SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko In za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-fjer. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1637, U. T. 59-8667 Bs. Aires Loto vni. BUENOS AIRES, 3. APRILA 1937 Štev. 13 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv* LIST IZHAJA OB SOBOTAB Rokopisi se ne vračajo Konferenca Male antante v Beogradu Konferenci, ki dokazuje, da so glasovi o skorajšnji smrti Malega sporazuma neutemeljeni, pripisujejo veliko važnost — Važnost Male antante za mir v Srednji Evropi Slovenci v Braziliji Sao Paulo, marca 1937. Od časa do časa naloti človek na kakšno površno notico v slovenskih listih, ki se spomni tudi nas, bra-ziljskih Slovencev. Ponajvečkrat- so takšne notice res samo površne in nestva;rne. V8asi se urednik tega aii onega lista spomni, da ,ie nekaj slišal tudi o slovenskih izseljencih v Braziliji, pa sam objavi nekaj približnega in nedoločnega, druge Igrati pa pridejo takšne vesti v liste potom kakšnega izseljenca, ki nima s tukajšnjimi Slovenci nobenih zvcfz, al'i pa prikroji svoj dopis tako, da je njegovim zasebnim interesom ustreženo. Tako na pr. smo čitali vj ljubljanskem "Slovencu" od 29. novembra 1936, da nas je v Sao Paulu pet do deset tisoč Slovencev, kar seveda: ne odgovarja resnici. V Sao Paulu, če naštejemo vse, od najmlajšega pa do najstarejšega, nas je kvečjemu do tristo slovenskih izseljencem in še ti živimo raztreseni širom tega velikega, mesta. Kol'iko pa nas je po vsej ogromni Braziliji? Če rečemo, da nas je tisoč, smo prej previsoko co nili, nego prenizko. "Slovenec" piše, da tukajšnji slovenski izseljenci kličejo po slovenskem duhovniku in da prosijo zanj. Takšna trditev je neresnična in bi tega ali onega samo mogla pripraviti v veliko razočaranje. Ne verujem, da bi slovenski duhovnik mogel' imeti med slovenskimi izseljenci kaj uspeha, ne v verskem, ne v družabnem ali društvenem življenju. Prav zelo prosim, naj mi nihče od prizadetih ne vzame za slabo, če sem odkritosrčen, in naj mi no šteje v zlo, če povem -resnico. In resnico povem zato, ker ne verjamem, da je slovenskih izseljenskih duhovnikov toliko na razpolago, da bi lahko prišli tudi v tako majhne naselbine, kakršna je naša. Tistim, ki se zanimajo za versko vzgojo našega izseljeništva v Braziliji, bi priporočal, naj svojo pozornost o-brnejo raje na Hrvate, ker teh je več tisoč, morda nad deset tisoč in žive tudi, zlasti Dalmatinci, ,v precej močnih naseljih. Sao Paulo ni Paternal ali Villa Devoto v Buenos Airesu, kjer srečaš, kakor sem slišal, na vsakem vogalu slovenski obraz ter so v mnogih ulicah slovenske trgovine, gostilne, krojačnice itd. Tu, v Sao Paulu, minejo meseci, ko se niti ne vidimo: ne zbiramo se, ne prepevamo, niti pijančujemo ne... — tako je pač z nami., kakor da bi nas sploh nikjer nič ne bi bilo. Zelo enostavno poteka naše življenje: do-lamo in spimo. Ne vem, ali je tako prav, da smo postali takšni neu-porni sužnji tujine, ki terja od tebe, kolikor moreš dati in ki se samo za tvojo telesno moč zanima, dokler si zdrav in producenten. Vse božje leto, od 1. januarja do 31. decembra, nam poteka življenje e-nakomerno. Čas beži, gube se rišejo v obraz, pleša na glavi je večja in večja in tako živimo tjavemdan, •brez ciljev, brez smotra. •. Na društveno življenje niti misH-ti ni. Če bi živeli vsi na kupu in če bi bilo med nami mnogo smisla za Teden dni po sklenitvi beograjskega sporazuma' med Jugoslavijo iu Italijo, so se v Beogradu sestali zunanji ministri gg. Krofra, An-tonescu in Stojadinovic, da se pomenijo o političnem položaju v Evropi in o drugih vprašanjih, ki zanimajo Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko obemem. Beograd je sprejel zastopnika praške m bukareštanske vlade tcir se je za to priliko ves odel v naše ter češkoslovaško in romunske zastave. Ne le v državah Male antante, marveč tudi 'v vseli drugih evropskih glavnih mestih vlada za sedanjo konferenco v Beogradu največjo zanimanje. In ni nikakor čudno. Toliko je tisk že pisal', posebno v zadnjem času, o nesoglasjih med članicami Male antante in o verjetnosti njenega razpsda, da je takšno zanimanje utemeljeno. Kakor se je že ob drugih prilikah pokazalo, tako se bo gotovo tudi sedaj, da so vse take in podobne napovedi neutemeljene in da izražajo samo željo nekaterih eivropskih vlad, predvsem nemške, ki bi rade videle, da bi se blok držav, ki štejejo skupaj svojih 50 milijonov prebivalcev, razcepil, ker bi potem imelo lažji posel v Srednji Evropi in tudi na Balkanu. Ministri so se v četrtek posvetovali skoro ves dan, poročilo o zaključkih konference, ki se bo, kakor jo običaj, objavilo šele ob zaključku posvetovanja, nam v tre-nutu, da so se zastopniki Male antante bavili predvsem z dogodki na Španskem, z novim "zapadnim Lo-carnom", s položajem v Podonavju ter z vprašanjem gospodarskega sodelovanja z Madžarsko in Avstrijo. Predsednik jugoslovanskega ministrskega sveta je obširno poročal o beograjskem sporazumu ter izrecno naglasil, da sporazum v ničemer ne krši ali zmanjšuje obveznosti Jugoslavije napram njemim zaveznicam ter da tudi ni v nasprotju z Zvezo narodov, marveč da se bo celo v Ženevi registriral. Češkoslovaški zunanji minister, ki so ga novinarji prosili, naj bi jim kaj povedal, je dejal zastopnikom tiska: "Nikar ne pričakujto od nas kakšnih senzacionalnih novic. Pakt Male antante, na katerem sloni trajno sodelovanje naših držav, že sam po sebi izključuje možnost senzacij. Na osnovi tega pakta so oset-be, ki vodijo zunanjo politiko Male antante, v stalnih stikih med seboj in zasedanje Stalnega sveta Male antante ima samo namen ojačiti še bolj njuno medsebojne vezi. Te besede dovolj jasno povedo, da so izmišljene vse one notice, ki so v listih zatrjevale, da je Jugoslavija sklemila sporazum z Italijo na lastno pest ter da sta radi tega Češkoslovaška in Romunija, vzne mirjeni. Po paktu Male antante so vse njene članice dolžne voditi skupno zunanjo politiko in če jo kdaj katera sama zase sklenila kakšno posebno pogodbo (kakor Češkoslovaška z Rusijo in pa Jugoslavija z Bolgarsko ter sporazum z Italijo), ni tega nikakor storila brez vednosti ostalih dveh zaveznic. Tako, kakor sedaj, so mnogi listi pisali tudi povodom sklenitvo pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo GLAS IZ DOMOVINE V sredo 31. preteklega meseca marca je beograjska kratko-valov-na radio postaja tamošnjega pre-sbiroa otvorila, preko holandske močnejše postaje v Eindliovenu, serijo t.ranzmisiji, namenjenih jugoslovanskim izseljencem v ameriških deželah. Oddaja se je začela točno ob 8. zvečer in je trajala do 9.15. Ker je to pač najboljši čas na radiu ter so takšne večerno ure oddane na vseh tukajšnjih postajah že za tedne in mesece v naprej, se našemu skupnost, bi prišli do malega druš-tveca, o kakšnem močnem in velikem društvu pa. niti sanjati no smemo, ker nas je tu premalo. Imeli smo sicer društvo "Primorje", ki je lepo uspevalo, a takrat je bila naša naselbina močnejša. To društvo bi morda še danes dihalo in kolikor tol.ko živelo, da. ni pre>rane smrti končalo že pred leti zaradi nekaterih izseljencev, ki so v društvenem življenju iskali le osebnih časti in tudi koristi. Ustanovili so Jugoslovansko podporno udruženje, katero jo "Prmorje" pokopalo, potem pa še samo padlo v grob. Takšna je ta nevesela preteklost našega slovenskega društvenega življenja v Sao Paulu; žalostna je in bo menda težko padla v pozablje-nje. Tudi in baš zato pravim, da bi bil'o nesmiselno ukvarjati se spet s kakšnim novim društvenim po-kretom me ♦ ♦ ♦ KROJAČNICU LEOPOLD UŠAJ Sedaj v novih prostorih, zravem prejšnjo krojačnice, kjer boaU zmerom in v vsakem ozira n^bolje postreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Slovenci doma in po svetu Ljubljanske novice Ljubljana, marca 1937. Zima gre h koncu in smo že precej brez snega. Mraz je odnehal, narava se obuja k novemu življenju, ptički so oglašajo in na sprehodih po Rožniku je že zopet živahno. Skratka: pomlad je spet! Pa kakšno drugo novico tudi še imamo. Kar se na primer splošnega položaja in razpoloženja tiče, ima človek sedaj že 'vtis, da strasti po-nehujejo in da utegne vendar priti do sporazuma med Beogradom in Zagrebom, kar bi naši domovini v velikem svetu močno dvignilo u-glcd in veljavo, a bi tudi na- znotraj blagodejno vplivajo, ker bi lahko vse svoje sile posvetili prizadevanjem za lepši kulturni, gospodarski in socialni napredek naše šo zmerom mlade in življenjaj polne države. Kar se sicer politike tiče, bodi samo na kratko omenjeno, da imamo že več tednov v skupščini velike debate, včasih na višini, ki se sme tudi drugod pokazati, včasih pa se gospodje pogovarjajo bolj po domače. Gospodarsko stanj o je gotovo postalo boljše in izgleda, da gremo nasproti novi poživitvi. Kredite je pa še vedno zelo težko dobivati in je zato zahteva po denarju velika. Preteklo leto in tudi letos je gradbeno delo živahno. Če človek pomisli, da skoro ni dobiti kreditov za daljšo dobo, se mora vprašati, odkriti vos ta denar za zasebno stavbarstvo. Drugače ne more biti, nego da je med 1'judmi zedo veliko denarja doma. Posebno velikih dogodkov pri nas ni. Razmero so bolj majhne. Reči se pa vendaf mora, da je Ljubljana v kulturnem pogledu živahna mnogo bolj ko kdaj, pa naj govorimo o gledališču, o koncertih naših iu gostov, o predavanjih, o mu-zikaličnih priredbah itd. Število predavanj je res veliko in jih je mnogo talcih, ki se trudijo na tem polju. Tiska se tudi mnogo in prihajajo na trg mnoge nove knjige. Odbor za posfttavitev spomenika kralju Aleksandru L je pod vodstvom senatorja Hribarja zbral blizu pol'drug milijon donarja in je sedaj na tem, da postavi spomenik | dela s silo preprečili. Vse interven-po Plečnikovih načrtih na Kazin- j eije niso nič zalegle, pa je banska skem vrtu. Računajo s tem, da poj- j uprava končno postavila te dni cno-de v doglednem času podaljšana j tedenski rok, v katerem naj se ob-Vegova ulica preko Zvezdo in Ka- čani odločijo. Ako bodo vztrajali zinskega vrta do Prešernove ulice.! pri svoji odkl'onitvi, bo za busovaš- ki vodovod namenjeni kredit porabljen za gradnje v drugih občinah. Načrt je grandiozno zamišljen. JUGOSLOVANSKE IZNAJDBE Združenje jugoslovenskih iznaj Kot. vzrok te pač zelo svojevrst- ne stavke navaja "Jugoslovctnski diteljev bo sodelovalo na razstavi Hgt„ da go obiani pr¡stag¡ združene • 11. __ 'm Pnition Tllill ^ ? a¿l su UUCČIIII piiataoi /iUiuAcuc iznajdb v Milanu in Parizu. Tudi opozici;jej pa se zato upirajo vodo-v naši državi je mnogo iznajdite- j kej, miglij0j da bi bila n_jeg0. ljov. Že pred leti je bilo ustanov- ya gradllja pr0paganda za sedanji ljeno združenje iznajditel'jev, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Člani ( združenja so prijavili že mnogo patentov, od katerih so bili nekateri, že prodani tudi v inozemstvu. Zdru-, žonje jugoslovanskih izumiteljev je ^ • minister za so. v zvezi z enakimi združenji v dru- ¡ ^ni skupse , ^^ ^ gih državah, na mednarodnih raz- 1 lcUIlu * .......v stavah izumov pa bo letos prvič so- režim. VLADA IN HRVAŠKO VPRAŠANJE Tekom proračunske debate v na- Veliki zavod "RAMOS MEHA" VENEREAS EDBAVNIKI SPEOIJALI8TI AICALIZE urina brezplačno. Analize krvL Popolno moderno zdravljenje. BiriijIS v v«eh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. fTLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in boleiin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, Izguba spomina in Šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUOA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČBEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije ln boleiin. Popolno ozdravljenje $ 80.— Plačevanje po $ B.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPEOOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Letenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 delovalo. Naši izumitelji bodo med drugimi razstavili parnik brez kr-ml'af dežnik, ki se nosi v žepu, in čevlje, ki imajo v podplatu skrite žeblje. Žeblji so tako skriti kakor kremplji pri mački, kadar človek hoče, se pokažejo. S takimi čevlji hodiš po ravni cesti brez žebljev, ko pa se popneš v hrib, se čevlji izpremonijo v prave gojzerice. Za dežnik, ki se nosi v žepu, se zelo zanimajo razne tvrdke v Angliji, Češkoslovaški, Nemčiji in Poljski, čevlji s skritimi žeblji so med najnovejšimi izumi in bodo gotovo zda< na mednarodni razstavi dosegli zasluženo pozornost tujoga sveta. HUD POTERS Beograd, 25. febr. Dopoldne ob 10.20 so soizmografi v potresomer-skem zavodu na Tašmajdanu zabeležili začetek silnega potresa v daljavi 105 km južno od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 10.28.21 in je znašal 208 mikronov z valovno periodo 1 so-kunde. Konec zabeležavanja potresa je bil ob 10.36. Potres je bil precej močan. V Kragujevcu, Milanovcu in vseh o-koliških vaseh je napravil precej škode. V Milanovcu se je zrušilo več hiš, v Kragujevcu pa so se stene nekaterih biš preklale na dvoje. Mnogo dimnikov so je porušilo. Za sedaj še ni znano, ali je potres zahteval tudi kaj človeških žrtev. SVOJEVRSTEN ŠTRAJK Sarajevski "Jugoslavenski list" poroča, da je banska uprava dovolila kredit, 328.000 dinarjev za zgraditev vodovoda v Busovači, lepem naselju ob cesti Sarajevo—Jajce. Občani, ki so se poprej mnogo let borili za vodovod, pa so se sedaj naenkrat uprilin nočojo o njem nič slišati. Zagrozili so baje, da bodo ga. vprašanja." dr. Dragiša Cvetkovic imel daljši govor, v katerem je zavrača! očitke opozicije, da so notranji položaj v Jugoslaviji ni nič izboljšal. Obširno je tudi obrazložil stališče sedanje vlade in radikalne zajednice napram hrvaškemu vprašanju ter jc. v tem pogledu, izjavil', med drugim : Jugoslovanska radikalna! zlajeel-nica priznava popolno važnost hrvaškega vprašanja. Iskreno želi, da se to vprašanje reši m bo storila vse, kar je v njeni moči, da se rešitev tudi v resnici doseže. Toda za vsak sporazum je potrebno soglasje dveh strani. Ne more se zahtevati popuščanje samo s strani radikalne zajednice, čc. druga stran ne bi prav nič popuščala. Če bo dobra volja na obeh straneh, je poudaril minister, potem se bo sporazum tudi v resnici napravil. Govornik je nadaljeval: "Vprašanje je zelo težko. Moramo imeti potrpljenje in izogibatise moramo vsaki nervoznosti pri reševanju toga vprašanja. Mi bomo vložili svojo najboljšo voljo, izvršili bomo skrajne napore, dali bomo tudi gotove koncesije, toda tu so meje, meje so svetinje, preko katerih tudi mi ne moremo iti. Meje o vprašanjih, o katerih se nc. more razpravljati, o vprašanjih, o katere se ne moremo pogajati. Mi v tem pogle du zajitevamo vaiše izaupanje, da lahko nadaljujemo delo za rešitev vseh notranjih vprašanj, pa tudi hrvaškega vprašanja. Toda mi moramo pri rešitvi tega vprašanja biti popolnoma objektivni, prevzeti moramo nase popol'no odgovornost, istočasno pa moramo tudi odkrito in javno priznati vse napake, ki eo se 'v tem vprašanju storilo v preteklosti in na podlagi teh napak, na podlagi teh stvarnosti, ki obstojajo, moramo iti k resnemu reševanju te- FILMSKI IGRALCI SE ZANIMAJO ZA DALMACIJO V Split se je pripeljala te dni znana filmska igralka Charlotta Smith in nato nadaljevala svojo pot v Dubrovnik, kjer bo ostala delj časa. V kratkem bo priše.l v Dubrovnik tudi filmski igralec Harry Piel, za katerega so že pripravljene sobe v penzijonu "Argentina". Piel bo pregledal' posamezne dole Dalmacije, ki bi prišli v poštev za njegov novi film. Naši kraji se Harry-ju Pielu zelo dopadejo, posebno je navdušen za Dalmacijo. Pielu so priporočili za odmor Taormin na Siciliji, pa se jo raje odloči za Dalmacijo, kjer bo ostal mesec dni. Po-l'eti bo ponovno prišel v Dalmacijo in začel snemati svoj novi film. GROB POKOJNEGA LOJZETA BRATUŽA STRAŽITA DVA KARABINJERJA Štandrež, marca 1937. — Lojze Bratuž leži na goriškom mestnem pokopališču, njegov grob stražita dva karabinjerja. Takoj ko je izdihnil, so ga obkolili policijski a-genti in karabnjerji, namesto ogromne množice ljudstva, ki so je hotela posloviti od mrtvega. Bratuža in mu izkazati poslednjo čast kot človeku in človeku mučoniku. Prepovedali so vsake obiske in vsakogar; ki je prišel' pred mrtvašnico z namenom da pokropi pokojnika, so po licijski agenti zabeležili. Naslednji dan so ga že zjutraj prepeljali v mrtvašnico na goriško pokopališče ob mirenski cesti, in sicer po neob-ljudenil'i ulicah in poteh. Vozilu s pokojnikovim truplom je sledil avto poln predstavnikov javne varnosti. Kot je bila zastražena mrtvašnica v bolnici ravno tako so zastražili ono na pokopališču in pokopališče samo. Pokojnikov pogreb je bil določen v čotrtek 18 febr. popoldne. Množice, ki so prihajale v mesto z namenom, da se udeleže pogreba in se zbirale krog bolnice so končno zvedele, da loži Bratuž že v mrtvašnici na pokopališču, nakar se je ljudstvo napotilo tja, a zaman. Kordoni stražnikov niso nikogar pustili blizu, skupini žensk se je le posrečilo priti do mrtvašnice. Odkrile so rakev, obsule pokojnikovo truplo z zvončki in drugimi rožami, glasno molile in ga kropile. A ve« niso dosegli. Množica ljudstva ki je ves popoldne čakala pred pokopališčem se je morala zvečer vračati na svoje domove. Zbral'o se je nedvomno čez 3.000 ljudi iz vseh strani doele in vseh slojev, a so morali oditi in niso mogli pokojnikovega trupla niti pokropiti. Pozno popoldne so pripeljali na kmečkem vozu 17 vel9:ih vencev in mnogo šopkov. Trakovi so bili" brez napisov, o čemer se je policija prepričala, preden jo dovolila njihov pre-mrtvašnico. Zadnjo noč je o-;sfalo pri pokojniku v mrtvašnici poleg policije tudi 6 fantov. Pogreb je policija dovolila, toda le po zagotovilu sorodnikov, da se pogreb izvrši v vsej tajnosti in da se ga udeleže le najbližnji sorodniki. Zato so ga pokopali v petek zjutraj ob 7 uri. Pokojnikovo truplo so blagoslovili trije« duhovniki, v sprevodu je bilo kakih 60 oseb — diajbl^žji; (Sorodíníki fin 'znanci teU nad 30 policijskih agentov in kara-binjerjev. Tako je bil pokojni Bratuž vse od mrtvaške postelje do groba skrbno zastražen od policije, a tudi njegov grob skrbno stražita po dva karabinjerja. V potek o polnoči se je zbralo na pokopališču 12 fantov, ki so mu zapeli nekaj pesmi, med njimi tudi "Kraguljeiki" pokojnikovo najljubšo pesem. Izguba Lojzeta Brataiža je vise bridko zadela, je bil splošno znan, priljubljen in cenjen. HUDA NESREČA V RUDNIKU V rudniku podjetja "Continental" blizu Drniša je zasulo tri rudarje. Ko so tovariši ponesrečeine odkopali, so bili vsi trije že zadušeni. Dva, sta zapustila žene in otroke, tretji pa je bil še samec. Rov, v katerem se je nesreča pripetila še ni bil dolgo v obratu. Vzroke nesreče preiskujejo člani sodne komisije, rudarskega inšpektorata in Delavske zbornice iz Splita. NENAVADEN VZROK SAMO-UMORA Na Olibu, otoku severne Dalmacije, si je vzel življenje 80-1'etni premožni posestnik Jakob Lukas. Vzrok njegovega obupa je nenava^-den. Sin starega Lukasa je dolga leta živel v Ameriki, pred meseci pa je pisal, da se vrača domov. Oče mu je hotel storiti nekaj dobrega in izbral mu je nevesto. To je bila neka mlada vdova in starce ji je zatrjeval, da j<3 bo sin gotovo vzel. Pred nekaj dnevi se je sin vrnil, a izbrane neveste ni maral. Oče mu jo je priporočal na, vse načine, rotil je sina, naj jo.vzame, keir je tako obljubljeno in vse pripravljeno, sin pa za vse to ni imel nobenega razumevanja. Zaradi tega je starec obupal. LADIJSKE VOZNE LISTKE «a vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah caTcentral europea 469 5AN MARTIN 469 Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijcm, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIlUtE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni 2enske se sprejemajo v ponebnih prostorih s posebnim vhodom in postreSene po gospej Dr. Matildi Krastlng, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Rueños Af-renu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — 2arkl X, laborntorlj, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti Imamo rezervirane sobe (kakor za íenske, tako tudi za mofike) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ S.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 NOV POLOŽAJ y ŠPANIJI Tekom zadnjih tednov se je položaj v Španiji v marsičtem izpre-menil. Po porazu, ki so ga doživele Francove čete v pokrajini Guada-lajara, kjer so bili tudi takozvani italijanski prostovoljci močno tepe-ni, se je v vstaškem taboru raebo-ritost umaiknila malodušju in nezadovoljnost,!. V Francovjem taboru, predvsem v nekaterih maroških krajih, je prišlo celo do upora, ki ga revolucionarne oblaslti drugače niso mogle zatreti nego s tem, da so nezadovoljnsže d?le postreljati. Na bojlišiših je prešla iniciativa v roke vladne vojske, pred katero se uporniki na mnogih krajih stalno umikajo. Nekateri oddelki ljudske vojske so v pokrajini Burgos že toliko napredovali, da, ogražajo celo glavno mesto pokrajine, kjer ima Francova uporniška vlada svoj SMRT V DORNBERGU V Dorenbergu je umrl Jožef Ši-uigoj v visoki starosti 79 let. Vse njegovo življenje pred svetovno vojuo je potekalo v veselem delu in je bilo posvečeno rodni zemlji, družini in domovini. Bil je veščak v trto- in sadjereji, skrben gospodar, odkrit značaj, prijeten družabnik. Kot velik narodnjak je trdno upal, da bo še videl vihrati trobar-vno jugoslovansko zastavo na Goriškem, v Trstu in Istri. N.v.m.p.! KDO VE ZANJ? 6e bi kdo kaj vedel o Janezu Plan. lanu, ki je doma iz Vel. Podljubna pri Novem mestu, naj sporači uredništvu. Starši doma so zanj v skrbeh. Zvedeli so, da se je nekaj ponesrečil, potem so pa zgubili vsako sled za njim. sedež. Edino v Vizcayi poskuša sedaj gen. Mola svojo sreSo z novo ofenzivo. Tudi na morju, kjer j s vladna mornaric?, doslej skoro ves čas mirovala, so se ¿republikanci zdramili ter obstreljevali nekatera mesta, ki so v rokah vstašev. Bilanca državljanske vojne, ki traja sedaj žs 38. teden, je seveda vsak dan bolj žalostna: računajo da je doslej padlo preko 200.000 oseb ter da znaša povzročena škoda Se več ko 50 milijard peset. ¡ZANIMIVE OBLETNICE Jublej farka, žspnega robca in zobne ščetke V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD L. 1937. je izredno bogato z vsakovrstnimi obletnicami, velikimi in majhnimi. Tako je prineslo 50 obletnico, od kar so za?eli graditi Ei-felov stolp, in 150. obletnico, od kar se je rodil — frak. Sedaj sledita žepni robec in zobna ščetka. Žepni robec je že zolo star izum. Dolgo časa pa ga niso poznali v kvadratni obliki, temveč v pravokotni. Izumiteljica kvadratnega žepnega robca je bila karljica Marija Antonieta, ki je kralju Ludoviku XIV. nekega dne v Trianonu dejala, da ji pravokotna oblika ne ugaja. In 2. februarja 1785. je izšel kraljevi dekret, ki je velel: "Dolžina žepnih robcev, ki jih izdelujejo v kraljevini, mora biti v bodoče enaka širini." Prvo zobno ščetlco je bilo videti 28. sept. 1786. v izložbi londonske tvrdke Addis in Co. Izumitelj je bil g. Addis sam, ki se je bavil' s tem problemom že od 1. 1781. Ni pa imel poguma, da bi prej spravil svojo pripravo perd oči javnosti, ker se je bal zasmehovanja. L. 1787. so ljudje zobne ščetke res začeli uporabljati, na vrlega g. Addisa, ki je napravil s svojim izumom človeštvu velikansko uslugo, pa smo popolnoma pozabili. RAZNE VESTI Med španskimi nacionalisti in italijanskimi dobrovoljci, ki so prišli, ali pa so bili poslani v Španijo pomagat Francu, odnašaji niso več tako prisr. íni, kakor so bili v začetku, pred ita. lijanskim porazom v Guadalajari. Ko je prejšnjo četrtek oddelek Italijanov marširal po Burgosu, ga je množica sprejela s silnim žvižganjem. Oblasti so radi tega izvršile mnogo aretacij. Strašna lakota vlada na Kitajskem, posebno v pokrajinah Hung, Vušen in Sečuan. Na stotine oseb umre vsak dan zaradi lakote. Iz činghana poro-čajo, da so lačni kmetje tamkaj ubili ve^č žensk ter jih pojedli. španski parnik "Mctomar" vozi iz Mehike 20 avionov za valenciansko vla dc. Parnik je močno oborožen, da se bo mogel postaviti po robu, če bi ga revolucionarne vojne ladje skušale za. jetl. 800 Amerlkancev je prišlo pretekle dni v Španijo, kjer se hočejo boriti na strani ljudske vojske proti revolucio-narcem. Rusko ^rožje plačuje Španija s sa. djem, predvsem s pomarančami in limonami ki imajo v Rusijo izredno do bro ceno, saj se prodajajo po 2 rublja komad............................... Združene države so ukinile sroje po slauištvo v Addis Abebi; vse posle, ki se nanašajo na Abesinijo, je prevzelo severoameriško predstavništvo v Rimu. 29 oseb je utonilo, ko se je pri Fu-sanu, bliz'u Koreje, potopil japonski parnik "Meiyu Maru"; poleg tega pa pogrešajo še 16 drugih potnikov. 2.450.000.000 dinarjev znaša proračun jugoslovanskega ministrstva za vojno in mornarico. Tekom razprave v narodni skupščini je minister Marič na-glašal, da mora biti Jugoslavija vsi-kdar sposobna braniti svoje meje. Odnšaji med Turčijo in Rusijo bo se nekoliko poslabšali, ker se je na Turškem začela preživahna komunistična propaganda. Vlada v Ankari je zahtevala od moskovske vlade, naj izjavi, ali ima ali ne kaj skupnega s Tretjo internacionalo. Pri kronanju v Londonu bo zastopal Italijo, poslanik Dino Grandi. Sprva je bilo določeno, da pojde za to priliko na Angleško prestlonaslednik Hum-bert, a so se v Rimu premislili, ker bo Angleži povabili na slavnost tudi abe-sinskega cesarja Haileja Sejlassieja. Grofica Cavadonga, žena Asturijske-ga princa, sina bivšega španskega kralja, se je obrnila na sodnijo ter zahteva ločitev zakona. Pravi, da jo je mož zapustil. Nogomet je nevarna igra, ker včasih tudi pretkanim diplomatom kvari račune. Na Dunaju so igrali Avstrijci proti Italijanom, pa so se gledalci tako razvneli, da je nastala na igrišču nevarna bitka in so se Dunajčani tako razhudili, da so celo italijansko zastavo raztrgali in zažgali, po mestu pa so se še pozno v noč vršile proitiitali-janske demonstracije. Sto letal išče vojvofllnjo Bedfordovo, ki je v torek odletela s svojim letalom s svojega posestva pri Londonu v neznano smer ter ni o njej nobenega r.le-du več. Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno \ • prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST kli- jentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužit« NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA - HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV _ IZSELJENSKA POŠTA (Postrestan FAVSTA "Preden mine ura, bova vedela, ali govori pismo resnico... In kaj potem*. . .*» "K vojvodi pojdeva in mu poveva," je dejal Malnevllle. "On bo najbolje vedel, kaj treba storiti." Odšla sta iz mesta skozi vrata Sv. Honorlja, krenila mimo Tuilerijskega í ra d u na desno in namerila korake proti siromašni majhni kapelici. Ta kapelica je bila posvečena svetemu Roku. Stala je ob znožju griča, ki vo ga po njej imenovali grič Sv. Roka. Na vrhu griča je čeden málin ponujal »voja široka krila vetrovom- Pri kapelici Sv. Roka se je cepila od poti ka-menlta steza, ki je vodila nekaj časa po obdelanem svetu, nato pa se je v vl-/ugah vzpenjala po strmem pobočju do tnllna. Bila Je zelo ozka in osli, ki so po njej nosili žito v málin, so mogli hoditi samo drug za drugim. V trenutku, ko eta prispela Maurevert ln Maineville do kapelice, se je nudil njunim očem neobičajen prizor. Po stezi Je stopala dolga vrsta mez-xov; sleherna teh živali Je nosila ua hrbtu vrečo, v kakšnih tovorljo žito in moko. A naša znanca se nista začudila mezgom, čeprav jih je bilo trideset po številu; začudila sta se desetorici njihovih spremljevalcev, ki so bili prav talco gotovo mezgarji, kakor gotovo Je bil Malnevllle mllnarskl hlapec. Pralne obleke in zagorela lica teh mož so pričala, da so prehodili dolgo pot; za PMoin so pjim tičali težki bojni samokresi ln ostra bodala, komaj da skrita pod plašči, s katerimi so bili ogrnjeni rzlle vročini. "Aha!" Jej rekel Mainevillp, "«v)(< meegor, ki Jih najavila piamo." "Evo zlatega žita'', je dejal Maurevert ln oči so se mu zaiskrlle. "O tem se morava šele uveriti. Ü& menoj, Maurevert, pripravi se." Planila sta čez drn in strn. Ko sta prišla na stezo, sta baš še ujela poslednjega mezga, za katerim Je stopal poslednji mezgar. "S potil" je kriknll mezgar z grozečim glasom. "Fakin!' se je zadri (Maurevert. "Naučim te govoriti e plemiči!" "Dovolite, gospod oficir," ee je oglasil Malnevllle, "ta vrli mož ne ve, da sem Jaz mlinski hlapec, vi pa nadzornik kraljevskih mlinov. Počakaj, prijatelj, spremiva te do vrha." "Mlinski hlapec ste?'' je rekel mezgar in nezaupno pogledal Mainevilla. "Kakor vidiš! Ta plemič pa Je vrhovni mlinski nadzornik." "Hočem se uradno prepričati, ali Je žito v teh vrečah dobro," Je rekel Maurevert. "Izvolite, gospod oficir", Je povzel Malnevllle. "Ta vrli mol menda ne bo hotel nakopati svojem« gospodarju neprillk s tem, da bi se upiral." Mezgar je naglo pogledal okoli sebe. Videl Je, da so mu tovaršli med tem prerekanjem ušli naprej. Trenutek aH dva je bilo videti, da bi jih rad poklical nazaj; toda premislil se je In dejal z očitno nejevoljo: "Storite, kar mislite, da morate. Pokažem vam žito." Odvezal Je vrvico na zgornjem koncu vreče, ki je ležala mezgu preko hrbta, tako da je visela polovica na desno, polovica na levo stran; natb je segel vanjo ln Je izvlekel pest ječmena. Malnevllle, kakor bi mu hotel pomagati je urno priskočil; pa toliko da gn n! podrl. Vreča se je odprla, ječ. men se je razsul na stezo; tako je vreča izgubila ravnotežje in je telebnila na drugo stran. Mezgar je planil k njej, a ne hitreje od Maureverta, ki je bliskoma segel v napol Izpraznjeno vrečo in utipal na dnu veliko usnjato mošnjo. Ko Je mezgar priskočil, Je Maurevert že vstajal. Bil je ves bled: ob dotiku njegovih prstov je dala mošnja ko vinski glas in žito v njej je bilo trdo, kaj malo podobno ječmenu... Brtla Je polna erebrnjakov ali celó zlatnikov! "Prav.'» Je rekel hladno. "Poberl svoje žito, prijatelj!" iMezgar je molče izdrl samokres ln ga je napel. "Pozor, gospod oficir!" Je viknll Maineville. "Ta človek je blazen bes-než!" Zbežala sta. Ko sta pretekla dvajset korakov, je odletel Maurevertu klobuk z glave: mezgar je bil ustrelil za njim. .. Maurevert in Maineville sta kmalu Izginila in mezgar je zamrmral: "Kdo sta? Ali sta govorila resni co?... Upam, da nista utegnila..." Segel je v vrečo. Ko se Je uveril, da je ostal dragoceni tovor na svojem mestu, je spet položil vrečo na mezga ter krenil za tovariši. Maurevert in Maineville sta se medtem ustavila za sečjo ob znožju griča. "Trldeeet tovorov zlata!" je rekel Maurevert. "Ni dvoma, da je vsebina prvih devetih vreč enaka vsebini zadnje.'' "Da", Je zamišljeno pokimal Malnevllle. "To utegni biti nekaj milijonov." "Maineville!..." "Maurevert!..." Spogledala sta se. Maurevert je bil bled kakor zid, Mainevilel se je zdel miren. Po dolgem molčanju je Maine- ville položil Maurevertu roko na ramo, rekoč: "Razumem te, tovariš. Reči hočeš, da bi lahko vzela dve, tri vreče zase, namesto da obvestiva vojvodo. Postala bi bogataša. . . Toda kaj bi nama toliko zlata?" Maurevert je plašno pogledal okoli sebe. Zdelo se mu Je, da se je za živo mejo nekaj premaknilo. A videl ni nikogar; gotovo je le veter zašumel med listjem. "Kaj bi meni toliko zlata?'' je dejal. "Odpotoval bi, Maineville! Vojna in prigode so mi Jele presedati. Nehva-ležnost velikašev se mi je zamerila. Služil sem Karlu IX. In Katarini de Medicis; oba sta me pozabila. Zdaj služim Loréncem. eVIlki Henrik mi je obetal zlate gore, toda obljube so ostale obljube, če bi imel dve sto tisoč llver, bi šel svojo pot. Kam? Sam ne vem. Vsekako ml pariški zrak ne prl-ja. Ne upam se več hoditi po ulicah, ker se bojim, da ne bi srečal. . ." "Koga?" je vprašal Maineville. "Strahú. A11 ti veruješ v strahove? Jaz verujem! Videl sem ga na svoje oči.. ." Maineville je skomignil z rameni. "V strahove!" je dejal. "Jaz za svojo osebo jih vselej odpravim s bodalom." "Tudi jaz sem jih hotel A strah, ki preganja mene, je menda nesmrten. Oni večer sem mu poslal na vrat dva rokovnjača. ..' "In kaj se je zgodilo?'' "Zgodilo se Je, da je vzel vsakega pod eno pazduho in ju je odnesel s seboj..." "Bojiš se ga, kakor vidim!" se je za. režal Maineville. "Ne norčuj se!" Je rekel Maurevert z zamolklim glasom. "Poznaš me, da nisem strahopetec. Števila bojev, dvobojev, pokoljev plr belem dnevu in nočnih zased, v katerih sem tvegal glavo In kožo, sam ne pomnim. Trepetal nisem nikoli... Kadar mislim na tega človeka, pa čutllm, kako me mrazl do kosti. Ako sem na ulici, hitim domov; ako sem doma, zadelam vrata svoje sobet... Da, Maineville, bojim se ga! Tako se ga bojim, da bi se ubil, če bi le vedel, da mi na onem svetu ne bo za petami..." Maineville se ni več smejal. "Pobegniti hočem", je povzel Maurevert. "če treba, pojdem na konec sveta... samo da okusim radost, ki je ne poznam ž6 šestnajst let: spati brez skrbi, živeti, ne da bi se mi bilo bati drugega kakor bitk, udarcev In smrti.... ter pozabiti tega človeka! Za to pa potrebujem denarja!... Kaj ti Je do teh dve sto tisoč liver, Maineville?... Daj, da Jih vzamem..." "Čuj'\ Je rekel Maineville. "Velike stvari se pripravljajo. Vojvoda bo francoski kralj. Zarota, ki smo jo snovali že v dneh velikega klanja huge-notov, se bliža srečnemu koncu, česa še nedostaja? Samo nekaj zlata, da zberemo vojsko, s katero uženemo Béarnca in udarimo na Valoiškega v njegovi poslednji utrdbi... Papež nam je bil obljubil to zlato. .. in evo, zdaj se stari lopov umika: zbal se je kaj vem česa... In vendar je zlato tu-kaf!'. . To zla