1927 1928 1929 Postavili smo naš eksperiment, v koliko bo kor mogoče. Tiskovine in vsa se slabo in tudi banketa ni bi- pojasnila vam pošlje upravni- sssss-ss-s-ss^sss».. štvo. Koliko je vas, ki ste pripravljeni sodelovati v naših vr- zanimanje za list večje in agitacija živahnejša. Upravniške knjige dokazujejo, da so bili dohodki na na- stah za razširjenje Proletarca, prvi polovici tega leta so ročnini prošlo polovico leta ve- o katerem priznate, da je vre-poslali agitatorji 216 več na- liko boljši kakor prejšnja tri den čimvečje cirkulacije? ksov socializem, nego zabav- ni treba> kadar kaj rabijo, "nič *ot pa v istem času pro- leta v istem času, kar znači, da', • ljajo tudi^proti kranjskimjtlo- vgtajftti šlegr. leta, in 62 več kot v prvi so agitatorji aktivnejši in da' Prošli teden je poslal Leo polovici 1. 1925, ko je bilo sku- naročniki točnejše in v večjem Zevnik, La Salle, 7 naročnin, pno število poslanih naročnin številu obnavljajo naročnino. Jos. Snoy, Bridgeport, 4, Nace TAJNIK. basa m. potem, Zelo so jim zoprne— ko použijejo okusen v**»»» . li»" » j»---Z I Kadar imam s hlačami ne- porterhouse bifstek s francosko ¡ pri|ike jaz jih dam y popravi- praženim krompirjem, z ma- ,o s,ovencu Max slanovcti na razen letošnjega najvišje. K pojačanju agitacije Tole mi ne gre v glavo: Predn0 pa bodo redni dohodki Žlemberger, Marko Tekavc, J. je lista zadostni za sedanje redne Koplenk, Jos. Jelerčič, Peter mnogo pripomoglo povečanje izdatke, je potrebno, da se jih Bukovec, Anton Sular, Fr. Ce-Proletarca. Sedaj prinaša ve- zviša še precej na naročnini in sen, Anton Zidaniek, Frances lik0 več gradiva kot v prejšnji oglasih, posebno na naročnini. Zakovšek in P. Benedict vsaki formi, kar znači, da dopisi ne Polje je veliko. Tisoč novih na- dve naročnini. A. Bertl je po-zastajajo toliko kot prej in da ročniliov ni utopija, pač pa do* slal 3. Imena vseb bodo v izka-je še prostora za razne članke segljiv cilj. Ako dobe naši ak- zu "Agitatorji nft delu", ki ga Kadar so delavci na stavki, in opise, katerega je preje pri- tivni agitatorji več posnemal- objavljamo vsakih 14 dni. Bo se unijski voditelji vselej obr- manjkovalo, poleg tega pa i- cev, je lahko uresničen že kon- v prihodnji številki, nejo za pomoč na socialiste in mamo celo stran angleškega cem leta. | * socialistično časopisje. Kadar gradiva v vsaki številki. Zelo - • V slučaju, da imate k listu potrebujejo gmotne podpofe, ugajajo našim čitateljem tudi Kakor je naraščanje števila kake sugestije za njegovo iz-apelirajo na socialiste, da orga- ilustracije. Umevno je, da je naročnikov za Proletarca vesel boljšanje, jih nam sporočite, nizirajo pomožno akcijo. Ko tako obsežeu list kakor je Pro- pojav, je v pogledu prispevkov Ako se je dogodila v vašem napa bi socialisti rabili njihovo letarec sedaj, in z dobro izbra- listu v podporo slika manj za- slovu, ki je prilepljen na prvi sodelovanje v interesu vseh de- nim gradivom ter slikami, mo- dovoljiva. Prvih šest mesecev strani, pomota, ali če se vam lavcev, se pa obrnejo stran od ral napraviti na čitatelje naju- prošla tri leta je pod to rubri- kaka številka izgubi, pošljite njih in dvorijo demokratom ter godtiejši vtis. Prve tri piesece ko prejel sledeče zneske: republikancem. Le kako more tega leta smo prejeli od strani Leto Vsota delavec s toliko vednostjo plju- agitatorjev približno toliko na- 1927 $409.46 vati v svojo lastno skledo, to ročnin kakor v istem času leto 1928 312.68 meni ne gre v glavo. poprej, toda manj, kot v prvih * 1929 394.65 nam dopisnico s pripombo o napaki, ali da želite to in to Številko. Sporočite nam vsako napako, ako se pripeti med vami in listom. Konferenca J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANUO v nedeljo 28. julija ob 10. dopoldne Herminie> Pa. Vabljeni so vsi klubi in društva Izobraževalne akcije, da pošljejo zastopnike na to velepomembno zborovanje. Dnevni red bo izredno važen. Razen o poročilih bomo razpravljali kako najbolj pojačati naše gibanje in pridobiti čimveč naročnikov "Proletarcu". Pridite na to zborovanj v obilnem številu. Vsi sodrugi in somišljeniki dobro došli i > [ 4« LEPO BI BILO" T PIKNIK DRUŠTVA ÄTEV. 162 J| S. S. P. z. I Bon Air, P*.—Druitvo it. 162 SSPZ. priredi piknik v nedeljo 14. julija na običajnem izletnem prostoru. Društvo vabi vse, da se ga udeleže; posebno jo še vabljeno članstvo ne samo batroitčani. nego tudi IA.AH* n/, „^„.L; iz drugih krajev. Kakcrču- HQ pevski izlet in tekmo jemo, pride iz Chicago Don z večjo skupino članov in članic 'Tioneerja", konjarji iz Cleve-landa in pa skupine izmed kro- Hrvatsko pevsko Pozneje bom0 sporočili imena prijavljenih zborov in vse druge podrobnosti, ki bi zanimale našo javnost. Za infor-društvo' macMe in Pojave pišite tajniku laiiuu .n pa.Kup.n««,nea aro- "Preradoviča": Zlatko Kerhin, gov naše mladine iz drugih rerauovic » ^ary, ind., bo v ,, . Q. r j T , • krajev. Športne in druge tek- 8V0Je 15-letnice prire- Harmon St" Ind. drugih bratskih društev v tem me se bodo vršile v tolikšni me- v «e^jo 10. novembra okoušu, da pride v čim večjem ri kot dosedaj še na nobeni na- h^J^v^i ^k™0 številu. Piknik se prične ob ¿i P^edbi poprej. Atietika ¿luSlev- Vršil se bo v Garyju. pol ene popoldne. Vstopnina bo imela na tem pikniku svo- Na sodelovanje in tekmo so je prosta za vse. Društvo bo jo polno veljavo. ^ ?lo"n' poskrbelo, da bo postrežba pr-l I* zanimanja in priprav skle- bka ln srbsktt Pev»k* društva vovrstna. Žeja in glad torej j P*™. ^omo vsi prijetno pre-, v AmeuK1-ne bosta na dnevnem redu. Po- j aeoečeni. Prijatelj, če le mo- Društvo "Preradovič" je v leg druge zabave bomo imeli!reA» pridi tudi ti! Ne bo ti žal. svrho, da ustvari čimvečje ¿a* V nadi, da se bodo pevski zbori našemu vabilu številno odzvali, jim kličemo, Dobro došli! Za Hrvatsko pevsko društvo "Preradovič", Jura j BuImO, predsednik; Zlatko Kerhin, tajnik. na pikniškem sporedu točko "vlečenje vrvi". ^ Toliko jih bo na eni, toliko na drugi strani, in katera stran zmaga, tista bo deležna priznanja in nagrade. Peter Bukovec, predsednik. Vincent J. Kenich. 4Lep dan, kaj? Prileglo bi se skozi poletje kam na počitnice." 'Pamet, pamet! Boga zahvali, da imaš delo. Mi ne živimo od lepih dni.' 'Saj menda res, saj menda res. Za nas je le delo v vročini in ^smradu." BEŽEČE MISLI. Časopisje poroča, da so v Jugoslaviji svečano praznovali petnajstletnico sarajevskega u-mora, ki je bil neposredni uvod v svetovno vojno. V spomin te obletnice so se v cerkvah čitale svete maše ... Čudna logika čudnih vernikov. Vročekrvne dijake, ki so, prevzeti šovinističnega fanatizma, bili pred 15. leti udeleženi pri sarajevskem atentatu in po-sneje kaznovani po avstrijskih oblastih, se danes slavi za narodne mučenike in junake. S tem se v Jugoslaviji "narodno-aradno" priznava, da ima Srbija precejšen kos krivde za začetek svetovne vojne, ne samo Nemčija, kakor so sklenili zavezniški državniki, ko so dali Nemčiji v podpis versaillsko pogodbo. Toliko mimogrede, dasi bi se o tem lahko veliko pisalo. * Moj namen v tem dopisu je potipati nekoliko žilico naših narodnjakov (ali je to pravo ime?) in jih vprašati, kako se počutijo, kadar Čitajo take vesti iz starega kraja. Socialisti nismo še nikoli odobravali a-tentatov, ne iftnorov in ne vojne. Proti brutalnostim, bile v kakršnikoli obliki, se borimo in v borbi proti vojni je padlo že mnogo naših sodrugov. Tisoče in tisoče jih je bilo v zaporih, mnogo je bilo ustreljenih ali o-bešenih radi "veleizdaje". Vzlic temu, da učimo ljudstva o škodljivosti šovinizma, ki je le sredstvo izkoriščevalcev, da lahko dobe ljudi za hrano topovom, vzlic temu, da obsojamo morilske orgije in tudi "ju-stične" umore, smo od klerikal-no-narodne strani nazivani za "grobe ajzenponarske socialiste". Mehiške sodruge imenuje neki škof v New Yorku ban-dite, zamerili so se mu zato, ker hočejo, da dobi mehiško ljudstvo izobrazbo in da se prepreči cerkvi kakor kapitalizmu izkoriščati nevedno rajo. ljudje so jih navduševali, delavci in kmetje ene dežele pa so K^ali delavce in kmete druge dežele. Danes vprašujejo: Cemu? Naj pojasnijo šovinisti, če morejo! Mogli bi že, toda so preveč zaposljeni s hujskanjem v novo vojno in s propagando za oboroževanje. Za njimi pa stoji vrhovni komandant—kapitalizem, ki zadovoljen opazuje svoje sluge in hlapce. Kaj, koliko in v čem je kak narod pridobil v svetovni vojni? Lepi programi, s katerimi se je svet opajal ob premirju in nekaj časa potem, so bili vrženi proč in pohojeni. "Vojna za odpravo vojne" ni bili) nič drugega kakor velika vaja za bodočo vojno. Amerikanci "smo zmagali" v zadnji vojni. Kdo more trditi, da imamo vsled zmage delavci več pravic, več svobode in večjo prosperiteto ? Ali se vam sedaj boljše godi zato ker je šla ta dežela v vojno? Enim se, ker so si ogromno pomnožili premoženja, toda vi niste med njimi. Ako ste v čem na bolj- SLAVNOST 25-LETN1CE S. N. P. J. V BR1DGEPORTU. Bridgeport, O.—V četrtek 4. julija se je vršila v slovenski dvorani v Boydsvillu slavnost 25-letnice Slovenske narodne podporne jednote, ki je bila ob enem slavnost 25-letnice društva "Edinost" št. 13 SNPJ. Sodelovalo je društvo "Edinost št. 13 in angleško poslujoče društvo št. 640 SNP. Obe društvi napredujeta. Slednje ima že blizu sto članov, večinoma iz krogov slovenske in druge slovanske ameriške mladine. Slavnost je otvoril predsednik društva št. IS John Robol. Orkester SNPJ. je zaigral par komadov, nakar je Rebrn pied-stavil predsednika angleško poslujočega društva Martina Kosa ml. Po kratkem angleškem nagovoru je Martin dejal, da je v dvorani tudi John Lokar iz Clevelanda, član novega gl. odbora SNPJ., in ga pozval, da naj pove nekaj besed. Lokar se je povabilu odzval, in dejal, da ne bo govoril ne pa socialisti. Narodnjaškim <*<>lgo, «ovorni- glavarjem ni za drugega kakor £a; zaključil js z željo, da bi L čast, sloves in lavlidne jas-SNPJ. procvitala v bodoče se li. Najrajše se v svojem hlap-^eHko bolj kakor v proš osti. čevstvu gibljejo okrog visokih Orkester je zopet zaigral ko-vladnih gospodov. Danes se^ad, potem pa je Oil predsta-klanjajo Franc Jožefu, jutri'vljen tr. Zaitz predsednik gl. Petru, tretji dan pa se priklo- nadzornega odbora, ki je govo-nijo, ako slučaj tako nanese, nl 0 razv°Ju SM .i., o njenem Viktorju Emanuelu. V Ameri- Pomenu, namenu m ciljih i e- ki se slovensko narodnjaštvo ™ &ovoru K^na klanja raznim "irskim", oziro-ltočka, nato pa ji bil predsta-ma ameriškim aldermanom, | vljeni drugi gl. podpredsednik policijskim uradnikom, malim SNPJ Donald J. l^trich, ki je županom, superintendentom, K0"™1 angleško. Taka razpo-bossom in podobni drobni gos- <*elba govorov v obeh jezikih je na sedanjih priredbah " ~ . ■ .. ..'SNPJ., ko se jih udeležuje v To pišem ker želim, da bitveHkem stevilu nada miadinar "Član delegacije" v "E.", ki je potrebna. Lotrich je v svojih tako nepričakovano umolknil, izvajanjih slikai mladini teiko- DRU5TVO "PIONEER" V CHICAGU ZA MLADINO. Chicago, III.—Potrebno je, da se v prirejanju zabav spomnimo večkrat tudi otrok. Te naloge se v polni meri zaveda angleško • poslujoče društvo "Pioneer" št. 559 SNPJ., ki je poleg drugih zabav parkrat priredilo piknik predvsem v zabavo mladinskega oddelka SNPJ. Ne bilo pa bi resnično poročano, ako bi takoj ne dodal, da so ti Pionirjevi pikniki aranžirani tako, da je dana prilika zabavati se in sodelovati v tekmah vsem. Udeležba na našem pikniku lansko .leto je bila večja kot na kateremkoli slovenskem pikniku v Chicagu; imeli smo aranžiranih raznih tekem in iger toliko, kot j^B , , . i , t au „i oi.i „ da bi se udeležili tekme, to lah- jih ni imela doslej še nobena slovenska organizacija v tem mestu. V nedeljo 28. julija bo dru- ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. Trgovina s mtiinini blagom. Peči ln pralni »troji nu¿a poaebnowt. nimanje za to tekmo, odločilo šest nagrad najboljšim zborom^ ki bodo razdeljene na sledeči način: Za moške zbore, prva nagrada, spominski grb in $100 v zlatu; druga, sp. grb in $50 ffleL Irwin v zlatu; tretja, sp. grb in $25 v zlatu. Za mešane zbore, prva nagrada spominska plošča in $100 v zlatu; druga, spom. plošča in $50 v zlatu; tretja, sp. plošča in $25 v zlatu. Ženski zbori tekmujejo z moškimi. Prijave za udeležbo morajo biti v rokah odbora najpozneje do dne 1. oktobra, a partiture izbranih pesmi najkasneje do 15. oktobra. Sodniki bodo izbrani iz krogov za ta posel sposobnih ljudi, ki bodo neodvisni od sodelujočih zborov. Zbori, ki žele sodelovati v koncertu ne SLOVENCEM PRIPOROČAMO Kavarno MERKUR 3551 W. 261 h St. Chicago, 111. (V bližini urada SNPJ ln ProUtarca). FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. razmišljal o tem, da ne bi potem več pred bacl val grobosti onim, ki je nimajo. Narodnjaštvo, ki se bori za če, ki so jih imeli pionirji te organizacije, in apeliral nanjo; da nadaljuje z delom v SNPJ., katero se je v teku 25 let iz- človeške in jezikovne pravice kazalo koristnim in potrebnim. in kj ne hujska proti drugim narodom, je pošteno narodnjaštvo. Zal, da je tega zelo malo, kajti za človeške pravice v smislu prejšnjega stavka se skoro povsod bore le socialisti. Ljudstev vseh dežel se je lo- gs! de'la"'v ^uKodiTih otoiiiiiTah. «la nekaka resignacija. Mili-Veliko tisoč delavcev pa je da- ljud. se ge udalo v brez- nes v slabših razmerah kakor bninost Tud. to je posled.ca . .. , jeti vojne. S šovinistično gonjo se so i i pre . H^rtKn jih jo pripravilo v blazno kla- Ako bi svet poslušal grobe J ter „ničevanie Dotem n* ie ajzenponarske" socialiste, ne nje. er uničevanje, potem pa je . . ,.,*>* , i • i: u: pnslo spoznanje, kako nesmi-bi bilo tistega klanja, imeli bi » J ^ y tolažbo uredbo svetovne kooperacliti in syetu da 80cialističn0 na svetu bi bilo prijetno živeti. £ ' napreduje, Milijarde, ki gredo sedaj v žrelo militarizma, bi se porabljale v blaginjo ljudstva. in da so začeli delavci spoznavati, da je predpogoj socialne revolucije, ki bi bila temeljni Nesreča za človeštvo je, da korak v socializem, možganska so socialisti še vedno v manjši- revolucija. ni, marsikje v veliki manjšini,! pred nekaj dnev[ gmo poslu> Po programu je sledila plesna in prosta zabava. Igral je ves čas orkester SNPJ., ki je pod izbornim vodstvom svojega učitelja v razmeroma kratkem času zelo napredoval. Orkester šteje okrog 15 godcev. ' Tajnik društva št. 13 je delavni Martin Kos, njegov sin je predsednik mladinskega društva, in njegov zet Anton Godez je tajnik slednjega. Vsi so v eni hiši, tako da je pri Kosu res urad SNPJ. kar se tiče Bridgeporta. Govornika Lotrich in Zaitz sta bila gosta Kosove družine.—Poročevalec. ko store. Društv0 "Preradovič' bo izvajalo dve pesmi, toda iz kontesta je izvzeto. Pelo bo v X4 440. »» i . mešanem zboru skladbo "Veli- štvo Pioneer imelo svoj pi- k| Alah„ . moškem „Fina_ v Prostornem Steržinar- , ,. . Urinski" od jevem vrtu v Willow Spnngsu m'tr Zajca (na istem kraju kot lansko le- to). Vstopnina je v pred pro- M»M»sMM»M»»»e»o»»»oe< daji 35c in pri blagajni 50c za osebo. Vsaka vstopnica ima številko. Posestnik "srečne" vstopnice dobi na dan piknika radio aparat, vreden poldrug sto dolarjev. V tekmah bodoč i) zmagovalci prejeli nagrade. J! V novem paviljonu bo igral, plesalcem prvovrsten orkester. Starši, pridite na ta piknik in privedite otroke, ki so prosti vstopnine. Naj bo to vaša in njihova zabava. — J. R. DNE 14. JULIJA NA PIKNIK MLADINSKEGA DRUŠTVA S. N. P. J. Detroit, Mich.—Ali vam je znamo, dragi čitatelji, da je društvo "Young Americans" Št. 564 eno najbolj delavnih v Ako hočete biti DOBRO ZNANI morate biti 1 ČEDNO OBLEČENI in da ste čedno oblečeni, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI is čistega volnenega blaga Cena samo $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO T«l.: Rand. 3131. ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. 2AGAR . lastnik. 1724 S. Sheridan Rd.( No. Chicago, III. Goepodinte, zahtevajte v tr*ovi-nah kruh iz naše pekarne. Mnnni»ninMiii»»iiiij FRANK MIVŠEK Coal, Coka and Wood.—Graval WAUKEGAN, ILL. Pkooa 272S "NEW LEADER" anglaiki socialistični tednik Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški 00-cialigtični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street T«L 1475. JOHNSTOWN, Pa. eee»»»»»»»»eseee»»»ss»»ee» 'The Milwaukee Leader9 Največji ameriSki socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na leto, $3 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Natlov: 528 Junaau A»«. MILWAUKEE. WIS. J Dn Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26tk St.. Chicago, IH. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tol Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816 VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chiacfo, III. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Izbora «veiih cvetlic sa plosa, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. In okolico: S. Grabovac in Jarack, 401—131 «t Street Tri. Whiting 323-R. Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name omalovažujejo. V začetku svetovne vojne se kar je več ali manj zasluga na- u][ streljanje 8 katerim so ma-rodnjakarskih fanatikov šovi- in veHki otroci praznovali nistov, ki mislijo, da povišujejo Cetrt5 julijj praznik ameriške______.... _______________________ svoj narod s tem, da ga hujska- neodvignosti. Pokalo je kot pri .SNPJ.? Njegovi člani in člani-jo proti drugim ali da druge Kobaridu za časa Cadornove ce ne iščejo v SNPJ. kakih svo- "zmage". Vse to streljanje je | jih posebnih interesov, nego pač kar tja vendan. Četrti ju-, delajo zanjo lojalno v korist je narodnjaštvo vseh dežel vr- lij je obletnica proglašenja ne-j vsega članstva. Po treh letih glo z vso mogočo močjo v bor-'odvisnosti ameriških kolonij od obstanka šteje to društvo že bo proti socialistom. Stotine je Anglije. Deklaracija neodvisno-bilo vrženih v ječo. Voditelj sti je res lepa—bila je revolu-irancoskih socialistov, veliki cionaren dokument, toda danes .liislec Jaures, je bil umorjen, je v rokah služabnikov veleka-Debs je bil preganjan in konč- j pitala, ki živi od zasužnjevanja no poslan v Atlanto. . Ramsay ljudstva. Ko se bomo osvobo-Kdo ie kriv voien kdo ima MacDonald je bil zaničevan dili tega, bo proslavljal praz- majo plesno ali kako drugo na vesti milijone življenj, ki so vsled svoje mirovne taktike in nik nove neodvisnosti tudi Ja- priredbo, počutite se med bila izgubljena v svetovni voj- angleški politični vrtinec ga je n« is Janezovega mesta. njimi doma in v najboljšem ni? "Nežni" šovinisti, po naše tiste viharne dni Uobčil za ne- nad 225 mladih članov in članic, kar je vsekakor lepo število. Priredbe tega društva nudijo*mnogo zabave. Ste se že kakšne udeležili? Kadar pridete mednje, pa. naj že i- Peticr» RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pristna in oluisna domača jedila. Cona smerna. Potrelba točna. »IHHHHimMMHMHO Izdelujem jib lično s vsakovrstnimi okraski is celuloida. Pišite po cenik. John Mikuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, O. ; Dr. John J. Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Wast 26tb St. Stan 2225 S. Ridgoway Ave., Chicago, 111. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2218. Uraduje od 2. do 4. pof>., in S. do 8. zvečer izvzemŠi «rede in nedelje. m>miKiiiwmM>iwmiBii DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., - CHICAGO, ILL. Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Mimmnmmm«««innnit»ftf» Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGH. PA. Trgovina društvenih potreb-ščin kc* regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebno«* je izdelovanje lepih svilenih zastav, slovenskih, hrvatskih in ameriških, po zelo zmernih cenah. Zaloga godbenih instrumentov* vse vrst, ter finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerna eana in točna postreiba Pilite po moj veliki cenik. Naročila potil jam v vse kraja Združenih driav. Za obilna n»> ročila se toplo priporočam. Narodnjaki', so v _______________imenu kapi- vrednega sina Velike Britanije. talizma ter kronanih in nekro- Danes, po 15 letih od kar se nanih vladarjev hajskali na- je začel krvavi ples, in skoro LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekateri dopisi, poslani za njimi doma in razpoloženju, j V nedeljo 14. julija prire-de Young Americans piknik priobčitev v tel ¿tevilki, so dd- na 9 Mile Rd. East med De- rod, naj da vse groše in svojo "po desetih letih "mirU", vidi- speli prepozno, da bi jih mogli qundrom in Ryan Rd. Tam bo kri ako treba za milo očetnja- mo, da po bili narodnjaki v pravočasno urediti. Bodo pri- veselja in zabave*. Udeležba vo, vladarja in vero. Narodni praksi "grobi ajzenponarji", občeni prihodnjič. bo nedvomno velika. Pridejo POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVAI MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, 111. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih strelke* sa brsojav, bodi«i v dolarjih ali v dinarskih < nakazilih. Podana vsota bo izplačana na po*tnem uradu v 3. do 6. dn«4i, in to brez odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa ln denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vaio korist. Posluiite se ga, in nikoli več ne boste na drug način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene so običajno niije od poštnih cen bodisi katerekoli druge banka Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za naše posebne cene. URADNNE UREt V pondeljek in četrtek od 9. sjutraj do S. sveceri v torek, »rado in potok od S. sjutraj do S. popoldnei } v soboto od 9. sjutraj da 3. popoldne. ........................................S......................................* PROLETAREC L* t MM intmr— delavskega ljudstva Uhaja v Mik četrtek ladaja Jugo*l*rva»4*ft Dalav»ka Tlckovna Družba. . . , CkUM«, III. / • ^laailo 4« rdavaeehs Socialiitižn« Zvaaa mRSočnInF im dedinje«« driave in Kanado, ta celo totb'1.00; aa pol leta $1.76; ta četrt leta $1.00 — ive: ta celo leto $3.60; ta pol leta $2.00 Vri rokopUi In oglati morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta priobčite* v številki tekočega tedna in PROLETAREC lNu>liahed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. , - _____ Established 1906 Editor____Frank Zaits Business Manager__Charles Pogoreloj SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year t.00; Sit Months 91.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Yeai $1.60; Six Months $2.00. » Addraast PROLETAREC 3639 W. 26th St.. CUcago, 111. Talaphoaa Rockwall 2 »64 54f «I luL h Cetrti full) v New Orleansu in 1 , To niso edini stroški. Preeej je bilo pri streljanju ubitih in stotine ranjenih. Marsikdo je izgubil v eksplozijah Jprste, roko, nogo, eno ali obe očesi. Pri tolikem streljanju so nesreče neizogibne. * * 1 Na shajališčih paradnikov sb govorili župani, governerji, senatorji in pry g i visoki uradniki o Deklaradji neodvisnosti, o revoluciji, ki'je izvedla ločitev trinajsjifo kolonij od britanskega imperija ter dala*podlago za ustanovitev republike v Severni Ameriki. Deklaracija neodvisnosti je dokuttent revolucije. Ako bi revolucija podlegla,* MMotičniki, ki so jo ppisali in podpisali, bili ptf&lašeni za vele-~ izdajnike, bili bi obsojeni po prekem sodu in usinrčeni. Ker pa je bila zmagovita, so ojetje Deklaracije neodvisnosti slaSJJjeni, če ne drugače, vsaj vsakega 4. julija. ' Visoki gospodje, ki dan^hvalijo naše revolucionarne očete, so mn^nj^da je revolucij .v kakršnikoli obliki za to'.deželo od tedaj, konec. Tudi o vsebini DekUcacije neodvisnosti ne govore mnogo. Prevefao v ji ji nagla-sane prayice človeka. Ljudski* danes vladajo Zediniene države, so po duhu in dejanjih tofiKb oddaljeni od re«Mcije, ki je za-popadena v Deklaraciji neodvisnosti, kot je bila tedaj angleška vlada s svojim kraljem. Hvalijo jo, ker je to tradicija, ker tako zahteva zgodovuia te dežele, toda ko hitro se pojavi kje gibanje, ki stremi doseči človeške pravice kot so zapopadene v Deklaraciji in ustavi, je%koj za "nelojalno". Marsikdo, ki je čital Deklaracijo in poglavja Ustave, npr. stavkarjem, je i>ilJaretiran4UM Četrtega julija se je rfnogo streljalo tudi v New Orleansu. Nekoliko v proslavljanje praznika neodvisnosti, še vel^p^ na uslužbence električne cestne železnice, ki so na stavki. Kompanija je dobila iz drugihipiest profesionalne stavkokaze, da bi vozili'njene kare, in jim preskrbela oboroženo protekcijo. Delavci so na provokacijo odgovorili z navalom na skebe in kare, katere so operirali. Čuvaji so streljali. Policija je oddajala salve parkrat v zrak, potem v množico. V ki je na- s.al, so padali policijski količki p0 glavah delavcev vse križem, Mnogo jedilo poškodovanih in nekaj ustreljenih. Deklaracija, ki naglaša Človeške pravice, enakopravnost pred justico itd., je dokument, o katerem govore oblastniki špoštljivo in z dramatičnimi gestami, potem pa, če delavci res zahtevajo nekaj človeških pfavic, in ena teh je pravica do upravičenega kosa kruha, pa pošljejo nanje privatne čet*. Ako te ne zadostujejo, pozovejo mestno in državno policijo, šerifa in njegove deputije^in končno še milico. Tisoče in tisoče ameriških delavcev se je že seznanilo s to proceduro. Premo^arji v prošli stavki in v prejšnjih, tekstilni delavci v letošnji in prejšnjih stavkah—sicer pa je to snano vsakemu in ni potrebno naštevati. Deklaracija neodvisnosti bo imela za ljud-atvo praktičen pomen, kadar bo izročilo vlado svojim ljudem in odslovilo zastopnike truatjanizma, kateremu je edini cilj profit. Neka| za prebavo Kaj bi n. pr. rekli o človeku, ako bi: —prodajal sukno in vseh vrst obleko, pa bi bil pri tem gol; —če bi gradil hiše z desetimi, dvajsetimi in tridesetimi nadstropji, pa bi hodil spat v brlogu podobno bajto; —če bi gradil železnice, elegantne kupeje in pripravil ves komfort za potovanje in tu-ristiko, pa bi hodil po ure daleč peš na delo in iz dela, in mnogokrat trempal po tisoč in več milj, v druge kraje; —če bi izgotavljal čevlje po najnovejših modah in iz najboljšega usnja, pa bi hodil bos ali pa v razdrapanih .čevljih ; r - bi spravljal v. potu svojega obraza na -dan premog, pa bi moral, sedati pri neiakur-jeni *eči in s svojo družino prezebati; —¡Se bi gradil lepe makadamske ceste, po katerih vozijo elegantni avtomobili, kopal zlato, srebro, bakreno in železno rudo, iz katere bi izdeloval dragocene posode, ornamen-te in druge reči, ki krasijo dom, sam pa bi hodil po grapavi poti in imel v svojem stanovanju najprimitivnejše orodje; skratka: če bi skupljal bogastva, iz katerega je mogoče ustvarjati kulturo, znanje o zdravstvu, o geologiji, o biologiji, o astronomiji itd., sam pa bi moral tavati v nekulturi in neznanju, v bedi in trpljenju? Kaj bi rekli takemu človeku, ljudje moji? Morda bi rekli, da v njegovih možganih ni nekaj prav, in da ga je treba zdravniško preiskati. In vendar je danes po večini tako, da tisti, ki vs$ to ustvarjajo in pripravljajo—nimajo teh reči. Zakaj je tako? Zato, ker živimo v sistemu družbe, ki to dopušča. Ce hočemo da bo drugače, če hočemo, da bo dobil vsak delavec, vsak producent, ki proizvaja duševno ali telesno, svoj produkt, moramo gledati, da se uresniči socializem—sistem, ki bo odpravil narobe svet, ki bo odpravil privatno lastništvo vseh tistih sredstev, ki so za eksistenco velike množice ljudstva potrebne. rur Lemontski katoliški shod Slovenski klerikalci so imeli v Lemontu "vseslovenski katoliški shod". Bil je lepo organizirana komedija z vsemi svojstvi pagan-skih ceremonij krščanskega srednjega veka. Otvorila ga je v soboto 6. julija procesija s svečkami iz cerkve na hrib v Lemontu. Procesije s svečkami Soxbstanek paganizma in e-dino ljudje z znanjem kakršno je priznano v drŽavi Tennessee so še sposobni hliniti pobožno svete obraze ter korakati po hribčkih s svečkami, kadilnicami in sohami. Glavni namen ceremonij je bil pač denar. Lemont ga rabi, "klerikalni listi žele naročnikov in faj-moštri po farah več "navdušenega katoličan-stva", ki se ne bo upiralo kuverticam. Sklicatelji shoda so povabili illinoiskega govemerja, nekaj županov, poslancev, jugo- KNJIŽEVNE NOVO»XI NA SLOVENSKEM Poročilo iz Ljubljano o novoisitlh knjigah, knjižnih matíoah in drugem Književna produkcija se je pri nas zadnje mesece precej razmahnila. Ta razmah je pripisati predvsem dobro organiziranim knjižnim maticam, ki nudijo svojim planom za majhne zneske-po štiri ali pet knjig na leto. Privatnih založnikov je bore malo, njihova izdanja so sila redka. Največ knjig pošljejo med ljudstvo matice, ki imajo vse kupce svojih knjig organizirane ter jim je s tem zasigurano ne le, da natisnejo knjige, ampak da jih tudi spravijo med ljudi. Te matice raz- (Piše X. X.) France!« Bevka "V zablodah" roke. in prvi del velikega romana poljskega romanopisca Rey-monta "Kmetje" za katero je dobil pisatelj Noblovo nagra do. Delo prevaja dr. Glonar. Niso to vse matice, ki imajo organiziran svoj knjižni trg. Je še nékaj sličnih družb, ki pomorejo prospehu slovenske knjige. lzmecf privatnih založb je najagilnejša Tiskovna zadruga, ki je zadružno organizirana... Izdala je v zadnjem času mnogo zelo dragocenih knjig. polagajo z gotovo množico Jako je za petdesetletnico pes-svojih stalnih odjemalcev, do- nika Zupančiča izdala "2upan- To je zanje edina pot uspešne prodaje teh knjig. Kdor se subskribira, dobi knji- jimi tovarni v Zagorje, kjerft imel predavanje o umetnosti in proletarijatu ter recitacij« tvojih pesmi. Preden pa je^teg. nil obiskati še ostale revirje, a*Jje bolezen prisilila v postelj. Čutil se je močno vezanega * delavstvom, v njem je; bila močna revolucionarna voljs, priti med množice. Ze v šestem razredu realne je napisal med drugim pesem "Proletareem" go cenejše in plačuje lahko na ter jo objavil v dijaškem listu. obroke. Tako dobijo te založbe naročnike-subskribente in je tako vsaj deloma organizirana razprodaja. "Jakopičev zbornik" stane za subskribente v platno vezan 100 Din, dočim stane v knjigarnah 140 Din (broš. 110). Založba "Svet" bo izdala v kratkem Dostojevskega najboljši roman "Bratje Karamazovi" v dveh delih (platno s kaseto) in velja za subskribente 200 Din. čim privatni založniki najprej izdajo knjigo in šele potem iščejo, čakajo kupcev. Našim ljudem pa je treba knjigo pri čičev zbornik", pred dnevi pa je izdala v proslavo 60-letnice našega mojstra slikarja Jakopiča "Jakopičev zbornik". Oba nesti tako rekoč v roke; le go- zbornika je uredil urednik tovo število ljudi je, ki se zani- "Ljubljanskega zvona" Fran majo, kaj vse izide, in ki sto- Albrecht. Jakopičev zbornik Knjižne družbe in subskrib-cija—to dvoje in reklama so za zdaj najboljše orožje slovenskega knjigotrštva. Kot novost moramo zabeležiti izdajo slikarja Maleša. V Ze ta pesem daje slutiti poznejšega Kosovela, ki smo ga iz. gubili preden nam je razdsl vse svoje. Konvoncija učiteljev za socialno zakonodajo Na konvenciji ameriške učiteljske federacije, ki jo tvorijo učitelji in učiteljice, je bilo ns seji dne 5. julija sklenjeno, da Federacija obsoja propagando trusta elektraren in plinaren proti javnemu lastništvu utili-zacijskih naprav. Izrekla se je proti militarizmu, za pristop Zed. držav v Ligo narodov, za mednarodno razsodišče, in za socialno zakonodajo v tej de- pijo v.j knjigarno. Književne je knjiga, kakor jih slovenska rorisbe pod naslovom "Rdeče matice so zaenkrat najjačje iz-» literatura premore le malo. Ta- knjižni obliki je izdal svoje pe- želi, ki bi vključevala starostno dajate(jice slovenske knjige. Najstarejša matica je pač Mohorjeva družba, ki ima sedaj svoj sedež s knjigarno in tiskarno v Celju. Ta družba i- Je ko bogata po vsebini kakor lepa po opremi. V zborniku so zastopani z razpravami dr. Izidor Cankar (Jakopičeve skrivnosti), dr. Mesesnel (Jakopič pokojnino ter podpore v boleznih, brezposelnosti itd. Glede plač za učitelje-je slovanski k «t konzula, poganjka Pitamica in ~Fíñígarr več drugih, da bi govorili na njihovem shodu. Nekateri so se odzvali, v sporedu shoda pa so naznanjali, da bodo govorili vsi. "Vseslovenski" katoliški §hod v Lemontu je bil shod teme, nazadnjaštva in vraž. Sklicatelji so ga priredili radi svojega biznisa. Ljubimkali so z vladajočo gospodo, se ji klanjali ter ji ob-ljubovali svojo udanost. Obetali so nezlomljivo zvestobo Zedinjenim državam, udanost svetemu očetu, neomajeno ljubezen stari domovini ter prijateljstvo njenemu kralju. Slovenski klerikalci v Ameriki, kot klerikalci sploh, so pripravljeni dvoriti komurkoli, ako jim nese. Priklonijo se vsakemu denarnemu gosj>odu in vsakemu politiku, ki je udeležen ^eŠPili drugi koruptni mašini, Če pričakuje- ! jo, da se s tem dvignejo v očeh svojih oboževalcev, češ, glejte, dragi verni Slovenci, kako z visokimi in mogočnimi gospodi imamo znanje! V nagrado obljubijo koruptnim služabnikom kapitalizma glasove vernikov, kar jim je aopet poplačano s koncesijami v eni ali drugi obliki. . Kdor je mogel in hotel, je ob tej priliki dal lahko v Lemontu, pa tudi v Jolietu in pri sv. Stefann za maše. Najbolj so tržili z njimi v 'Lemontu. Razen teh so bili na prodaj v velikih množinah razni znaki, nabožne knjige, katoliški listi, podobe in podobice, sohe itd. Gospodje duhovniki so v svojih gčvorih grmeli v svetem ognju, svarili so verni narod pred pogubnostjo nevere in mlačnosti in napovedovali sveto vojno "proti vsem zavajal-cem Slovencev in proti brezverskim listom." Pazite se svojih sovjpinikov, so jim zabiče-vali. Sovražniki so.^eveda "rdečkarji", ki preže kakor hijene za vsakim vogalom in vsakim grmom ter čakajo, koga bi požrli. Tudi na shodu jih je bilo nekaj, a niso storili škode, kajti preveč je bilo blagoslovov, ki so jih odganjali kakor se odganja "hudobne duhove.". ma največ rednih članov in iz- in slovenska likovna umetnost, da vsako leto koledar, dve po- Ferdo Kozak priobčuje svoje učni knjigi (Življenje svetni- razgovore z mojstrom Jakopi-kov in podobne reči) in eno le- čem, v katerih nam Jakopič od-poslovno. Letos je izdala v kriva svoje poglede na umet-S1 o venski h večernicah Narta nost in življenje. Juš Kozak lučke ali Risbe o ljubezni \ to prva slična izdaja pri nas. Založil jo je slikar sam. j^P® . , ....... . . konvencija sklenila, da bi mo- Izmed ostalih izdaj naj pred- ;ra| V8ftk učite|j ali učiteljicaob vstopu v službo prejemati naj- Velikonje povest "Višarska polena". Izdaja tudi svoj mesečnik, družinski list "Mladika", ki ga urejuje urednik vseh družbinih publikacij pisatelj Demokratska založba priobčuje tri ocene prvih Jakopičevih razstav na Dunaju in v Beogradu. Jakopič in njegovi tovariši-slikarji, so nastopili v istem času, ko je stopala na plan slovstvena generacija Cankar-Kette Murn - Zupančič. kovne zadruge je pred leti u-stanovila podobno družbo z i-menom "Vodnikova družba", ki si je v par letih pridobila precejšen krog naročnikov. Kot Mohorjeva družba izdaja tudi ta družba vsako leto koledar, eno poučno in dve leposlovni, s katerimi pa doslej. ni imela Ko je Jakopič s tovariši razstavljal na Dunaju, sta napisala Cankar in Zupančič svoje misli o teh slikarjih. Ta dva sestavka priobčuje Juš Kozak v zborniku in ta.dva sestavka pričata, kakšna strnjenost in homogenost je vladala med tvornimi duhovi te generacije njenem nastopu, dasi se vsem omenimo izdajo Pregljevih zbranih spisov (3. zvezek) in deveti zvezek Zbranih spi-! sov Ivana Cankarja. Zadnje izdaja Nova založba, ki je izdala pred mesecem tudi dr. Vurnikovo razpravo Uvod v glasbo, I. del. t Prva tovrstna knjiga pri nas. I " _ ■« Tako je pri nas zadnje čase precej živahno knjižno delo.! | Zal, da je malp novega, izvir-1 nega, mladega. Ne moremo zaključiti tega j bežnega pregleda, ne da bi se spomnili druge obletnice smrti, mladega pesnika Srečka Kota- ' vela, ki je 2?. maja 1926. umrl na Krasu, star jedva 23 let. Izmed povojne generacije je bil jeia" tudi resolucij^' s katero on najtalentiranejši mladih obsoja poskuse privatnih inte-pesmkov. V slutnji svoje zgod resov izrabljati ljudske šole nje smrti, je naravnost hitel ži- v propagandi proti javni kon-' veti m s podvojeno silo hlastal troli obratov, posebno proti manj $2,000 plače na leto, potem pa se bi morala zviševati po razmerah in delu. Sedaj prejemajo nekateri učitelji, o-ziroma učiteljice samo $500 ali $600 na leto, kar je premalo in v škodo ne le učiteljicam, ampak ameriškemu šolstvu. Letni dohodki te dežele znašajo 90 milijard dolarjev, pravi ena resolucija, v kateri se propagira take plače učiteljem,' ki bi jim omogočile živeti dostojno. Od teh 90 milijard se porabi samo 2^% za izobrazbo ljudstva, to je, za šolstvo, medtem ko se porabi 8% v boju oblasti proti zločinstvom, 22% za, luksus itd. Konvencija je spre-. V programu svojih priredb 7. julija so imeli za lemontsko poglavje označeno, da bo govoril "Mr. Plemelj iz Rock Springsa o predmetu 'Delavstvo in vera'. Kako lepo je, da se zanimajo "tudi" za delavstvo. Da, celo proti "brezsrčnim" kapitalistom izrečejo kako tiho besedo, Ki je pomešana z obsojanjem in zgražanjem ter s tolažbo, da bo božja previdnost s pomočjo svete matere cerkve vse tako uredila, da bo prav za vse. Največ se cerkev seveda zanima za delavce s stališča kuvertic. Frančiškan dr. Hugo Bren je bil v programu istega dne označen za sklepnega govornika, njegov predmet pa je bil, 'Kaj mi je Marija na Brezjah naročila'. Povrnil se je iz starega kraja, kamor ga je pred par leti pregnal njegov tekmec in duhovni brat Kazimir Zakrajšek. Predno je odpotoval, je šel še enkrat pred oltar Marije na Brezjah in jo milo prosil za sporočilo ameriškim Slovencem. In Marija ga je uslišala ter mu narekovala svojo poslanico. Slovenski duhovni v Ameriki so za svoje verne dobri in uspešni blufarji. Natvezijo jim lahko vsakojake pravljice za čisto resnico, poslužujejo se paganizma in "shodov za po-jačanje< katoliške ideje", nevedni ljudje pa jim verjamejo, dajejo za maše, polnijo ku-vertice, kupujejo sohe, molitvenike, svete podobe, svetinje, škapulirje, razpela, žegnano vodo in še mnogo drugega, kar pomaga prazniti žepein glave. "Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo . . "Blatni grad' Kulturna delavska organiza cija "Svoboda" je skupno s Strokovno komisijo osnovala nekako delavsko književno družbo "Cankarjevo družbo", ki bo svoje prve knjige izdala za leto 1930. V programu ima, izdajati za svoje člane vsako leto po štiri knjige, kakor jih izdajata Mohorjeva in Vodnikova družba. Poleg koledarja in ene poučne knjige bo izdajala vsako leto po dve leposlov. ni knjigi. Za letos so bile poleg koledarja prvotno na programu izdaje sledečih knjig: Zgodovina svetovnega delavskega gibanja, ki jo je spisal nemški marksist Maks Baer, srečne roke, Za letos je izdala ,,. . v_t, _ ^ _____.. .. . l( - _ n. pr. Lovro M«tačic« "Na mrt- ">ed sabo niso poznali. Jako- ™1 " » '¡^"nJ'? f ^ tr°H °bratoV' p0S vi »trasi** (i>ovWt U «asov tur- P* je napisal dva 8e8tav- Po ilv^"J" 'n "«var al dovr- javnemu ia8tništvu. ikih vpadov) In Covek.rj.vo ka; v prvem napoveduje svoje ?®ne u,metn'ne' Je 8V0 - ° spomine, v drugem pa se spo- »orec pod povprečnostjo in ju j« kri- onih svojih tovarišev, ki E^J hlapčevstvu Slovencev. tika odklonila s popolno pravi-'*> ž "jim vred naatopili in po- , T" co. Za drugo leto izda povest "»agali do priznanja slovenske «04> Je ob'skoval realko enega glavnih "Zvonovih" no- '"'kovne umetnosti in ki jih se- v Ljubljan. Lite- veliatov, JuAa Kozaka povest daj povečini ni več med živimi. »e udej.tvovat. ' Zbornik krase r -produkcije■ " realki, kjer je urejeval šestorice slik v barvastem inid,jaSk' l,st "Kre»". kamor je četvorice slik v navadnem ba £,sal tudl sv0->e Prve pesmi, krotisku. Dodani so zborniku Kesneje je sodeloval pri mno-seznami vseh Jakopičevih slik 10h »'ovenskih revijah in čaao in spiaov. Po svoji opremi pa je zbor- . ... nik najokusneje izdelana knji- ugT!a'm!!t' Vež "Jegovih ga pri nas. Opremo je oskrbel pe*™1 Je lzš,° ž? v nemiikem ing. arh. Omahen. Ta knjiga 8rbvSk®m Prevodu» >» njegove predstavlja (v svoji opremi) • za.Pu^in.€ pa 80 nJeK0V> P"ja višek prizadevanja slovenske-1 ga založništva v zadnjem letuj da opremijo knjige kar naj-l bolj okusno. Zadnje leto polagajo naši knjigotržci mnogo na zunanjost knjige, ki je bila pri nas doslej precej zanemarjena. Tako je prvo stremljenje po-j j kazala zasebna založba 'Svet' ' 44 RUDARJEV V VODI POD MORJEM. V Afriki, Aziji, v Ameriki ali kjerkoli, je rudar izpostavljen enakim nevarnostim za življenje. Na japonskem otoku Matsušimi je premogovnik, ki preživlja precejšnje število ljudi. Nekateri njegovi rovi segajo pod morje. V enemu teh je pisih, urejeval literarno glasilo dne 25- junija ostalo 44 rudar-mladih, "Mladino", dokler ga Jev- Pritisk morja je stisnil stene in jim zaprl izhod. Voda je skoro gotovo prišla tudi v njihove prostore, pravi poroči-lo, in rešitev je bila izključena, telji izdali zbirko "Pesmi".! Kratka vest nekaj vrstic je (Ima jo knjigarna Proletarca; zadostovala za to nezgodo, če stane 75c). On je bil tudi tisti, pa bi bilo tisti čas v rovu npr. ki je prvi spoznal, da ni le po- pet ali več milijonarjev, bi tudi treba nove literature, ampak reševanje ne bilo tako nemogo-tudi nove publike. Sel je s svo-1 če, kakor je bilo v tem slučaiu. Hutče £ele roman nekega ruskega sodob-jki Je izdala ob stoletnici "Tol-nega pisatelja "Ena in štiride-|,toieve*» rojstva njegov roman s6t" ter izvirno slovensko povest, ki še ni določena. Radi izjemnih razmer, kakršne vla dajo pri nas, pa bo družba izdala druge knjige, ker bi bilo možno, da bi te knjige oblast zaplenila. Tako za enkrat še ni nič sigurnega, kakšne knjige bo družba izdala. Slovenska matica je nedavno izdala svoje letošnje publikacije. Za 50 dinarjev letne članarine dobi vsak član 4 knji. ge, in sicer dve znanstveni in dve leposlovni. Letos je izdala nadaljevanje Izidorja Cankarja obširne razprave o Zgodovini likovna umetnosti ter prvi snopič "Zgodovine »lovcpskega slovstva'* izpod peresa univerzitetnega profesorja dr. Kidriča. Ti dve^zdaji sta za nas silno važni, saj pogrešamo že od nekdaj znanstveno obdelane zgodovine slovenske literature. In naš znanstvenik, prešerno-slovec dr. Kidrič bo to nalogo brez dvoma izvršil z odliko. Prav tako je Cankarjeva zgo dovina likovne umetnosti prva njiga te vrste pri nas. Kot leposlovni del je Slovenska ma- "Ana Karenina" v dveh delih v kaseti. Izdani sta bili dve izdaji: platno in usnje. Drugo knjigo, ki jo je izdala založba "Svet" je bila pred mesecem izišli zbornik najznačilnejših Župančičevih pesmi pod naslovom "Naša beseda". V tej zbirki, (ki ima svoj pomen v dejstvu, da je to gotovo za dlje časa zadnja Župančičeva zbirka) je zbral Fran Albrecht najboljše Zupančičeve pesmi, kakor tudi pesmi, ki še niso bile v knjižni obliki objavljene (tako odlomki nedokončanega "Jerale", dramska pesnitev "Noč na verne duše", epigrami). Izdaje so bile štiri: v usnju s kaseto, v platnu s kaseto, v polplatnu in broširana. Izdaja pa je silno draga (usnje 200 Din, platno 120), za naše razmere vsekakor predraga. Knjige s tako ceno vplivajo slabo na cene na knjižnem trgu, ki so pri nas sicer še precej zmerne. * Tiskovna zadruga kakor tudi založba "Svet" (ki je izdala doslej le tri knjige!) si poma-gAjo pri razpečavanju teh svo i----— ■ -»i J vMBn» •••<* »»ju p«i i c» «pvvn »nnj u ven bvu- i I i, ||, tica izdala za letos roman j jih knjig s subskribcijo na ob » i* . ur s 7 " ' ...........f \ ' % Socialni ideali Predaval IVAN M OLE K J klubi. iltv. IM J, S. i « Detroit«. Micki««», januar jo hm v klubu itov. 1 J. I. ¿ v i. januarja 192«. 12 "Ta'besed* je atolj «M*ani izven Pariza. Označuje mon-jtrum bogastva, človeka, čig srce je iz železa in ki nima čuv TEDENSKO PISMO Ü?id"l,',kÍ.j.eprÍ^lzflneJm Í* "U danM v dobi «trojne Sinem S Chicagu, Illinois, dna Dva sta utonila, tri so pa rešili j napol žive. Te so obudili zopet v i življenje po napornem Mnogi ljudje T I Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. danes ni stalna, in kar propagi ra socializem, ni pravzaprav nič drugega, kakor da se Spravijo neizogibne izpremembe v razumen in metodičen Sistem. Nikakor ne gre socializem za tem, da bi se obnoVlfa 'preteklost, Ampdk za tem^tfa se prilagodimo potrebam in žrf- la vanje, htevam sedanjosti in bodočno !sti. Nobenemu resničnemu socialistu še ne sanja o obnovitvi primitivnega komunizma in ~ - i»vv« v; ••• r 111 vtJv ahivdv terim z lijakom vlivajo v glavo v marsikatero ameriško druži-izobrazbo. vrhtega pa še odpi- no rajo drugim delavcem oči, dai Kako nevarno delo opravlja-nimajo nobenega rešpekta J0 železostavbinski delavci, po-pred ljudmi, katerim so z lija- Ve nesreča, ki se je dogodila v kom vlivali izobrazbo v glavo,' pretečenem tednu v St. Louisu pri njih nogah pa je curela iz prj gradnji mostu. Pet žele-njih tako hitro, kot je prihaja- zostavbinskih delavcev je pa- da ni nič ostalo v dlo z začasnega mostu v \oào1 Julij. G1RARD, O.—Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 21. julija. 1 ARMA, KANS. — Konferenčna «*ja kluba JSZ. v Mooe» Hali * ne* «Mf* 21. julija ob 2. pm*. Hm porodu referat o Uobraievelni akci-Ji, in angloeki govor, potem rmm-pAva. VCLEVELAND, O.—Piknik Maga s bora "Zarja" v nedeljo 21. julij« na Gor likov, farmi ▼ Ren Mv- HERMIN1E, PA.-Konference Jii. sa sapadno Pen no v no«latjo Irijulij. ob 10. dopoldne. t^TROIT. MICH.—Piknik IA» mrli US JSZ. e ned.1,0 2S. jmUfm na Pubkovfk prostorih. jlhU Avgust. r WAUKEGAN. 1LL. — Piknik Hffca it. 45 JSZ. v nedeljo 4. ar-gufta. ' ^^.EVELAND, O—Piknik kluba it. 27 JSZ. e nedeljo 26. avgusta' na Močilnikarjevi farmi. September. "WAUKEGAN, 1U__Konferenca JSZ. sa Wisconsin-Illinoi« v ne-29. septembra, nr" Oktober. i ^MICAGO, 1LI--V nedeljo 27. o|?fckra drampka predstava kluba it. 1 JSZ. v dvorani ČSPS. ^LAINE. O—Konferenca JSZ. sa vskodni Obio in West Virginijo v'Medelio 27. oktobra. iifcor M , i^,, Novembor. CLtVELAND. O. — Koncert "Zalije" »a Zahvalni dan v četrtek 281 koVembra v S. N. Domu. 42HICAGO. 1LL.—V nadel jo 30. ■•F^br» koncert pevskega sbo.a "lava" ▼ dvorani SNPJ. CHICAGO. ILl--' Silvestrov« zabava I cembra. ra kluba it. 1 v torek 31. de (^Tajnike klubov ■poroie datua am, jih anaas.) prosimo, da >• svojih p ritt vrstimo « ta se- Miivoli teden sem prisostvoval graduiranju dijakov na u- odpravi privatne lastnirie. V ¿»teljskem kolegiju v Chicagu. resnici gre le za to, da se raz j Nagovor na obsolvente je ob-širi skupna last in da se to, kar!državal Rol>ert M. Lowett, pro-naj bo skupno, na najboljši np fesor -nirleščine na čikaški um- POJMI O LASTNINI (Konec). Toda kapitalizem se niti v sanjah ne misli vračati v tisti primitivni komunizem divjakov, ki je bil primeren teda njim časom in tedanjim razmeram, ki pa nikakor ne more u-strezati sedanjemu razvitejšemu in kultumejšemu človeku. Divjak ni potreboval mnogo sebne lastnine, današnji človek pa ima obilnejše in vse bolj komplicirane potrebe in ne more živeti na način divjaka, č noče sam postati zopet divjak, kamor ga pa socializem pač ne vo£. Absolutni komunizem bi bil ' človeku naših dni neznosen, ker je v njem razvit čut osebne svobode, popoln komunizem bi ga pa glede na vsako malenkost naredil odvisnega. Tako se v kulturni družbi ne more urediti življenje, kakor na Ka rolinskih otokih, kjer gre do mači divjak brez vsega na potovanje, pa stopi, če je lačen, v prvo kočo, se naje, pa odide brezskrbno dalje, ko si je bil vzel, kar mu gre po pravici. Plutarh pripoveduje, da je Li-kurg, kateremu so Spartanci pripisovali vse svoj$ uredbe, prepovedal zapirati hišna vrata, ker je moralo biti vsakomur prosto stopiti v hišo, bodisi tudi v odsotnosti lastnika, pa si vzeti jedil in drugih predmetov, ki jih je potreboval. 0 Indijancih pripoveduje Hockevelder ki je živel pet najst let med-njimi in govoril njih jezik v "History, Manners snd Customs of Indian Nations, *h0 once inhabitated Pennsylvania and the Neighboring States": "Indijanci mislijo, da Je Veliki Duh ustvaril zemljo za vse, kar obsega, za splošno blaginjo človeštva. Ko je dal deželi živine in obilo lovskih živali, ni bilo to v prid malemu številu, ampak za vse. Karkoli živi na zemlji in kar raste, kar je v rekah in vodah, je bilo skupno dano vsem in vsak je u-pravičen do svojega deleža. Gostoljubnost ni pri njih kre post, ampak stroga dolžnost . . ." Morgan, ki je dolgo živel med Irokezi in pazno študiral njih običaje, pripoveduje: "Če je kdo vstopil v irokeško kočo, bodisi da *je bil vaščan, član njih plemena ali pa tujec, ob kateri koli uri, je bila dolžnost žensk, da so postavile hrano predenj. Opustitev te navade bi bila neuljudnost enaka ža litvi. Ce je lačen, je, če ni la čen, zahteva uljudnost, da po^ kusi hrano in se zahvali." Jezuit Charlevoix je pisal: "Bratska čuvstva rdečekožcev je brez dvoma deloma pripisa ti dejstvu, da sta besedi "moje" in "tvoje", ti hladni besedi, kakor ji imenuje Janez Zlatoust, povsem neznani tem divjakom. Zaščita, ki jo dajejo sirotam, vdovam in ajabim, gostoljubnost, ki jo vrše na tako občudovanja vreden način, je v njih očeh le posledica prepričanjr da morajo biti vse reči skupne vsefn ljudem." Njegov sodobnik, prostorni slec Lahontan. je dejal: "Divjaki ne delajo razlike med mojim in tvojim, kajti kar pripada enemu, pripada tudi drugemu. Le krščanski divjaki, ki žive pred vrati naših mest, se poslužujejo denarja. Ostali g* ne rabiio in ga ne marajo nit? pogledati. Imenujejo ga "Kp čo belega moža". Zdi se jim čudno, da naj bi kdo imel več kakor drugi in da naj bi bil ti sti, ki ima največ, bolj spoštovan, kakor tisti, ki ima najma nje. Med sabo se ne prepirajo in ne bojujejo: drug drugemu ne ropajo in ne govore slabo drug o drugem." e Kdor veruje v razvoj, ne more verovati v večnost lastnine. Kdor veruje v sveto pismo, mora verjeti v prvotni komunizem, zakaj Jehova je ustvaril Adama in Evo, pa ni raja razdelil med njima, ampak vse je dal skupno obema in naravno tudi njiju potomcem. Tega mnenja so bili tudi razni cerkveni očetje, ki so naravnost i-menovali bogatine roparje in tatove. Mojzesa in prerokov ne moremo smatrati v takih vpraš niih za avtoritete. Toda znanost, ki je nepristransko, le : namenom," da najde resnico, posvetila v preteklost, nam po trjuje vseskozi, da so prvi ljudje nešteta tisočletja živeli v komunizmu. Od te stopnje p do današnjega kapitalizma drži dolga pot razvoja, na kateri so bile številne postaje. Oblike lastnine so se prav tako pogo-stoma izpreminjale, kakor način dela, kakor delovna sredstva, kakor politične in socialne oblike. Oblika socialistične lastnine je še razmeroma mlada, da nc sega niti izraz "kapital" sam dalje, kakor v osemnajsto sto letje. Beseda je sicer latinska, toda v stari latinščini in grščin' ni bilo njej ekvivalentnega iz raza. V slovarju "dictionaire de Mots Nouveaux" (Slovar novih besed), ki je bil izdan leta 1802, se je zdelo sestav-ljalcu Sebasten Mercier potreb no uvrstiti besedo "capitaliste", katero je razlagal naslednje: čin upravlja v prid skupnosti. Socializem propagira le skupno last produktivnih sredstev in-— kar sledi logično iz tega—apa rata distribucije. Začetke take skupne lastnine imamo že v sedanji družbi, kakor smo omenili. le da ti začetki ne zadostujejo za uspešno gospodarstvo. Ker pa te tako skupno produ čira, postane privatna last, Čim pride v roke - opravičenemu p.oducentu. Tako si socializem ne zamišlja družbe, da bi bil vsak njen član podoben vo jaku, ki dobiva hlače in kapo iz kompanijskega skladišča, pr jih mora eventualno vrniti, in iti na raport prosit za nove podplate, če se mu rastrgajo. Socialistično urejena industrija mora producirati toliko da dobi vsak član družbe, vse, kar potrebuje kulturen človek za dostojno življenje. Le z de lom si mora prislužiti to. Teh potreb bo najbrže vse več in več, ali tudi efektivnost industrije bo večja in večja, tako da bo treba človeku, kadar bo or ganizacija dovršena, manje delati, dobival pa bo lahko več in vsled tega bo tudi več imel. Njegova privatna lastnina se bo pomnožila. Razlika pa bc v tem, da bo lafrko več užival, zlasti duševno, ne bo pa mogel bogastva rabiti za izkoriščanje drugih. Tega mu pa tudi tre-ba ne bo, ker ne bo strahu pred konkurenco, ki ga v kapitalistični družbi lahko spravi na beraško palico. 5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova drufttva Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Nasiov za lis* in za tajniitvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. ALI VAM PROLETAREC UGAJA. Ce ste dobili to Številko na ogled, in vami list vgaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-rate redno prejemanje.. Znani so nam ljudje. ki so marljivo hranili dolga leta, pa ao svoje prihranke zgubiti radi neopreznega vlaganja. » Ki l fi i Zakaj ne bi upoitevali naših nasvetov in vložili tvoje prihranke v sigurne investicije? Na razpolago smo jim vedno, kajti to je naša naloga. - Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE CHICAGO, ILL. HAN5 K1RCHSTEICER t POD SPOVCDNIM PEČATOM {Komam, f*>slovtnii K. JT. (Nadaljevanje). Havsoči duhovnik, star, a zelo suh gospod s redkimi lasmi je sedel poleg služabnikove postelje na lesenem stolu ter je gledal z iro- * lični m smehljajem na jezične ženske. Tre ■otek je zrl na vstopivšega župnika, naenkrat j« poskočil, pohitel k njemu in stisnivši mu reko, je dejal vzradožčen: "Rog te pozdravi, Hercog!" Vprašuje ga je ta pogledal ter mu je dal roko: "Kes ne vem, ali si, ali nisi? Gospod Ottinger, kajneda?" "Seveua sem. Dvajset let se že nisva videla, poznati me moraš pa vendar. Kaj sem »za Ustih časov tako debel?" "Ne zeli se mi," je odgovoril, smejoč se, Hercog, "kje pa si sedaj?" "Kje? No, tukaj, v središču škofije." "Se vedno si stari šaljivec, kakor v lemena-tu. Menim, kje si župnik?" "E, e! Jaz—pa župnik! Kaj ne veš, da sem še kaplan?" "Kaj ? Se vedno kaplan ? Kje pa si torej za kaplana?" "Tega pa sam ne vem." "Pa najdeš težko domu, ako ne veš, kje si doma." "Mar ne veš, da ni kaplan nikjer doma? Doslej sem bil že na sedemintridesetih mestih, pa upam, da doživim kmalu jubilej petdesete kaplanije. Seveda pride sedaj kratek presledek. Od mojega zadnjega mesta v riaribergu sem odstavljen." "Kam pa prideš sedaj? Morda te dobim jaz za kaplana?" "Ti, tako hitro ne gre to, ako se odstavi človeka kar čez noč." "Kaj si pa zopet naredil?" "Glej, še sam «e vem. Ali čez eno uro tj lahko povem, ako bodo dotlej -ie vse denun cijacije v zapisniku." "Kaj pridejo te vse pred nama na avdien-* co?" "Mar živiš na mesecu, moj župnik, pa ne veš, da velja škofu tercijalka, ki mu prinaša veati o človeških hudobijah, več kakor deset duhovnikov,—namreč takih kakor midva?" "Molči, molči, to vendar ni res." "Bodeš videl. Glej, ravnokar pelje sluga zopet dve, ki sta prišli pozneje od mene, v sobano. Midva lahko čakava. To je tudi e-dino, kar razumem o politiki." "To je seveda malo in prav nepolitično. Na6a politika pravi: Čakati ne moremo in nočemo. Dobiti moramo zopet šolo in še marsikaj." nReci rajši: Vse." "Morda imaš prav. A povej mi vendar : Kako da še nisi župnik?" "Zgolj zaradi patriotizma. Smeješ se? Pa je res: Boljšega patriota ne najdeš v Avstriji, kakor sem jaz." "Pa nimaš še nobenega reda?" "To zopet ni nič za smeh. Gotovo bi ga bil že dobil, ker porabim vse, kar imam, za kolke oa prošnje. Stosedemdesetkrat sem že proail za župnijo. Sam lahko izračunaš, ko- * liko požro kolki. Vse, kar si more kaplan odtrgati od ust. To ve gotovo tudi minister, pa mi le iz tuiniljenja še ni dal reda, ker bi moral lakote umreti, ako bi moral plačati še takse." "Sreča zate, da imaš še svoj stari humor, drugi Človek bi bil že obupal na tvojem mestu. Ali povej mi odkritosrčno, zakaj ne dobiš župnije." "Poglej me vendar, pa bodeš vedel takoj. Poglej moj trebuh; ta je vendar največja ka-noniČna zapreka." "Ne govori neumnosti." "Res da ne. Glej, spominjam se prav dobro, kake sem ministriral, ko sem hodil v šolo. Kaplan je bil čisto suh, župnik je imel že izdaten trebušček. Na izpit je prišel gospod dekan; ta je imel že debelejši trebuh, kakor naš gospod župnik. Enkrat je prišel kanonik obiskat župnika; ta je bil še debelejši od dekana. Enkrat pa je prišel celo škof na birmo. Ta je bil tako debel, da skoraj ni bilo prostora več v zakristiji. In ko so klečali vsi pred altarjem, kaplan, župnik, dekan, kanonik in Škof, se je zasvetilo v mojih malih možganih, da je trebuh v cerkvi glavna stvar, pa sem pokleknil kot ministrant in sem stiskal trebuh predse, kakor da hočem postati kar papež." "Ti imaš posebno merilo za hierarhična dostojanstva." ____ •»."Edino pravo. Ali ni bil strašno debeli škof Stadinger prav dostojen škof? In njegov naslednik ni imel trebuha, prav kakor jaz ne, zato mu je bila vsa politika skrivnost in sreča je bila za našo stranko, da je kmalu umrl. Zato pa je bil naš sedanji že v zibelki določen za škofa. Ali ga že dolgo nisi videl? Veruj mi, da postane kmalu lahko kardinal. Za Škofa je že predebel." "To bi bila seveda velika sreča za celo škofijo." "Zato tudi ne dobim župnijskega trebuha." "Ako govoriš tako, se seveda ne čudim, da še nisi postal župnik." "Menda ne bodeš pripovedoval moje šale drugim." "Heveda ne jaz; a glej, kako prisluškuje sluga/' "Saj gleda skozi okno." "Ali njegova ušesa segajo do naju/' "O ne, to ni osel. Ako bi le imel forint za napojnino zanj, pa bi prišel kmalu dalje! Toda veš kaj? To s trebuhom ni šala. Tudi ti imaš prav slab trebušček za župnika. Potlači vanj še, kar imaš, preden greš k škofu, drugače te odstavi kot nevredneža." "Ne delaj vendar takih neumnosti." . "Le pazi, ali nimam prav ali ne. Ako je duhovnik prav tolst in debel, se mu vidi, da se strogo drži celibata, ker je tak trebuh dobra kanonična ovira pred grehom." "Tako misliš ti? Tedaj je seveda tvoj tre^ buh zelo sumljiv." "Tudi tvoj ni ravno znamenje svetosti. Toda brez šale. Z mladimi kaplani imajo kuharice veselje. Nakrmijo jih kmalu tako, da so sposobni za župnika. Ce pa pride tedaj tak star kaplan, kakršen sem jaz, trpi lahko lakoto in ne doseže do smrti trebuščka. Glej, že zopet odpira sluga baburi vrata, da pojde na avdisneo k božanstvu." "Zdi se mi, da si se vendar že navadil čakati. Ali govori vsaj tukaj spoštljivo o škofu. Ako izve . . ." "Saj to ni nespoštljivo, ako se smatra sam za boga." "Ako govoriš tako, seveda ne bodeš nikoli župnik." Sedaj pa je legla bridka resnoba kaplanu na lice. Z odkritosrčnim izrazom je položil župniku roko na ramo in tužno je dejal: "Glej, saj je že vseeno. Meni itak hi več rešitve, odkar sem sedel v škofovi kaznilnici." "Kaj si bil tudi že tam?" "In tega ne veš? Saj me gledajo zato po celi škofiji zaničljivo, zlasti najmlajši kaplani se me izogibajo in privihujejo svoje sveto-hlinake nosove, ako vidijo duhovniškega kaznjenca." "Uboga para, mar si se tudi izpodtaknil nad predpasnikom?" "Ako bi bil samo predpasnik. Čez predpasnik se je zaletel že marsikateri župnik v tisti zavod, nekateri so butnili vanj, kakor so bili dolgi in široki, pa vendar stoje zopet pokonci kakor smreka. Moja nesreča ni bil predpasnik, temveč infula." "Kako to?" . . "Saj veš; ko je naš gospod škof postal to, kar je, je takoj začel preobračati kozolce, tako da so izpremenili besede svetega pisma: "Kjer so dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi," v stavek: "Kjer so dva ali trije duhovniki skupaj, zmerjajo škofa." "Da, res je bilo tako, in žal da še sedaj ni drugače." 44Takrat torej, ko se je v veseli družbi samih duhovnikov pri neki priložnosti zopet kritiziralo škofa, sem dejal: 4Ako bi škof de^ seti del tega, kar ima preveč v trebuhu, imel v glavi, bi bilo bolje zanj in za škofijo.' Seveda ne bi bil smel reči tega, dasiravno sem bil prepričan, da ni denuncianta med nami." "In vendar je bil?" "Kajpada je bil, še celo moj lastni župnik, ki bi me bil videl najrajši v deveti deželi; ker sem mu bil prišel na sled . . . Toda to je druga reč." "In zato so te vtaknili takoj za nekoliko dni tja?" "Mačka! Nad dva meseca! In od tedaj sem izgubljen, pa naj .. "Gospod Ottinger!" zakliče sedaj sluga in pokaže na vrata škofove sobane, skozi katera je stari grešnik takoj izginil. Župnik Hercog bi bil sedaj rad vprašal slugo, ali bode moral še dolgo čakati; toda ta ga je pogledal tako grdo, da je rajši vzel bre-vir iz žepa ter molil hore. Kmalu se je povrnil kaplan; obup in humor sta se še mešala na njegovem obrazu. Zmagal pa je navidezno poslednji, ko je prišel do župnika. "To je bilo kratko in dobro," ga je nagovoril ta. . "Kratko seveda, ker sem takoj priznal kakor zločinec. Ali dobro . . . no . . . kakor se vzame. Štiri tedne v kaznilnici, to ni ravno dobro." "Kakšno neumnost si pa zopet storil? Hudobnosti ti pač ne pripisujem." "In vendar je bila hudobija, velika hudobija. Slab dovtip je bil, ki sem ga bil povedal med duhovniki. Prišel mi je ravno na misel, pa sem ga sprožil brez prevdarka." "Ali lahko izvem, kaj je bilo?" "Zakaj pa ne, če moram biti že zaprt, naj se pa tudi ve, zakaj. Kesam se le, da mi nI prišel boljši dovtip na misel." "Kakšen je pa bil? Res, radoveden sem že." "Uganka je bila. Kakšna razlika je med našim škofom in med votlim zobom?" "Naš škof, pa votel zob? Te uganke ne re- 'šim." "Pač nisi tako pameten, kakor naš dekan Rocinger . . . Stoj, na misel mi prihaja tudi dovtip o dekanu Rocingerju." "Rajši ne delaj več dovtipov, sicer sploh ne prideš več iz kaznilnice." "Prav imaš. Ali Rocinger je uganil takoj." "In kakšna je rešitev?" "Razlike ni." "Med škofom in votlim zobom? Kako da ne?" "Enostavno: Oba sta nažrta." Župnik bi se bil najrajši zasmejal na ves glas, ali prostor ni bil primeren za to in še manj vabljive so bile posledice dovtipa. "Dekan Rocinger pa ni le rešil uganke, temveč jo je tudi službouljudno naznanil škofu." "In sedaj si dobil ceno zanjo. Ali kako moreš delati vpričo Rocingerja take slabe do-vtipe?" "Saj nisem mislil, da ugane." "Veš kaj? Zanj je bila to res uganka za nagrado. Po ceno že pride, kadar bode prosto prvo mesto kanonika." (Dalje prihodnjič.) "MoJi vtisi s konvencije Se N. P. J* v Chicagu" PIŠE BIVSl DELEGAT. čemu gument, da je to "sama oseb- valo prati pravilom, nost". Trik z osebnostjo se je seeUvil w «kodo MTJ in njegovim vodilnim cve- MJT., in to pojasni, tom ni obnesel. Zatekli so se hoteli svoj osnutek umakaJt^ k drugemu, samo da bi oni o- da prihranijo čas na debati in stali v tem odboru. Takoj po glasovanju . . . Osemindvajset odmoru je odbor za provizoriČ- članov konvencije je med fl*. (Nadaljevanje.) zakaj ne pove, da je tam dik- Jm pravi|a (|e dva člana tega sovanjem javilo svojo priiot , . . .( tatura, da je tam tiranija, da 0(jb0ra m. J. Turk in Jacob nost z "navzoč" ali ,4new1m. V torek 14. maja smo imel.' i^m^^nn? Težko rv______*:* ......i««MUut—i..;» w;it i___. prvo slaviji izdan v posebni knjižici, napol- njem; To je že neke ^e bugi. h^ ^^f^Vanja. Delegacija pri glasovanju nevtralna" njena z oglasi. Uglasi so m QeAB> če ne reeemo, da jfe v tem pa je 8poznaia zanjko in se ni jem lastnem delu, enako Cain- slučaju pravi business. Njegov dala Zaitz je v kar. namen je, kot nain so poročali, om tfOVOru /iejal, da je za pra- ' D . , { , . , pomagati ljudem na potovanju viln08t nj ih izvajanjnaj-j in jih navajati, da dobe čim-, boljša 8Vedodba to d. je odbor ^ £U|| oataMejo> dod^ robra iznajdba. Najvažnejša stvar v takih pamfletih bi imele biti pač priredbe, toda povsod ti padejo v oči naj prvo o-glasi. Otip ni bil prekrščen v od tega in poceni. ~ * ... . Aupancic; ruj«*uiu v ,nteregu smm., bi tega goto- spremljano s slikami, ki jih je d . j «vidite t0 je naš krasni Vft _topil odbori na umika-, metala električna luč v skiop- toda , ad ¿jim vladajo jo ntstoriJ Od bon m umika k ne d ^ leh tiku na platno. Lepa je pnro- ^ beograjski srbski dikta- g p^dCe bore ! Grtfek kaJtl ^Vč!"** ^ Je> da v "naši stari domovmi". o- torjiJ/ln ljudslVo v tej krasni £ boin ¿ife^a t ijništva se je ^ Kandui^e * ^nvenčni — - —-- je krvavo izkorišča- ^ridko potožn ker io same in- ^dbor za pravila sta imela obt itd hi hil n išim turi- r potožil, Ker so same in bl()ka LlgU »progresivnega" itd., bi bil našim lun tnge na konvenciji. Ker je od- .. . . nn in vi" ziroma bogata je na naravnih Golici" ¿^V™ Okorišča- H^JLZ .¡T odbor za pravila sta imela obt krasotah. Mnogo rojakov se _ . ^l-i,. i,«;*; 11 ----' — — ------- . trtice h» ivuiivciivij». »^tt j«; wu- vrača-največ na obi^e, kajti 8tom t skorogotovo pokva- bor iredil 08nutekf vam ni bi. od naravnih krasot žive lahko rif%n Ce gre ¿i0Vek na poto- • v - • • »-----i-----1- 8mo» bloka je pogorela, in videli da v korist konvencije, OU naravmn m^i rjen. Ce gre človek na poto- - v sedai ko M je umak- 7 ' neposredno le vodniki, hotelirji yJanj6 za z^bavo, hoče zabavo, patidinipr^,j^de-J t^**» kl in drugi, ki imajo opravka z iz- JQre ej om€njene sorte pa a ' STkindira mu je združe- ,ZV0,lla dele^aclJa' J« ^ iAf«twi Noii rvhialcova ri so * . . ..J, Jah aeKunairai mu je zuruze vzorno n nRflr DeWim« tr«. vzorno in naglo. Deloma tretji, še bolj pa četrti in peti dan konvencije smo šele začeli s "resnim delom". Konvenčni odbori so bili dokaj vešči in letniki. Naši obiskovalci so lahRo čuje kolikor hoče d navajeni na ameriške plače, pa y Ameriki Vzlic pojasnilom 4 x naj bodo že nizke ali visoke. od 8tranj članov izletnega ura- ..^Oor za provizonCna pra-Tovarne in umazane stavbe, ki d j ¿i»nov progresivnega blo- v,la Je tekojn razprave zatrje-jih gledajo vsak dan, niso no- w nn Wnnvpnciii „isern va|. ** i« dal v 8V°i osnutek le bena mikavnost. Tudi mikavno, da moraš piti—če ješ, največkrat v kakem bi ^ UIU,WI1W ----— ^ , . 4 a , .. , - - . - n mentu, polnem dima in slabe- geda- je bilo števii0 izletnikov, lurku lz ust- Protl koncu polnoči moj posteljni partner, ga zraka. Tam pod gorami pa J. odpreniil ta urad, kot razprave je navajal, da so pri- k0 sva prišla vsak s svojih po- niiei leno na vrtu. strežejo __ialrnm \rnnl)On/ Mm kov, ki gredo tja čez na obisk.l gane_mi pa 8m0 8e potili za kar m Turk, ki sta že naprej Se, k njim „ množi, toaa jih je >e malo. ki jednotCf vlekH dnevnice in ka. računala dal^osta 2^ lahkoto) y u luč, in se vleglt bi znali to priložnost res dobro dj|. kolikor 8mo m0gli. Zaitz »zvoljena. Ko človek take naje bil v argumentiranju za svoj mene premišljuje, r<* obupava predlog zelo oster. "Tu imate v poštenost ljudi. Tako milo sedaj priliko, da s poimenskim «o.vore o trpečem delavstvu, glasovanjem pokažete, kaj kdo mishj° Pa "a av°J ^P- Po od" je," je dejal konvenciji. Doka- moru je bilo še nekoliko raz- - zoval je, da provizorična pra-' P™ve, nato se je prešlo nagla- dačekd^hočTmu^ vila niso samo atentat na de- po imenih o predlogu mU ^ mokracijo v SNPJ., pač pa, če "mika' k» &a Je ko Preskrbl bab0- jih konvencija sprejme, znači- vrAl1 MJT- odbor za Povila, ni "Ta je pa lepa!" sem dejal jo tudi pot v korupcijo, kajti vze,a konvencija niti v upo- ko sem se spomnil Bučka in prilika bo dana čimmanjši sku- štev- Tekom debate sem mi- njegovih težkoč pri Belem pini svobodno odločati o gospo- shl» da Je najmani sto članov konjičku, moj partner pa je darskih in drugih zadevah jed-«konvencije za provizorična bolj sam zase dodal: "Meni ee izrabiti. Mimogrede si bi lahko ogledali zanimivosti Pariza in drugih mest ter krasote Švice. Doma si bi lahko ogledali Bled, Bohinj, Gorenjsko sploh, obrežje Dalmacije in drugo kar je lepega in zanimivega. To ni tako enostavno. Rojak, ki se muči v tovarnah ali v maj-nah 16, 20 ali več let, si ni vzgojil v sebi nagona, ki bi stremel po lepoti. Ni bilo časa, ne prilike, ne učiteljev. In zato marsikdo, ki pride čez, kupi "flaško" konjaka ali kako drugo dobro žganje, v gostilnah pije in je, in se počuti svobodnega, pa čeprav je prišel iz "svobodne Amerike". Ako jih slučajno kdo .tam vodi, se vesele, a navsezadnje se večinoma le obračajo nazaj v—gostilno. Človek, ki dela in dela in nima v bližini muzejev, ne ve mnogo o umetnosti. Težko loči lepo sliko, ki je razstavljena v galeriji, od onih, ki so naprodaj v hardware štoru. Naši butlegarji, ki so med po-setniki starega kraja zelo dobro zastopani, pa se postavljajo z dolarji in iščejo zabavo po spat. _ «4 »p j_* t "Kaj ?" Moj partner je imel nekaj na srcu. "Veš, pri mojih znancih je bil nekdo v vasi, ne note, in kontrola nad to skupi- pravila, ko pa je bilo treba gla- navidezna, kajti v praksi bi tisti, ki "ima kontrolo," ne imel nobene izdatne moči, pač pa gl. predsednik, ki bi z večino članov upravnega odseka lahko odstavil vsako "kontrolo". Zanimivi so bili tisti MJT blokarji, ki so tako vztrajno vstajali ter vpili, da je to sama osebnost. Kadar nima prav nobenega argumenta v prilog svojega početja, pa mu plane iz ust, "to je sama osebnost". Debata o predlogu je trajala več ur. Predsednik konvencije je w _ . stregel odboru za provizorična svoje. To danes ni več nikaka( pravila kolikor je mogel, dasi no, kakor so jo predvidevala sovati javno» ¿ih ¿e Skovalo provizorična pravila, je samo) proU_Zajčevemu predlogu aa- tajnost, Kajti če hočeš poslušati, ti ljudje, ki so bili tam, "veliko povedo" in na lepoto tistih krajev se navadno domislijo šele, ko so spet "nazaj". Skoix> vsakdo pa gre na Bled, ker je to moda. Na konvenciji smo imeli "vremena". Puno vremena. Odbore smo pozno izvolili. Treba je bilo mašiti presledke, pred no so se odbori konstituirali ter pripravili k delu, in tako smo ga na eni seji mašili tudi z izletnim uradom. Delegat »t. 39 je baje nekje zatrjeval, menda v spodnjih konvenčnih prostorih, da je tale izletni u-rad nebodigatreba, in da se morda dobi zraven komišen, da ga eden ctfio dobiva—nekako tako se je govorilo. Bile so pritožbe, da izletni urad trati prostor v Prosveti, in John Olip, ki je član tega urada, je pojasnjeval, čemu je bil ustanovljen, kakšen in v čem je "komišen", kako se ga porabi itd. Delegat št. 39 je povedal svoje, da je nastalo celo malce "rabuke", in ker je bilo časa veliko, so naši bratje Hrvatje, pripadajoči progresivnemu bloku, silno progresivno kritizirali izletni urad. "čemu ta urad samo govori o naravnih krasotah, , in je bilo vsakemu razvidno, da je ogromna večina proti MJT osnutku. Do glasovanja je prišlo šele po^po popoldne na šesti seji. Kern, Gradišek, Vidmar in Turk so pripovedovali delegaciji, da je to "sama o-osebnost", razen tega pa je Turk skušal apelirati še na sen-timent konvencije, ko je večkrat naglasil, kako je Garden dopisoval v Prosveto, naj se delegate^voli po distriktih na vsakih 500 članov enega. "To ni demokracija, ampak avto-kracija," je z najvišjim glasom konstatiral MJT. Komunisti so vstajali drug za drugim ter branili odbor za provizorična pravila, najbolj pa so se bali poimenskega glasovanja. Ko je predsednik na šesti seji dal delegatom 16 minut odmora,! se je zgodilo nekaj, kar je marsikomu odprlo oči. Strategi "progresivnega" bloka so mislili hitro, toda zelo nerodno. "Umaknite vaša provizorična pravila, samo da vaš odbor o-stane, ter izjavite konvenciji, da boste upoštevali le to, kar bo naložila delegacija," je bil nasvet in njihov sklep. Izpre-videli so, da je velika večina delegatov proti provizoričnim pravilom, kar je izpodbilo ar- mo 27 delegatov ter štirje odborniki (Gradišek, Vogrich, Somrak in Vidmar), skupaj 31 glasov v prilog provizoričnih pravil. "To je sama osebnost", so nas hoteli varati v debati. "Kolmajnarji" imajo dobre želodce, a vsega le ne morejo prebaviti. Sto enainsedemdeset članov konvencije je glaso- pa ne zdi tako lepa.' (Dalje prihodnjič.) Sodrugotn v Cleveland«. S«j« kluba it. 27 JSZ. m rrU mk fr vi pmimk ob 7:30 iv*ctr in tmIm trat* jo nodoljo ob 2:30 popoldn« ? kl«W* vih prostorih v Slov. narod. J— Sodrugi, prihajajte redno na —jm ■ pridobivajte novih članov, da bo M* fel napraviti čim več na polja Met* alistične vzgoje ir v borbi sa aak prava. Druš. št. 27. S. S. P. Z. Forest City, Pa., PROSLAVI 20-LETN1CO SVOJEGA OBSTOJA NA PROSTORIH JOHN LUKASA NA VANDLINGU. V SOBOTO 13. JULIJA Pričetek ob 7. zvečer. ■ Ob 8. kratek a zanimiv program, v katerem nastopi pevsko društvo "ZVON" Po proiframu ples in prosta zabava. Igrala bo izvrstni godba. Vabimo rojake od blizu in daleč, da posetijo to slavnost v obilnem številu. Potrežba najboljša v vseh ozirih. ■ POZOR! POZOR! HH Velik izlet priredi dr. "Sc se d je" št. 449 S.N.P.J. v nedeljo 14. julija pri Steriinarju WILLOW SPRINGS, ILL« ("Red Gate" car stop) Vstopnina v predprodaji 25c, pri vhodu 35c. Vabimo članstvo društev v Chiragu in okolici, da na* poaeti ▼ obilnem fttevilu. Postrežba bo prvovrstna, tako tudi jrodbs. Obiirs* pleiiMe na raspolago. Na raftnju pečena svinjetina in jajrnjetins. Kdor se bo hotel votiti s trukom naj to nasnani najkasnejr do II« Jul. «večer Fr. Stonichu, 6114 W. 22nd St., tel. Cicero 2737, s* Fr. Udovichu, 2fi2» S. Ridjroway Ave., tel. Lawndale 8«»3. Voinjs bo 50c xa osebo v oba kraja. Program Mac- Donaldovega kabineta (Nadaljevanje s 1. «tram.) dova vlada zasledovala politiko sodelovanja in medsebojnih sporazumov. .Delovala bo za odpoklic zavezniških čet iz Nemčije.V vprašanju reparacij in vojnih dolgov zastopa taktiko strpnosti in olajšavanja, dasi je vezana na sklepe in pogodbe prejšnjih vlad. Obnovila bo diplomatične stike s sovjetsko Unijo. Za eno najvažnejših svojih svojih nalog smatra delovanje za svetovni mir in bo storila vse v svoji moči, da umiri države v kontinentalni £vropi ter s tem ustvari u-godno razpoloženje in sprejemljiv položaj za velike mednarodne gospodarske dogovo- re, ki bodo vodili v ekonomsko unijo evropskih driav. Delavska vlad* bo naletela na mnogo težav. Kritizirana in napadana bo mnogo z vseh strani. Delala bo tudi napake, Iker so med ljudmi neizogibne, i Vzlic vsemu temu gleda svet in posebno še delavstvo nanjo z ¡zaupanjem, vedoč, da Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. 720,000 BREZPOSELNIH DELAVCEV V NEMČIJI DOBIVA PODPORO. V Berlinu objavljajo, da je bilo 1. julija t. 1. na listi 720,-000 delavcev, ki dobivajo podporo brezposelnih. Dasi je število manjše kakor v začetku leta, je vendar občutno. Mnogi so dobili delo na poljih pri spravljanju pridelkov, toda gornje število se bo proti jeseni raje povečalo kot zmanjšalo, se glasi poročilo. Pasmi, poezija. Igra. Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine. Knjigarna PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. .50 ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albrecht Ivan. Srce, novele, ves. Album slovenskih književnikov (uredil dr. Janko Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba....................$5.00 Andrejev Leonidt Plat zvona, no ele, ves............................. Povest o sedmih obešenih, posvečena L N. Tolstemu, vez, Arcibašev H. t Sanln ve«........... Asov Vladimir in Teffit Humo-| reške, groteske in satire, broširana ...................... ; Barbuaae H. t Ogenj, dnevnik de-setnije, povest is svetovne vojne, vez.........—---------------- Beg is t «no: (ruski flja^elji) broi. $1, vezansfsA ..» ... IMENIK ZASTOPNIKOV "PROLETARCA" CALIFORNIA. Les Angeleai Frank Novak. Saa Francisco: Joseph Koenig, Peter E. Kurnick. COLORADO. Crested Butte: Ant. Sk>bodnik. Poebio: Fr. Bokesar. »I: Anton Majnik. * ILLINOIS. Cbfaago: frank Zalts, Fr. Udovich, Fr. Benchina, Chas. Pogorelec, Anton Andres. Gillespie: John Krains. La Salle: Frank Martinjak In Leo Zevnik. Mascón tak: John Biskar. »is: Steve Milavec. iaa: John Jereb. Springfield. Joe. Ovca, John Goriek. Stenn ion: A. Avsec. Virden: Frank Steropihar, Fr. Iler-ffteh.; Waakegan in No. Chicago: Frances lakoviek. INDIANA. Manapolis: Joe Golob. Universal: Vine. Verhovnik. KANSAS. Arma: Martin Go rene, Anton Sular. Graes: John Kunstelj. MJ' Joseph Pillich. Wert Mineral: John Marok. MICHIGAN. Detroit. R. Potočnik, Fr. Oblek, J. Vitez, Jos. Klarich, Peter Kieovec, Jos. Klančnik. Jos. Močnik. Frank Casen. Trannik: Frank Žagar. MINNESOTA. Buk): Max Maitz. CkUholm: Frank Khin. Dnlutk: John Kobi. Ely: John Teran. Eveleth: Jacob Setnikar. MONTANA. Klein: A. M&lič. Red Ledge: K. K nnoinik. NEW MEXICO. Raten: J. Kopriva. NEW YORK. Gewanda: James Dekleva. Utile FnRst Frank Gregorin, Fr. /i Peta iw. OHIO. Bridgeport. Jos. Snoy. Barberton: John Jankorich, Lovrenc Frank. Clevelaad: John Krebelj, Anton Jan-ker ich. Cellinwood: Frank Barbič in Henry Stan ich. Girar d: John Kosin, John Tancek. Glencos: Ignatz Žlemberger. Ksemore: Frank Kocjančič. Lisbon: J. Bergant. Maynard: Andy Zlatoper. Neffst J. Mauri. Newbnrgk: Joe. Lever. Warren: Fr. Modic. Wert Park. Paul Slabe. PENNSYLVANIA. Aeesta: Geo. Kristeil. Aliquippa: Geo. Smrekar. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Crafton: Jacob Tomec. Canon^burg-Strabane: Marko Tekavc, John Terčelj. Darragk: Andy Berti. Delmonl: J. Paulich. Export: Jos. Britz. Farell. Joseph Kramar. Fornet City: Frank Rataic, Tony Zaic. Greensboro: Tony Zupančič. Hendoraonville: Albin Kamičnik. Herminie: Anton Zomik, Frank Bre-gar. Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Tu reich. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich, J. Kobal. IHja Bubalo. Krayn: Louis Sterle. La t robe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Ubrnry: Nick Triller. Uoydell. Amt. Zalar. Luzerne: John Mstičič. Mdntyre: Vincent Yaksetich. Moon Run: Lukas Butya. Mannen: Stephen Ogrizek. Morgnn: J. Kvartič. Park Hill-Conem augb: Frank Pod- boy, Adolf Kraina. Pittsburgk: John Ban, Jos. Hrvatin. Renton: Anton Bogataj. Rilton: Fr. Primosich. Seanor: M. K raso vet z. O St. Mickael: Frank Bizjak. Vandlingx Jos. ČebuJar. Windber: Tony Straiiiar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock. John Koplemk. Yukon: Jos. Robich. UTAH. Scofield: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Pbilipi in okolka: Frank Gaasa* WISCONSIN. Kenosba: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rosic. Sheldon: Ignac Kolar. Sboboygan: Jake Rupnik, Anton Debevc. Willard: Mike Kruk. West Allis: Jos. Radelj. WYOMING. Cumberland. Louis Tlaker. Diamondville: A. Z. Anko. Rock Spring«: Mrs. J. Jereb. Sublet: John H. Krzisnik. Ako želi kdo provseli saslopslvo sa nnbiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. druiinaki koledar, bro-iure in knjige, naj piše upravniitvu. ki bo poslalo potrebne listine in in-formacije. Na tu priobčene zaatop-ntke apeliramo, naj akuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu liatu. Pravsaprav je dolinoat vaakega slovenskega savednega delavca agitirati sa njegovo glasilo Prolotarec. Ako jo ime kakega saatopnika is-p učen o, naj nam sporoči, pa bomo imenik rndevolje popravili. Zadružna banka v I Lrivibljan! . ; JUGOSLAVIA, EUROPE V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI: 1.) sprejema denar na brnnilne vloge ali nn tekoči račun proti nuj- boljšemu obroetovani«. «.) poereduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih in finančnih zadevah hitro in po oeni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na ">isi: „ I. zv., vsebina: Erotika, is-. daja 1902; Erotika, isdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjet«, vezana -------------- 2.00 II. zvesek: Črtice in povetei ter Kritič i in polemični spisi, vezana .................... $2.00 III. svesek: Jakob Ruda, Po-' tavanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spni, vezana ..----------------- IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne U*** in Tujci, ves. V. zvesek: Kralj na Betajno-vi. Na klancu in Čitice, vezana —........—-------- VI. zvezek: Ob zori, Življenje in amit Petra Novljana in Hiia Marice pomočnice, 2.00 2.00 2.00 2.00 ........................................... esssseess VII. zvezek: Mimo življenja, Čitice in novele ter Kritični ^isi, vesana................ 2.00 Vseh 7 knjig skupaj----------13.00 Cankar lsidor: Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, ves-------- 1.25 S poti potopisne črtice, broi. .75 Cankarjev sbornik, ves. -------... Čehov Anton P.i Sosedje .n druge nóvale, bioi. --------------...— Cheeterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman, broi. ----------- Chocholoušek P.: Jug, zgodovin-„ski roman, 616 strani, broi. 75c. ves. _____________________________ Cigler Janes: Deteljica ali življenje treh kranjskih brstov francoskih vojakov, broi....... Coloma Louia: Boy, roman, vez. Coloma-Poljanee: Kraljica mu-čenica, zgodovinski roman, broiirana ................ Concourt Ed. De.: Dekle Eliza, roman, broi......................— Dickens Churlos: Božična pesem v prozi, broi......................... Dolenec Hinko dr.. Zbrani spisi, broiirana ................................ Dostojevski F. M.: Bedi. roman v dveh delih, 758 strani, vezana .................... Idijot, I., II., m, in IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz m it vega doma, I. m II. del. vez.... • Zločin in kazen, roman v dveh dedih, vez .................. Bele noči—Mali junak, povesti. broi............................. Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broi................. Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiie roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broi. 75., vez............. Elizabeta, hči sibirskega jetnika Erjavec Fran: Povesti, vez......... Feigel Dam*r: Bacili in becilke, humoreske, broiirana ........................ Domače živali, vez................. Po strani klobuk, humore- ' ske, broi..................—------- Pol litrs vipsves, vez---------- Tik za fronto, broi. ----------- Federer Henrik: Patria, povest iz irsl.e junaike dobe, broi..... Federer-Poljanee: S isto s Šesto, povest iz Abrucev, broi......... Finigar F. S.i iz modernega sveta, roman, ves....................... Finigar F. S.t Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka in Srečala sta se. vez................. V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. VI. zvezek: Sama, Kakof Pelikan. Bohežar, Nai vsakdanji kruh in Tri črne žene, vez. $1.50, vse tri knjige skupaj ............................ 3.50 Flaubert G.. Tri povesti, broi......6o France Anatole: Kuhinja pri kraljici gosji nožici, broi. 75c., volana .............1.00 Pingvinski otok, ves..........— 1.00 1.00 .50 .50 1.00 .45 .40 ___________ .75 .50 .40 .50 2.50 ........ 2.25 2.00 .50 .75 1.00 .25 .50 .45 .45 .75 .50 .50 .35 .35 1.50 1.00 1.25 Gogolj N.i Taras Buljba, povest, broi. 50c.. ves................75 Golar Cvetko: Prelepa V<*Ujica in druge ruske pravljice, broi. .40 Gerkij Maksim: Deveti januar, Črtka is ruske revolucije 1905, broi. .............................25 Povesti, 210 strani, broi..........75 Groen A. K.i Za milijoni, roman, broi. .........................66 Hamaun Knut: Glad, roman, broiir&na .............................. .75 Hašek J.t Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni, vesana ..........—............... 1.50 Jaklič Franci Ljudske povesti, broiirana ............................... .50 Jalov šok Ernestina: Spomini na Preierna, broi .......................65 Jirasek Alej»: Filozofska zgodba, vezana .............................. .50 Jubilejni sbornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba ..................-................. 1.50 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova isdsja, fina vesba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Ufcoétrvo In bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ....______________________________ 1.50 II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ~ ženitev in Grad Rojinje .................... 1.50 in. svesek: Kloitraki žolnir in Deseti brat _________________ 1.50 IV. svesek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pot, Dva Brata, Božidar Tirtelj, K oslovska sodbs v Viinj¡ gori, črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin __________________ 2.00 V. sv.zek: Lipe, Pipa tobaka. Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, ▼ rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach. Beta ruta. Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj ................ 8.00 Kellermaan B.t Predor, socialen roman, broi. ---------...—..........75 Kersnik" Janko. Zbrani spisi, bcpiirani. I. zvezek: Agitator____,_____ .75 II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ___________________85 III. zvezek: Roélin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh _____________________________ 1.25 IV. svesek: Gospod Jsnes, K m «teke slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo __________ 1.25 V. zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh iest knjig skupaj _________________________________ 7.00 Kmet Marija: Bilke, povesti In črtice, broi. —------------— .45 Koder Anton: Marjetica, idila, broiirana .................................65 Kellor G.: Don Corea, roman, broiirana ..............................25 K. S.. Požigalec, povest, broi......26 Kuhar Lovro: Povesti, broi......50 Kveder Zofka: Is naiih krajev, povesti, vez.................—.........80 Vladka in Mitka, vez..............50 Lah Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, vez..............75 Lermontov M. J.t Junak naiega časa, povest, broi. .................75 Levatik Vladimir: Obsojenci, povesti, broi..............................75 Višnjeva ropati ca, satiričen roman v dveh delih, broi. 2.00 London Jack: Roman treh src, vez. ............ 1.30 Železna peta, socialen roman v dveh delih, broi............. 1.00 Machar J. S.: Konfesije literata, zbirka spisov, vez..................65 Majar H.* Srečolovec, povest, broiirana .................................35 Cvetke, iopek pravljic za stare in mlade, broi..............20 Malograjaki Fr.t Za srečo, povest, broi............................... .40 Maselj Fran• Podiimbaraki: Zbrani spisi, fins vezbs. I. svesek. Slike In črtice, Gorski potoki in Tovsrii Damjan .............................2.00 II. zvezek: Potresns povest, Moravske slike, Vojvods Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ----------- 2.00 Oba skupaj ........................... 8.75 Melville Whyte G. J.t Gladija-torji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I. in II. del, broi. obs skupaj .....................75 Moško Kaavert Dve sliki, broi. .50 Meyring G.t Golem, roman, broi. 50c., vez......................... .75 Milčinski Fran.t Drobiž, ve*..... .65 Gospod Fridolin žolna in nje- govs družina, ves............. .35 Igračke, črtice, ves. --------- .75 Muhoborci. črtice, ves..........75 Miller-Steriaj: Zvonarjeva hči, povest, broi............................50 Murnih Rado: Jsri junaki, hu- morcase, ves..........................80 Ns Bledu, pisi, fina vezba, vsebins: I. sv.: Bahovi huzarjl in Iliri ter Verske bsjke stare in nove ................................ II. sv.: Bsjke in povesti o Gorjancih _________________________ 2.00 III. sv.: Bajke in povesti_____... 2.00 IV. sv.: Bajke in povesti ...... 2.00 V. sv. Izprehod v Belo Krajino ................................... (Vseh pet knjig ims 2332 strani. Cens za celo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatei Tom Sawyer, povest, vez............ Vajenski S. H.: Leteče sence, roman. broi. .......................... Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broiirana .....................—------- V al oi ska Margereta: Heptame- ron, povesti ............................ Wells H. G. i Zgodbs o nevidnem človeku, broi........ ..j.............. Zabavne knjiinicat Vsebina: Zločir. i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikarnežev lastni životopisi, vez. ... Zakrajšek Francet Oglenica, povest, broi............................ Žaljski: Na krivih potih, pove*, broiirana ................................ Zola Emilet Polom, roman iz francosko - nemike vojne 1870-71, vez......................... Zoreč L Zeleni kader,- pove*, broiirana ................................ 6.00 ... .75 _ 1.50 .85 .40 2.50 2.50 7.00 .75 .40 .40 .75 .60 2.00 IGRE An f iaa, (Leonid Andrejev), broiirana .................................50 Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ......................75 Čerlijeva ¿enitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve iak>- igri, enodejanke, broi............25 Golgote (M. Krl«*ž), drama v treh dejanjih .........................50 Goapa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi......60 Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom .................................25 Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana .....................................76 Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana —----------------------- .75 Othello (Wm. Shakespeare), vezana ....................................75 Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v iestih »cenah.........50 Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vesana ___________________________________85 Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare >. vezana ......................76 Umetnikova trilogija (Alois Kiaigh r), tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 76c., ve*»ns .................................... 1.00 Poučna in Romani, povesti, črtice in opisi._ letnik 1920. vezsn ................65 letnik 1921, brci....................50 letnik 1922. vezan .................75 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. 2.00 .50 .40 .35 .40 .35 _ .86 .40 .40 2.00 .45 PESMI IN POEZIJE .60 .45 1.25 .50 .50 Albrecht Fren: Pesmi življenja, vezana .................................... Albrecht Ivan: Slutnje, broi..... Aškerc Anton: Akropolis in Piramide, poetični epreihodi po Orientu, fina vezba .......................... Atila v Emoni in Romanca, broiirana ............................ Balade in romance in "Stara pravda", broi. .................... Jadranski biseri, fina vezba 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina vesba .................................. 1-25 Mučeniki, slike iz naie proti- reformacije, fina vezba...... 1.25 Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Besruč Peteri Šleske pesmi, ves. Debel jak Antei Solne e in sence, broiirans .............................— Debeljek Antei Moderna francoska lirika, vez..................... Glaser Jenkot Pohorske poti, broiirana ................................ Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodniks do moderne, broi. 90c., ves. ................ Fountalne Jean de Im Basni (is franc. prevel I. Hribsr), ve». 1.00 Gregorčič Simoni Poezije I. zv. vez................. Poezije II. zv. vez................. J ob in psslem 11$, ves......... Poezije, ilustrirans isdaja, veliki format vez................. Kette Dregotin. Poezije vez..... Kosovel Srečkot Pesmi, broi..... Levstik Frani poezije, vez......... Machar J. S.t Strup iz Judeje, vezana .................................... Seliškar Tonet Trbovlje, prole-tarske pesmi, broi 50c., vez. Vodnik Valentin: Svojemu narodu, broi. .................... ZupančiC Oton: Mlada pota. broi........ V zarje Vidove, pesnitve, broiirana ............................40 .50 .25 .40 1.26 .75 .35 .10 .50 i .75 .10 .65 .50 .50 .75 .35 1.25 .60 1.25 .76 1.50 1.10 .75 .80 1.10 .76 _ .25 .75 Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ................ .25 Čuda in tnjne življenja (Dr. Anton Brecelj), sploino življe-njeslovje .............................. .85 Elementi moderne isobrasbe (I. Molek), broi. 60c., ves........ .76 Idejni predhodniki današnjega aocialisma in komunizma (Abditus), broi......................50 Ilustrirana lepa ssasks, navodila za iminlcanje, vez. __________ 1.50 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Amforozič) s 30 slikami «40 Jugoslavija (Ant. Melik) I. in II. del. broi. $2.50, vez________ 3.50 Marl Mara, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)____.... Kratka arbeka gramatika (Dr. Josip Mencej) -------------------- Kratka sg&dovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ..................................... Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana .................................. Neš aadašnji ustavni poloiaj (Dr. Štefan Sagadin)............ Narodnogospodarski eseji . O delevskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do u-atanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00, vezana .............. 1.25 O konsumnih društvih .............. Osnutek slov. nsr. gospodarstva Politika in sgodovina (Dr. Drag. Lončar), broi...................... .50 Praktični socializem, broi..........10 Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. o0c., vezana .......................... Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broi............... Paihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez............. 1.50 Rartlinstvo naših Alp (F. Seidl) .75 Razvoj Socializma od utopije do znenoati (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) .................................... Slovenska kuharica (S. Felicita kaliniek), vez., 666 strani, ilustrirana .............................. Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broi................... Spol ljubezen —- materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretna kuharica, vezana.......... Strokovne organiaacije v Sloveniji, broi................................. Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.), broi......... Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ V novo deielo (E. K.), broi..... Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koleder 1929, »dala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) ................ Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Just BaČar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veikega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirans. vezana ................... 1.26 Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana ................. 4.00 Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjsvec) .....................25 Zgodovinn Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broiirana, I. zv. 85.; II. zv. 76c.; oba zvezka skupsj .......................................... 1.60 Živčevja človeke (Dr. Alfred derko), ilustrirans, ves. _______ 8.60 letnik 1922. broi. letnik 1923, vezan ................ letnik 1924, vezan ____________ letnik 1926. vezan ______________ letnik 1926, vezan ............... letnik 1927. vezan ................ ♦etnik 1928, vezan ................ letnik 1929. vezan ................ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ............................ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva itevilka z njegovo •sliko ................................ Kres, vesan letnik 1921-22........ Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih driuv ........... O zdravstvenih nalogah soc. zavarovan ja (Dr. Demet. Blei-weis-Trsteniiki) .................... Prolotarec, vezani letniki, 1919-28. vsak ................................ 60 .76 .76 .75 .75 1.00 1.00 1.00 .06 .lt 1.60 .10 3.60 ANGLEŠKE KNJIGE (James ...... 1.60 SO 1J20 1.00 .35 .35 5.00 .60 .40 1.40 .25 .50 .25 1.40 .25 .10 .60 .60 .80 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ...................... .50 RAZNO Ameriški Družinski Kole ar, letnik 01«, vesan .................40 letnik 1917, vez«n .................50 letnik 1119, vezan ................ 60 American Communism Oneal), vezana ........ Anarckiam and Socialism (Geo. Pltchanoff), vez................. Ancient Lowly (C. Osborne Wsrd), dve knjigi, 1318 strani, vezane ........................... ¿.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana .......................1.60 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smiti Sacco In Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi _________________________ j.jq Biats Check (Upton Sinclair) Slika ko rump i ran osti kapitali- rfičnega žurnalizma, vez..... "Debs, His Authorised Life and Letters'* (David Ka.sner), vezana v platno __________________ Doba end the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodiiču ......................^.......26 Drugleaa Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje bres zdravil brciirana .................. j.oo End of the World (Dr. M. Wil- hehn Bdlecfce), ves. ...............so God anu My Neighbor (Robeit Blatchford), ves._________1.26 Goo~-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokoiol-rtva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... 2 0S Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest pstrijota______ Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaikiii klavnic ................ Jimmie Higgins (Union Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ............ KnH Mnrx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana ------------------------------ King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih premegarjev I 1913-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................... Lile and Deeth (Dr. E. Teich- mann), vezana ..................... Money Chnngera (Upton Sin clairh novela z Wall Streeta. v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi,-vezana ______ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ______________________________ Out I m. of History (H. G. Weils), vez., 1171 strani........ Physician in the Houae (J. H. Greer. M. .). Domači zdravnik, vezana ......................... Republic of Plato, vez...... Rifht tO be Lazy (Paul Lafar- gue), /ezana ......................... Roberta Rulea of Order, vez..... Savage Survivela (J. Howard Moore), vezana .................... Science and Revolution (Ernest Unteiman), vez...................... Sez Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez........ Social Revolution (Kar\Kaut- sky), vezali a ................. Spies in Steel (F. L. Palmer)! ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- sote. broi.......................... Struggle Between Science and Superstition (A.-M. Lewis), vezans ................................... They Call Me Carpnnter (Unton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broiirana .................... The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ................... The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana .......................... The Sociel Revolution • Kautsky), vessns ______ ' Universal Kinship (J. Howsrd Moore), fsredno zanimiv spa ' dokssov evolucije, vez. _______ Vitel Problems in Sociel Evolution (A. M. Lewis), ves......... Yernejr's Justice (lvsn Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vesana v platno .................... Walla and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poalednja knjiga, vezana ................... (Kari 1.20 1.20 1.00 .60 1.20 60 .60 1.60 2.60 6.00 2.00 2.00 .60 1.60 1.26 .00 1.00 .60 .60 .60 1.00 8.00 50 .60 1.2» .60 00 .................. 1.60 NaročMom priložite poitni ali eks-presni money order, ček ail gotovino. Za manjia naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige poiiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih n ročilih popust. PROLETAREC 3030 W. 26th Street. Chicago, IIL A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. partetarrr OUR AIM t .< EDUCATION, ORGANIZATION, H COOPERATIVE COMMONWEALTH NO. 113» PuklkW Wxbli «I W» W. 1.U it CIIK AC.O, ILL., Jl'l.Y llth, !!>:>!> «xhnll 1H4 VOL. XXIV. Labor in Mexico Reports from Mexico are to the effect that the Mexican Labor movement is rapidly regaining its former position of influence in the political affairs of the Southern Republic. This needs explanation: Right after the assassination of Qbregon, the Mexican labor leaders found themselves in a dangerous position. They were charged by certain members of Obregon's party with hiving participated in the conspiracy which resulted in the death of the Presitlent-elect. Although there was nothing to sustain the accusation, Luis N. Morones resigned as Secretary of Labor and other labor leaders were forced out of the Government. Apparently all this Vas done with the approval of President Gil, and many feared that he was definitely! embarked on an anti-labor course. Then came the recent militaristic-clerical revolution. The Obregonfettt party leaders were deeply involved, but1 Organized Labor remained . toyal to the CJbvernment and placed all its resources at its disposal. The result is that the men who a year ago Were celebrating what the^'Vegarded as the overthrow of the powerful .¡Mexican Federation of Labor are now either dead, in exile, or «a prison. t Less thap two weeks agd147 of the anti-labor Deputies, including Soto y Gama, bit-tersst enemy of Marones, were arrested. At the same time Moropes told his friends that the Mexican Labor party had decided to participate in the coming* ¿residential election and would support Pascual Ortis Rubio, who, it is understood, will also have the backing of former President Cables. , Much credit is due to former President Called. Although he did not a£ree with everything that President Gil did not attempt to do, Calles did not hesitate one moment to accept the peat of Minister Off War in the Gil Government the moment certain military Generals and clerical leaded rebelled against ie Government. Calles dfid not remain in exico City, but placed himself at the head of the army in the field and, after months of a strenuous campaign, succeeded in driving tjie insurgent leaders out of business and papifying the country. Calles is a true friend 9t Organised Labor. Without his latest successful military cam- paign the leaders of cleri4ftlism in Mexico tyould not have concluded peace with the Gil Government. * ; - " 3 ytfftCil The Beet Chance in the World __ tfil When Prince of Wales'*celebrated his thirty-fifth birthday, ArtltUr Brisbane surmised that he has as much chance of glory, compared with his prede££siors such as Alfred, Richard the Lion-hearted and Henry the Eighth, as a young tb& lion compared with his cousin in the jungUj.' The young man has a far better chance of glory; glory of the right kiAtf. Let him, when he becomMr king, write his own king's speech to parliifftfent, and in it recommend political and indtiWrial democracy, Socialism, and offer to abdicate the throne as soon as laws are passed t8 Parry out his recommendations. That woiNf inake his name immortal; Alfred, Richard^tid Henry would be laid in the shade. It isrjt»t possible that he might do it, too, if he sfiould reach the throne in time; that is, befdVgthe Labor party gets a clear majority atld carries out that program without any recommendations from the crown. (Milwaukee Leader.) - Working Conditions of ~ Florida Women ~ À study of working conditions of women in Florida . recmtly completed by the women's bureau of the United State« department of l^abor shows that a fifth of those employed are engaged in manufacturing and mechanical Industries. , The survey covered 63 hotel* and restaurants and 100 establishments, including general mercantile, laundries, wooden-box and cigar factories, bakeries and canneries. Of a total of 12,762 employes, 7,844 were womep. Y Ix>ng hours were prevalent, 43 per cent of the women having a work day of more than nine hours. Weekly ly hours also ran high, 43.2 per cent working more than 64 hours. White women in department store« received the highest wages, a median of S18.10 per week. The lowest figure was in certain .of the food producta, $9.35. The earnings of Negro women were less than half those of White women. Sanitary facilities, while good in places, were largely open to improvement. Only nine of 100 establishments, for example, had really sanitary drinking fountains.—American Labor Legislation Review. One objection to capital punishment Is that it doesn't apply to those who have capital. Working Both Ends Against The .«iiu, I By Adam Coal JikH This is not a political argument, products and thus sell it indirectly. It's a scientific thesis on the whys. The essential fact, however, is that wherefores, and effect of the so- the farmer like the unorganised call id protective tariff. The reader wage earner, is sellinir his labor is therefore requested to ignore any- power, camouflaged as it may be, in thing bright or humorous that inad- a free trade market in competition verently may have strayed into this with the farmers of every other discussion. All *U? All right. Here country. On the other hand, while it goes. | the farmer is still selling in a market * I where the price of his products is To start with there are no classes determined by the law of supply and in America. There are only groups demand, he buvs in a market where of people with conflicting interests, the supply is regulated by law and Foremost among these are the manu- intelligence. Hence the crv for farm facturing interests, the wage-earning relief. And now let us return to our interests, and the farming interests, friends of the manufacturing cl— Each of these classes (darn it, ! group and learn how the«« canny mean groups) is doing its level best boys scrambled free trade eggs with to be kind to itself at the cost of the monopoly ham, thereby making a other two. I very palatable and exceedingly fat- The manufacturing interests are in tening dish for themselves, busintss for profit. Profit is the dif-| a ference between what it costs to The methods by which the employ-manufacture a given article and the Kroup created m perpetual ever-price for which it is sold. It is there- gupply in the la|>or roarket were: fore to the interest of the manufac-( Unrestricted immigration under the turing interests to Sty aa cheap aa humorous, and humanitarian plea of poasible and sell as high as possible. ( "grantin|f an asylum for the poor And from this it follows that any- and oppressed of every dime." To thing that produces an oversupply of iaciiiUte tftm emancipation of afore-raw material and labor power at the ^ victims cf oppression, the kind-buying end and a decrease in com- ht.arUKl manufacturen frequently petition at Uie selling end is good for mnt ^„t, ^ Europe and other the manufacturing interests. To buy "backward countries," who lured the in a free and unrestricted market and opprrtsed from the or ¡f ing skill, is produced with food. It that faUedt were guppianted by a new is kept warm by clothing and is shel- consignment of oppressed. » tered by homes and boarding houses. # In a free labor market, by which I . .. ... .. ... . mean a condition of univetricted ^hlyA Prof**bl* Kmrthod competition for a minimum of jobs i A 1 «I I l . • K u prevailed until the outbreak of the by a maximum of job-seekers wages w , tend toward the minimum of food; _ _ • # i . » clothing, and shelter at which the V'TÍh Pr?í*U™n laborer can remain in working condi- J**— ^ th* tion and raise and educate (?) a new «^ytunng groupa generation of job-huntem. I LenJn ^J^ky m every * . . .. , . . "asylum' seeker stepping on our The minimum of subsistence dif- errtwWW hospitable shores, they per-fers with the standards of living pre4» their ulkinjf delegates in vailing in different countries. Start- \tfMhjnirton to pas* legislation which ing with rice and rats in China, it ^cessfully barred the very class of rises to the sublime height of second- people they had imported in former hand phonographs, home made ra- days Verilv j Hy unto ywj theWJ dios, and used Lizzies in the United ig KQoá ¡Q everything, including red States. The minimum of subsistence and ^ «cares. therefore does not mean that all __.. . a . . . workers are vegetating on the bare J^L^t* 'Z^Tl?* ÍJ necesities of subsistence. Some do ^ it?!?"* Jt* worse and Wme do better. But on mX* lndua5ry'.the the whole it can be said that in free 1 TT' "I'Zl trade labor> market, the mass of Jnd the P«*res-,ve spoliation of the . __. farmers by means of scientific over- workers are tending n ^ direction ^^ ^ JrÜJTÍ ÍLSSTSL? 8UU agricultural Khoob, iniJner-subsistence under a preva.Hng rtand- ^ ^ ^^ ^ ^ ^^ ment of Agriculture of the U. S. A. Farmers also sell labor nower. but t.latt" P°int ¡"¡J instead of selling it direcUy, in the Wí" J11^ manner of wage earners, thev con- me to above«,d friends of vert their labor power into farm SdARCHLIOHT By Donald J. Lotrlch ard of living. 7ha Impossible Happens Again Like Rosika Schwimmer, . Prof. Douglas C. Macintosh of the Yale University Divinity «chool, who is a Canadian, cannot become a citizen of the United States. Unlike Madame Schwimmer, he is not a pacifist. Yet there is much similarity in their cases. Indeed, his is in some respects more glaring than hers. He served four years as chaplain in the World war. He is not opposed to fighting, but is opposed to fighting in any war which his conscience does not sanction. We in-I fer— we're only guessing at this— j that his experience in the late war and the aftermath of the same have convinced him that he put in four, Me to the former, it was explained years in a war which his conscience that the keeping out of foreign (or would not have sanctioned if he could | pauper-made products) would result the farmers succeeded in teaching him how to grow two blades of grass where only one grew before, with the result that the farm«« soon sold two blades of grass for less than the price of one. • i v Having now examined the processes of scientific overproduction in labor power and farm products at the buying end, let us now proceed to the scientific elimination of competition at the selling end. Among the best-known methods of keeping up the prices of manufacture ing goods were: >-, ^ The organization of 'syndicates, corporations, or trusts, Which eliminated competition within the coan-try, and the protective tariff which eliminated foreign competition. In order to make the taxation of the American consumers for the benefit of the manufacturers palata The largest S. N. P. J. Lodge in Chicago and Cook County is making preparations to entertain two thousand people at their picnic on Sunday July 28th, 1929. Prizes for races, and other gifts which made the Pioneer picnic popular last year, will be duplicated. Additional new feature« and prises will be offered. Ponies and clowns for the children. A first class nine piece orchestra has been hired. It will be one continuous live program from early morning until late at night. So our friends are urged to come earlv and spend the entire day at Sterzinar's Grove with the Pioneers. • • • Our glorious Fourth is over. Besides the waste of millions of dollars on fireworiu which ultimately were responsible for numerous accidents and the loss of many lives, the Fourth is becoming lesn bombastic each year. Eloquent orations are renlacing the bombastic ceremonies. We are particularly pleased with Mr. David Shil-linglaw's adress at Joliet. "Take th. profit out of war and you will have no war party." he said. It's what we Socialists have been trying to preach for generations. Mr. Shillinglaw is department commander of the American Legion, who questions what the government under the Veterans Bureau does with the one half billion dollars a year, which it is supposed to use in administering assistance to the needy, crippled, and disabled boys, who fought across the pond. Over 1000 bovs are without hospital care in Illinois and winds up by telling the people "Here is an obligation." Indeed it is.—And yet the people cannot conceive the thought that the world can go on without wars. Look at the European Socialists who have been fighting big armaments. Do they get the support they should? Take tha tvrofk out of war and you will hare poaca, but it won't do for the capitalists. What do they care how many million poor workers lose their lives at the battle front? In a like way take t^e surplus profit oat of big business and you workers will be able to live decently. • ♦ » History tells us that a race of peopte can be t rstriplt'd and yrHK^i*'*! just so long. When that goes beyond the" extreme limit, nature, too. balks. That was shown most emphatically by the downfall of the former Russian Czar. We think of all that as we read of the present unrest in Italy. The workers in Italy have been badly mishandled bv severe measures. Ordinarily our newspapers refuse to make such reports. So it makes us say that it must be nretty bad in Italy when their colleagues must bring out the sad news, k cannot be denied that their economical conditions are bad. They are. We would know a great i - ■ —*— •■ deal more if their censorship didn't curtail all influential information. • * • Professor Paul H. Douglas of the University of Chicago and Carl D.I Thompson of the Public Ownership League will discuss the Traction ! Problem of Chicago at the General | Membership Meeting of Cook County Socialists, Wednesday Evening J 5uly 10th, 1920. There will be plenty I of room at the Douglas Park Labor Lyceum; make it a point to interest ! yourself and attend promptly at eight j P. M. This meeting will also contend with the duties of the organizer, i I Make plans for the development of 1 the party and prepare means "of , securing new members.—"Do Likewise," is the title of a leaflet distributed through the National Office of the S. P., written by Morris Hillquit which should «be read by every American worker. It depicts the story of the British Labor Party. How it scored victory after victory, until it 2 reached its present power. You should read it. It is interesting. as* Last July 4th Mr. Frank Zaitz and Yours Truly visited Bridgeport, O., to encourage the downhearted members of the SNPJ. Conditions in those parts of the country are still very bad. Men don't work for a year, perhaps two years, some even three years! This lack of power to earn ai decent living has broken down the moral of our peoole quite extensive-ly.* There is some taTk of the reopening of about 40 mines, which if true j will at least break the listless monotony. In getting to Bridgeport we I crossed Wheeling, W. Va. We were stunned by their two toll bridge system. You pay twice as you cross the Ohio River, each time to private corporations. When the Wheeling citizens tried to span the River with an up-to-daU municipal free bridge all the powerful and influential politicians managed to support the opposition and the people foolishly let private individual roap tha harvost. And a tromondoua harvest at that. Of course they are used to it already. It's a habit to pay—and habits aren't co easily cast aside. ass Does it make any difference to you whether you keep your nose to the grindstone da" after day failing to look about vou for your fellow workers to see where they have improved their conditions and to see what group you might follow to better your methods and your living? Would you not like to have shorter hours with sufficient pay to permit you to witness some of natures beautv once each year? Read some of the literature in stock at Proletarec's library and begin to work your thinking machinery iust a little harder. May be it will do you some good. Great Phrases Are Not Enough have known thç facts in advance. The professor specifically stated that he would not want to fight in a war in which the United States might engage in violation of the Kellogg outlawry pact. It would seem as if a protective citizen ought to be applauded for expressing such a sentiment as that. But no; he is barred from citizenship. Conscience and high character make candidates ineligible, it seems. It is the downright duty of congress to amend the naturalization act no that such ridiculous and disgraceful decisions as those in the Schim-mer and Macintosh cases will be impossible, Under these decisions, any Quacker, as well as any other person who exercises conscientious scruples in the matter of bearing arms, would in higher wages for native labor and give the farmers a better home market, resulting in higher prices for his product. To see the joker, it should only be necessary to point out that while the manufacturing interests were shedding tears for dear American labor, they imported "pauper labor" by the millions, fought every attempt to organize labor, encouraged over-production of farm products by restricting the export of farm products through the lessening of the purchasing power of other manufacturing nations by means of shutting out their products, and last hut not least, by adhering strictly to the policy of free trade in farm producta And now that you have read and perhaps digested this marvelous scientific thesis on one of the greatest be ineligible. Herbert Hoover is a dwindles ever conceived by the mmds Quacker. and he is prenident of th United States. These decisions reduce themsslves to the absurdity that the president himself would be ineligible to citizenship if he had not had the luck to be born here. (Milwaukee Leader.) iL..... ûùà. - i... ¿1.. « of mortal men, you may be able to catch the joke In the proposal to relieve the American farmer by raising the price of his products through a government elected with the money of the manufacturing inter«*«. I thank you. V - In the country of Mooney and Billings of course the class struggle is a fact and class solidarity one of the chief lessons the workers must learn. In a country where unions tumble over themselves in their eagerness to join bosses in demanding a higher tariff the workeis are aware of a lot of specialized interest besides the interests of the working class in general. Under these corcumstances it is no good telling them they have "nothing to lose but their chains." It is necivinary to show them how much more there is to unite them than to divide them and how much more effective for the true wellbeing 1 of themselves and their children is the steady advance toward cooperative commonwealth than a wild scramble after nationalist subsidies. That is to say. in our economic and political propaganda we must have both a philosophy and a program. In municipal campaigns as in national campaigns we cannot lose sight of our philosophy. We are working for the effective political organisation of workers with hand and brain to serve their interests both as consumers and producers. No mere good government prcgram will do. No denunciation of any old party machine is enough which does not show up that party machine as the broker of the property owning claases. Rut it is fatal to imagine that ^e can go into any campaign simply on these generalities. We must have the facts and we must have a program. For a labor union or a political party ! to face the comnlexities of our business world or o( the municipal life of our greiat cities without a well ! thought out program is criminal. We cannot win and if we should win we 1 should lose. "Class struggle" and I "class solidarity" are great phrases but the most intense belief in them cannot of itself build house« and subways and make modem science min-. Ister to the needs of the people. Our philosophy is tested in the way It helps us face issues. The man with only one stock labor or Socialist speech, even if that was originally a good one, is a very doubtful blessing in these days when in general politics and labor politics we face tremendous issues. Let's take a leaf out of the British book and teach class solidarity less by theological preachments than by the kind of posters, progrtftns and platforms the British Labor has so successfully used to organize its ranks on the political as well as the industrial field. Movie Men For Mooney Members of the moving picture Industry, directors and movie stars of Hollywood and Los Angeles have sent a letter to Governor Young, from which we quote the following paragraph with names of some of the signers: "We feel that the conviction of Mooney by perjured testimony and his imprisonment which has now lasted for more than twelve years, reflects upbn the honor of the State of California, and the administrators of its laws, and is a menace to justice and the liberty of every citizen, and we aak that you uuickly oardon him, as a partial reparation for his unjust and terrible punishment." James Cruze. H. D. Mayer, Julia Bracken Wendt, William Wendt, E. Uoscoe Shrader, Eric Von Stroheim, Charles Chaplin. Ira H. Morgan, Vernon Keays, Fred I. Miner, Frank W Zimmerer. Frank B. Wolff, Harry Crocker, Walter Lang. L. E. Behy-mer, Ella Buchanan, R. O. Patterson and Carl W. Lee. Dangers of Obedience By James Onenl Much is being said about the need of obedience te law and through it all the other side of this issue is generally ignored. There is a censorship law in Massachusetts under which some of the best literatulrt of our generation has been outlawed in Boston. 8ho«M Bostonians meekly submit to the medieval gang that insists on selecting our reading matter or should toy defy this impudence? H may be said that the proper way to act is te submit to the law and work for its repeal because thk Is the normal way of changing all legislation. That ii true as a general proposition but like all genera] ralet it has it* exceptions. The Boston censorship is not • phase of normal legislation. It is an abnormal abuse of the law-making power and it is not entitled to the same consideration as other forms of laws. It should be defied and it is defied by intelligent men and women. e • a The same people who make no exceptions to their insistence upon faithful obedience to all laws will rejoice in the courage of men in the past who followed another entirely different course. The leading saaa in the American Revolution certainly defied law« and broke them. They eventually sweot them into otolivie* and set up laws more satisfactory to themselves. They rebelled against laws that affected their incomes. Is there anybody who thinks that they would have accepted a censorship which declared that they should not re*d John Locke and other philosophers? Certaia* ly not. Let us take a still more important example. The constitution guaranteed to slave owners the recoveiy of slaves who fled into other states. Nothing in that document is clearer in its meaning than the fugitive slave clause. Slave owners took full advantage of H and they clearly had the fundamental law of the laad on their side. Some people in the north violated this law by helping slaves to escape. As more people joined in breaking the law it developed into what came to be known as the Underground Railroads vftJi numerous routes extending from the Ohio river te Canada. At each so-called "station" on each route there were men and women who concealed and ffd escaping slaves, passing the fugitives from one statu» to another and generally at night. • • • This became quite a large business in "bootleggM^ slaves and it was clear defiance of fundamental law. On the other hand, hatred of slaverv had so affected the conscience of many people in the north that they regarded that fundamental law with contempt As . this sentiment became powerful in the north quite a number of state legislatures adopted what is knows ai "Personal Liberty Laws" which were in fundamental conflict with the fugitive slave clause of the constitution and the Fugitive Slave act itself. These laws bade defiance to the alave-catching business. They weiM reaction to abnormal legislation and to a clause of the constitution which had become abnormal. Who today will say that those who defied the law did not serve progress and humanity? • • • Harold J. Laski considers this whole theme ia aa article on The Dangers of Obedience in the June number of Harper's Magazine and readers will do well te read that scholar's splendid essay. He reminds us thai civilization "owes its discoveries to men who, in special realm, have been deliberately skeptical Its orthodoxies. The preservation of avenues thrsefk which originality may flow is the condition upon which our well-being depends ... It is important to remember that governments are not always successful, simply because it is urgent to recollect that they are net always right." This is the answer to all those who want to straight-jacket us by law in .what we shall eat, drink, wear, smoke, think and read. It is dangerous to be obedfert when that straight-jacket becomes law. Vacations For Wives An association of women has been formed in Romania for the purpose of establishing the practice ef an annual vacation for all wives. Mme. Ghibiu declares that complete freedom of women for one or two months each year from all household cares, laheit and worries will solve most marital troubles and result in added peace and satisfaction in the homes a»d s general increase of happiness all around. The ii* man ¡an women got the idea on reading about a ct»P for "wives only" in the United States.—1The Pitt-finder. A sharp tongue and a dull mind are usually found in the same head. If thev« would bo a strict Equality in Juctlce, «vor* than o«e multimillionaire jail fer «IM** Usch Jam and for •♦hor offen**.