PRAZNIK V GABERKAH str. 18 V MEDGENERACIJSKEM SREDIŠČU Z ZELIŠČARKO str. 21 ČASTITLJIVA LETA MARIJE STRAHOVNIK str. 24 V VRTCU JE ZABAVNO! str. 29 Cista pitna voda, tudi v Šaleška dolini! ESOTECH List št. 16/17 / 2015 Foto uvodnik Zapis in posnetek: Peter Rezman f i Tudi vodstvo Upravne enote Velenje najbrž želi občanom Šoštanja ob njihovem prazniku, da bi jim lahko zvesto služilo - kot to velja za sosede. □ List VSEBINA Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. 1 Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča 3 Foto uvodnik 6 Obvestilo UE Velenje 7 Reportaža Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. 10 Intervju Odgovorni urednik Peter Rezman Kritične pripombe na vsebino ali obliko Lista bodo dosegle svoj namen le, če jih boste posredovali 16 Zimzelen 17 Društva 21 Medgeneracijsko središče Šoštanj s kratkim sporočilom na e-naslov list. urednikßiamail. com 22 Napovednik Vodenje redakcije mag. Milojka Bačovnik Komprej Jezikovni pregled ZUK Rezman 24 Dogodki in ljudje 30 Kultura 32 Pogovor Oblikovanje, prelom strani Media Center, Marko Gorjup s.p. 33 Glasba Tisk Eurograf d.o.o. Naklada 34 Muzej 38 Knjižnica 700 izvodov. 39 Šport in rekreacija Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 17, pošljete najkasneje 42 Cerkev do 15. oktobra 2015 na elektronski naslov: list.reviia(3)amail.com Foto naslovnice: 43 Zabavna stran Dejan Tonkli rcV -> V Lidia Napotnik s. p. www.lingua.si GSM: 031 606 210 za otroke, učence In odrasle JEZIKOVNI TEČAJI INDIVIDUALNO UČENJE INŠTRUKCIJE PREVAJANJE NEMŠČINA in ANGLEŠČINA ČESTITKE * CONGRATULATIONS * GLÜCKWÜNSCHE Iskrene čestitke ob prazniku Občine Šoštanj. V v Zupan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj Vabimo vas na slovesno otvoritev Trga svobode v Šoštanju, ki bo v petek, 23. oktobra 2015. Po uradnem delu bo na rokometnem igrišču pod šotorom zabava z ansamblom Spev. Obvestilo UE Velenje ◄ ENOTNO DOVOLJENJE ZA PREBIVANJE IN DELO TUJCEV S1. septembrom 2015 bo za tujce iz tretjih držav uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji (Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/2015-ZZSDT in Zakon o tujcih, Uradni list RS, št. 45/2014-ZTuj-2-UPBl-uradno prečiščeno besedilo). Izdala ga bo upravna enota, na zavodu za zaposlovanje pa bodo izdali soglasje k temu dovoljenju. Zavod za zaposlovanje bo delovna dovoljenja še naprej izdajal za državljane Hrvaške v prehodnem obdobju, državljane BiH in za sezonska dela v kmetijstvu in gozdarstvu do 90 dni. Tako določa novi Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki se bo začel uporabljati 1.9. 2015. Enotno dovoljenje izdano na podlagi Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev bo tujcem iz tretjih držav omogočalo vstop v našo državo ter bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. S tem bo prosilcem za dovoljenje omogočen enostavnejši postopek pri upravni enoti po načelu: vse na enem mestu. Tujci, ki bodo v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, torej ne bodo več potrebovali dveh različnih dovoljenj. Enotno dovoljenje bo združilo in nadomestilo dovoljenje za prebivanje, ki so ga doslej izdajale upravne enote, in delovno dovoljenje, ki so ga izdajali na zavodu za zaposlovanje. Do 31. 8.2015 se vloge za zaposlitev ali delo tujcev oddajo pri zavodu za zaposlovanje na dosedanjih obrazcih, po dosedanjih predpisih in postopkih. Te vloge bo zavod za zaposlovanje obravnavali in o njih odločali enako kot doslej, torej na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Delovna dovoljenja, ki so bila izdana v skladu z omenjenim zakonom, ostanejo veljavna do izteka njihove veljavnosti. S1.9.2015 pa bodo upravne enote začele sprejemati vloge za enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev. Te vloge bodo upravne enote obravnavane po novih predpisih in postopkih, na podlagi Zakona o tujcih ter Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Prosilci bodo vlogo za enotno dovoljenje lahko oddali na upravni enoti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v matični državi. V postopku za enotno dovoljenje, ki ga bo vodila upravna enota, bodo na zavodu za zaposlovanje izdali soglasje k temu dovoljenju, če bodo izpolnjeni zakonski pogoji za posamezno vrsto soglasja. Postopek izdaje soglasja se bo začel po uradni dolžnosti na zahtevo upravne enote. To pomeni, da prosilcem za enotno dovoljenje po oddaji vloge ne bo potrebno pridobivati soglasja k temu dovoljenju. Upravna enota bo po uradni dolžnosti sama začela postopek pridobitve soglasja pri zavodu za zaposlovanje. Soglasje k enotnemu dovoljenju bo zavod za zaposlovanje lahko izdal za: • zaposlitev, samozaposlitev ali delo, • zaposlitev, podaljšanje zaposlitve, pisno odobritev zaradi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, • modro karto EU, • napotene delavce, • usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev, • individualne storitve tujcev, • delo zastopnika, ki je daljše od 90 dni v posameznem koledarskem letu, ali • sezonsko delo v kmetijstvu, ki je daljše od 90 dni. Za izdajo enotnega dovoljenja za samozaposlitev tujca ne bo potrebno soglasje. Tujci se bodo lahko samozaposlili po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Sloveniji. Navedeni pogoj glede prebivanja ne bo veljal, če bo tujec vpisan v poslovni register kot oseba, ki bo opravljala samostojno poklicno dejavnost. Delovna dovoljenja, ki jih bodo izdajali na zavodu za zaposlovanje, bodo še naprej potrebna: • za sezonska dela v kmetijstvu in gozdarstvu do 90 dni (po novem Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev), • za zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine (na podlagi Sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki se izvaja od 1.3.2013) ter • za zaposlitev hrvaških državljanov v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji, v prehodnem obdobju po vstopu Hrvaške v EU (po Zakonu o podaljšanju prehodnega obdobja pri prostem gibanju hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov, ki velja od 1.7.2015). Hrvaški državljani potrebujejo za zaposlitev v Sloveniji delovna dovoljenja vsaj do 30.6.2018. Podjetja iz držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice, ki bodo v Sloveniji izvajala storitve z napotenimi delavci, ter podjetja iz tretjih držav, ki bodo v Sloveniji z napotenimi delavci izvajala kratkotrajne storitve dobave blaga ali servisiranja, bodo morala začetek izvajanja teh storitev prijaviti pri zavodu za zaposlovanje. Enako bodo morali začetek dela prijaviti vsi tujci, ki bodo opravljali kratkotrajno delo zastopnika do 90 dni v posameznem koledarskem letu. Takšni tujci morajo biti vpisani v sodni register Slovenije kot zastopniki pravne osebe. Nekatere skupine tujcev bodo tudi po 1. 9. 2015 imele pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. To pomeni, da bodo lahko opravljale delo, se zaposlile ali samozaposlile brez dovoljenja. Ta pravica vsekakor ostaja za državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice. Le državljani Hrvaške v prehodnem obdobju po vstopu v EU še naprej potrebujejo dovoljenje za zaposlitev. Vodja oddelka, Brigita Mernik Reportaža ì É ODPRTJE NA GRMOVEM VRHU Operacija »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini«, je bila delno financirana iz Kohezijskega sklada Evropske unije, izvajala se je v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete Varstvo okolja - področje voda, ter s prednostnimi usmeritvami - Oskrba s pitno vodo. Operacija prispeva k učinkovitejši oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Velenje, občine Šoštanj ter občine Šmartno ob Paki. V okviru projekta bomo zgradili naslednje objekte:, 43,5 km magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja, tri čistilne naprave za pitno vodo in daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev. Med cilje so bili uvrščeni zagotavljanje varne, zanesljive in trajnostne oskrbe s pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline, povečanje števila priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju za 1.730 prebivalcev, zmanjšanje vodnih izgub s preko 30 % na manj kot 25 % ter zmanjšanje števila prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi (za 3.800 oseb na območju Šmartnega ob Paki) in ne nazadnje medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki je postal učinkovitejši, zanesljivejši in cenejši tako glede delovanja kot tudi vzdrževanja. Ker smo o poteku te »mega« investicije sprotno informirali, v prispevku poročamo pretežno o zadnjem dogodku, tiskovni konferenci v vili Široko ter predaji namenu objektov in tehnološkega sistema za pripravo pitne vode na Grmovem vrhu v Florjanu. Partnerji v projektu v družbi z novinarji so si povedali vse, kar sodi k desetletnemu delu na tako obsežnem projektu V izbranem ambientu vile Široko v Šoštanju so se v petek, 11. septembra zbrali na novinarsko konferenco predstavniki občin Šmartno ob Paki, MO Velenje ter občine gostiteljice Šoštanj, predstavniki koordinatorja projekta Celovita oskrba šaleške doline s pitno vodo Komunalnega podjetja Velenje, izvajalca del pri izgradnji čistilnih naprav Esotech d.d., predstavniki vključenih ministrstev RS, partnerskih družb, podjetij, strokovnih služb, občin ter upravnih institucij. Številčna udeležba Župan občine Šoštanj Darko Menih zadovoljen ob zaključku tako obsežnega za krajane pomembnega dela Foto: Jože Miklavc Ključ do zavidljivega uspeha je bil v strokovnosti ter partnerskem zaupanju. Foto: Jože Miklavc Na tiskovni konferenci o zaključku projekta v prvi vrsti tudi najzaslužnejši koordinatorji in operativci. Foto: Jože Miklavc f i .. medijev je prepričala o pomenu zaključnega dogodka, odprtja naprav za pripravo pitne vode na Grmovem vrhu (ki je sledilo) ter celotne operacije. Po kulturnem programu, ki sta ga izvedla kvartet Zarja pod vodstvom Mirana Šumečnika ter Oktetua TEŠ, so se pri poročanju zvrstili župani Mestne občine Velenje - Bojan Kontič, občine Šoštanj - Darko Menih ter Šmartno ob Paki - Janko Kopušar. Menih je med drugim dejal, da je za občino Šoštanj in vso dolino velik praznik, saj dajejo v uporabo kompleks čistilnih naprav za pitno vodo na Grmovem vrhu ter s tem eno največjih pridobitev za celotno skupnost. Odkar so občine samostojne, pa so delovale v tem obsežnem delu, kot ena. Zahvalil se je obema županoma in poudaril dobro sodelovanje med občinami, zahvalil se je tudi strokovnim sodelavcem in vodstvu Komunalnega podjetja Velenje ter delniške družbe Esotech. Kot Kontič je tudi sam poudaril v tem primeru odlično sodelovanje s službami ministrstev ter drugih, lokalnih institucij. Ker je to izjemno pomembna pridobitev za občane občine Šoštanj, saj je velik del infrastrukture prav na tem področju, je izrazil veselje tudi v imenu občanov, sodelavce in svetnike občine Šoštanj pa je odkrito pohvalil in se jim zahvalil za trud in strokovno opravljeno delo. Velik uspeh so si odgovorni za projekt pošteno delili tudi z izrečenimi priznanji Veselje nad uspehom je izrazil tudi Janko Kopušar, ki je menil, da je povezanost vodovodnega sistema z večjim, zanesljivejšim in s takšnim, ki bo dolgoročno zagotavljal kakovostno oskrbo z najnujnejšim virom preživetja. O poteku izgradnje je s pozicije osrednjega koordinatorja spregovoril tudi dr. Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje ter poudaril kakovost izvedenih del ter odlično sodelovanje s partnerji v projektu, domačimi in tujimi dobavitelji ter izvajalci gradbenih del, opreme, instalacij ter komunikacijskega sistema. Bojan Kontič pa je izpostavil dejstvo, da so se tokrat še posebej racionalno obnašali vsi strokovnjaki ter odgovorni vodje, ki so izvajali dela v rokih (tudi pred pogodbenimi roki) ter projekt pripeljali do konca s kar šest milijonskim prihrankom od pogodbenih zneskov 41,400.000 € (pri čemer je bila skupna obremenitev za lokalne skupnosti le 13 milijonov €, samo pri izgradnji naprav za čiščenje vode na Grmovem vrhu so privarčevali 92,500 €, op.avt.!). Z navdušenjem in skoraj čustveno je o velikem projektu, ki bo Esotechu d.d. in njihovim poslovnim partnerjem dobra popotnica in referenca za v prihodnje, pa je nagovoril prisotne njihov predsednik uprave, direktor Marko Škoberne. Preden je bila odpeta še zadnja pesem domačih »slavčkov«, sta misli zadovoljstva in sodelovanja predstavila še generalni direktor Direktorata za vode in investicije Leon Behin ter vodja Sektorja za kohezijo Blaž Mozetič. Zgovorni so tudi podatki in številke o projektu Na izgrajenih napravah za pripravo pitne vode (obstoječa naprava Grmov vrh, Čujež in Mazej) se je zaključilo enoletno obdobje poskusnega obratovanja, ki je bilo namenjeno postopnemu priključevanju objektov, testiranju in optimiranju procesov ter odpravi morebitnih tehničnih napak. Vse tri naprave za čiščenje vode uporabljajo metodo ultrafiltracije, ki velja za eno najsodobnejših tehnologij na svetu, ki za svoje delovanje ne uporablja nobenih kemičnih sredstev. Letos je bila zaključena tudi gradnja zadnjega odseka vodovodnega omrežja, ki obsega naslednje odseke: magistralni vodovod Ljubija, primarni cevovod Konovo, primarni cevovod Severna veja, primarni cevovod Ravne s črpališčem in vodohranom, povezovalni cevovod Velenje-Hrastovec-Cirkovce z dvema vodohranoma, povezovalni vodovod Velenje-Šmartno ob Paki (odsek Lokovica-Gorenje), povezovalni cevovod Velenje-Šmartno ob Paki (odsek Gorenje-Šmartno ob Paki), primarni cevovod Šmartno ob Paki (odsek črpališče Šmartno ob Paki—Rečica), magistralni vodovod Paka. Evropska unija in RS sta za operacijo namenili 81,45 % oz. 23,7 mio €, preostali delež v višini 18,55 % so financirale občine soinves-titorke, in sicer Mestna občina Velenje v višini 3,7 mio €, Občina Šoštanj v višini 1 mio € ter Občina Šmartno ob Paki v višini 0,7 mio €. Davek na dodano vrednost v znesku 6,4 mio € so si občine poračunale. Slovesnost na Grmovem vrhu s kozarci vode Prav je, da ne mine nobena prava »delovna zmaga« brez kulturnega vzdušja. Tako je bilo tudi ob slovesnosti pred uradno otvoritvijo naprav za pripravo pitne vode na Grmovem vrhu. Tam se je zgodba s tiskovke ponovila v večinskem in vsebinskem delu z istimi predstavniki lokalne skupnosti Šaleške doline ter direktorji izvajalskih institucij in firm. Po sprejemnem koncertu Pihalne godbe Zarja (kje pa manjkajo, če gre za prave stvari?, op.avt.), so še enkrat odpeli pesmi, povezane z naravo, ljudmi in vodo gospodje okteta TEŠ (ki je tokrat pel kot septet). Voditeljica Andreja Petrovič pa je nato vabila na oder, okrašen s prazničnim cvetjem ter zastavami in napisom »xxx«. Ko so se s pozdravi, čestitkami ter besedami zahval ter priznanja še enkrat zvrstili trije župani, Kontič, Menih ter Kopušar. Direktor Esotecha je vsem trem vročil ustekleničene vzorce »najboljše pitne vode v dolini, v Sloveniji, v Evropi in na svetu...na planetu«. Pred množico gostov in sodelujočih predstavnikov lokalne skupnosti, izvajalcev v projektu, dveh županov sosednjih občin Mozirje in Nazarje, Ivan Suhoveršnik in Matej Pečovnik (od koder že desetletja dan za dnem priteka zelo kakovostna voda iz potoka Ljubija), se je otvoritvena slovesnost prevesila h končnemu dejanju. Predstavniki projekta, tudi ena najzaslužnejših v imenu koordinacije v projektu Nataša Šket, so si vsak iz svoje pipe natočili kozarce vode in z njo simbolično nazdravili. Na uspeh. Na novih 30 let zanesljivega delovanja sistema oskrbe s pitno vodo v šaleški dolini in pod Goro Oljko! Nato so prerezali trak pred vstopnimi vrati v tehnološki hram za pripravo pitne vode. (Videti in se čuditi!, op. avt.). Zaključna prireditev je po ogledu obrata za pridobivanje kakovostne pitne vode prešla v srečanje družabnikov, pogovore o detajlih gradnje ter tisti del srečanja, ko so mnogi vodo zamenjali za šampanjček in ob dobri, zasluženi malici še kozarček dobrega vina. Takšnih zmag, tako pomembnih skupnih projektov najbrž še kmalu ne bo več v tej dolini. A s sposobnimi, korektnimi ljudmi, kakršni so sodelovali v izgradnji 43 km novega vodovodnega omrežja, sistema čistilnih naprav ter drugih gradenj, bi se z razvojem in po pojemanju gospodarske krize, le še našlo. Temu naproti pa tudi malce prijetne zabave, ki je sledila na Grmovem vrhu. Jože Miklavc Voda ta življenjska tekočina je vse bolj pogosta tudi v čašah simbolike tokrat kot zdravica ob velikem investicijskem podvigu. Foto: Jože Miklavc Intervju Piše: Milojka B. Komprej P i BODIMO PONOSNI Vsakoletni intervju z županom občine Šoštanj je stalnica septembrskega Lista. Ne zaradi intervjuja samega, ampak zaradi priložnosti, da enkrat letno preletimo kaj se je zgodilo v občini. Letos pa sva z županom Darkom Menihom posegla še nekoliko nazaj, pravzaprav dvajset let nazaj, ko je s 1.1.1995 ponovno zaživela občina Šoštanj. Kako je zaživela in kako še živi. Preberite, izvedite ali pa se spomnite. Bilo je... Letos mineva 20 let delovanja Občine Šoštanj. Kot človek, ki je bil na nek način vedno vpet v javno življenje (športni pedagog in ravnatelj OŠ), se gotovo spomnite nastanka, ozirom ponovnega zagona Občine Šoštanj. Dovolite nekaj vprašanj iz preteklosti. Mogoče poznate začetke delovanja. Statut, zastava, grb? V letu 1995 ob ponovnem zagonu Občine Šoštanj je bilo potrebno sprejeti vse potrebne dokumente za nemoteno delovanje občine. Konstitutivna seja takratnega Sveta je bila že konec decembra 1994, vendar je delo steklo z začetkom leta 1995, zato letos tudi praznujemo 20. obletnico. Tudi premoženjska bilanca je bila narejena na dan 31. 12. 1994. Postopno je naša občina sprejemala dokumente, ki so nadomestili skupne velenjske. Na 4. redni seji Sveta je bil 20.04.1995 sprejet odlok o grbu in zastavi. Prvi župan je bil vaš pokojni brat Bogdan Menih. Županoval je več kot en mandat. Žal je umrl. Ste bili v tistem času neposredno ali posredno vpeti v delo občinskih organov? Niti eno niti drugo. Takrat sem bil učitelj športne vzgoje na OŠ Karla Destovnika Kajuha. To delo, in kasneje delo ravnatelja, sem z veseljem opravljal. Poleg tega sem večino prostega časa namenjal odbojki in sedeči odbojki. Pa poznate snovalce prve občinske politike? Nekatere med njimi zagotovo. Kot ste že sami omenili, je bil župan moj brat Bogdan, med svetniki pa je bil kot edini vse dosedanje mandate zdajšnji podžupan Viki Drev. Tudi večino ostalih prvih svetnikov osebno poznam, vendar se takrat za politiko nisem zelo zanimal. Zanimiv je podatek, ki ga najbrž marsikdo ne ve več. Tudi gospod Marjan Jakob je bil vmes župan. Če se prav spominjam, je bil takrat Marjan Jakob podžupan in je v času po Bogdanovi smrti izvrševal tekoče posle do novih volitev, in sicer je bil imenovan za začasnega župana od 16.09.1999 do nadomestnih volitev (prvi krog -28.11.1999, drugi krog 12.12.1999). Častni občan Občine Šoštanj je najvišji naziv, ki ga prejme občan neke občine za posebne zasluge. Kar dva častna občana sta ga dobila posthumno. Bogdan Menih in Viktor Kojc. Škoda je, da bolezen prehiti takšne dogodke, saj bi bilo prav, da ljudje vidijo, da je bilo njihovo delo opaženo. So še drugi prejemniki tega častnega naziva v teh letih delovanja? Čisto vsako leto Občina Šoštanj ni podelila tega častnega naziva. Prav je tako, saj je to priznanje, ki si ga je potrebno resnično zaslužiti. Sicer so ta priznanja do sedaj prejeli: 1996 - Jože Pribožič, 1997 - Matjaž Natek, 1999 - Bogdan Menih, Anka Jazbec, 2000 -Viktor Kojc, 2001 - Jaroslav Vrtačnik, 2004 -Janez Poles, 2008 - dr. Cvetka Tinauer, 2009 - dr. Uroš Rotnik in Jože Svetina, 2010 - dr. Milan Medved, 2011 - Anton Zvone Čebul, 2014 - mag. Vilma Fece. Po dvajsetih letih delovanja občine Šoštanj se je v kraju marsikaj spremenilo. Vemo, da poznate veliko dogodkov iz preteklosti, a vendar....Kaj se je po vaše v občini zelo spremenilo na področju gospodarstva? Nekaj ključnih sprememb? Na tem področju je ključen propad večjih podjetij. Na prvem mestu je zagotovo Tovarna usnja Šoštanj, sledi Gorenje - NO, Patria, Lesna, žage, Galip - Veplas, Borovo, Železnina, Elektrotehna, Peko, Potrošnik, Klavnica-mes-arija-predelava, Kovinarstvo, Surovina - odpad, Veterina. Čeprav v osnovi nista šoštanjski podjetij, je našo občino zagotovo zaznamoval tudi propad Elkroja in seveda Vegrada. Zaradi propada teh podjetij je bilo potrebno iskati druge možnosti, zato se je razvilo kar nekaj malih in srednjih podjetij, žal pa si je marsikdo moral poiskati kruh drugod. Gotovo ste zaprtje Tovarne usnja Šoštanj doživljali tudi kot ravnatelj šole? Preko otrok odpuščenih delavcev.... Takšna stvar človeka prizadene že sama po sebi. 400 ljudi je ostalo na cesti brez odpravnine. To je bil prvi stečaj v Šaleški dolini. Kot ravnatelj pa sem to doživljal še intenzivneje, saj smo občutili stiske otrok, katerih starši so ostali brez službe. Ko so prizadete družine in otroci, je vse skupaj še težje. Tovarna usnja je bila pokrovitelj OŠ KDK, ki je tako dobivala finančno pomoč za svoje boljše delovanje. V kateri fazi so bili postopki za izgradnjo Muzeja usnjarstva, ko ste nastopili funkcijo župana? Decembra 2006 sem nastopil funkcijo župana in takrat so bile že ideje za postavitev muzeja. V letih 2008 in 2009 smo nadaljevali z delom, zagotovljena so bila evropska sredstva, Občina je uspela s prijavo na razpisu. Kako živi Muzej danes? Muzej deluje pod okriljem Muzeja Velenje. Postavili smo ga v spomin številnim usnjarjem, ki so prav gotovo zaznamovali življenje v občini. Zaposleni se zelo trudijo privabiti obiskovalce, vendar so časi za muzejsko dejavnost težki. V šoštanjskem muzeju so tako usmerjeni v pedagoške programe, privabljajo šole in vrtec, z dodatnimi prireditvami pa bogatijo svoj program in s tem tudi večajo svojo prepoznavnost. Tukaj mislim predvsem na zanimive goste, ki klepetajo pod Pustim gradom, Filmske večere in podobno. Tudi šole so se rušile in gradile nove. Kdaj, kako? Resje. Kar stisne me pri srcu, ko pomislim, koliko šol smo porušili, koliko zaprli. Najprej je 1.9.2003 zaradi premajhnega števila vpisanih otrok zaprla svoja vrata podružnična šola v Belih Vodah. Objekt sicer še stoji, vendar ga uporablja krajevna skupnost, del pa je urejen kot stanovanje. Belim Vodam je leta 2008 sledilo zaprtje podružnice v Zavodnju. Tam smo zaradi izgradnje novega doma 2010 šolo porušili. V novem domu smo zagotovili dva prostora, ki omogočata izvajanje pouka, v kolikor se bo to v prihodnje izkazalo za potrebno. Letos smo bili zaradi vpisa le štirih otrok prisiljeni zapreti še podružnično šolo v Ravnah. Porušili smo tudi obe nekdanji šoštanjski osnovni šoli: OŠ KDK s telovadnico in OŠ Biba Roeck s kuhinjo. Obe sta zamenjala lepa nova moderna objekta. Nekaj pridobimo, nekaj izgubimo. Današnji osnovnošolci ne poznajo več rivalstva med odbojkarsko KDK in košarkarsko Biba Roeck šolo. Takšna zdrava konkurenca znotraj kraja je bila koristna. Vendarle pa imamo danes lepo veliko šolo( in moderno športno dvorano), ki žanje uspehe na številnih področjih - od znanja preko kulture do športa. Na mestu Biba Roeckove šole je »zrasel« nov vrtec, ki je ponos Šoštanja. Vsi obiskovalci so navdušeni, zadovoljni so tudi uporabniki, kar je za občino najpomembneje. Krajevna skupnost Zavodnje-Šentvid. Mogoče veste, kdaj so se krajani Šentvida odcepili od Zavodnja? Krajani Šentvida so 10.03.1996 na zboru krajanov odločili za svojo krajevno skupnost. Mislim, da so prvič na volitvah volili svoje predstavnike v letu 06.12.1998. Spomnim se časov, ko je zaradi izkopavanja premoga pod ozemljem občine Šoštanj prihajalo do velike degradacije okolja. V letu 1996 je Direkcija za rudna bogastva potrdila predlog prostorskega plana občine oziroma umaknila iz eksploatacijskega območja jamo Šoštanj in Topolšica. Vsaj kolikor se jaz spominjam, je bila to podlaga za sprejem prostorskega plana za občino, ki je bil potrjen leta 2000 (ULOŠ 7/2000) S tem so bile občini dane možnosti razvoja. Koliko se spominjate tistih dogodkov, kot občan ali pa kot prebivalec Topolšice? V tistih časih se je veliko govorilo o izkopavanju premoga na področju Šoštanja, proti Metlečam in vse do Topolšice. S spremembo rudarske politike izkopavanja je bilo leta 2000 uradno potrjeno, da na tem področju ne bodo več odkopavali. Vsi smo si oddahnili, lahko smo začeli graditi, obnavljati hiše in postavljati prizidke. Družbene aktivnosti so ponovno zaživele. V Topolšici nismo več premišljevali o nakupu čolnov. Ta prostorski plan je bil podlaga za gradnjo in širitev samega mesta, pa tudi Topolšice. Kolikokrat se je še nadgradil ali spremenil? Potem, ko so priprave dokumentacije za Občinski prostorski načrt (OPN) stekle že pred letom 2007, in je sledilo nekajletno sprejemanje in prilagajanje novi zakonodaji, konec leta 2008 pa je nastal prvi osnutek OPN, (ki sta ga kasneje zaradi ponovitev postopka nadomestila dva nova osnutka), je bilo gradivo konec leta 2014 javno razgrnjeno. OPN bo vseboval tako strateški kot izvedbeni del in bo obsegal območje celotne občine. Gre za izjemno kompleksen projekt, kjer je potrebno upoštevati in uskladiti določila zakonodaje, dognanja obsežnih prostorskih analiz, strokovni vidik, usmeritve s strani cca 40 različnih resorjev ter tudi želje posameznih občanov. Javna razgrnitev z javno obravnavo je potekala v oktobru in novembru 2014, vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostorov pa smo na občini pridobili v prvi polovici letošnjega leta. Odziv občanov na javno razgrnitev OPN je bil pohvalno velik. Uradne pripombe približno 100 različnih predstavnikov javnosti smo preučili in jih v okviru zakonodaje tudi upoštevali. Letos prenavljate Trg svobode, mislim, da je bilo leta 2000 ali 2001 ko se je urejeval Trg b. Mravljakov. Občani dostikrat kritizirajo ureditev, sploh glede parkirišč, nefunkcionalnosti...bo tudi ta, nekoč osrednji šoštanjski trg, še doživel kakšne popravke? Tudi o Trgu bratov Mravljakov veliko razmišljamo. Ravno zadnjič smo se pogovarjali, kako značilen je ta trg za Šoštanj. V vseh obdobjih zgodovine se ni dosti spreminjal. Poleg ureditve mu je potrebno dati tudi primerno vsebino. Na desni strani, gledano proti Paki, izvajajo nekaj kvalitetnih dejavnosti: Dom upokojencev, Mestna galerija, Medgeneracijsko središče in ne nazadnje tudi zasebna dejavnost izvajanja rojstnih dni za otroke. Na drugi strani ceste pa je žal precej praznih lokalov in objektov, ki so v žalostnem stanju. Občina je prenovila objekt, ki ga je lahko, in v njem uredila stanovanja. Drugje je problem lastništvo. Tudi Kajuhov park je lepo urejen. Bi lahko rekli, da je tudi oživljen do prave mere? Kar nekaj prireditev izvajamo v Kajuhovem parku. Nikoli pa ni tako, da ne bi moglo biti še boljše. Funkcijo župana ste prevzeli za Milanom Kopušarjem leta 2006. Zdaj ste župan že tretji mandat, se vaš pogled na županovanje zdaj zelo razlikuje od takratnega? In če, v čem? Dokler stvari ne spoznaš »od znotraj«, si težko predstavljaš, s čim vse se na Občini pravzaprav moramo ukvarjati. Na eni strani so želje in zahteve občanov, na drugi zakonske omejitve, ob vsem tem je potrebno upoštevati finančne omejitve občinskega proračuna. V bistvenem delu pa se moj pogled na županovanje ni spremenil. Od nekdaj sem si in si bom tudi v prihodnje prizadeval za razvoj naše občine in čim boljše življenje naših občanov. Pravzaprav sva lani delala intervju tik pred volitvami in vam najbrž uradno še nismo čestitali. Zmaga je bila več ali manj gladka in mislim, da ste v delovanju občinskega sveta dosegli dober sporazum? Hvala za čestitke. Zmagal sem res v prvem krogu. Občinski svet deluje dobro. Kar nekaj je novih imen, mladih, kar vsekakor daje najvišjemu občinskemu organu dodatno težo. Poznajo se nove ideje, ki jih tudi že uresničujemo. Pri ključnih odločitvah so svetniki večinoma enotni,ne glede na politično pripadnost, na kar smo lahko v naši občini zelo ponosni. Ko sem vas lani vprašala, kaj bi naredili, če bi spet postali župan in imeli neomejena sredstva, ste med drugim rekli, da bi izgradil koncertno dvorano, preuredil in oživil trge v mestu, dogradil športni park Široko z letnim bazenom, zgradil obvoznico in železniški podhod pri šoli, uredil okolico jezera z varnimi kopališči in mestom na vodi, omogočil zastonj javni prevoz. Vemo da sredstev ni neomejenih, župan pa ste. Kaj mislite, kaj od prej naštetega boste lahko uresničili? Neomejena sredstva so pravljica, o kateri lahko samo sanjamo. Nekaj malega pa nam bo mogoče le uspelo. Trg svobode v grobem namreč že kaže svojo končno podobo. Pridobili smo idejni projekt za rekonstrukcijo in dozidavo glasbene šole. V njej ne bo koncertna dvorana, bodo pa prostori za učence glasbene šole, pevce Svobode in člane Pihalnega orkestra Zarja. Kar je na kulturnem področju zagotovo izjemna pridobitev. Nad športnim parkom sicer še nismo obupali, vendar se zaradi finančnih sredstev njegova realizacija oddaljuje. Ponosni pa smo na športna igrišča ob Tresimirjevem parku. Prepričan sem, da bo ta prostor postal prostor druženja vseh generacij. Verjetno poznate občine po Sloveniji, ki letos ravno tako slavijo 20 let delovanja. Bi rekli, da se je občina Šoštanj razvijala primerljivo? Zagotovo. Na nekaterih področjih, na primer na področju infrastrukture, smo zagotovo med bolj razvitimi občinami v Sloveniji. Kaj menite, bi se občani dandanes spet izrekli za samostojno občino? Jaz bi se, težko pa je govoriti v imenu drugih. Mislim, da ima vsaka samostojna občina večje možnosti za uresničevanje svojih ciljev. Obstajajo resne namere, da bi se manjše občine spet ukinjale? Veliko se govori o ukinjanju manjših občin. Gre pa za občine z manj kot 5.000 prebivalci, v naši občini pa je prebivalcev več kot 8.700. Mislim pa, da prebivalci manjših občin ne bodo dovolili njihovega ukinjanja. Ko nekomu nekaj daš, je to težko vzeti. Kako boste oziroma, kako obeležujete 20 letnico delovanja? Menda je letos kar nekaj »okroglih« v Občini? Res je letos v naši občini velik jubilantov. 20 let praznuje TD Skorno, TD Lajše, 20 let praznuje tudi Ženski kegljaški klub Šoštanj in seveda naš List. Letos mineva že 95 let od ustanovitve Nogometna kluba Šoštanj, 95 let Bolnišnica Topolšica, le pet let mlajši je Pihalni orkester Zarja. 60 let Taborniki Topolšica, 65 let že pojejo člani pevskega zbora Društva upokojencev, abrahama pa so dočakali člani moškega Kegljaškega kluba Šoštanja in člani OK Šoštanj-Topolšica. 45 let je od ustanovitve Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, 30 let Šahovski klub, 40 let poje Moški pevski zbor Ravne, 10 let je, odkar so se začeli organizirano družiti v Belih Vodah v okviru Kulturno športno turističnega društva Vulkan, 10 let Naravovarstvena zveza Smrekovec Dvajsete obletnice občine pa se bomo spomnili na osrednji proslavi ob občinskem prazniku. Pa se še malo ozriva po minulem letu. Ni bilo tako stresno kot leto 2012, ko so bile poplave, leto kasneje suša ali pa lani, ko je norel žled. Pravzaprav moramo biti hvaležni za dokaj mirno leto. Je res šlo čisto brez težav? Leta še ni konec, a upamo, da večjih ujm ne bo. Brez težav pa ni šlo, saj letos sredstva namenjamo predvsem odpravi posledic naravnih nesreč, ki so v zadnjih letih prizadele našo občino. Za odpravo posledic sedmih plazov smo tako prejeli od države 428.000 evrov, Občina mora zagotoviti zgolj sredstva nadzora in DDV ter projektno dokumentacijo, tako da imamo v proračunu predvidenih 108.000 evrov. Ministrstvo za infrastrukturo je dalo 67.000 evrov za brežino pri TEŠ. Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo je dalo za igrišče Tresimir 44.000 evrov. Fundacija za šport je dala 85.000 evrov prav tako za igrišče Tresimir. V pretekli številki sva s podžupanom Vikijem Drevom kar na veliko spregovorila o projektih, ki jih vodi Občina. Sva kaj pozabila? Nekaj malega že. Nadgradili smo BICY projekt, namreč poleg obeh postaj v Šoštanju smo postavili še eno v Metlečah in eno v Topolšici. S sodelovanjem s krajevnimi skupnostmi je bilo urejenih še nekaj cest. Uredili smo še nekaj ekoloških otokov in postavili novo avtobusno postajo v Zavodnju. S Pošto Slovenije smo se dogovorili, da pošta v Topolšici ostane. Prav tako smo se z Deželno hranilnico dogovoril, da bodo pri hotelu postavili bankomat. Kako napreduje obnova Trga svobode? Bo končan v roku? Trg bo, kljub temu da so odkrili vodnjak in več kot 200 let staro cesto, dokončan do 23. oktobra. Poklicali smo predstavnike Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje, s katerimi smo se dogovorili, da je v interesu vseh, da vodnjak ohranimo in ga primerno uredimo ter postavimo javnosti na ogled. Ocenili pa so, da cesta nima takšnega pomena in vrednosti, da bi jo bilo potrebno ohranjati. Pa tržnica? Čeprav je to najbrž vprašanje za krajevno skupnost, pa vendar tudi Občina sodeluje, vsaj pri pripravi dokumentacije, kolikor vem. Pri tržnici imamo precej težav in je za zdaj gradnja ustavljena. Projekt je bil pomanjkljiv, zato je potrebno najprej urediti to, preden lahko nadaljujemo na gradbišču. Ob tem želim poudariti, da s Krajevno skupnostjo Šoštanj delamo pri tem z roko v roki in skušamo s skupnimi močmi čim prej nadaljevati delo na terenu. Vsi se strinjamo, da mora biti vse zgrajeno dobro, čeprav s kakšnim mesecem zamude. Projekt je vreden 242.000 evrov, od tega Občina prispeva 120.000 evrov. Vrtec deluje eno leto, lani septembra so se odprla vrata najmlajšim. Kako spremljate delo vrtca? V vrtcu sem res veliko. Rad se odzovem vabilu ravnateljice ali otrok, ki večkrat pridejo na Občino in nas povabijo na kakšno druženje. Vselej pripravijo prisrčen program. V vrtcu so v tem letu organizirali številna srečanja ravnateljev in tudi drugih zainteresiranih iz vse Slovenije. Tega prej niso mogli, saj niso imeli primernega prostora, da bi jih gostili. V našem vrtcu delajo resnično kvalitetno. To se vidi pri zadovoljnih otrocih, predvsem pa to priznavajo starši, ki radi oddajo otroka v vrtec. Ne smemo pa pozabiti, da vrtec ni samo v Šoštanju, temveč tudi v Topolšici in Gaberkah. Podružnično šolo v Topolšici smo letos uredili v skladu z zahtevami požarne zakonodaje, prostori tam so svetli in veliki, v Gaberkah pa skupaj s krajevno skupnostjo v prihodnje načrtujemo širitev doma, s čimer bo vrtec dobil večje prostore. Sedaj imajo dve igralnici, od katerih je ena res majhna. Mogoče vam je znan podatek, koliko je letos vpisanih otrok? Tako kot zadnja leta se tudi letos število otrok giblje okrog 350. Imamo 21 oddelkov, 15 v Šoštanju, 4 v Topolšici in 2 v Gaberkah. Lani niste načrtovali zaposlitev, najbrž tudi odpuščanj ne. Je stanje enako? Število zaposlenih v vrtcu je odvisno od števila otrok in oddelkov. Ker se število oddelkov ni spreminjalo, ostaja število zaposlenih v šoštanjskem vrtcu enako, kot je bilo. Vprašanje Termoelektrarne se ponavlja iz leta v leto. Zdi se, da je lokalna skupnost v zadnjem letu doživela popolno odcepitev od našega največjega gospodarskega objekta. Oziroma obratno. Kako ocenjujete to situacijo? Iz leta v leto imamo vse večje težave s sodelovanjem s TEŠ. Končno smo podpisali odškodninski sporazum za občino in krajevne skupnosti. Sporazum velja tudi za leto 2016, po tem letu pa bomo zagovarjali rento po vzgledu občine Krško. Kljub težki gospodarski situaciji smo s pogovori že začeli, in sicer s TEŠ, HSE in Premogovnikom. V letošnjem letu sta TEŠ in HSE odpovedala vsa donatorska in sponzor- ska sredstva. Najbolj so prizadeti športni klubi, katere bomo reševali s sredstvi iz proračuna. Torej glede rente še ni vse zamujeno? Glede rente še ni nič zamujeno. Dogovore bomo v prihodnje povečali in poostrili, tako da bomo v najkrajšem času prišli do pričakovanih rezultatov. Pa še...Šoštanjčani radi povedo, da se je vedno ob gradnji bloka tudi kaj zgradilo v Šoštanju. Bloki, ceste, nekoč bazen.... Glavni očitek je, da se sedaj ni nič in da je Šoštanj zamudil lepo priložnost, da bi se mogoče uredila infrastruktura okoli jezera, dokončal športni park, plačal vrtec....koliko so takšna pričakovanja še realna? Občina Šoštanj je v letu 2008 pričela s postopkom priprave Občinskega podrobnega načrta (OPPN) za blokovno gradnjo v Metlečah. Cela soseska nizkih vila blokov je bila sprva načrtovana kot nastanitvene kapacitete delavcev inženirjev, ki so prišli v Šoštanj ob gradnji bloka 6 TEŠ, po izgradnji pa bi se stanovanja prodala na trgu. Tako bi mesto v zameno za privolitev v nov termoelektrarniški blok na svojem območju na drugi strani pridobilo urejeno sosesko s prijetnimi stanovanjskimi enotami. Žal pa se je postopek kasneje prekinil, saj investitorja nismo imeli. Ta projekt je še vedno aktualen. Kar smo dobili, je rondo in nekaj parkirnih prostorov ob Pilonu. Tudi prezračevalnega jaška, ki je bil obljubljen, niso speljali v hladilni stolp. Ves čas dogovorov so vsi vodilni držali figo v žepu. Pri prezračevalnem jašku bomo vztrajali, saj ta povzroča neznanski smrad po mestu. Objekt vrtca Lučka doživlja preureditev. Je ideja oziroma je projekt naselitve vrtca z društvenimi dejavnostmi uspel? Štiri društva, ki so v tem objektu dobila svoje prostore, so v začetku leta z izjemno vnemo dan za dnem urejala ta objekt. Vsak, ki je kdaj prenavljal kaj starega, ve, da je to mukotrpno delo. To so bili namreč ljudje, ki so zjutraj delali v službi, popoldan pa v Lučki. Čez poletje je ta delovna vnema nekoliko padla, sedaj se člani društev ponovno vračajo v Lučko. Ker bo v objektu tudi manjši bar in hostel ter plezalna stena, je potrebno zaradi spremembe namembnosti objekta pridobiti novo uporabno dovoljenje. Vrtec Lučka je uporabno dovoljenje imel, vendar bodo v njem sedaj druge dejavnosti. Prizidek glasbene šole bo pokril potrebe šole, delno tudi društev, kdaj pride na vrsto selitev Zavoda za kulturo? S širitvijo glasbene šole bo celoten Kulturni dom na voljo Zavodu za kulturo. Glasbeno šolo želimo dokončati v prihodnjih dveh letih, nato bo tudi selitev Zavoda realna. Kako je letos s stanovanji? Nekaj preurejate, kajne? Res je. Prostori starih vrtcev Barbka (na Tekavčevi) in Brina (na Kajuhovi cesti) bodo preurejeni v stanovanja. Sedaj smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. V enem izmed bivših prostorov vrtca bo tudi podjetniški inkubator. Sicer pa smo letos izvedli javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in na podlagi prijav izdelali novo prednostno lestvico. Socialno stanje v občini je najbrž primerljivo stanjem po državi. Kot vemo Občina pomaga na več načinov. Kako? Občina Šoštanj se trudi ob nesrečah pomagati svojim občanom. Pri tem so v veliki meri pripravljeni pomagati tudi lokalni podjetniki, ki so se med drugim izkazali ob koncu leta 2014, ko so z boni presenetili družine, ki takšna sredstva najbolj potrebujejo. Občina je v zadnjem letu z denarjem in/ali drugo materialno pomočjo pomagala družinam, ki jih je prizadel požar ali so se zaradi drugih razlogov znašle v brezizhodnem položaju. Ne morem mimo vprašanja beguncev (ljudje, ki množično bežijo iz vojnega območja v Siriji) saj se je, kot vemo, ponudila možnost nastanitve v Zavodnju. Kaj bi to pomenilo za Občino? Mislim v finančnem smislu... Vsi se zavedamo, da je nujno pomagati beguncem, ki prihajajo v Slovenijo. Na Občini čakamo navodila Ministrstva za notranje zadeve. Nekateri zasebniki so ponudili Ministrstvu svoja prazna stanovanja. Če bo do vselitev prišlo, potem čakajo Občino stroški prehrane, prevozov, šolskih potrebščin in še kaj. V pripravljenosti imamo Civilno zaščito in odbore Rdečega križa ter Karitasa. Sama Občina nima praznih stanovanjskih kapacitet, zasebniki pa s svojimi stanovanji razpolagajo sami. Še vprašanje sodelovanja z Občino Tešanj. Podpisan je bil sporazum, kaj bo pomenil za Občino Šoštanj? Mislim, da delim mnenje, da je občina Tešanj lep primer razvoja po vojni v BIH in da imajo vizijo in cilje, ki jih s pomočjo evropskih sredstev tudi pridno uresničujejo. Podpisali smo pismo o nameri z Občino Tešanj iz BIH. Želimo sodelovati na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter v skupnih projektih pri kandidiranju za evropska sredstva. Pomembno je sodelovanje, izmenjava izkušenj in tudi druženje. Sporazum je bil podpisan v Vili Mayer, kjer se zdaj uradno lahko vršijo poroke. Je že bila katera? Za novo mizo? Bila. Tudi že za novo mizo. Vemo, daje poroka ogromen strošek, zato smo veseli, da smo skupaj z Upravno enoto Velenje uspeli zagotoviti, da je Vila Mayer uradni prostor za sklepanje porok, s čimer je strošek za mladoporočence nižji za več kot 100 evrov. Letos je bilo v Vili Mayer že 11 porok, napovedani sta še dve. Od tega sem sam poročil šest parov. Kako boste obeležili občinski praznik? (Mislim tudi na izdajo knjige.) Vsi občani so na dom prejeli zloženko s prireditvami. Vse naštete prireditve sodijo v okvir praznovanj ob občinskem prazniku. Poleg knjige Stopetkrat o Šoštanju v enem odstavku, ki ste jo omenili, bo razstava z ilustracijami in vsebino te knjige v občinski avli. Izpostaviti želim še dogodke na dvorcu Gutenbuchel, otvoritev podjetniškega centra v bivšem vrtcu Brina in seveda otvoritev športnih igrišč ob Tresimir-jevem parku ter tradicionalni Šmihelov sejem. Letošnja novost je golažijada in praznik luči. Dva dogodka, ki bosta potekala na isti dan kot Šmihelov sejem. Vsekakor se obeta zanimiva sobota z zabavnim zaključkom na rokometnem igrišču. V oktobru načrtujemo še odmevno otvoritev Trga svobode, saj je to največji projekt naše občine in gaje potrebno primerno obeležiti. Kako bi nagovorili občane, da se udeležujejo prireditev? Predvsem tiste, ki bi jih lahko pričakovali, pa jih kar preredko vidimo na prireditvah? V občini Šoštanj se vedno nekaj dogaja. Veliko je prireditev, ki jih pripravljajo društva, občinska uprava in Zavod za kulturo, vendar na teh dogodkih opažam skoraj vedno iste občane. Pogrešam predvsem tiste, ki bi morali biti prisotni zaradi svojih službenih položajev ali političnih funkcij. Ponovno poudarjam, da je prireditev veliko, so kvalitetne in kot takšne vredne obiska. Pohod na Smrekovec je uspel? Vsakoletni pohod na naš najvišji vrh je tudi letos uspel, čeprav je bilo pohodnikov manj kot lani, pač ni volilno leto. Druženje s planinci in pohodniki je zelo prijetno. Tako je bilo tudi letos - dobro razpoloženje, odličen golaž in prijetna družba. Svetnike občine Šoštanj ste v okviru praznika peljali po mejah občine. Je bil izlet namenjen soočanju s konkretno problematiko na območju občine? Za svetnike občine Šoštanj smo organizirali strokovno ekskurzijo po naši občini. Obiskali smo vse krajevne skupnosti in si ogledali, kaj je bilo narejeno in kakšne so še potrebe. Svetniki so se lahko prepričali, daje bilo opravljeno veliko dela in da so bila proračunska sredstva dobro porabljena. Verjamem, da bodo sedaj odločitve na občinskih sejah lažje in enotne glede planiranih projektov. Lahko izvemo, kdo bo letos častni občan? Komisija je na podlagi vloge odločila, da bo letos častni občan Albin Ošlovnik. Ostali nagrajenci so: Priznanje: Boris Lambizer, Franc Krevzel, Kmetijska zadruga Šaleška dolina Plaketa: Mirko Verhovnik, Kulturno športno društvo Vulkan, Ivan Stvarnik Posebno priznanje župana: Ratko Stevančevič, Anja Drev, Valentin Atelšek, Tjaša Lenko Zlati maturantki: Anja Hudej, Manja Kopušar Tudi vam se je v 20 letih najbrž veliko zgodilo. Mogoče naštejete vsaj tri prijetne stvari? V dvajseti letih se zgodi veliko prijetnih in manj prijetnih stvari. Prijetno je rojstvo mojih štirih vnukov: Noemi, Kiliana, Lene in Leona. Najmlajša hči Helena je v Avstraliji postala doktorica kriminalistike in kriminalnega prava ter na New Englad University dobila službo za nedoločen čas. V teh dvajsetih letih sem bil ravnatelj, en mandat poslanec v državnem zboru in sedaj sem že tretji mandat župan. Žena se je upokojila in me v zadnji petih letih kar preveč razvaja. Misel za konec. Mogoče bi povedal kar misel, ki sem jo zapisal v predgovoru v letošnji brošuri ob občinskem prazniku. Če bi bilo delati tako lahko, kakor vedeti, kaj bi bilo dobro delati, bi bile kapele cerkve in siromašne koče knežje palače. (William Shakespeare) Odlična in povsem resnična misel. Pa še čestitka občanom ob prazniku in ob dvajsetletnici? Občankam in občanom iskreno čestitam ob občinskem prazniku. V dvajsetih letih se je v naši ponovno samostojni občini veliko dogajalo. Bodimo ponosni na prehojeno pot in nadaljujmo skupaj z veliko pozitivne energije. Hvala. Tudi List, ki ima letos ravno tako dvajset let, čestita vam, podžupanu, svetnicam in svetnikom in občinski upravi ter seveda vsem občankam in občanom in jim želi ponosno praznovanje. Foto: Dejan Tonkli Zimzelen ì i CERTIFIKAT JE IZZIV... Center starejših Zimzelen je v juniju 2015 uspešno opravil zunanjo presojo za pridobitev certifikata kakovosti po modelu E-Qa-lin in 27. avgusta v imenu presojevalske hiše Bureau Veritas prejel certifikat kakovosti. Direktorici Zimzelena Andreji Štefan Bukovič je certifikat izročil Franci Imperi iz podjetja Firis Imperi, ki je aktivni partner za model kakovosti E-Qalin v Sloveniji. Ob tem je dejal, da modela kakovosti ni brez dobrega vodstva, ki motivira, spodbuja zaposlene in jim daje prostor za nove ideje, predloge. Andreja Štefan Bukovič se je v svojem nagovoru zbranim zahvalila za sodelovanje v projektu stanovalcem, sodelavcem in svojcem, ob tem pa poudarila: »Vrednost projekta kakovosti je v tem, da nas povezuje, tako zaposlene in uporabnike, kot zaposlene med seboj. Z E-Qalinom sodelavci tudi osebno in strokovno rastemo, kolektiv kot celota je zrelejši. Certifikat ni sklepno dejanje, je izziv, da se vsak dan znova in ponovno odločimo, da bomo delali dobro, odgovorno v duhu spoštovanja drug drugega. Kakovost kalimo še naprej, zato ostajamo zvedavi, preprosti in pošteni.« Za pridobljeni certifikat je zaposlenim med drugim čestital tudi Darko Menih, župan občine Šoštanj, in poudaril, da je sodelovanje občine in Zimzelena dobro vse od izgradnje doma. »V Zimzelenu se veliko dogaja in to so kvalitetni dogodki. Veseli smo, da so krajani Topolšice in občani Šoštanja aktivno povezani z domom. Kolektiv Zimzelena je homogen, strokoven, vztrajen in vsi zaposleni sledijo enemu cilju -zadovoljstvu stanovalcev. Certifikat takšno delo potrjuje in naj bo spodbuda tudi za nadaljnje delo,« je še dejal župan. Model, usmerjen k uporabniku E-Qalin je evropski model upravljanja s kakovostjo na področju socialno-varstvenih storitev, katerega razvoj je v okviru sklada Leonardo da Vinci leta 2004 podprla Evropska skupnost. Trenutno je razširjen v državah: Avstrija, Češka, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Luksemburg, Slovenija in Velika Britanija. Zimzelen je bil odprt v oktobru 2009. Leta 2011 so zaposleni začeli z izobraževanji za vključitev v projekt kakovosti po modelu E-Qalin. Zelo razdelan in podroben projekt sledi vzpostavljanju kakovosti na 66 procesih na področjih »stanovalci«, »zaposleni«, »vodenje«, »okolje« in »učeča se organizacija«. Naravnan je na potrebe posameznika, v izvedbo modela pa so vključeni vsi, ki jih delo in življenje v ustanovi zadeva: zaposleni, stanovalci, svojci, okolje. V skladu z modelom so v Zimzelenu v obdobju zadnjih treh let preverjali, kje so, kam želijo priti in s kakšnimi načini dela, organizacije, sodelovanja, bodo dosegli zastavljene cilje. V treh letih so člani skupin za kakovost dajali pripombe na obravnavane procese in predlagali spremembe, od katerih so bile mnoge vpeljane v vsakdanje delo. Največ se jih je nanašalo na boljšo organizacijo dela ter čim boljšo nego in oskrbo stanovalcev. V skladu s projektom E-Qalin je vsako leto predvideno tudi merjenje zadovoljstva stanovalcev, svojcev in zaposlenih z anketo, ki jo pripravi in obdeluje rezultate zunanja institucija. Zimzelen je v dosedanjih merjenjih zadovoljstva dosegal vsako leto boljše rezultate zadovoljstva uporabnikov in več kot 80 % uporabnikov je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih. Ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov v Zimzelenu pa ni omejeno le na letno anketiranje, temveč ugotavljajo zadovoljstvo praktično vsak dan. Vzpostavljen imajo sistem sprotnega obveščanja svojcev o spremembah zdravstvenega stanja stanovalca in o drugih posebnostih v počutju ter pri vključevanju v aktivnosti. Vsak dan imajo veliko obiskovalcev stanovalcev (svojcev in drugih) in ob teh priložnostih dobivajo mnenja o svojih storitvah, o sodelavcih in njihovem delu ter odnosu do uporabnikov. Diana Janežič, vodja kakovosti IK-Kih. »Certifikat ni sklepno dejanje, je izziv,« je dejala Andreja Štefan Bukovič. Foto: Diana Janežič Društva ì É SREČANJE ZADRUŽNIKOV Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki praznuje 60 let, je letošnje 17. redno srečanje kmetov zadružnikov z družinami organizirala v prijetnem okolju Šentilja. Srečanje, ki se je začelo z mašo, se je nadaljevalo z druženjem, delavnicami in igrami, pa tudi z glasbo za ples. Udeležence, ki jih je bilo okoli 260, so pozdravili gostje Cveto Zupančič iz Kmetijske gospodarske zbornice, Peter Vrisk iz Zadružne zveze Slovenije, Jure Ročnik z banke DBS ter Samo Pečar iz Delavske hranilnice. Tudi podžupan mestne občine Velenje Srečko Korošec je nagovoril zbrane. Direktor zadruge, Ivan Drev, je v svojem govoru med drugim nanizal nekaj zadnjih uspehov zadruge. Izpostavil je doseženo tretje mesto na izboru Agrobiznisa 2015, ki ga je zadruga dosegla med 43. kandidati, ki so mali ponudniki hrane ter zlato medaljo za 100 % jabolčni sok, ki jo je zadruga prejela letos na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Zahvalil se je zadružnikom za pripadnost, dobro delo in jim čestital za njihove uspehe. Bogdan Kuhar pa je izpostavil tudi 60 let zadruge, katere korenine segajo v leto 1955. Takrat se je zadruga vpisala v register Kmetijska zadruga z.o.j. Šoštanj. Po letu 1961, ko so k članstvu pristopile tudi druge dejavnosti, na primer tudi Klavnica Velenje, se je leta 1971 pridružila podjetju Era Velenje. Leta 1993 je bila registrirana pod današnjim imenom, leta 2006 pa se je pre- selila v poslovne prostore na Metleče. V okviru njene dejavnosti zasledimo tudi široko ponudbo storitev in oskrbe, izredno ponosni pa so nas svoji znamki Slodar in Eodar. 2. SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE ŠOŠTANJ - RAVNE v Ciani DU Šoštanj so kljub slabemu vremenu v soboto, 5.9.2015 s pričetkom ob 14. uri uspešno izpeljali 2. srečanje upokojencev občine Šoštanj. Srečanja se je udeležilo 420 upokojencev, ki so dodobra napolnili šotor v Ravnah. Pričeli so s športnim srečanjem, v katerem so se tekmovalci pomerili za medalje v metanju krogov. V planu so imeli še dve športni panogi, ki pa jih, zaradi slabega vremena, ni bilo mogoče izpeljati. V goste so tudi tokrat povabili vse predsednike KS v naši občini in pa seveda Župana občine Šoštanj prof. Darka Meniha. Kot gostje na prireditvi pa so bili prisotni še predsednik ŠPZDU dr. Konrad Steblovnik, oba podpredsednika in tajnica regionalne zveze društev upokojencev v Šaleški dolini. Tudi direktorica hotela DELFIN v Izoli ga. Nina Golob jih je počastila s svojo prisotnostjo. Za kulturni program so poskrbeli: mešani pevski zbor ( MePZ) DU Šoštanj, ženska pevska skupina »Pušeljc« iz Mozirja, pihalna godba iz Raven, z razstavo svojih izdelkov pa še sekcija ročnih del pri DU Šoštanj pod vodstvom gospe Marije Kuzman ter gospa Marija Bahun iz Zavodenj. Izvedli pa so tudi pravo tombolo, kot je bila pred mnogo leti v Velenju. Prva nagrada je bil barvni televizor, druga mikrovalovna pečica in tretja vikend paket za dve osebi v hotelu »Delfin » v Izoli ter še preko dvesto ostalih dobitkov. Upokojenci so se pri tej igri resnično zabavali in so se spominjali časov te igre ob Velenjskem jezeru. Tako Župan, kot predsednik ŠPZDU sta pohvalila odlično organizacijo srečanja, čestitke pa so prihajale tudi od številnih zadovoljnih udeležencev srečanja, ki so se v poznih večernih urah vračali domov. S prireditvijo je bil zadovoljen tudi predsednik DU Šoštanj g. Janko Zelcer, ki se ob tej pri- Na prošnjo gospe Stanke Mlinar je Društvo upokojencev (DU) Šoštanj v okviru projekta Starejši za starejše v torek, 15. septembra izvedlo solidarnostno akcijo s katero je pomagalo starejši krajanki, članici DU pri obnovi njenega liki zahvaljuje celotnemu upravnemu odboru za pomoč in podporo, prav tako se zahvaljuje vsem KS ter Občini Šoštanj za donacije, brez katerih takšne prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati. Predsednik DU Šoštanj, g. Janko Zelcer je povedal, daje v tem letu DU Šoštanj realiziralo poleg tega srečanja še 4 izlete in je soustvarjalo veliko nastopov MePZ, ki v tem letu praznuje 65. obletnico delovanja. V mesecu oktobru bodo organizirali še izbirno tekmovanje v balinanju, kegljanju na vrvici in pikadu za vse pododbore v naši občini. V mesecu novembru najemniškega stanovanja. Najprej smo uredili vso potrebno dokumentacijo, ki je bilo poleg vlog in prošenj potrebno za izvedbo projekta. Naša naloga pa je bila, da ji vso pohištvo umaknemo iz stanovanja, da so obrtniki lahko pa bodo izpeljali še zadnji izlet v tem letu z »Martinovanjem« v okolici Virštanja. V decembru pa sledijo še zaključki po pododborih ter obisk in obdaritev starejših in obolelih članov društva. V tem letu tudi prvič organizirajo enotedensko letovanje v Izoli po zelo ugodni ceni in sicer bo to v oktobru od 24. do 30, za katerega še pobirajo prijave. Tako bodo v celoti izpolnili in še presegli plan, ki so si ga zadali ob pričetku letošnjega leta. Janko Zelcer opravili svoje delo. S tem smo dokazali, da tudi preko projekta »Starejši za starejše« nismo pozabili na svoje vrstnike. V akciji je sodelovalo šest članov DU Šoštanj. GABERKE IMAJO SVOJO ZASTAVO V soboto, 20. septembra je KS Gaberke pod kozolcem Kulturnice praznovala svoj drugi krajevni praznik in sicer v sklopu prireditev občine Šoštanj ob njenem občinskem prazniku. Prostor pod kozolcem je privabil okoli 100 krajanov, ki so uživali v prijetno urejenem ambientu. Prireditev se je pričela z državno himno, ki so jo zapele ljudske pevke Gaberški cvet. Voditeljica Aleksandra Zajc je nato po pozdravu vseh prisotnih na oder povabila predsednika KS Gaberke Zvoneta Koželjnika. Ta je v svojem govoru predstavil dela, ki jih je KS Gaberke opravila v prvem letu njegovega mandata. V Domu krajanov poteka energetska sanacija in pred njim so postavili drogove za zastave. Na športnem igrišču je bila izvedena prenova infrastrukture, poleg tega pa še sanacija cest zaradi posedanja po gradnji plinovoda, obnova talnih označb na cesti, uvedba cone 30 km/h na cesti mimo Doma krajanov in gasilskega doma, sanacija brežin Velunje ter urejanje in izgradnja EKO otokov. Prav tako KS Gaberke skrbi za urejen kraj in opravlja še mnogo drugih del. KS se zaveda pomena društev v kraju, zato jim namenja veliko pozornost in pomoč. Predsednik KS Gaberke Zvone Koželjnik je zato poudaril željo po medsebojnem sodelovanju društev in čim večji udeležbi prireditev, ki jih organizirajo društva, s strani krajanov. Prav tako si v prihodnosti še naprej želi vzorno sodelovanje z Občino Šoštanj. KS Gaberke je bila že pred časom zaradi izkopavanja premoga oškodovana tudi za ravninsko cesto proti Šoštanju. Ker ta ravninska cesta, ki bi bila primerna med drugim tudi za kolesarjenje, ne bo obnovljena zaradi izkopavanja premoga še kar nekaj (deset) let, pa KS Gaberke vseeno pričakujejo od Premogovnika Velenje, da bi čimprej uredil primerno kolesarsko stezo od Gaberk mimo Družmirskega jezera do Šoštanja. Prav tako od njega pričakujejo, da bo uredil brežine Velunje v delu od mosta pri Kozolcu Kulturnice proti novonastalemu jezeru. Tam je namreč nastal že globok kanjon, ki je nevaren tako za ljudi kot živali. Velik problem v Gaberkah predstavlja odsotnost pločnika ob cesti skozi Gaberke do gostilne Križnik. Gaberke imajo vedno več prebivalcev, zato je v kraju vedno več prometa. Izgradnja pločnika, ki bi bil uporaben in varen tako za pešce kot kolesarje pa ostaja za sedaj le še želja. Največjo težavo oz. oviro predstavlja odstop zemljišč za pločnik, saj je odgovor prenekaterega lastnika zemlje, da sicer je za izgradnjo pločnika, vendar naj ne gre po njegovi zemlji. Če je že izgradnja pločnika »misija nemogoče«, pa bolje kaže idejnemu projektu za izgradnjo kanalizacije v zaselku Velunja. Letos bo izvedena še postavitev javne razsvetljave od križišča do Goriškega kozolca. Na koncu se je Predsednik KS Gaberke Zvone Koželjnik zahvalil vsem, s katerimi sodeluje za pomoč in potrpljenje, zahvalil pa je tudi vsem krajanom, ki ne omejujejo del za napredek kraja. Po tej zahvali je bil na oder povabljen župan občine Šoštanj Darko Menih, ki je pohvalil delo KS in društev v kraju, nato pa je predstavil nekaj velikih projektov, ki so jih v občini zaključili letos. Razložil je tudi, da so zaradi slabše uspešnosti podjetij TEŠ in Premogovnik Velenje, od katerih občina prejema del prihod- kov, le-ti v zadnjih letih nižji. Poudaril pa je, da si prizadevajo za ureditev rente zaradi degradiranega okolja. Nato je sledil nastop otrok iz vrtca Mojca Gaberke, ki so zapeli nekaj pesmi. Zagotovo pa je prav poseben pomen za vse prisotne imela predstavitev Gaberške zastave. Člani sveta KS so pripravili idejno shemo grba in zastave, dokončno obliko pa ji je dala Anja Ploh. Modra in zelena osnova zastave predstavljata nebo in zelene površine Gaberk. Grb v zastavi pa prikazuje zeleno Gaberško kotlino, kjer se nahajajo cerkev Sv. Urha, gabrov list, od koder naj bi izhajalo ime kraja in spoštovanja vreden hudournik Velunja, ki se izteka v jezero, v katerem je vrisana potopljena domačija. Ker se KS trudi pomagati društvom v kraju pri njihovem delovanju, so se zato odločili, da letos prejmejo finančno pomoč tri društva. Predsednik KS Gaberke Zvone Koželjnik je predal donacije PGD Gaberke za nakup gasilske obleke, ŠDG za nakup novih reflektorjev na igrišču, Kulturnica pa je prejela donacijo za ureditev okolice Kozolca. Ob koncu prireditve pa je voditeljica s posebnim namenom povabila na oder Alojzijo Borovšek. KS Gaberke jo je letos izbrala za dobitnico priznanja KS Gaberke. Že v rani mladosti se je priključila gaberškim gasilcem. Pomagala je pri izvedbi tako gasilskih, kot drugih prireditev. Pomagala je v kuhinji, pri strežbi, izdelavi cvetličnih aranžmajev, krašenju dvoran in cerkve v Gaberkah, peki peciva in drugih opravilih in to rada počne še danes. Svoje znanje rada prenaša na mlajše generacije. Še vedno je aktivna gasilka in nastopa kot članica v ekipi starejših gasilk, ki uspešno tekmujejo širom Slovenije in pridno polnijo police s pokali v gasilskem domu. Aktivna je bila tudi v upravnem odboru krajevnega odbora Rdečega križa in večkrat je darovala kri. Kljub veliko prostovoljnih obveznosti je vseskozi tudi doma skrbna žena, mama in babica. Po uradnem delu je sledila zakuska, nato pa so si krajani ogledali še razstavo fotografij iz lanskega krajevnega praznika. A. Grudnik PREGLED DELA DRUŠTVA INVALIDOV V ŠOŠTANJU Tudi odbor invalidov Šoštanj ne počiva. V Odbor invalidov Šoštanj je včlanjenih okrog 400 članov. V mesecu marcu smo imeli občni zbor, ki se gaje udeležilo 80 članov in povabljenih gostov. Po podanih poročilih financiranja društva ni bilo nobene kritike. Glede na to smatram, da Odbor dobro dela. Dobro sodelujemo z Medobčinskim društvom invalidov Velenje. Vsako leto organizira MDI, Avto rally, ki se ga radi udeležijo tudi naši člani. V mesecu maju smo imeli športne igre v gasilskem domu Topolšica. Tekmovanja se je udeležilo 70 članov. Tekmovali smo v petih disciplinah. Po končanem tekmovanju je bila razglasite rezultatov in podelitev pokalov in kolajn. Člane odbora obveščamo o tekočih zadevah preko poverjenikov, oglasne deske in društvene pisarne. Članom pomagamo letovati na morju in toplicah. Konec meseca junija smo organizirali izlet na Hrvaško. Po ogledu cerkve Marije Bistrica, kjer je znana romarska pot, nas je čakalo kosilo z njihovo glasbo. Udeležilo se gaje 80 članov. Zvečer smo se vrnili polni spominov. Pred koncem leta bomo organizirali Martinovanje, ki se ga člani z veseljem udeležijo. Podelili bomo darilne pakete po domeh in domovih za ostarele. Na Banki hrane v Velenju dobimo artikle, ki jim v kratkem času poteče rok uporabnosti in jih razdelimo nekaterim članom. Ob koncu bi se zahvalil vsem donatorjem, ki na omogočijo izvesti postavljene cilje. Predsednik, Milan Ježovnik Čestitamo ob samostojne Občine Šoštanj. Kolektiv podjetja Elektro Jezernik d.o.o. ELEKTRO JEZERNIK AKTIVNOSTI V ČASU »KISLIH KUMARIC« Foto: -th- Vdruštvu smo aktivni tako v manj poletnih kot tudi v poletnih mesecih. Tako smo 18. aprila 2015 izvajali čiščenje kraja, a žal je deževno vreme onemogočilo popolno izvedbo akcije. Prvega maja je bil organiziran, družinski kolesarski vzpon do Andrejevega doma na Slemenu. V maju smo, 23.5.2015 uspešno izvedli pohod na 1149 visok Pikov vrh na Koroškem. Ob koncu poletja pa smo se, 31.8.2015, srečali na družinskem srečanju vseh članov društva pri Andrejevem domu na Slemenu, kjer smo tekmovali oziroma se rekreirali ob igranju pikada in ruskem kegljanju. Bilo je zabavno in prijetno, še posebej pa smo bili veseli nenapovedanega obiska poslanca državnega zbora Jana Škoberneta, ki je, tako je dejal, prišel na Sleme v kraj na skrajnem severozahodu njegove volilne baze. -th- BERITE LIST! ........ .... NAROČILNICA Nepreklicno naročam List, revijo za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše, za letno naročnino v višini 20 €. List pošiljajte na moj naslov: _____________________(ime in priimek) ____________________________(naslov) ____________________________(pošta) ___________________(lastnoročni podpis) Z naročilom v letu 2015 sem si zagotovil posebno knjižno nagrado, meseca decembra 2015. Prostor za znamko vrednosti A. Zavod za kulturo Šoštanj Trn svobode 12 3325 Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj ◄ POLETNE AKTIVNOSTI Z MS ŠOŠTANJ V poletnih dneh se je v Medgeneracijskem središču Šoštanj in izven njega odvijalo veliko zanimivih aktivnosti. Torkove dopoldneve so na zelenici pred Vilo Mayer potekale športne igre. Vsako sredo smo brezplačno kegljali na kegljišču Pilon. Nekaj julijskih sončnih dni smo preživeli v Topolšici, kjer smo zelo uživali v zunanjih bazenih. Pripravili smo delavnico skupaj z našim gostom Tinijem. Pod njegovim strokovnim vodstvom smo izdelali zanimive slike z žganjem v les. 16 udeležencev MS Šoštanj je preživelo nepozabno celodnevno športno druženje v THERMANI LAŠKO. Nagrajeni smo bili z nepozabnim izletom RADIA 1. Z avtobusom Term Čatež in novinarjem Radia 1 smo se 18.8.2015 zgodaj zjutraj odpeljali iz Velenja v Brežice. Ogledali smo si Brežiški grad in prisluhnili čudovitemu klavirskemu nastopu dijakinje Nike v akustični grajski dvorani. Pot smo nadaljevali v Terme Čatež, kjer smo plesali skupaj z novinarjem RADIA 1 Iztokom Gustinčičem in bili nagrajeni s simbolnimi darili. Uživali smo v vodnih radostih in se polni lepih vtisov zvečer srečno vrnili domov. V imenu vseh 8 Rdečih kapic se iskreno zahvaljujem svetniku gospodu Srečku Potočniku za podarjene kape in ekipi RADIA 1 za nepozabno darilo. V središču smo gostili zeliščarko gospo Kato Laštro. Skupaj smo pripravili slano testo, nato pa v okolici središča, na Trgu bratov Mravljakov, poiskali različne rastline. Nabrane rastline smo najprej razvrstili na papir ter jih skupaj z gospo Kato tudi poimenovali. Vsak udeleženec je lahko izdelal več različnih izdelkov iz slanega testa in izbranih rastlin. Izdelke smo nato sušili nekaj časa v središču. Posušene izdelke smo okrasili z rafijo. 21. avgusta 2015 smo se s štirimi avtomobili odpeljali iz Šoštanja v Rečico ob Savinji. Z lastnikom Brinčevega kmečkega mlina, gospodom Boštjanom Kolencem, smo si ogledali delovanje mlina in postopek za izdelavo moke. V njihovi prodajalni smo se posladkali z okusnimi dobrotami in odžejali s sokom ter kavo. Lastnik muzeja, starejši gospod Kolenc, nam je pokazal svoje starine. Z veseljem smo prisluhnili njegovemu pripovedovanju o zbiranju predmetov. Ogledali smo si tudi starega fička, ki je še vedno zelo ohranjen. Prijetno druženje v Rečici ob Savinji smo zaključili v popoldanskih urah. Zadnji vikend v avgustu (29.8. in 30.8.2015) je v prostorih kegljišča Pilon potekala prireditev ob 50 - letnici kegljanja v Šaleški dolini. Prireditve so se udeležili številni gostje, med njimi župan občine Šoštanj gospod Darko Menih, član predsedstva Kegljaške zveze Slovenije gospod Vlado Gobec, predsednik Območne tekmovalne skupnosti gospod Rudi Rovan, podžupanja Mestne občine Velenje gospa Breda Kolar, pomočnica ravnateljice OŠ KDK Šoštanj gospa Jožica Andrejc... Prireditev so z glasbenim nastopom popestrili učenci GŠ FKK Velenje - oddelek Šoštanj: Urška Šehič, Jan Novak, Eneja Paradiž, Tilen Apatič, Tjaš Paradiž in Žan No- vak.. Prijetno druženje na kegljišču ob glasbi je trajalo do večernih ur. Vsem občanom Šoštanja iskreno čestitam ob občinskem prazniku, vse skupaj pa vabim v naše Medgeneracijsko središče na Trg bratov Mravljakov 7. Natalija Novak, vodja MS Šoštanj Foto: arhiv MS Šoštanj Foto: arhiv MS Šoštanj Oktober 2015 ^ Napovednik LU er er ZVRST KDAJ ORGANIZATOR četrtek, 1.10. razstava , A AA , . A AA od 8:00 do 12:00 Spoznajmo kulturno dediščino Šoštanja, kulturni dan (DEKD) Muzej usnjarstva Slovenije Muzej usnjarstva Slovenije četrtek, 1.10. P°9°VOr ob 18:00 Pogovor z zbirateljem Zvonetom A. Čebulom ob 70-letnici njegovega zbirateljstva Vila Mayer Vila Mayer in ŠMZD in Muzi Velenje petek, 2.10. VPIS ob 17:00 Vpisni dan in začetek taborniških srečanj Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Rod Pusti Grad Šoštanj petek, 2.10. delavnica Qd 17:00 dQ 19:00 Zeliščarska delavnica skupaj z gostjo Kato Laštro in razstava izdelkov Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj rekreacija sobota, 3.10. Pohod po poteh 14. divizije Šoštanj Športno kulturno društvo Vulkan planinstvo nedelja, 4.10. Pohod po Trški poti okoli Šoštanja -praznik mesta Šoštanj Šoštanj Planinsko društvo Šoštanj . , nedelja, 4.10. sah ob 9:00 Šahovski turnir Gasilski dom Šoštanj Šahovski klub Šoštanj ponedeljek, 5.10. rekreac'la ob 8:30 Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj ponedeljek, 5.10. zabava ob 17:10 Praznovanje 10. rojstnega dne Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj OŠ KDK Šoštanj ponedeljek, 5.10. bndge od 18:00 do 22.00 Redni tedenski turnir Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Šaleški bridge klub torek, 6.10. delavnica ob 17:00 Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle Vila Mayer Medobčinska ZPM Velenje , . sreda, 7.10. delavnica , ,,A AA , . AA od 13:00 do 17:00 Računalniška delavnica: Brskanje po spletu Središče za samostojno učenje Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj . sreda, 7.10. kegljanje Q(J 14;00 dQ 16;00 Kegljanje Kegljišče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj zabava petek, 9.10. Zabava za vse generacije (praznik KS Šoštanj) skupina Kingston in Skorband Rokometno igrišče Šoštanj Krajevna skupnost Šoštanj petek, 9.10. de avmea r. ’ , ,. od 8:30 do 14:30 Pirogratska delavnica skupaj z gostom Tinijem Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj planinstvo sobota, 10.10. Pohod po Trški poti (Praznik KS Šoštanj) Šoštanj Krajevna skupnost Šoštanj , .. ponedeljek, 12.10. rekreac,Ja ob 8:30 Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj ponedeljek, 12.10. bnd9e od 18:00 do 22:00 Redni tedenski turnir Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Šaleški bridge klub sreda, 14.10. delavnica od 13:00 dQ 17;00 Računalniška delavnica: Microsoft Word Središče za samostojno učenje Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj kabelsko razdelilni sistem Šoštanj Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanj (C34) in spletni portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na elektronski naslov: prireditve@sostani.info D Šport P Kultura in umetnost P Splošno ZVRST KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR , . sreda, 14.10. kegljanje Qd 14:00 dQ 16:00 Kegljanje Kegljišče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj petek, 16.10. delavn,ca od 8:30 do 10:00 Ustvarjalna delavnica skupaj z gospo Melito Praznik Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj . ., sobota, 17.10. bndge ob 15:00 Pokal mesta ŠOŠTANJ Hotel Vesna v Topolšici Šaleški bridge klub planinstvo nedelja, 18.10. Planica - Ciprnik - Vitranc - Kranjska Gora (lahka pot) Odhod izAP Šoštanj Planinsko društvo Šoštanj ponedeljek, 19.10. rekreacl]a ob 8:30 Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj ponedeljek, 19.10. bndge od 18:00 do 22:00 Redni tedenski turnir Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Šaleški bridge klub sreda, 21.10. 'nlca od 13:00 do 17:00 Računalniška delavnica: Spoznajmo Facebook Središče za samostojno učenje Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj . sreda, 21.10. ke9l'an]e od 14:00 do 16:00 Kegljanje Kegljišče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj četrtek, 22.10. p0g0V0r ob 18:00 Letalski pozdrav iz Šoštanja Muzej usnjarstva Slovenije Muzej usnjarstva Slovenije petek, 23.10. od 8:30 do 10:00 Ustvarjalna delavnica skupaj z gospo Melito Praznik Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj . , sreda, 23.10. san 1 - r on od 15:00 Medgeneracijsko igranje šaha Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj delavnica nedelja, 25.10. Proslava ob 40. obletnici Moškega pevskega zbora KUD Ravne REKS Ravne KUD Ravne ponedeljek, 26.10. rekreaciia ob 8:30 Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj ponedeljek, 26.10. rekreacija ob 9:00 Pohod v neznano... Okolica Šoštanja Medgeneracijsko središče Šoštanj ponedeljek, 26.10. brldge od 18:00 do 22:00 Redni tedenski turnir Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Šaleški bridge klub torek, 27.10. zabava od 8:00 do 15:00 Družabne igre, igranje mini golfa... Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko središče Šoštanj sreda, 28.10. od 13:00 do 17:00 Računalniška delavnica: Izdelajmo album s fotografijami v Power Središče za samostojno Point-u učenje Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj četrtek, 29.10. pogovor ob 18:00 Klepet pod Pustim gradom Muzej usnjarstva Slovenije Muzej usnjarstva Slovenije Dogodki in ljudje P i PADLA JE STOTICA... Ko smo še pred dobrega pol leta poročali v Listu, da je najstarejša krajanka v občini Šoštanj Fanika Andrejc, ki je živela pri Anici in Jožetu Turineku v Lokovici, je čas že opravil svoj (ne)usmiljeni ples usode. Še pred poletjem so se Turinekovi in sokrajani poslovili od le nekaj mesecev več kot 100 let stare krajanke. Svoj stoti rojstni dan pa je 11. septembra »prelistala« njena sorodnica Marija Strahovnik, ki živi v družini svoje hčerke Mojce Korenak v Lokovici 101. O njej smo pred dobrim letom v Listu zapisali, da je »Oberava« Micka iz Raven zaradi težave z nogo za nekaj tednov odložila praznovanje 99-letnice, a se je nato vse lepo izteklo in takrat ji je župan občine Šoštanj voščil: »Mama, le zdravja vam želimo in bistrih misli«, koji je v naročje položil šopek tudi v imenu občanov. Kako hitro teče čas, pa smo se spet zavedeli, ko so nam Korenakovi poslali prijazno vabilo: »Z željo, da bi spoštovanim 100-letom naše mame Marije dodala še kakšno, ji ob njenem visokem življenjskem jubileju želimo pripraviti slovesnost v krogu družine in prijateljev, torej tudi z vašo prisotnostjo«. Dan po obletnici (ker je imela mama Marija prav na stoti rojstni dan veliko opravkov, obiskov in skrbi s frizuro!), se je zbrala v gostišču pri sosedi mala množica sorodnikov, prijateljev, sosedov, s svojo prisotnostjo pa so jubilantko obiskali tudi šoštanjski župan Menih s soprogo, šoštanjski kaplan Marko Rakun, predstavnik Najstarejša krajanka občine Šoštanj je stoletnica Marija Strahovnik iz Lokovice Oberava Micka še vedno kaj zapoje, tokrat je imela večkrat na nasmejanem obrazu tisto znano, »Čaščena si Marija...«. Foto: Jože Miklavc Krajevne skupnosti Lokovica in vsi domači, brez katerih, tako je dejala Micka, »ne grem nikamor«! 100-letna Marija Strahovnik, rojena v družini Andrejc v Ravnah pri Šoštanju, po domače »Obérova Micka«, je bila rojena 11. septembra 1915 kot tretji od 12 otrok. Po skromnem življenju iz plenic do preživljanja v »taverhu«, ko je seme vzklilo v lepo in utrjeno mladenko, je našla moža Ivana Stra-hovnika, »ledrarja«, ki je imel »šiht« v Tovarni usnja v Šoštanju. Usoda ji je dala očeta njunih štirih otrok (dva sinova, Milana in Martina ter hčerki, Tilko in Mojco), a je »fabrika« zaradi zelo težkega in škodljivega dela pri strojenju kož vzela moža in očeta že v 64 letu starosti. Od tistih mal pa je zaživela pri hčerki Mojci, pri Korenakovih, kjer ji ljubeče strežejo še danes. Prav »njen Franc« , Mojčin mož, »je tudi njen«, kot rada pove vsakomur, kadar se »odpre« in ne ovinkari. Ko so Micko zapeljali do bližnje gostilne kar čez travnik na vozičku, je malce prestrašena pobarala »šoferja« vnuka Robija: »Kam me pa zdaj cijaziš, me bo ja dol vrglo?! Tu se mi ne vozmo!« Še pod vtisom nenavadne vožnje čez strmino travnika, je zagledala večje skupine ljudi. Nejeverno jih je ogledovala, neki mladenki je prijazno prigovorila.... »ti si pa lepo oblečena«, drugemu »kaj pa delaš tu«, ko pa sta sosedova muzikanta vsak na svoji strani raztegnila mehe, se je Mariji obraz raznežil, videti je bilo pesem na njenem pomlajenem obrazu. Po tem pa so prišle na vrsto rože, pa darila in stiski rok. Župan Darko Menih in njegova soproga sta se pomenljivo sklonila k njej, s čestitko in občudovanjem. Rože pašo ji podarili sokrajani KS Lokovica, sorodniki in nekateri sosedje. Največje darilo pa je prišlo na koncu. Mickina družina, ki jo je spet vzela v svoje varstvo in jo položila, utrujeno od napornega dne, na domačo posteljo. »Tu je najgorše, tu bom do jutr, dans ne grem nkamor!« Ni šla in zdaj spet prihaja in odhaja v svoj nekdanji in prihodnji svet. Kdo ve, kaj vse ve, kar je nam prikrito. Naj ji bo kaj slabega prizanešeno, saj je skozi stoletje doživela že vse. Trpljenje, ljubezen, pomanjkanje, in izobilje. Pa vero in srečo, ki se je pa človek itak ne zaveda, dokler je ne izgubi. Strahovnikova mama pa jo ima še zdaj, saj še ob skrbni negi svojcev živi in občasno začuti bližino in toploto domačega ognjišča. To pa je vse, kar še potrebuje v stoprvem! PRIZMA OPTIMIZMA Prizma optimizma, razvedrilna oddaja, ena najstarejših na Radiu Slovenija, je v soboto, 5. septembra gostovala v Šoštanju. Kot je znano, radijci z njo potujejo po Sloveniji. Stalni gost oddaje je Big Band RTV Slovenije, pod vodstvom Lojzeta Krajnčana, člani ekipe radio Gaga, Sašo Hribar in Tilen Artač, vodi pa jo Milan Krapež. Ne glede na priljubljenost, je bilo v kulturnem domu bolj malo publike, a je ta z iskrenim aplavzom nagradila vse nastopajoče. Ti so bili, poleg prej omenjenih, še odlična vokalistka Manca Špik, pevec Sergej Škofljanec in domači Oktet Zavodnje, ki se je odlično odrezal. Seveda sta posebej navdušila interpreta Sašo Hirbar in Tilen Artač, tudi sicer soustvarjalca Radia Gaga. Naslednja oddaja Prizma optimizma bo v Bovcu, v oktobru. Amadeja Komprej NAMESTO VERIŽICE OKROG VRATU KAČA Sončen in topel konec tedna med 14. in 16. avgustom je bil tako za organizatorje kot obiskovalce Mozirskega gaja nekaj posebnega. Poletno razstavo cvetja so popestrile eksotične živali. Predvsem kače so bile osrednja tema konca drugega avgustovskega tedna v Mozirskem gaju. Obiskovalci ste si jih lahko ogledali, bolj pogumni pa tudi pobožali in se z njimi fotografirali. V soboto ob 12. in 15. uri se je na rdeči preprogi odvijala modna revija s kačami. V nedeljo pa je potekalo lepotno tekmovanje najlepših pitonov. Po uspešni in dih jemajoči lanskoletni modni reviji so člani društva Bioexo tudi letos k sodelovanju povabili mlado ustvarjalko Nejo Kaligaro. 25-letni Lokovičanki idej nikoli ne zmanjka. Po lanskoletni razstavi, ki je med obiskovalci požela pozitivno kritiko, je razmišljala, kaj narediti tokrat, da bo drugače, boljše, predvsem pa šokantno in zanimivo za obiskovalce. Ker so bili lani na razstavi v ospredju materiali, se je letos odločila, da bo v ospredje postavila vzorce. Pobrskala je po domačih predalih in za izhodišče izbrala material, ki ji je ostal od lanske kolekcije in od letošnjega ljubljanskega Fashion Weeka. »Tako sem imela začrtano barvno shemo, ki je temeljila na beli, sivi in črni barvi ter dodatkih rumene. Sama barvna shema je bila zelo grafična, zato so takšni postali tudi vzorci. Navdih za geometrizacijo sem iskala v afriških plemenskih vzorcih - največ pri Bam-barih, ki so pripadniki zahodno sudanske plemenske skupnosti. Vsi vzorci so ročno izdelani, zato je bilo v kolekcijo vloženih ogromno delovnih ur,« pove Neja Kaligaro, sicer diplomirana industrijska oblikovalka, ki je v zadnjih treh letih odkrila svojo novo veliko strast - modo, na tem področju tudi zaključuje magistrski študij. Pri šivanju ji je pomagala Jasmina Gregurič. »Brez nje kolekcija ne bi bila dokončana v tako kratkem času,« pove 25-letna Neja, ki se je na modni reviji predstavila tudi kot vizažistka. Manekenke so se predstavile z devetimi outfiti - Neja si je kolekcijo zamislila kot pretok barv od bele preko črne nazaj k beli. Vse manekenke so po modni brvi postopale v spremstvu kač - te so bile ovite po rokah, okrog vratu, na glavi. Piko na i pa je naredil še modni nakit lokalne umetnice Alenke Lever. Diplomirana industrijska oblikovalka in študentka magistrskega študija na NTF-ju, smer tekstilstvo, je bila z modno revijo zelo zadovoljna. Po več dneh in nočeh šivanja, risanja vzorcev po blagu in premišljevanja, kako bodo kreacije stale na živih model, Neja z nasmehom na obrazu pove, da je ponosna na še en svoj temeljito dodelan projekt. »Samo sebe sem zapakirala v zelo majhen »box«. Razmišljati je bilo treba, kako s temi omejitvami narediti nekaj dobrega in občinstvu privlačnega. Odzivi so bili odlični, mislim, da nam je uspelo!« Nastja S. Naveršnik Foto: Urška Zupančič KOLESARJENJE DO RIHTERJA LETA 1931 Na neznanem podstrešju, v zaprašeni omari, je bila najdena slika gaberških kolesarjev, ki so se na lepo sončno nedeljo 16. avgusta 1931 podali na kolesarski izlet iz Gaberk do Rihterja v Spodnjem Razborju. Zbrali so se v pri nekdanji Robidovi gostilni, od koder jih je ozka makadamska cesta peljala ob hudourniku Velunja do Spodnjega Razborja. Ob poti so si ogledali kar nekaj jezov, mlinov in žag na vodni pogon. Ustavili pa so se tudi pri Šubelski koči, kjer jih je čakal fotograf. No včasih takšen izlet ni bil nič posebnega, saj drugega prevoznega sredstva, razen redkih motorjev in vpreg ni bilo. Foto: arhiv zaprašene omare na neznanem podstrešju Kolesarjenje 1931-2015. To je bila izmišljena zgodba, resnična pa je malo drugačna. V začetku avgusta je Zvonko Kožeijnik prišel na idejo, da bi se skupina kolesarjev s starimi kolesi in v času primerni garderobi odpravila na izlet do gostilne Rihter. Samo nekaj telefonskih klicev Zvoneta je bilo dovolj in že so se na sončno nedeljo 16. avgusta zbrali sokrajani, Mirko Verhovnik, Emil Kotnik, Branko Spital in Franc Slemenšek s svojimi starodobnimi kolesi in oblekami. Zvone se je še posebej pripravil na izlet in se od doma odpeljal na repliki visokega kolesa iz začetka 19. stoletja. Pot jih je vodila po asfaltirani cesti ob hudourniku Velunja, kjer že več desetletij ni več ne mlinov in ne žag na vodni pogon. Ko pa so potovali po cesti, se jim je pri Šubelski koči le zazdelo, da so se vrnili v obdobje 30. let prejšnjega stoletja, in so se tako kot njihovi predniki v izmišljeni zgodbici pred 84. leti, tudi oni postavili pred objektiv fotografa. Na stare čase ob Velunji spominja tudi nekdanji Čavkov mlin, ki sedaj služi kot mala vodna hidroelektrarna. Tudi še vedno nekaj kilometrov prašne makadamske ceste, ki jih je pripeljala do cilja, od takrat ni kaj dosti spremenila. Izlet je vseh 5 kolesarjev tako navdušil, da so sklenili takšen izlet še večkrat ponoviti. Upajo tudi na številčnejšo udeležbo, s seveda obdobju primernemu kolesu in obleko. A. Grudnik PETJE PRI MARIJI Foto: Dejan Tonkli Petje čez poletje je bilo naslov prireditve s katero je želel Zavod za kulturo Šoštanj v sodelovanju z vokalnimi zasedbami oživiti dogajanje na Trgu b. Mravljak, ki je bil nekoč osrednji trg v Šoštanju, kjer so se ljudje zbirali po maši, željni druženja in novic. Zato je bil tudi čas nastopa pevcev umeščen v čas, odhoda k maši. Kljub temu, da ni bilo prevelike množice, so bile tri nedelje v Šoštanju zapolnjene s petjem v živo, ki je prijetno vedrilo dopoldanski čas. V nedeljo 9. 8. so nastopili pevci MePZ Društva upokojencev Šoštanj, ki letos praznuje 65. obletnico neprekinjenega delovanja. Letošnjo leto je bilo zanje bogato, sodelovali so na številnih prireditvah in imeli samostojni koncert, Posebno pa si jih bomo zapomnili kot pobudnike in glavne organizatorje pevskega festivala, ki je bil v maju. Pevci so ponosni in srečni, da imajo novo, mlado zborovodkinjo, Metko Atelšek, s katero želijo doseči velike uspehe. Naslednjo nedeljo žal ni bilo nastopa lokoviških pevcev, moški in ženski sestav iz Lokovice ni imel dovolj glasov. Zato pa je v nedeljo 23. 8. trg razgibal Gaberški cvet s harmonikarjem Boštjanom Jevšnikom. Ženski sestav, ki deluje več kot deset let pod okriljem Kulturnice Gaberke vodi Ljudmila Podvinšek. Prijetno in zabavno je bilo. Projekt je odlično zaključil nastop MoPZ Ravne, ki ga vodi Tea Plazi. Prvič so zapeli leta 1975 na proslavi ob odkritju spomenika pesnika Karla Destovnika Kajuha v Ravnah. Zbor se redno udeležuje proslav in nastopov v domačem kraju. Letos so v maju praznovali 40. let. Milojka B. Komprej GLASBENO OBARVANO POLETJE Poletni program Zavoda za kulturo Šoštanj se je iztekel. Gotovo ste uživali vsaj v eni izmed prireditev ali dogodkov na ulici. V juliju so bili trije filmski večeri pred Muzejem usnjarstva Šoštanj. Ogledali ste si lahko dokumentarni film o Rolling Stonesih, triler z Melom Gibsonom Edge of darknes in uživali v srbski črni komediji Falsifikator. Pred Pilon Centrom pa so bila od devete ure dalje glasbena jutra z Nacem in Gogijem. V avgustu je nedelje pred trgovskim centrom popestril DY Mrki, v okviru festivala piva, ki je bil v soboto 30. avgusta ste prisluhnili skupini RDDNDRN, koncertu Mikija Solusa, ki je bil planiran na vrtu Vile Mayer pa ste prisluhnili v prostorih vile. Vsi dogodki so bili za obiskovalce brezplačni. Milojka B. Komprej V RAVNAH VESELO KAR DVA DNI Da se je september začel v duhu veselic, so poskrbeli Ravenčani s kar dvodnevnim dogodkom. V petek, 4. 9., je igrišče pri REKS-u v spodnjih Ravnah gostilo mlado in staro od blizu in daleč. Četudi je zunaj šotora lilo kot iz škafa in je nekajkrat glasno zagrmelo ter zabliskalo, so fantje iz ansambla Smeh preglasili naravne razmere in naredili pravi žur. Niti dež niti blatno parkirišče nista odvrnila obiskovalcev do dobre volje in razposajenosti za fešto. Plesišče je bilo do zadnjega odigranega komada polno, mladina pa je vztrajala ob šanku še, ko so nastopajoči že pospravili oder. V nedeljo, 5. 9., se je dobra volja nadaljevala. Prve obiskovalce je ob prihodu v Ravne ob popoldanskih urah pozdravilo sonce, le nekaj minut po začetku vaških iger pa je nastopajoče zmotil dež. Organizatorji so hiteli z zapiranjem šotora, a je dež ponehal še pred koncem zadnje igre. Bi bila verjetno že prevelika sreča, da bi vreme Ravenčanom postreglo s stabilnim, sončnim vremenom, ko se ti lotijo organizacije veselic. K sreči vreme ni oviralo izvedbe vaških iger niti veselice, je pa bila zaradi prenamočenosti terena odpovedana tekma kolesarskega dvoboja v organizaciji Kolesarskega društva Lignit. Čeprav so fantje kar nekaj dni in noči preživeli na progi ter utrjevali teren, je vreme naredilo svoje. V za občinstvo zabavnih, za tekmovalce pa malo manj zabavnih igrah so se pomerile ekipe TD Skorno, PGD Šoštanj, DPM Šmihel, TD Pristava in ŠD Ravne. Igre so bile šaljive, a ne preveč preproste. Po smučanju na lesenih smučeh, spravljanju tenis žogic z odbojem v vedro, prenašanju vode, izpitem kozarcu piva ... smo dobili najboljše. To so bili tudi letos člani TD Skorno, na 2. mesto so se uvrstili gasilci PGD Šoštanj, na 3. mestu pa so končali domačini, ki so zastopali ŠD Ravne. Najboljšim so bili podeljeni pokali. Z zavedanjem, da je važno sodelovanje, in ne zmaga, so si tekmovalci prijateljsko segli v roke. Po vaških igrah so oder zavzeli fantje in dekle iz ansambla Saše Avsenika. Sprva v narodnih nošah ob igranju narodnih, kasneje, ko je zunaj že padel mrak, pa ob preigravanju zabavnih pesmi, so poskrbeli, daje bilo plesišče ves čas polno. Več kot 200 članov ŠD Ravne je skrbelo, da obiskovalci ta popoldan in večer niso bili lačni, niti žejni, da so lahko parkirali svoje avtomobile in bili usmerjeni na prizorišče. Manjkali pa niso niti že nekaj let tradicionalni policisti, ki so kar nekaj ljudi odpeljali v zapor. Četudi se ta že nekoliko nagiba in les trohni, še več kot odlično služi svojemu namenu in skrbi, da si ljudje ravensko veselico zapomnijo za kar nekaj časa. Nastja S. Naveršnik 10. OBLETNICA POSTAVITVE KOZOLCA KULTURNICE Kulturnica Gaberke je 13. septembra 2015 praznovala 10 let, odkar je bil na lokacijo nekdanjega gasilskega doma Gaberke postavljen kozolec Kulturnice. Takrat se je končal projekt, v okviru katerega so člani Kulturnice iz Šoštanja prestavili t.i. Lesjakov kozolec, ki nosi častitljivo letnico 1934. Kozolec, ki je bil tedaj v lasti Premogov- nika Velenje je sicer čakal na rušenje, saj je stal na ugrezninskem območju. Ker so se njegovi nekdanji lastniki morali nekaj let prej odseliti, je bil kozolec že nekaj let zapuščen in zato ne v ravno najboljšem stanju. Kozolec je bilo treba najprej razstaviti in dele odpeljati na novo lokacijo. S pomočjo tesarja Jožeta Krta so bili zamenjani prepereli deli kozolca in postavitev ■KULTURNICA 0\ GABERKE zoos i 10 let postavitve kozolca Kulturnice. fr\ aZijc a / X -mit il 1 sJZžfi A KR t p ▼ WyM pEpp, ■■ SLOVENSKA PRESTOLNICA Emona. Mesto Heroj. Slovenska prestolnica. Ljubljana. V času, ko so izleti v tujino »In in Oh«, smo se v Turističnemu društvu Raztok Šentvid odločili za izlet oziroma bolj strokovno ekskurzijo v našo prestolnico z namenom, dajo bolje spoznamo. Vsi smo več ali manj že bili večkrat v Ljubljani, a vedno le po opravkih, nikoli pa z namenom spoznavanja našega glavnega mesta. Ljubljana se po svoji velikosti uvršča med srednje velika evropska mesta in ima vse, kar premorejo velike prestolnice - je politično in kulturno srce slovenskega naroda, pomemb- lesenega dela kozolca se je lahko pričela. Ko je bil leseni del postavljen, smo od občine Šoštanj dobili nekaj let staro streho, ki je pokrivala nekdanjo, rušenju namenjeno Kajuhovo šolo in z njo pokrili leseno konstrukcijo. Seveda po postavitvi kozolca dela niso bila končana. V teh 10. letih smo osnovno konstrukcijo dopolnjevali z novimi vsebinami in uredili okolico. Na obletnico postavitve kozolca je Kulturnica povabila vse, ki so takrat kakorkoli pripomogli k postavitvi kozolca in ureditvi okolice. Ker je bilo v teh letih veliko delovnih akcij smo najbrž na koga tudi pozabili in se zato iskreno opravičujemo. Predsednik Kulturnice, Franc Šteharnik ki je bil pobudnik prestavitve kozolca in tudi vodja del, je v svojem govoru predstavil potek projekta. Njegov govor je zajel tudi delovne ure, ki smo jih v vseh teh letih opravili pri kozolcu. Tako je v svojih skrbnih zapisih izračunal, da smo za dela pri kozolcu in prireditvenem prostoru v teh 10 letih opravili 6447 ur. Povedal je, da se zaveda, da je morda včasih zaradi želje po čim bolje opravljenem delu preveč priganjal pri delu in bil ob tem morda tudi zoprn. Ob tem se mu je zatresel glas in v oči so prišle solze, saj so čustva privrela na dan. Sedaj sta kozolec in njegova okolica urejena in gostita različne krajevne prireditve.. A. Grudnik no evropsko trgovsko, poslovno, kongresno, sejemsko, pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno središče Slovenije. Pravijo, daje Ljubljana mesto po človekovi meri. V soboto 12.09.2015 smo se zjutraj z avtobusom odpravili beli Ljubljani naproti. Ob strokovno prijaznem vodenju smo spoznali Kongresni trg, Križanke, Narodno univerzitetno knjižnico (NUK), čevljarski in mesarski most, staro Ljubljano, gostinski lokal »Druga violina«, Mestno hišo in še vrsto drugih znamenitosti našega belega mesta. Da, tudi to smo izvedeli, zakaj jo imenujemo tudi bela Ljubljana. Po ogledu mesta nas je pot vodila mimo Mestne tržnice na vzpenjačo in na grad. Ko omenjam vzpenjačo, ne morem mimo dejstva, da je bila takratna županja Ljubljane, ki je vzpenjačo uvrstila med naložbe, ostro kritizirana, zdaj pa vzpenjača prinaša dobiček in vozi skorajda neprekinjeno. Ljubljanski grad pa je nekaj posebnega, predvsem način vodenja in razlage, saj smo šli skozi »Časovni stroj« vse od njegovih začetkov. »Časovni stroj« je ime za potovanje skozi čas, ki ga pričarajo z igranim pripovedovanjem mlade igralke in igralci v srednjeveških oblačilih, ki na določenih mestih pričakajo obiskovalce in jim zaigrajo zgodovino gradu. Vredno ogleda. Spoznali smo tudi Friderika in njegovo prevzetno ženo Eleonoro Heleno Portugalsko. Ta nam je povedala, da je najprej na tem griču stal skromen gradič, kasneje pa ga je njen mož po- drl in sezidal večjega in mogočnejšega. To si je pa zlahka privoščil, saj mu je Eleonora v zakon prinesla zajetno doto. Eleonoro v časovnem stroju igra in upodablja Vanja Kretič (sl.2), članica našega društva, na kar smo še posebej ponosni. Nazadnje še pogled na Ljubljano iz razglednega stolpa in že smo bili na vzpenjači ter v avtobusu na poti v pivovarno Union, kjer se ta zapis, ob skromnem prigrizku in vrčku temnega ali svetlega, konča. -th- PRVI DNEVI SO ZA NAMI... MAMA V VRTCU Mama, mama, pojdi v vrtec danes sama! Tam jim reci, da boš jedla, da boš spala, da se pridno boš igrata, ker je sinko zadržan. Doma nagajat bo ves dan. (Tatjana Pregl Kobe) September se je začel in z njim prvi vrtčevski dnevi. Naši najmlajši otroci so se morali prvič za dalj časa ločiti od svojih staršev, pri čemer smo se vse strokovne delavke v vrtcu trudile, da bi solzice na obrazu čim prej zamenjali nasmeški. Uvajalno obdobje nosi s seboj prijetne in malo manj prijetne trenutke, pa vendar smo po parih dneh že pravi junaki. Naši prvi dnevi so prepredeni predvsem s pesmijo, z ljubkovan- jem in igro. Sklepajo se tudi že prva nova prijateljstva. Tisti, ki smo se v vrtec vrnili po dolgih počitnicah, pa že veselo raziskujemo naše nove igralnice in okolico našega lepega vrtca. Strokovne delavke enote Biba Foto: arhiv RIBNO 2015 - »Ml MAMO SE FAJN!« V Četudi taborniki Rodu Pusti grad Šoštanj taborimo v Ribnem pri Bledu že več kot 30 let, je vsako taborjenje povsem nova izkušnja in nova doza dobre energije. Letošnje taborjenje smo si pobarvali cirkuško. Medse smo povabili čarodeja, akrobatsko skupino in se na tematski dan spopadli z barvami. Prav lepo pisani smo bili - skoraj neprepoznavni. Smo pa, tako kot se za prave tabornike spodobi, pripravili zgledne vodove kotičke, preživeli bivakiranje, se hladili v Savi in se veliko družili ob ognji ter prepevali nove in stare pesmi. Tekom taborjenja smo uspešno izvedli vodniško šolo in tako na novo vlogo pripravili dvanajst vodnikov. Sedaj, ko je za nami še eno super taborjenje, v misliš že kujemo načrte za novo taborniško leto. Foto: arhiv Kultura ì i PODOBE ŠOŠTANJA V Mestni galeriji Šoštanj je v okviru občinskega praznika na ogled razstava Marjana Tekauca Podobe Šoštanja. Gre za serijo fotografij nastalih v letih 1970 do 1976, nekaj pa jih je tudi iz kasnejšega obdobja. Motivi fotografij so osredotočeni na dogodke, ki so zaznamovali kraj v preteklosti, gradnja ceste, obnova trga, rušenje cerkve, rušenje tovarne usnja, gradnja farne cerkve..., tako, daje razstava zanimiva iz več vidikov. Na odprtju je sodeloval glasbeni gost Janko Matko, uradno pa jo je odprl župan Občine Šoštanj Darko Menih. Ob tej priložnosti je povedal, da so fotografije že dve leti last Občine Šoštanj, ki jih je odkupila ravno s tem namenom - pokazati zanamcem naš kraj, kot ga je ujel mojster fotografije Tiki. Šoštanjčan Marjan Tekauc je rojen leta 1950. Končal je osnovno šolo v domačem kraju, gimnazijo v Velenju in VEKŠ V Mariboru. Svojo prvo fotografijo je razvil v šolskem laboratoriju pri trinajstih letih. Že v zgodnjem otroštvu je postal član taborniškega odreda Pusti grad in sodeloval pri postavitvi tabora v Foto: Dejan Tonkli Ribnem. Po študiju se je zaposlil kot referent za informiranje na Vegradu, a je tam ostal le malo časa. Na pot samostojnega podjetnika je odšel že leta 1978 in po tej poti, kljub nedavni upokojitvi, hodi še danes. Ves čas je sledil razvoju fotografije, leta 1974 se je začel ukvarjati z barvno fotografijo in po letu 2000 sledil digitalni tehnologiji. Blizu so mu portretne fotografije in motivi iz narave. Marjan Tekauc je poleg tega, da je mojster profesionalne studijske in terenske fotografije, tudi verodostojen zapisovalec časa in ljudi v domačem kraju. Svoje osebne arhive ne hrani samo v digitalni obliki, ampak jo ima zbrano med platnicami albumov. Damjanu Kljajiču, ki je bil avtor razstave v Muzeju Velenje leta 2013, se je ob razstavi v Šoštanju zapisalo: Za dobro fotografijo je skorajda gotovo še najmanj potreben dober fotografski aparat, veliko pomembnejše so fotografove oči in njegovo srce. Še nekaj je pri Tikiju vredno posebne pozornosti, to namreč, da svoje fotografije rad pokaže tudi drugim ljudem in skupaj z njimi uživa ob njihovem ogledovanju. Upamo, si hkrati želimo in mu tudi privoščimo še dolgo »dobro luč«, še veliko lepih fotografij okolja v katerem živi in življenja v njem, pa seveda še veliko razstav! Razstava bo na ogled do konca septembra. Milojka B. Komprej GLEDALIŠČE POD KOZOLCEM KULTURNICE GABERKE Gledališče pod Kozolcem Kulturnice pino KD Šmiklavž in sicer so se letos pred-Gaberke je v nedeljo 6. septembra že stavili s komedijo »GOSPA POSLANČEVA«, tretjič gostilo ljubiteljsko gledališko sku- Skupina neprekinjeno deluje že od leta 1957. Foto: A.Grudnik Gospa poslančeva Gaberke 2015. Vsako leto pripravijo eno gledališko igro, večinoma komedije, s katero nastopajo po bližnji in daljni okolici. Avtor komedije »Gospa poslančeva« je Tone Partljič, za potrebe gledališke skupine pa jo je priredil in režiral Maksimiljan Kramljak. Zgodba govori o preračunljivki Živi, ločenki, ki jo je zapustil prvi mož, in sedaj na vsak način želi biti pomembna in cenjena gospa. V drugo je poročena z Andrejem Piškurjem, direktorjem slabo stoječega podjetja, katerega je prepričala, da se je ločil od svoje družine. Poleg njiju živi tudi njena hčerka. Njena velika želja je, da bi postala velecenjena gospa poslančeva in zato prepriča Piškurja, da kandidira za poslanca. Žal ta le za las izgubi poslanske volitve, zato se njene sanje razblinijo. Ker je njena želja še vedno tako močna, da bi bila gospa poslančeva, preštudira celo volilno zakonodajo, da bi našla rešitev, kako vseeno priti do poslanskega mesta. Splete srhljiv plan, kako bi izvoljenega poslanca spravila s tega sveta in s tem se ujame v pravo mafijsko mrežo. Njena bolestna želja jo privede skoraj do blaznosti in čeprav je na koncu zgodbe ob vse in jo vsi zapustijo, ona v svoji nečimrnosti sploh ne reagira, temveč že ambiciozno razmišlja o lastni politični karieri. Sončna, a že jesensko hladna nedelja, je pod kozolec privabila okoli 70 gledalcev. Nes- trpno smo čakali, da se je razgrnila zavesa in da se je zgodba pričela odvijati. Glavna igralka nas je prepričala s svojo že skoraj profesionalno igro, tako da smo med samo igro večkrat zaploskali, manjkalo pa tudi ni smeha. Po končani igri so nam igralci povedali, da so uživali v takšnem ambientu kot je kozolec, poleg tega pa so nas pohvalili tudi kot publiko. A. Grudnik Zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje čestitamo občankam in občanom Občine Šoštanj ob prazniku občine. PODZEMNA PUSTOLOVŠČINA v rovih premogovnika 160 m pod površjem na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. VSTOPNICA ZA OGLED MUZEJA JE ODLIČNO DARILO, S KATERIM LAHKO PRIJETNO PRESENETITE SVOJE PRIJATELJE, DRUŽINO IN POSLOVNE PARTNERJE. SREČNO! Muzej je odprt od 9.00 do 16.30 (14.30 vstop zadnje skupine). OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH JE MUZEJ ZAPRT. Priporočljive so predhodne najave ogleda. Tel.: 00 386 (0)3 5870 997 e-mail: trgovina@irlv.5i www.rlv.si/muzej SLOVENSKI HUMOR IN VICI O BOSANCIH Sašo Hribar, radijski in tv voditelj, humorist, avtor....skratka tisti Sašo Hribar, ki ga že 25 let spremljamo vsak petek na prvem programu radia Slovenija v oddaji Gaga. mehaniko, oziroma fiziko osnovnih delcev. To pomeni, da se lahko en delec nahaja na dveh mestih hkrati, kar pomeni, da se sicer nahajam v enem starem telesu, ki je staro 55 let, Ja, tisti Sašo Hribar je bil minulo soboto v Šoštanju in je v garderobi kulturnega doma, kar stoje, med klavirjem in oknom, prav rad odgovoril na nekaj vprašanj. Povsem naključnih. Pogovor z njim je prava poslastica, s katero bi se še dolgo sladila, če naju ne bi čas in pa ekipa, ki je bila okoli njega, priganjali. Znano je, da je Hribar rojen v Celju, veliko let je preživel v Krškem, zdaj pa živi v okolici Grosuplja. Poleg oddaje Gaga je ustvarjal podobno satirično humoristično oddajo v okviru televizije. Predvsem in vedno pa je brez dlake na jeziku. Zato mislim, da sva pogovor končala ravno v pravem trenutku, pri vicih o Bosancih, blodinkah in policajih, kajti po tem, ko je povedal, da je TEŠ 6 sedmo čudo sveta, sva se že znašla v svetu, kjer bi gotovo ugotovila, da bomo Šoštanjčani plačevali najvišjo vstopnino, če ga bomo hoteli obiskati. Ste novinar, komik, voditelj. Kako se predstavite, ko pridete kam prvič in vas ne poznajo? Predstavim se z imenom in priimkom, pa ne pride do tega, da me kdo ne pozna, ampak pride do tega da me nihče ne pozna. Ker leta tečejo zelo hitro in zdaj dojemam kvantno Foto: Dejan Tonkli in ki je izžeto in bi moralo iti v pokoj. A hkrati z energijo, ki me preveva, da bi začel delati kako novo oddajo, da bi se pojavil na televiziji z novo oddajo, da bi se mogoče čez pet let vrnil na tv kot mlad, svež voditelj, pobudnik nove generacije, ki stopa na pot. Kaj pa vem, želje so velike, morda bom končal v eni drugi obliki, ta oblika, 55 let stara, zagotovo že obstaja. Ko ste že začeli... seveda lahko govoriva o vzporednih svetovih. Mogoče tam nastopate kot mlad in nadobuden novinar! Ne glede na to, da govorite o starem in iztrošenem telesu, mi vemo, da to ne drži, da je v vas veliko energije, kar se kaže na vseh področjih. Pa vendar, 25 let radia Gaga, kje še najdete iztočnice, motivacijo...izziv. Prvi izziv mi je že to, da, če ste rekli, da so vzporedni svetovi, da sem tam boljši. Ker na tem svetu na katerem se zdaj nahajam, veljajo tri stvari. Da zaplodiš otroka, napišeš knjigo in posadiš drevo. Otroka nisem zaplodil, za to so dokazi, knjige nisem napisal, drevesa nisem posadil. Mogoče sem v tistem vzporednem svetu oče stoterih lepih sinov in hčera, mogoče sem tam napisal tisoče knjig in posadil cel pragozd. Kar pa se oddaje tiče, kakšen izziv mi je? Ja, mi je, da dojemam mlado generacijo, ki prihaja za mano, da jo osveščam, kaj bi med oddajo rad naredil, da ji povem kako bom to naredil in na kakšen način bom to naredil. In ker mlada generacija dela to na drug, svoj način mi je zdaj izziv, kako se bom prilagodil. Ker se ne bom umaknil, se bomo prilagajali drug drugem in to je umetnost življenja- prilagoditev. Ja, haha, potrebujem malo časa za premislek....skratka, ko govorite o prilagajanju, mislim, da sem nekje da nekoč niste marali našega humorista Ježka. Mogoče bi Ježek govoril isto o vas, ko ste se pojavili od nekod kot novinar, voditelj. In še vprašanje, glede na to, da ste iz Celja... še greste kaj v Celje? Najprej drugo vprašanje. V Celje grem, saj je Slovenija majhna in sem tam v desetih minutah. Zdaj pa k prvemu vprašanju. Zakaj nisem maral Ježka? To so bila leta, ko tudi nisem maral 40 let starih žensk, ker sem bil star 15 let. Zdaj jih težko dobim, se moram zelo potruditi, da se lahko z njimi pogovarjam. Vegeto Ježka takrat nisem razumel, to je bila generacija mojih staršev. No kasneje sem imel obdobje ko sem že v OŠ hotel nastopati kot humorist in mi je tovarišica svetovala, da naj govorim vice o Bosancih, blodinkah in še kakšnega policija naj dam zraven. In sem rekel tovarišici, da tega ne morem naredit, ker Slovenski narod je omikan in ima visoko kulturo. In mi je rekla: »Hribar zapomni si, astrologinja je rekla, da bodo čez petdeset let Slovenci še vedno padali na te vice.« Zdaj bi za Ježka rekel popolnoma drugače, kot sem takrat. On mi je omogočil, da sem šel v svet humorja, ker sme ga hotel popraviti, tako kot želijo mladi fiziki popraviti Einsteina. No vseeno menim, da ga niste popravili, ampak nadgradili njegov humor in mu dali nekaj aktualnega. Vaš humor je intelektualen in edinstven. Za zaključek tega pogovora. Ste že kdaj prej slišali za Šoštanj ali pa Velenje? Za Velenje še nisem slišal. To je en kraj kjer so nekoč bila polja in pašniki, zdaj pa je veliko mesto. Ah, saj res, to je blizu kraja Šoštanj, kjer stoji sedmo čudo sveta, to je TEŠ 6. Zakaj pa je to vam sedmo čudo? Zato ker je TEŠ 6 dražji kot observatorij Mount Palomar. Hvala. Še en vic o blodinkah vam povem, ker sva oba blodinca...aveš ko je.... Glasba VIKENDOV »SIN« TUDI V SLIKI V Čarobni velenjski grad je v četrtek, 3. septembra zvečer vabil in zbral ljubitelje dobre glasbe in ljubitelje ansambla Vikend. Premierno so namreč predstavili videospot za skladbo Sin, s katero so aprila letos prejeli nagrado Naj valček leta 2015 in priznanje za najboljšo skladbo v celoti. Scenarij za omenjeni videospot sta prispevala Andrej Pratne-mer in član ansambla Vikend, Miha Lesjak. Spot je prikaz življenjske zgodbe od rojstva otroka do njegovega postaranja. Ob rojstvu otroka naj bi vsak posadil drevo, napisal knjigo in naredil nekaj dobrega. Tako so povedali Vikendaši. Zgodbo v videospotu je pred ogledom predstavil Miha Lesjak, saj je skladba, za katero je besedilo napisal Matej Kocjančič, nastala ob rojstvu njegovega sina. Vikend se je z Rajkom Petkom na čelu tudi zahvalil vsem nastopajočim v videospotu, vsem pa so podelili tudi simbolne nagrade. Videospot smo si obiskovalci lahko ogledali kar dvakrat, zagotovo pa je, daje resnično vreden ogleda. Melita Jelen 1 J J B li. i H ' i JUHEJ RAZVESELJUJE ŽE 12 LET Ansambel Juhej prihaja s Koroške. Natančneje, tam se nahaja sedež ansambla, člani pa so od vsepovsod. Tako sta med njimi tudi dva Šoštanjčana, Boštjan Dermol in Boris Golavšek. Juhejevci igrajo in zabavajo ljudi že dvanajst let. V teh letih se je zamenjalo kar nekaj muzikantov, sedanja zasedba pa šteje šest postavnih fantov. Ti so: klarinetist Mitja, trobentar Boštjan, baritonist Andrej, kitarist Boris, harmonikar Ciril ter nova pridobitev, pevec Boštjan. V tej zasedbi delujejo od oktobra 2014. »Naša prioriteta je narodno-zabavna glasba, ki jo na nastopih z veseljem igramo. Poskušamo ustvariti skladbo, ki malce drugače zveni, da si jo ljudje mogoče lažje zapomnijo. Novost pri ansamblu je nov član Boštjan Dermol, ki smo ga zelo veseli. Upamo, da bo dolgo zdržal zraven nas«, pravijo Juhejevci. V prejšnji zasedbi so imeli tudi pevko, vendar pravijo, da sedaj starih pesmi ne preurejajo za moško petje in jih na nastopih tudi ne izvajajo. Izjema je kakšna instrumentalna pesem. Raje ustvarjajo nove, poskočne skladbe, kot je pesem »Mala moja«, ki je v celoti avtorska skladba njihovega pevca, Boštjana Dermola. Kaj pa je v načrtu pri Juhejevcih? »Upamo na čim več nastopov doma in v tujini. Radi bi posneli videospot za našo novo pesem ‘‘Mala moja’’, ustvarili še kakšen nov komad, s katerim bi prodrli na radijske postaje in se tako prikupili poslušalcem in še naprej igrali s srcem ter za vašo in našo dušo. Ker precej igramo v tujini, bi kot zanimivost omenili, da se jeseni odpravl- jamo v ZDA, kamor so nas povabili v goste«, še za konec povejo člani ansambla Juhej. Melita Jelen Foto: arh Muzej POLETNI FILMSKI VEČERI 2015 V zadnjem avgustovskem tednu so v organizaciji Muzeja usnjarstva na Slovenskem - enota Muzeja Velenje, v sodelovanju z Studiom Mozaik potekali letos že 4. Poletni filmski večeri, katerih glavna pokrovitelja sta bila Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Šoštanj. Prireditev, ki se je odvijala v Kulturnem domu Šoštanj, ki ga je za prireditev omogočil Zavod za kulturo Šoštanj, je v obeh večerih obiskalo zavidljivo število obiskovalcev, ti so bili nedvomno zadovoljni s prikazanim filmskih gradivom, ki seje predvajalo na velikem platnu. V obeh večerih je bilo prikazano tako arhivsko, kot tudi čisto na novo posneto filmsko in video gradivo, ki se bolj ali manj nanaša na tematiko Šaleške doline in Šoštanja. Prvi večer sta po uvodnih besedah voditeljev programa, zbrane nagovorila še župan občine Šoštanj, g. Darko Menih in direktorica Muzeje Velenje, ga. Mojca Ževart. Kot prvega je občinstvo videlo posnetek iz arhiva Rajka Zaleznika z naslovom Vedute in znani obrazi Šoštanj med letoma 1992 in 1994. Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj skozi čas, iz arhiva Romane Sevčnikar, je naslov naslednjega posnetka, ki je bil projiciran na velikem platnu. Nekateri obiskovalci so se nedvomno prepoznali na teh video izsekih iz različnih obdobij delovanja šoštanjskega pevskega zbora. No, da ni ostalo samo pri posnetku, so poskrbeli sedanji člani MePZ Svoboda, ki so pripravili krajši pevski program v živo. Sledil je dokumentarni film Rajka Pergerja: Prešanje jabolčnika, v izvedbi Kulturnice Gaberke, za njim pa še en dokumentarni film, ki je nastal leta 1995 z naslovom Topolšica 9. maj- dan zmage. Nastal je v produkciji Muzeja Velenje in Studia Mozaik, besedilo in scenarij zanj pa je pripravil Damijan Kljajič. Razdvojeno srce, film Pine Špegel, je bil posebno aktualen v prejšnjem letu, ko je tudi nastal, ko je bilo zanimanje javnosti ob predhodnih predvajanjih izjemno. Tudi sama tematika filma, ki govori o ukradenem otroku Ivanu Pirečniku iz Šoštanja je interesantna za širok spekter občinstva, saj se v zvezi z ukradenimi otroci med drugo svetovno vojno še vedno premalo govori in piše. Mladi Blaž Rogelšek pa je v igrano-dokumentarnem filmu z naslovom Bodi nevaren iz leta 2014, prikazal vztrajnost in odločnost mladih ljudi pri določeni aktivnosti. Po koncu programa je v avli kulturnega doma Kulturnica Gaberke pripravila pogostitev z jabolčnikom in rženim kruhom. Drugi dan prireditve se je začel z video zapisom Zgodba o družini Jevšenak iz arhiva Valentina in Andreja Jevšenaka, ki je prikazoval življenje omenjene družine in njihovo izselitev iz Šoštanja. Naslednji, reportažni film iz produkcije Šolskega centra Velenje z naslovom Sodar, je predstavil delo in poklic sodarja Valentina Jevšenaka. Sledil je skrajšan dokumentarni film Janija Napotnika Ljubeč Zbiratelj, tematika katerega je bil dolgoletni zbiratelj starin Zvone Čebul, ki hrani obsežno zbirko starih predmetov. Solidarnost, kot jo danes skoraj ne poznamo več, pa je bila lepo prikazana na posnetku iz arhiva Ivana Sevška z naslovom Ko ljudje stopijo skupaj. V produkciji Naravovarstvene zveze Smrekovec in Studia Mozaik je nastal dokumentarni film Zavzemi se za Smrekovec. Ta film z ekološko ozaveščeno tematiko je hkrati tudi poziv proti uničevanju in izkoriščanju tistih naravnih območjih, ki so ostala še dokaj neokrnjena. Naslednji video zapis avtorice Zalke Mikuž, z naslovom Družabne igre v Gaberkah je nastal leta 2011, sledil pa je akcijski igrani film B - X, znanega slovenskega režiserja Andreja Mlakarja o napadu na tabor v Ribnem leta 1973. Kot zadnjega pa so obiskovalci lahko videli igrani film Jerneja Župevca Amuletova bitka. Dvodnevna prireditev je bila zelo dobro obiskana in tudi obiskovalci so z pozitivnimi besedami zapuščali prireditveni prostor, kar pomeni, da so se filmski večeri v Šoštanju dobro prijeli med prebivalstvom. V sledečih letih se zato upravičeno pričakuje še večji obisk, k čemur nedvomno pripomore vsakoletni novejši in še zanimivejši video program. Naslednje leto bodo na vrsti že peti zaporedni Poletni filmski večeri in tam vsekakor ne smete manjkati. Jernej Hozjan fr r 1 \4 m %' mi) 4 Ti wmHyf / r % M Hi 1 *1 h 1 R f Foto: arhiv MUS DVOREC GUTENBICHL, MAROF Program prireditev v septembru je letos izjemno bogat, med njimi izpostavljamo aktivnosti za popestritev in prezentiranje kulturne dediščine, kar je danes v dobi poplave vsakovrstnih informacij lahko le dobro znamenje. Pogumne poteze nam v zrcalu nakazujejo naša ravnanja v preteklosti in tu in tam tudi pot v prihodnost. Morda med njimi izpostavimo aktivnosti za predstavitev in oživitev možnosti, ki jih ponuja dvorec Gutenbichl. Zato je prav, da ga ob tej priložnosti na kratko opišemo skozi oči zgodovinarjev. Dvorec Gutenbichl (Buehel - Buechel pomeni toliko kot Huegel, grič) stoji na zložni vzpetini sredi parka v Ravnah št. 18 pri Šoštanju v občini Šoštanj. Dvorec Gutenbichl je poimenovan tudi Marovška graščina po Marof, tj. Majer-hof (pristava, upravnikov dvor) in pripoveduje se, daje nekoč bil majerhof gospoščine Šalek.1 Kastelolog Ivan Stopar navaja, da naj bi prvotni dvorec že 1489 posedoval Karl pl. Hohenwart, zanesljivo pa je izpričan 1575, ko je bil v posesti Balthasarja Wagna, lastnika velenjskega gradu.2 Vsekakor pa je nastal kot pravni naslednik gradu Forhtenek in je svoj razvoj dosegel šele z opustitvijo forteneškega gradu sredi 17. stoletja. Grad naj bi stal že v času grofov Celjskih, a je kasneje pogorel.3 Leta 1614 je Erazem Raumschüssel dvorec prodal posestniku stolpa Pakenštajn Maksu Heriču. 1629 je Hans Žiga Herič ponudil dvorec v nakup, 1637 pa je kot lastnik izpričan Matija Plapart. V letih 1651 in 1662 sta posedovala Ravne Wolfgang Friderik pl. Hohenwart in njegova žena Suzana Margareta, rojena grofica Gaisruck. Sporočeno je, da je njuno poročno pismo zgorelo, ko je v dvorcu izbruhnil požar. Letnica požara ni znana, a zdi se, da je Vischer na svojem zemljevidu 1678 upodobil prvotno, s stolpiči urejeno stavbo.4 1741 je Suzana pl. Hohenwart izročila imenje z dvorcem kot doto Johanu K. Ferdinandu, baronu pl. Lang. 1764 je njegov lastnik Franc Ks. baron Gali pl. Gallenstein, 1798-1804 Valentin pl. Schiltenfeld. Sledili so mu Franc Ks. Lininger, nato med 1824-1841 Gregor Perger, 1846 Johan Perger. 1855 je posest kupil Štefan Posevnik in jo zapustil svoji hčerki Angeliki, poročeni z Janezom Dušica.5 Posestvo, ki je spadalo h gradu, je bilo še leta 1878 veliko 117 3/8 orala.6 Stopar navaja, da so 1906 prišle Ravne v posest barona pl. Haebler, 1925 pa znane šoštanjske rodbine Woschnagg, ki je stavbo 1931 temeljito prezidala. Takrat je še hranila dragocen arhiv in mnoge starine.7 Aplinc navaja, da so se Woschnaggi za nakup zanimali že leta 1921, vendar ju je pri tem prehitel baron Josip Plemelj, ki je grad renoviral, napeljal elektriko in prezidal nekaj stavb. Woschnaggi so posest kupili 4. septembra 1925.8 H gradu sta spadala veliko gospodarsko poslopje in obsežen park s steklenjakom, ki nosi letnico 1899.9 Dvorec je danes prezidan, tako da je njegova nekdanja podoba povsem zabrisana. Po požaru ob koncu 17. stoletja je bil verjetno povsem prezidan, tako da je v Vischerjevi Topografiji okrog 1681 že upodobljen kot preprosta enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa brez vsakih fortifikacijskih sestavin, a s prislonjenim altanom ob pročelju. Sedanja zasnova stavbe je nekoliko razširjena, saj ima dvorec na vzhodni strani prizidan neoromantičen stolpič, na zahodu pa polkrožno sklenjen prizidek. V notranjščini je nekaj imenitno opremljenih prostorov z dragocenimi parketi, lesenimi zidnimi oblogami in intarziranim pohištvom. Izhodišče za datacijo opreme je letnica 1926 z inicialka- ma MW na stropnem tramu v gosposki sobi prvega nadstropja. Stavbo je obdajal lep park s kovanim kandelabri, ki je pred glavno fasado urejen v osi, poudarjen pa s stopniščem, fontano, ki jo krasi deček z labodom in balustradnimi ograjami. Poseben poudarek mu dajejo štirje grifoni na piedestalih ob fontani, ki so izdelani iz kositra.10 Ograje in stopnišče pred gradom je dal po lastnih načrtih v francoskem slogu izdelati iz tržaškega marmorja že Gustav Eder, eden od prejšnjih lastnikov. Park je zasnovan v treh terasah vsmeriS-J. Woschnagga sta ob prenovi stavbo preuredila in posodobila, tako daje imela svojo majhno vodno elektrarno, bazen in lep park, posajen s številnimi redkimi eksotičnimi rastlinami. Na začetku 20. stoletja je bil na spodnji terasi parka postavljen pomanjšan 15 metrov visok Eifflov stolp, kot izraz navdušenja nad tehniko enega od prejšnjih lastnikov po Svetovni razstavi 1889. Stolp je bil po omenjeni prenovi parka odstranjen.11 Dvorec Gutenbichl in pripadajoča posest je bil v rokah Woschnaggov od leta 1925 do 1945, ko je bil nacionaliziran v korist FLRJ. V stavbi so bile do leta 1963 različne dejavnosti, od tega leta dalje pa je bil v njej oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki je bil zaprt 2013. Miran Aplinc 1 Boris Goleč ...(et.al.); ur. Tone Ravnikar, Šaleški gradovi viteza Gadolle, Velenje 2015, str. 90. 2 Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, med Solčavskim in Kobanskim, 4. knjiga, Ljubljana 1993, str. 75-78. 3 Franc Hribernik, Mesto Šoštanj, Šoštanj 1998, str. 73-74. 4 Topographia ducatus Stiriae, Gradec, 1681. 5 Glej opombo 2. 6 Franc Hribernik, Mesto Šoštanj, Šoštanjl998, str. 73-74. 7 Glej opombo 2. 8 Miran Aplinc, Vošnjaki industrialci iz Šoštanja, str. 111-113. 9 Glej opombo 7. 10 Glej opombo 2. 11 Glej opombo 7. AMINA LEPI KANEM SEZONA SOI 5/16 sreda, 21 .oktober 2015 ob 19.00 Kulturni dom Šoštanj STAND UP TADEJ TOŠ sreda, 25.november 2015 ob 19.00 Kulturni dom Šoštanj KONCERT sreda, 23. december 2015 ob 19.00 Kulturni dom Šoštanj MALI PRIROČNIK BIZNISA Sreda, 20. januar 2016 ob 19.00 Kulturni dom Šoštanj POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO sreda, 18. februar 2016 ob 19.00 Kulturni dom Šoštanj VSE O ŠEJKSPIRU sreda, 18. marec 2016 ob 19.00 Kulturni dom Šoštanj MAME Možnost plačila na dva obroka ob nakupu dveh ali več abonmajev. Prvi obrok se plača takoj, drugi pa do konca leta 2015. PRIDRUŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEBE PROGRAMA!!! CENA 45 EVROV, 40 ZA UPOKOJENCE, DIJAKE, ŠTUDENTE IN ČLANE DRUŠTEV Vpis v abonma Je od 28. septembra do 16. oktobra 1015, od ponedeljka do petka od 16.00 do 18.00 ure v Mestni galeriji Šoštanj. Trg b. Mravljak 7, telefon 03 898 43 34 ali na elektronskem naslovu milaboza@gmail.tom in dcJan@tonltli.com Knjižnica MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ - OKTOBER 2015 Knjižni Sejem - ponedeljek, 5.10.2015, od 10.00 do 18.00 Za vse ljubitelje starih knjig, sejem rabljenih knjig, prvi ponedeljek v mesecu. Da knjige ne bi romale na odpad, jim skušamo najti na sejmu nov dom, tako ohranimo dostojanstvo starim odsluženim knjigam, ki še vedno nosijo v sebi sporočilo za vsakogar, ki si bo vzel čas zanjo in njene porumenele liste. Poleg podarjenih knjig prodajamo tudi knjige, ki so odslužile svojo nalogo v naši knjižnici, z namenom, da najdejo pot med ljudi in tako polepšajo dan strastnim bralcem in zbirateljem. Knjige se prodajajo po simbolični ceni 1 €. Pri nakupu ali prodaji lahko sodelujejo vsi člani in nečlani knjižnice, pri tem postavite simbolično ceno sami. Razstava do 30.10.2015 Ti pa imaš krompir! Navidez neugleden gomolj, imenovan krompir, je potreboval precej časa, da je zavzel prostor na naši mizi. Ko pa je osvojil mizo, je počasi začel prehajati tudi v naša srca in v literaturo. Na temo krompirja so, poleg receptov in napotkov za vzgajanje, zapisane zgodbe, romani, uganke, pesmi, pregovori ... Še večkrat pa se, kot naš vsakodnevni spremljevalec, zapiše v literaturi v »stranski vlogi«. Vabljeni na ogled razstave, ki bo poskušala približati krompir še na drug način, ne le na krožniku! Čeprav gredo vse velike ljubezni tudi preko želodca... Razstavo pripravlja Stanka Ledinek. Ure pravljic od 17.00 do 17.45 Namenjeno otrokom od 3. leta dalje. 1.10. 2015 ob 17. uri Steve Smallman: Mišopir | Pripoveduje Marjetka Blatnik 8.10. 2015 ob 17. uri Jean De Brunhoff: Babarjevo potovanje | Pripoveduje Barbara Borovnik 15.10. 2015 ob 17. uri Benji Davis: Dedkov otok | Pripoveduje Marjetka Blatnik 22.10. 2015 od 17. 00 do 18.15 Pravljična delavnica | Marcus Pfister: Mali lunin vran Mali vran je bil res izjemno majhen in starejši vrani so se iz njega norčevali. Niso ga hoteli sprejeti medse. Dražili so ga: «Če hočeš biti naš, moraš najprej poleteti na Luno!« Bo mali vranček zmogel, kar ni uspelo še nikomur? Po pravljici bomo zaposlili svoje roke in ustvarili knjižnega vrana. Otroke, ki potrebujejo pomoč pri izdelovanju naj spremlja starejša oseba. Delavnico vodi Barbara Borovnik 29.10. 2015 ob 17. uri A. H. Benjamin: Kratkovidna žirafa | Pripoveduje Marjetka Blatnik Potopisno predavanje - 20.10.2015 ob 19.uri IZ TURČIJE V TURČIJO Mojca Plaznik in Uroš Plaveč nam bosta približala Turčijo, kot je še ne poznamo. Iz potepanja in pristnih stikov z domačini se rodi zgodba, ki jo lahko doživite ob fotografijah in pripovedi. Pobliže bomo spoznali Turčijo in izvedeli, zakaj se je nujno izogniti velikim turističnim središčem in doživeti pristno turško prijaznost in toplino. Skozi pripoved boste spoznali, da je vrednost človeške duše večja kot vrednost hotela s petimi zvezdicami. Pripravila Barbara Borovnik Sport in rekreacija f Ì TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM Foto: arhiv Tekmovanje je potekalo drugo septembrsko soboto na Družmirskem (Šoštanjskem) jezeru. Na prvem tekmovanju leta 2008 je sodelovalo 19 ekip. 8. tradicionalnega tekmovanja se je letos udeležilo dvanajst ekip, s skupno 45 tekmovalci in spremljevalci. Tekmovanje je ob 8.00 uri odprl predsednik OZWS Šoštanj Leon Stropnik. Pred tekmovanjem je podrobna pojasnila in propozicije tekmovanja podal še predsednik organizacijskega odbora oz. predsednik RD Šoštanj Franc Ravnjak. Ob prijetnem vzdušju in v lepem sončnem vremenu, je čas kar hitro mineval, tekmovalci pa so pod budnim očesom sodnikov iz ribiške družine Šoštanj, kar uspešno polnili svoje mreže s krapi, ploščiči, amurji in drugimi manjšimi ribami. Po štirih urah pričakovanj je ob 13. uri sledilo tehtanje in ocenjevanje ulova. Tehtnice so pokazale, da je bila najuspešnejša ekipa z Dolenjske, drugo mesto je osvojila ekipa domačinov, tretje mesto pašo dosegli Velenjčani Med posamezniki je prvo mesto osvojil Blatnik Mitja iz OZWS Žalec, drugo mesto je pripadlo domačinu Silveriju Koželjnik iz OZWS Šoštanj, tretje mesto pa je osvojil Rijavec Gregor iz OZWS Vrhnika - Borovnica. Prehodni pokal občine Šoštanj na 8. tekmovanju v lovu rib s plovcem za leto 2015 je osvojila ekipa iz OZWS Dolenjs- ka, ki je prvič sodelovala na tekmovanju. Pokale in medalje najboljšim ekipam, posameznikom in zmagovalni ekipi, ki je prejela prehodni pokal, je podelil župan občine Šoštanj g. Darko Menih, ter predsednik OZWS Šoštanj Leon Stropnik. Za izredno dobro organizacijo tekmovanja gre zahvala predsedniku RD Šoštanj in podpredsedniku predsedstva OZWS Šoštanj Ravnjak Francu, Boštjanu Bizjak, Silveriju Koželjnik ter članom OZWS Šoštanj. Sodelujoči so pohvalili dobro organizacijo tekmovanja, ki je ob sončnem vremenu potekalo brez zapletov. Tekmovanje so zaključili s prijetnim druženjem v ribiškem domu RD- Paka Šoštanj ob dobri volji in z upanjem ter obljubami, da se naslednje leto ponovno srečajo na 9. tradicionalnem tekmovanju v lovu rib s plovcem Šoštanj 2016. Leon Stropnik VOJAŠKI MARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA Prvo septembrsko soboto, sta v okviru 31. maratona Ceije-Logarska dolina Poveljstvo za podporo in Enota vojašnice Celje v sodelovanju z Društvom maratoncev in pohodnikov Celj organizirala 21. vojaški maraton, na katerem je kljub močnemu dežju nastopilo preko 200 pripadnikov GŠSV, poveljstev, zavodov in enot Slovenske vojske, zaposlenih v upravah, službah in drugih organih na Ministrstvu za obrambo, članov organizacij in društev. Tekmovalci so bili razdeljeni po spolu v kategoriji stalna sestava SV in drugi. Tekmovanje je potekalo v disciplinah super maraton na 75 kilometrov, vojaški maraton na 42 kilometrov ter tek - pohod na 17 kilometrov. Tekmovanje v super maratonu in vojaškem maratonu za memorial Štefana Šemrova je bilo posamično in ekipno, pri čemer so ekipo sestavljali trije tekmovalci, tekmovanje na 17 kilometrov pa je bilo posamično. Start super maratona na 75 kilometrov je bil ob ob 6. uri na Trgu celjskih knezov na ploščadi pred zgradbo Mestne občine Celje, start vojaškega maratona na 42 kilometrov ob 9. uri v Mozirju v Savinjskem gaju ter start teka- pohoda na 17 kilometrov ob 11.30 uri v Lučah. V drugi kategoriji, se je vedno bolj priljubljenega 17 kilometrov dolgega teka-pohoda za posameznike od Luč do Logarske doline udeležilo tudi 11 članov našega združenja. Maratonci so se lahko odžejali in obnovili energijske zaloge na okrepčevalnicah, ki so bile postavljene vsakih nekaj kilometrov, v cilju pa sta jih pričakala tudi pasulj, ki sta ga skuhale kuharske ekipe Slovenske vojske. Tekmovalcem sta bili na voljo tudi ekipa maserjev in zdravniška ekipa, za red v prometu so skrbeli redarji ZŠAM-a, Slovenska vojska kot soorganizator prireditve od leta 1991 poskrbi za tabor na cilju v Logarski dolini, hrano in prhanje za udeležence maratona in teka. Razglasitev rezultatov je bila ob 15. uri na cilju pri Penzionu na Razpotju v Logarski dolini. Vse sodelujoče je na podelitvi pozdravil vodja Organizacijskega odbora Vojaškega maratona 2015 ki je tudi podelil priznanja najboljšim tekmovalcem. Vsi udeleženci so prejeli majice, priznanje in spominske medalje organizatorja: Maraton Celje - Logarska dolina 2015. Leon Stropnik ČLANI NK ŠOŠTANJ V ODLIČNI FORMI Nogometaši članske ekipe NK Šoštanj nadaljujejo z odličnimi igrami v jesenskem delu prvenstva. Na štirih tekmah medobčinske članske lige Celje so dosegli že tri zmage. Po zmagi proti Štoram in porazu v Mozirju, so nato kar z 8:0 premagali ekipo Vojnika, nazadnje so bili uspešni še v Šentjurju z rezultatom 4:0. V naslednjem krogu so prosti, nato pa sledi serija treh zelo težkih tekem, z nasprotniki, ki se prav tako borijo za vrh. Najprej gredo v Zreče, nato doma gostijo Žalec in nato sledi še gostovanje v Rogaški. Med prvenstvom uspešno nastopajo tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so v prvem krogu izločili ekipo Štor. Ko berete ta članek bo za njimi tudi že tekma drugega kroga, upamo da z zmago. Tudi ostale selekcije pridno tekmujejo in trenirajo, tako da je stadionu NK Šoštanj zelo živahno in vsak dan se veča število mladih nadebudnih igralcev. Še vedno ni prepozno za vpis in še vedno vabimo otroke od 5 do 14 leta starosti, da se nam pridružijo. Za vpis in vse informacije nas obiščite na stadionu pod Vilo Široko ali nas obiščite na novi in prenovljeni spletni strani NK Šoštanj. ŠPORTNI VIKEND 2015 V BELIH VODAH Letošnji zadnji avgustovski vikend je bil v Belih Vodah spet športno obarvan. Od petka 28.8.2015 do nedelje 30.8.2015 je Društvo Vulkan organiziralo tridnevni tradicionalni športni vikend na igrišču v Belih Vodah. Vreme nam je bilo naklonjeno, številne ekipe v vseh treh športnih panogah pa so spet dale vse od sebe. Za ljubitelje ruskega kegljanja je letos tekmovanje potekalo v petek, 28.8.2015. Tekmovalo je 18 ekip. V ženski konkurenci je bila letos najmočnejša ekipa TEŠ, pred drugo uvrščeno ekipo Ravne in ekipo iz Šmartnega ob Paki na tretjem mestu. Med moškimi ekipami je slavila ekipa TEŠ, ki je premagala domačo ekipo Bele Vode in ekipo Ravne na tretjem mestu. V konkurenci mešanih ekip je bila letos prva ekipa TEŠ, pred drugo uvrščeno ekipo TEŠ 1 in ekipo Ravne na tretjem mestu. Veliki pokal Belih Vod, za skupno zmago izmed vseh ekip za leto 2015 je tokrat domov odnesla ekipa iz TEŠ Mešana. V posamični konkurenci je pokal za najboljšega kegljača 2015 osvojil Ivan Kodrun. Pokale je tudi letos podelil župan občine Šoštanj, Darko Menih, ki se naših športnih iger vsako leto rad udeleži. Nogometni navdušenci so prišli na svoj račun v soboto, 29.8.2015, ko je potekal turnir v malem nogometu.Tekmovalo je 9 ekip. Prvo mesto je pripadlo ekipi Pit stop. Pokal za drugo mesto si je priigrala ekipa Fui trefer in tretje mesto ekipa Pohrastnik. V nedeljo, 30.8.2015, pa so se med seboj pomerile ekipe v odbojki na mivki. Sodelovalo je 12 ekip. Slavila je ekipa Šempeter, drugo mesto je zasedla ekipa Romana, pokal za tretje mesto je domov odnesla ekipa Tesarstvo Grudnik Peter, četrto mesto pa si je priborila domača ekipa iz Belih Vod. Tudi letos so nas pri organizaciji podprli številni donatorji, katerim se za pomoč iskreno zahvaljujemo. (Mazej Marko s.p., Vida Mazej, s.p., Koča na Smrekovcu in Romana Smajlovič, Bar Džoni,Karma bar, Vulkanizersto Vrčkovnik, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Zavarovalnica Triglav, Navodnik, d.o.o, Odpad Goca.d.o.o., Zavarovalnica Adriatic - Slo-venica, Trgovina Košarica, , Jože Mazej,s.p., Vas,d.o.o., Gostilna Križnik,s.p., trgovina Jager Velenje, Tampotisk,d.o.o., Gras-Gruber,d.o.o, Pro - avto Novak, d.o.o., Termoelektrarna Šoštanj.,Turnšek Robij.Seveda pa se lepo zahvaljujemo tudi vsem prostovoljcem, športnim udeležencem in ostalim obiskovalcem, ki so na kakršen koli način pomagali pri uspešni izvedbi prireditve in nam s tem izkazali svojo podporo in zaupanje. Vikend je bil lep, morda zadnji tako vroč v tem poletju. Prijetno je dišalo po slastnih čevapčičih, teknila je tudi hladna pijača, ob prijetni glasbi pa smo se prav lepo zabavali in preizkusili svoje moči. Lepše svojega 10. »rojstnega dneva« res ne bi mogli preživeti. Vidimo se spet prihodnje leto. Društvo Vulkan Foto: arhiv TURNIR V MALEM NOGOMETU MED ZASELKI GABERK V Športno društvo Gaberke je 13. septembra 2015 organiziralo tradicionalni nogometni turnir med zaselki Gaberk. Že nekaj let se na turnir prijavijo le štiri ekipe, zato pa ni navijačev nič manj kot prejšnja leta. Večina ekip zbere premalo igralcev, zato se morajo združiti, druge pa imajo igralcev za dve ekipi, igrajo pa z eno. V prvem delu turnirja je najbolje kazalo Cuckom. Tudi v finalni tekmi so Cucki dobro igrali proti Velunji, a so na koncu izgubili 3:5. Pokale so podelili župan občine Šoštanj Darko Menih, predsednik KS Gaberke Zvone Koželjnik in predsednik ŠDG Primož Grudnik. Rezultati: 1. mesto: Velunja, 2. mesto: Cucki, 3. mesto: Žabe- Hills, 4. mesto pa je ostalo ekipi Brode - Vrhi. Za naj strelca je bil razglašen napadalec Cuckov David Cafuta, naj golman pa je branil v ekipi Velunje in sicer Uroš Štumfel. Ekipa Velunje je prejela tudi prehodni pokal. A.Grudnik Nogomet ŠDG 2015. Foto: A. Grudnik Cerkev p BOGOSLUŽNA OZNANILA Svete maše na 27. nedeljo med letom, 4. oktobra 2015, rožnovenska nedelja: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri, Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Zavodnje ob 10. uri. | Sveti Križ ob 10.30. uri. Svete maše na 28. nedeljo med letom, 11. oktobra 2015: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Bele Vode ob 8.30. uri. | Zavodnje ob 10. uri. Šentvid ob 16. uri. Svete maše na 29. nedeljo med letom, 18. oktobra 2015, misijonska nedelja: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30; ob 15. uri srečanje gibanja Vera in luč. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Bele Vode ob 8.30. uri. | Zavodnje ob 10. uri. Svete maše na 30. nedeljo med letom, žegnanjsko nedeljo, 25. oktobra 2015: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 (skupni krst). Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri. | Bele Vode ob 8.30 uri. Svete maše na praznik Vseh svetih, 1. novembra 2015: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 uri, zvečer ob 18. uri bo molitev rožnega venca. Zavodnje ob 10. in 14. uri. Bele Vode ob 10. uri. Podkraj ob 14. uri. GABERKE IN TOPOLŠICA Z zahvalno nedeljo, 8. novembra, bomo zopet začeli z redno 14-dnevno mašo v Gaberkah in Topolšici. TUDI Ml SMO BILI V STIČNI! Srčkast balon, srčki na zapestnicah, srčki na majicah, srce na osrednjem prizorišču - tako je v soboto, 19.9., Stična pozdravila tudi mlade iz naše župnije. Vedeli smo, da ne kar tako. Geslo letošnjega srečanja je bilo vzeto iz Matejevega evangelija »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). In mi to geslo poznamo; v tem šolskem letu se ob temah, ki jih vsebuje, zbiramo (in se še bomo) vsako soboto zvečer. Dogajanje v Stični nam bo v veliko pomoč; spoznali smo, da ljubezen še zdaleč ni le v medijih opevana podoba rož, diamantov, medvedkov, poljubčkov ali spolnosti - ne, iskrena, čista ljubezen je doma globoko v našem srcu. Mladi iz Šoštanja smo v Stični sklenili, da se bomo odslej neprenehoma trudili, da te ljubezni ne umaže navlaka greha. S čistim srcem želimo ljubezen prinašati ne le na naša srečanja mladih, temveč tudi vsak trenutek v domače okolje. SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC Od začetka vem. Jaz grem. Na drugo stran. Ljubezen gre z mano (M.Komprej) Slovensko društvo hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki nudi pomoč umirajočim bolnikom, njihovim svojcem ter drugim žalujočim osebam. Na področju Velenja delujemo že od leta 1997. V svojem življenju, se vsi soočamo z izgubami, strahovi, žalostjo in tesnobo, vendar jih doživljamo in čutimo vsak po svoje, na koncu je pomembno, da jih sprejmemo in priznamo. Prostovoljci Območnega odbora Velenje pripravljamo srečanja za žalujoče, ki bodo potekala po različnih krajih. • Prvo srečanje je bilo bo v Velenju, 10.9.2015 ob 17. uri v zdravstvenem domu Velenje, kasnejša mesečna srečanja bodo vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri. Hospic Slovensko drnštvo • Na Rečici ob Savinji bodo srečanja potekala vsak drugi četrtek v mesecu ob 19. uri v prostorih Medgeneracijske borze. Prvo srečanje bo tam 8.10.2015 ob 19. uri. • V Šmartnem ob Dreti je bilo prvo srečanje 24.9.2015 ob 19. uri, vsa naslednja srečanja pa vsak četrti četrtek v mesecu ob 19. uri, v prostorih Krajevne skupnosti. Srečanja so namenjena odraslim, po smrti drage osebe in so priložnost za pogovor ter srečanje z ljudmi, s podobnimi življenjskimi izkušnjami. Vsi, ki menite, da potrebujete pomoč ste vabljeni, da se nam na teh srečanjih pridružite. Zaradi lažje organizacije je dobrodošla prijava na sedežu odbora v Velenju, Vodnikova cesta 1 telef.št. 03 58 76 300 ali osebno pri gospe, Marjetki Vodovnik, telet. št. 051418 445. Če menite, da niste pripravljeni na skupinsko srečanje, vam nudimo možnost individualnega srečanja. S skupnimi močmi bomo ponovno našli pot naprej. Vljudno vabljeni predsednica 00 Velenje 1 n n LJ » 1 i i « 1 ’ 1 n i 11 11 11 H 11 11 l» i* i • 1 a a * » 1 23 » a 1 » SALE V nebesih se srečata dve znanki. “Kaj pa se ti je zgodilo, da si že tukaj?” “Oh, zmrznila sem. Pati?” “Izvedela sem, da je mož doma z drugo pa sem ga hotela presenetiti. Preiskala sem vso hišo, a ju nisem našla, razburjena sem bila pa tako, da me je kap.” “Ja, a nisi mogla pogledati v zamrzovalno skrinjo?” \ c!i se učijo, kako tvoriti stavke. Ob koncu ure je čas še za nekaj vaje. Učiteljica: “Tvorite stavek, ki vsebuje besedo ananas.” Najprej se javi Spelea: “Ananas je tropski sadež.” “Pridna,” reče učiteljica. Metka: “Ananas je zelo dober.” Učiteljica: “Tudi dobro.” Na koncu dvigne roko tudi Janezek. Učiteljica mu da besedo. On pa: “Ata je jedel kosilo, A NA NAS je čisto pozabil.” Ženska petdesetih let stoji pred ogledalom in jadikuje možu: “Gube se mi delajo na obrazu, joške imam vse bolj povešene, ritje ogromna in debela, skratka, vse bolj sem grda.” Mož razmišlja, kako bi jo potolažil in reče: “Ampak kuhaš pa še odlično!" Mož se je vrnil iz službe in ženo zalotil v kuhinji pri pomivanju posode. “Toda, draga, na tvoj rojstni dan ti pa res ni potrebno pomivati posode! Pusti jo do jutri!” Pri vhodu v parlament sta se srečala poslanca. Eden je odhajal, drugi je bil šele namenjen v parlament. “Kako je kaj notri. Se na zasedanju kaj posebnega dogaja?” “Ja. Minister ima že dve uri zelo pomemben govor.” “O čem pa govori?” “Tega pa še ni povedal." Gorenjec vpraša taksista: “Koliko stane do centra?" “Dvajset evrov.” “Koliko pa za prtljago?” “Zastonj.” “Potem mi peljite kufre, jaz pridem peš za vami.” Janezek se vrne iz kopališča in pravi očetu: “Nobena punca se noče pogovarjati z mano!” Oče: “Jutri vzami krompir in ga daj v kopalke, boš videl, da se bodo kar lepile nate!” Ko se Janezek drugi dan vrne, pravi: “Danes je bilo še slabše, kar bežale so pred mano!” Oče ga pogleda: “Seveda, sine, krompir pride spredaj!” Ì Pripravlja: Amadeja Komprej Vodoravno 5. Grški mitološki letalec 8. Prebivalke Ankarana 13. Patološka tatica 16. Čebelji samec 17. Najdaljša reka Francije 19. Vodja upora rimskih sužnjev 20. Afriška hemoragična mrzlica 24. Grški bog vojne 26. Omilitev obveznosti 27. Vrtna rastlina, ščavelj 29. Avtor zgodb o Butalcih 30. Romarka Navpično 1. Hram 2. Manjša pokrajina na SZ Dolenjske 3. Račja luknja 4. Naselje pri Šoštanju 6. Slovenski pevec, prevajalec in narodni heroj 7. Kuhinjska posoda 9. Lekarnar 10. Samostojni stroj 11. Italijanska luka v severnem Jadranu 12. Okrasna rastlina iz Japonske in Kitajske 14. Pesnik psalmov 15. Ameriška uprava za aeronavtiko 18. Izvršilni organ ali oblast 21. Lokalni časopis 22. Srednješolka 23. Prestolnica Armenije 25. Peto največje naselje po številu prebivalcev v Sloveniji 28. Slovenski skladatelj Blaž 5 3 7 6 1 9 5 9 8 6 8 6 3 4 8 3 1 7 2 6 6 2 8 4 1 9 5 8 7 9 Vsem občankam in občanom čestitamo k pr; in jubileju. \/ Želimo vam obilja lepih dogodkov med kater številni taki, ki jih za vas pripravljamo mi. Velenje Sp Do 35 LIST 2015 352(497.4 Šoštanj) 9008161,16/17 cobi ss o V veliko veselje nam je, da smemo biti del tega časa, ki ga že 20 let beležimo tudi v listu. Skupaj soustvarjajmo kulturni vsakdan.