fobija vsak pondeljek, sredo in petek za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, a trt mesece 7 Ur 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naroflla se sprejemajo vsa> dan, a naroča naj se tako, da poteče role naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 st. — Uredništvo ta uprava: Trst, vla delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisijiaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma 9t ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. —- Oglasi se tačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski In obrtnittl oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — ■—— Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Dela*. ======= V TRSTU, v pondeljek 15. novembra 1920. ' " DELO OLRSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE M BENEČIJI Kapitalizem je spravil narode tekom voiite na ro& propadu. Proletoillot ima težHo noložo, da te narode re0. in reSil Jih tol Leto I. - Stev. 72. n D’ Annunzio ne prizna sklenjenega sporazuma NAŠA BESEDA (- Jadransko vprašanje je torej rešeno. Tako aam zagotavljajo italijanski in jugoslovanski državniki in diplomat j e, ki teo zborovali v pretečenem tednu v Santa Margherita Ligure kjer so podpisali, v petek, 12. t. m., mirovno pogodbo, ki določa, med drugim, tudi mejo tned eno in drugo obeh prizadetih držav. Po dveh letih premirja; po dveh letih ne* jasnosti, ki je vladala pri nas vsled premirja samega; po mnogih upih in obupih od strani obeh prizadetih ljudstev in po dolgem di* ■plomatičnem spletkarjenju, 'ki je včasih utrjevalo vero, da pride med Italijo in Ju? goslavijo do krvave vojne, po vsem tem je bil v istem že skrajni čas, da so se gospodje ojunačili in povedali prebivalstvu teh pros vinc kje, v kateri državi in pri kateri vladi si bo moralo odslej iskati svoje pravice. In gospodje so se zares ojunačili in so povedali. Mirovna 'pogodba govori v tem oziru jasno in precizno in ne ustvarja nobenih dvomov. In mi, ki nismo spadali nikdar v družbo v oblakih živečih pesnikov, ki smo računali vedno le z gotovimi dejstvi, na podlagi k a; terih si lahko vstvari vsak človek reelno mnenje o tem kar se zamore v bodočnosti približno zgoditi, povemo, da nas ni ta mi* rovna pogodba nič iznenadila. Nas ni izne* nadija, nas ni -ulal^ikiiojas rura^v^Jlla. Pri tem pa vemo, da se nahaja v našem du* ševnem položaiu le oni del slovenskega pre* biv. siva rt-ol U1- ki, kakor mi, ni iskal r ti: ir m nc išče u. i danes svoje bodočnosti v ustanavljanju novih ali v sim* 'patiji do ene ali druge že obstoječih držav, marveč išče to svobodo in bodočnost le v sebi in v zmagi onih idej in onih principov, onih socialističnih idej in socialističnih principov, ki edini zamorejo zagotoviti vsem narodom, vsakemu ljudstvu in vsakemu po* samezniku vse kar potrebujejo za svoje živ* Ijenje, za svoj razvoj in za svoj in splošen napredek. Tega mnenja smo bili pred voj* sko. To mnenje smo zagovarjali ves čas pre* 'mirja. Pri tem mnenju ostanemo tudi sedaj trdno prepričani, da pride dan, ko bodo na* rodi blagoslavljali, ne nas, marveč ono or* jaško socialistično proletarsko gibanje, ka* terega del smo tudi mi in, ki ima sveto nalogo, da us /ari na svetu razmere v katerih se bodo narodi vsi med seboj ljubili kot zvesti prijatelji in nerazdružljivi tovariši. Velika in sveta je ta naša ideja, ki ne dobi prostora v dušah in v srcih diplomatov, ki sklepajo mirovne pogodbe in ne dobi prostora niti v dušah in srcih onih vodij sedanje meščan* ske kapitalistične družbe, ki so si ustvarili svet po svoje in zahtevajo, ker so sami v njem zadovoljni, da bi bili zadovoljni vsi, tudi oni, ki nimajo v njem nič drugega razun 'trpljenja in dolžnosti. . Mirovna pogodba je sklenjena in jadran* sko vprašanje bi moralo biti, iz stališča obeh prizadetih držav, rešeno. In je rešeno na podlagi pogajanj, na podlagi dogovora med oficijelnimi zastopniki Italije in Jugoslavije. r Nadejamo se, da so si bili oni, ki so to po* godbo sklenili in to vprašanje rešili, odkrito* srčni in da so si bili v svesti, vsak iz svoje strani, da jim bo mogoče zagovarjati tako rešitev doma, vsak v svoji državi. Nadejamo se, da se ne hodo vršile v prizadetih državah jone nacionalistične in one iredentistične agi* tacije, kojih zadnji namen bi bil, da potom krvave vojne med Italijo in Jugoslavijo ko* rigiraio to pogodbo na način, po katerem bi morala biti oškodovana ena ali druga država. ^_Ne vprašamo zakaj je pogodba takšna in ne "'drugačna. Ne vprašamo zakaj pride en ali drvfi kraj pod Italijo ali pod Jugoslavijo; nc vprašamo čemu bo šla neki meja čez en •hrib mcsfo čez drugo brdo. Ideja onih na* rodnih ideologov, ki gredo za tem, da zdru* žijo v eno enotno državno skupino ljudstva, ki .govprč ch isti jezik mislec, da je mogoče nc. ta n a čin odpraviti, iz sveta narodna so* VfaštvH i« narodne boier ni nanačno. Toda, ako že ne noben drug argument, jih je mo* rala prepričati vojna in jih je moral prepri* čati mir. da je. iz mnogih ozirov, to neizved* Ijivo. Neizvedljivo bodisi radi tega, ker so narodi ob državnih in jezikovnih mejah med seboj preveč jezikovno pomešani; bodisi radi tega ker so gospodarski in strategični problemi, od katerih je odvisen obstoj in je odvisna bodočnost posameznih držav, tako močni in tako prvovrstnega pomena, da mo* rajo vpričo njih narodnostni problemi na ravnost izginiti. Vse države, od prve do zadnje, so politično*gospodarske tvorbe in ne narodnostna udruženja. Država, ki naj bi temeljila samo na tem, da ohrani združeno pod enim samim okriljem ljudstvo govoreče eden in isti jezik na nima nobene samostojne gospodarske podlage, mora. ali izginiti, ali mora postati sužnjica drugih držav, ki jo bodo'izkoriščale kot trg za svoje gospodarske in industrijelne pridelke, ali se pa mora spu* stiti v imperialistično politiko, ki jo sili, da si potom vojne skuša pridobiti ona ozemlja, tuja ozemlja s katerimi si bo priborila ona bogastva, ki jih doma nima. Narodno gibanje je lahko dinamično v kolikor je idealno. Nmra m v sebr one inte? da bi prekoračilo in pustilo v nemar gospo* dSrsk* ~prabk»ne -s katerimi mora računati vsak, ki se ukvarja resno s politiko in nje* nimi vprašanji. Igralo je to narodno gibanje veliko vlogo tekom vojne. Pri sklepanju miru je stopilo v ozadje in je pustilo prvi prostor gospodarskim problemom. Ti go* spodarski problemi so igrali prvovrstno vlogo tudi pri pogajanjih v Santa Margherita Li* gure. Mir, ki je bil dosežen in sklenjen med Italijo in Jugoslavijo temelji torej pred vsem na gospodarskih interesih obeh prizadetih držav. Ali so jemali te interese dovolj resno v poštev zastopniki obeh držav in v kolikor so se pustili italijanski in jugoslovanski dr* žavniki vplivati od momentalnih razmer, ki vladajo v njihovih državah in od drugih pro* blemov, to so reči, ki nam jih bo razjasnila bodočnost. Mi vemo danes pri čem smoi Vemo, po dveh letih, kam spadamo in kam bomo morali hoditi po svoje pravice. Tisti, ki ostanejo onkraj meje, imajo dolžnost, da se pridružijo proletarskemu gibanju Jugo slavij e. Oni, ki smo ostali tostran meje, ima* mo dolžnost, da ostanemo zvesti tukajšnje mu proletarskemu gibanju, kateremu smo se pridružili takoj ob začetku premirja. V to proletarsko gibanje verjamemo in vemo, da od one strani in od te strani meje vodi ena in ista pot v socijalizem. Mirovna pogodba govori tudi o prijatelj* skih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. To ni slabo in zamore biti to v veliko korist obeh držav. Ali mi si želimo nekaj drugega, nekaj zelo bolj važnega. Prijateljski odno* šaji med državami morajo temeljiti na pri* srčnih in prijateljskih odnošajih med na* rodi obeh držav. Da se to zgodi, je dolžnost vseh poštenjakov delati na to, da se odpravi sicer umetnim potom vstvarjeno, vendarle staro sovraštvo med Italijani na eni strani in med Slovenci in Hrvati na drugi strani. Ta naloga ni težka in je lepa, je plemenita naloga. Da se tako sovraštvo odpravi je predvsem potrebno, da dobe italijanske manjšine v Dalmaciji in slovanske manjšine v Italiji vse svoje pravice. In pravimo, da bodo vršili plemenito delo oni Jugoslovani, ki bodo zagovarjali in branili pravice ItaJi* janov v Jugoslaviji in da bomo vršili mi le svojo dolžnost, ako bomo branili in zago* varjali pravice slovenskega in hrvaškega pre* bivalstva v Julijski Benečiji. In mi se nade* jamo. da bomo dobili v italijanskem ljudstvu dovolj podpore in dovolj odkritosrčnega priiateljstva in pravicoljubja, da bomo smeli vršiti z mirno dušo in lahkim srcem, podpi* rani od dejstev med našim prebivalstvom ono delo, ki bo šlo za tem, da sprijazni to dvojezično prebivalstvo, ki ga zgodovina sili, da skupaj živi in da skupaj dela v svoj in splošni blagor. Pogodba je podpisana, meje so začrtane? Nismo iznenadeni, nismo veseli, nismo za* lostni. Zgodilo se je kar se je moralo zgoditi. Zgodovinski trenotek nas je dobil kakršne nas ie dobila vojna. Naša domovina je tu* kaj. Tukaj bomo delali v -nadeji, dokler nas ne bodo pozdravili rdeči jarki mladega no* vega dne z novo domovino, ki ji bo ime socializem. Mo Vselilo pogole (SV. MAR1GE1RITA ve enega izimietdi naj-oVfev 'vojnie, to Ha i5e vzdržale!, je imeniorvai! Njtegciro Velf&tnstivO' iifraiTljianski'1 kralji za svicije po-olfbrfemce: Všft. IvaMa GicCilittfinja, irfniitsfirslkeigtai •pretff-ts&žkikr. 'la mtafisltna za mdffoanje izaidieve, igmof® KairUa Sfcrao , .mVibl-a .za *israanfje zla.dteve ero iptnotf. Ivatea BctrCfrifo, vojnega imtofaii »■; Nijesovo Veteansitivio clhmtonkrli BOčfce goire (1236) fin Pleče gore (1064), ipušSstjoS IitalTiJ iLeakcivtoi dicKttno in razpotij a na tački) 912 zajpacao £lld:>dir<&n iin na tački 1146 vzhodno GjSro-v (1399) ii'a cizoeig^afi Oaibranstoa, ki i ostane na iVJtdJjglns&Kim ceean^iu z .voznici ees/.o vred, IkialBeta se v&jc n:.» vcabtckfotih obincirsik:(h SnežnGkia cd Leskove d;o-Bne do čaireaske. Ocf Čtferarosllie <&> Gmiže ,(502) ir ja, 'kf; ne iTnaa iJcO^SV.Ob« .coeimEtu r)a-po(jd« na spfloSno od iaeve;a prollj \abcrflu :ln t1uigc.ziaihciiu, ivzhiodlno oid hoiba Tirsiie-r.tk:.' {4, 1243) iln sc 'ha iJoteksaia iliciSke 817 nugoviziioiV^o SiuCur^-e, cVJie Aužir-io Žjdl»via (660), naltla Griže (502), puiščaijtcič Kteno im Brezo Itaii'^1, ia Studlsirio ikirfi^v^cD St:6cnr, Hnv®'Jn>v s. severnem netotr ivais& Rmibešiii mai inr.zptoiT« pri TioinsatfloSi i:i’scffil 500 m od' Ik^itervsloeiga trojnega ctattipottija. DcftCiar ipja ne fccldio rJr©’;e.ne miai i'ti'()Tialn-dkem.' ozemfiju! reldlne "vioziae .razniiei-e na cimeinijeniih cestah ‘vssJub&o Ifeatis.vkeiga itncfnega ircizpctiOai, tedo (ia!)e mla piicsto raizipcilaigo Itaffifi ikafecir ifcuidli .reški dlr-žiav\ & 2. Z'(dtet> '.n ©je'gavt> v dpiisiaima ozemljite stia piuzmana kat 'dlal kral)svfae Ital:.;e: Za-'d)rsfitlo> czemiije pcil rltalTf^tnlVrio lauvierieniiiietio obsega mesto En dteuvičteo clblčljrici Z.ndleir iter idlivične aBa'ine A»-lb*Pjnia)Si?, Čeircio, BcioaJ^naizzo Tai diefl. dlaivične cbčlme Dt'do čn ga dr^oča1 čtitla, 'idioma od imiciriia mtkioiii 700 m flii.govKhiOinbri veci D'bLo naivno pnctti 'serveino-vebod^ illoliSke 66 {Galuž). Pciltcra poselbaag", -stpciraiz,uim'a Be ibo dblislCito nse, iVeir ae ft-:iče >'jega '9le®ia o Zadmu in •kar se feče irfielgovl1'i odiacšaijev s iplaTrtilčiniini okrtafleta ‘tn z deželo Drtauac/fo., R^i\in.o -t ako ise itlodfo «ree3!'M icldtocš'f,i irriied IteftTJJ iprre-c!;.einRni ozccnUjem i'ln rfnuglLii ozemiVietn^ kfi je pirvipaiJalo -:’io'sie(dialj >olbic’tnj, pf^/lflčiraemiu okrafiu m 'diežeii, (kaitero. priipaldji kria-/Srfclav, iHrveitfctv fin Si!lc'-5udS3 praviišrtia ralztdielll^iev ifiežeHniega 'iln ■ciht'ia:PKe^a itme^a ia tc®aidlevini’ih orfeivov. •Č31. 3. Raivtio tata se pcfronadiai I-teilVii edeflea Greš čo doKfini sciifeli čin itfjdj rcirlrfffi dtclkil čin škcJV:. ka ff3i obljeima ‘Upaiavna mriefla tetirike dležele. s4a pdscfieo® teiii eScfloa 'L'Hi*cmo in Pelailraž cz tiliz-inSfjmi otoBUe1. Vsi cMiciko, Mi »d !b:|vši avstirooigiiilki1 BEldnBfThflJi, ptn'lpaidlei;id iknialilieivtinfi Sebo^v, Hrrvafov im Siloa.eitrcev. £k 4. KnaJjjevrlaTt LtiriVfia im lkiral!iievl‘(nia Srlbov, Hr-vajtw fn Siicfvencev ipiKizmiaivaifie ipoipdltoo sivicibcdo fm ■neddSvismicst reške diržbve fn se obvežete, <$a jo iboiVe v®eilieli spcišitovalr. » ReSkia idl^ža^a se seisi^-fil"”: a) iz »cosTOiis netp?ri-’i‘t>jm« zaiodte m.eronsredbo flužm« Kppitrvia im ho en cld' Sv. na Reko ojefb •sepeirrilr.irajia«, punšča^ač Aiats5 SaridbSi sevaco Hctffov •‘knriiievflni S.rbciv, Hirvt?i‘ioiv Bn Sfoiveticefr Jteanioe zS v z)a?iod!nioi KfDSavta v Rnipo; rn zap'iJlu čritia, ike g|re .c)d Ma.ttolč k micnni •firti iPlieflrlki, rx*®5?fid6 postajo čn vas M'i'iu!f|e na frf?rf(\2insklelm; loZsmPfiu. C!'. 5. Meie ozieimieiVj, o Ikiatieirlh če itifla Ib-esiefdla iv do-igeidlannlK 'čleprih, zislcntrfl® rriziTriefčifiviel^ie krimferfe, k:' ibioHb oeisiteivffeirie :'iz usasflclctsfifcov torcnjevTene ltl?Jife kroJiieivčinie Sdbov, Hnivt?|ticiv čm Silovenoav v entaikeitn številu. V sfiiifefl« irieigol^ai^a bd CEiZi3Ci:’lnik brez iptni-zlvta paeidtisdta''^ heH^alike ik';c’H5eid!eir'i:ife. RadP _$iag-ssa&bl im ver^e nattEJTlfrniri^fi jje rpi^fi^en r*ttfiri)ci?r’ ptagcldlii zaml!n©\fidl iz mie^Tirun 200/1000. ma klatenem so označene smleri mlel5;, idla!idčen!ih v 'ctfemiiH 1 čh 4. Cit 6. iKnrt^avčnta ItaItfjri -'m ktnslfilcafnia .Srlfciclv, Hr-vaitiov ‘m Sjciveocev llcste dkfttoeBš locraforeooa, kri b: i?.efiti?Jvf!'iania iiz 'rave^K+rscev 'in ij.tl^okiciVTniJaikov cfcch ia ^Ijžrtvr vot cesto severno ie Meitvflfe. iki1 ibreiz tein® razpoke d(pži?)v, v diveih imiesecčib,,' ko s'!qp:, v ^e^fiavio ipr.čiou-• jočn pcifciflba. Gimiarčenla flectafereopa 'bo irclefla iTired1- krčil; Sttfeav, Hbv.'(iov in Sdorvemcev je imenlcivcl za1 loStr, cjbiefea •viriAanm ce)teai>.e rtddktfe n \veh S’ n e p.-rfbilsšSeiniee: Gccipcldia MTiemka Vesoiča, mi-roIrcJne^a P’r:fJscidfcf(ka,, idr. iA«b?» Tnamlbača, «n0ni-steia za zvmrpje sfbvari, gospoda iKics!ia SrtefaEloiviKSa, fesmetn-erja mčr.čisbra. NaveidSelni: igo si niiedise&loOao pel' s-vci)a ponHaisilf&i, tki so foilrt spemnama ikot vefl cAirja, ‘n se eptr-aziuaielLi, kakor isJedii: Čl. 1. Miad! Iknnj.'i£i-vi'toi3 felčijo c'm iktrnViavinio Smbcsv, Hirvai!1oa Peči (1511 mt), ma ,'incim'efti aniedU P.cliio, Avstrijo! skrn dbcSlRisoii frti dinžiahrUilartoim, katere po- im kralievlračnSč^.riv, Hrviaitoiv iln Silloivenioev, dohmifbaj s«dfejejo na p^dllaigč: (kfc|rloeipYisk'ih tean, todbrnčih do Jrflovoa (2643, četej, ‘ki. i«e uma dotei;!if,r na ozemaVm: 12. ncvetrlbira 1920., s-e .bodo pcpcitalcmn tma^vafe S«« j in vfeirta J r.ir.Pliaune Srbictv, Bn-a^ov ‘m Siloiveto-cev čin k'f"iFo lOa na apfiošnio od fc«vieca prati! jugu tatiko 2277 {'Pl:tac3i]. Odi Jalovca črta, k: najii sle'!1] raizvo^ui "tsiša lkci'IlDiaimrj Soče čin Save od iPcdiko-J pre^šrfčih reraa do Trč^java (2864), daiije razvodju med Ik30,lli-maima Scioe :m Sarve, od BloJVitoija 'do sevei.icivizbdd-neg:i ohocmfkia feniiba Mo%:ičai -(1602), dicilTkr^cič se točk 2348 wa Voglm, 2003 ma; LanSevfic! ia 2086 nia j .biro na plcdi5tig> mfinoMne m se ofeveztiH db Ibo. sr^cMrla \wc r«glod|be čizpod ' fi-d; 2. KreSfa-fen SiHbov, Hbvafciv in S^bvencav piijn^ria na fa, d!a ibedo IM&m, k< «*> bli pred 3. m-civatrib-lcln* 1918. pi^tlcftaiii ma OzemS^u bivše eiv®bncHC$nslke mcmrlrlhrije, kalerio ozemlje ;.e or|f?cidlbie iz Anvtirrifo i‘m z Kuku. Od severovzliadnega rforenka Mtegrgo ob ■viz- \ čin iptfiai11:l&e pm .kloit >6asqpus. L0.it orna svetovni vojni povečala. Ozemlje, ki je nekdaj tvorilo Bulgarijo in Avstro-Ogrsko, sestav ja sedaj s Srb jo mlado Jugoslavijo. Toda nikdar se ni nahajala mala Srbija napram Avstro-Ogrski v tako ve iki sužnosti, kakor se nahaja velika Jug slavija napram Franciji in napram an-tanii v splošnem. Zmagoslavna Jugoslavija ni manj riinirara in izmozgana kakor njeni sovražniki. Dodati moramo, da bi morala kapitalistična obnova Jugoslavije, Bulgarije, Ogrske i t Avstrije gotovo poroditi nove kivave spopa ie teh dežel, ak) se obnovi gospodarsvo uničene Evrope na temeljih. Le socijalistična revolucija na Balkanu in v Srednji Evropi more dati pogoje za mirno obnovo in gospodarsko povzdigo delavskih mas Jugoslavije. Le z federacijami Sr*dnjj Evrope zvezan • balkanska sovjetska federacia bo omogočila različnim narodom jugoslovanskih pokrajin, da skupno uporabl ajo svoje življenske moči v mirnem sodelovanju mesto da jih delijo in razkosajo. Proletarska revolucija je že na poti; zaustaviti se je ne more. V boju zahteva enotno in trdno organizacijo delav kega razreda. Združite vse svoje moči, sodrugi, da ustvarite tako organizacijo. V im nu proletarske revolucije pozdravljam bratsko jugoslovansko komunis ično stranko. Pisnto nosi podpis Akselrod in Trockega. IZ STRANKE Pokrajinska socijalistična zveza iniilske Benečije Radi bližajočega se deželnega kongresa poživljala vse one sekcije, ki niso ie dvignile izkaznic, da storijo to čimprej pri zveznem tajništvu. TAJNIK, Komnnisffčna frakcija OBJAVA Radi splošne stavke v Bologni nismo mogli dne 7. t. m. razširiti prve številke svojega perijodičnega lista »II »Comunista«. Zakasnelost bo trajala le par dni. Sporočamo sodrugom, komunističnim skupinam in strankinim sekcijam, da stane naročnina od danes do 31. decembra t. 1. 2 L in mora biti poslana v Bologno, na upravo lista »II Comunista« na Delavsko zbornico (Ca-mera Confederale del Lavoro). Sodrugi, ki pišejo pristopne izjave naj pomnijo, da morajo natančno objasniti, ali gre za pristopno izjavo samo ene osebe, ali za skupine sodrugov ali za večino strankinih sekcij. Ako pošljejo pristopno izjavo za skupino sodrugov ali za večino sekcij, naj označijo število gotovih ali verojetnih glasov za našo frakcijo. Narodni kongres sekcije se vrši v Imoli dne 28. in 29. t. m. Da se pravočasno preskrbi stanovanja je potrebno da pristopajoče skupine in sekcije takoj sklenejo delegiranje zastopnikov in pošljejo brez odlašanja njih imena. Opozarjamo sodruge, da morajo biti zastopniki v svrho izogiba neprilik, opremljeni s pravilno delegacijsko izkaznico sekcij ali skupin, katere jih delegirajo. Za začasni odbor: Bruno Fortichiari. RoBiunlstičua frakcija — skupina Trst Opozarjajo se sodrugi komunisti (elekcijonisti in a-sten-zijonisti) Trsta, da se nahaja tajništvo komunistične frakcije v Delavski zbornici soba št. 17, kjer se dajajo dnevno od 19.30 do 21.30 in v nedeljah od 10. do 12. informacije in sprejemajo društvene prispevke in nove prijave za vstop v komunistično frakcijo. Ker se mora v kratkem izvoliti zastopnike za sestanek, ki se bo vršil v Imoli 28. t. m., se poživlja vse sodruge, ki hočejo pripadati komunistični frakciji, da pošljejo čimprej svojo prijavo za pristop tajništvu, da se smejo udeležiti volitve ki Je bil poslan na naslov razprodajalca koji je potem protestiraj, zakaj se mu noče neki liti več pošiljati. Te lepe reči se dogajajo na deželi. Tam ni »Italijan«, ki to dela, taro je »Slovence«, ki ga sveta jeza poprime in uganja svoje škodoželjne oslarije iz svoje narodne navduše LJUDSKI ODER Višji kulturni svet, sklicuje sejo za dne 16.1 m. ob 20-ih v Delavskem domu v sobi št. 28. J1» VJO’ It*«* mv —*«■ k»* VIV UUiUUUV * «»»«—— . ftosti. Zato naprosimo vse sodruge in naročnike naj pa- | NapfOSS Se, da nihče ne manjka. zijo kaj se godi na njihovi pošti pri kateri naj v prvi vrsti protestirajo ako ne dobe lista. Takoj nato, naj pa naznanijo naši upravi v Trst. Le tedaj ako nam bodo sodrugi in naročniki pomagali, bomo lahko dognali kdo dela našemu listu težkoče in ovire dočim bi moral sam opravljati svojo službo in dostavljati list naročnikom. Pri tem naj opozorimo še enkrat vse naše sodruge in čitatelje, da je njihova dolžnost nabirati listu nove naročnike in nove prispevke za tiskovni sklad. Omejitev porabe živil Agencija Stefani objavlja odlok glavnega komisarja za aprovizacijo o omejitvi porabe žita. Vsled sedanjega težkega položaja opozarja glavni komisar nadzorujoče služabnike na kazenske določbe, ki so tozadevno v veljavi v svrho, da bi poostrili nadzorovanje. Nove omejitve bodisi glede porabe žita, mesa, mleka ali svinjine so neobhodno potrebne, da se prebije zima brez sunkov in da se dočaka nova žetev. Državljanom vseh razredov ’ uravijat1 j K^delavska gospodama zadrug, pošteni pridelovalci in trgovci, ki ne razumejo potreb; V Dobravljah ■ . . . • • • - • • sedanjega položaja, ki zapostavljajo splošno korist *vo- j Pirc Josip V Sv. Kriztl pri TrSlU H rib Trii jim lastnim določenim odredbam, velik zločin in si na- med SOdfUgi Železničarji pod pfedgOVO- Podružnica »Ljudski oder« Barko vi je. Dramatični odsek: Vsako nedeljo ob 15 uri vaja. — Sporočamo vsem sodružicam krojnega odseka, da se radi bolezni učiteljice pouk do ozdravitve iste — mogoče za 14 dni — ustavljen. — Vsi člani in članice te podružnice se obveščajo da se v četrtek dne 18. t. m. ob 19 uri vrši predavanje sodr. Petejana. Ljudski Oder v Sv. Križu pri Trstu javlja, da se ustanovi pevski odsek z moškim zborom. Vabimo svetokrižke može in mladeniče di se \ oblin m številu vpišejo v ta odsek, ki naj bo glasnik naše proletarske kulture in moči. Odbor. Za Tiskovni fk ad „Dela“ Člani kmečko-delavske zadruge v Do- L 10-- 100- kopajo ravno tako velike kazni. V nastopnem najvažnejše kazni: Tisti, ki se izogibajo rekviziciji, ki pokvarijo ali uničijo živila, povdržene rekviziciji ali pa ka- vorom „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača": Pirc Josip L 8, Legiša Franc L 7-80, Valenčič Jakob korsibodi preprečijo zvršitev rekvizicije, bodo kaznovani' L 2 Čermelj Fj|jp L 3-10 Perčiš Av_ *» mocnr>oir vnivAro in I*»• rtlAno Vrnil toda SP 11TTI l 7 - I _ _________ s 30 mesecev zapora in 5000 lir globe. Vrhu tega se jim blago zapleni. Manjše kazni so določene tudi za sokrivdo (nemarnost in neprevidnost). Težke kazni so določene tudi za tiste, ki bi tudi po nemarnosti ne vpoštevali izkaznic za mletje, ki imajo velik pomen in se morajo po vsaki ceni uveljavljati, ker so najsigumejše sredstvo za ugotavljanje, ali je žito, ki se*prinaša v mlin prosto rekvizicije kot domača potreba lastnika, ali pa je bilo vtihotapljeno. V tem zadnjem slučaju kaznuje zakon .prestopnike, in sicer lastnike žita in mlinarje s 100 lirami globe za vsak kvintal, a blago se zapleni, dočim sc mlin zapre. Iste kazni zadenejo peke in slaščičarje, ki odtegnejo moko od porabe, za katero jim je bila izročena, zastopnikov. Komunistične skupine Julijske Benečije se! Med najbolj žalostne zločine v tem pogledu spada pokvar naproša, da javijo čimprej svojo ustanovitev gori nave- j janje žita z namenom, da se potem proda v industrijske denemu tajništvu v svrho sklicanja pokrajinskega kon-; svrhe. Ravno tako je kazrrjivo krmiti živino z žitom in gresa in volitve pokrajinskega odbora Julijske Benečije, kruhom. Za te zločine je določena kazen 3 let zapora in List frakcije. Sodrugi komunisti so dolžni, da si naro- globa do 30.000 lir. Da se slednjič prepreči zlorabo ži-čijo organ frakcije »II Comunista«. Znesek 2 lir naj se vilskih izkaznic, predvsem prodajanje brez izkaznic ali pošlje kot naročnino na upravništvo lista, Bologna, Ca-mera federale del lavoro. Sestanek socilalistou-komunistov Sodrugi, sekcije in listi, ki odobravajo Baratonovo resolucijo (na milanskem sestanku) so vabljeni na pripravljalni sestanek, ki se vrši v četrtek, 18. novembra, ob 9’30 uri zjutraj v Florenci, ul. Seragli 1A, dvorana Ljudskega vseučilišča, da razpravljajo sledeči dnevni red: 1. Poročilo tajništva. — 2. Program. — 3. Imenovanje poročevalca na Narodnem kongresu. — 4. Delovni načrt: propaganda in organizacija, 5. Odnošaji z drugimi komu. nističnimi skupinami. — 6. Volitev vodstvenega odbora. Socijalistična sekcija Čepovan gust L 3, Krose!j Anton L 2, Furlan Ferdinand L 1, Florenin Josip L 2, Budin Ivan L 1, Sardoč Josip L 1, Živec Alojz L 1, Pirc Emil L 1, Kočevar Albert L 1, Milič Josip L 1*50, Klarič Franc L 1, Floridan Anton L 1, De- Ijak Alojz L 1, Bjažina Alojz L 1, Vižintin Lino L 1, Škrk Josip L 1, Sal- veta Jakob L 1. — Skupaj..................... Sodr. Angelj Pertot, železničar, vsled žalostnega delovanja politične organizacije v Nabrežini.......................... Skupaj . . . Prej izkazanih . . . Skupaj . . . L 43-40 7-20 L 160-60 L 2208 65 L 2369 25 pa dajanje prevelikih odmerkov, se določa za te prestopke kazen 1 leta zapora in globa do 2000 lir. Težke kazni grozijo tudi trgovcem in pridelovalcem, ki bi brez upravičenega vzroka ne hoteli prodajati po uradnih cenah. Za takšne slučaje je tudi določena rekvizicija. Ravno tako so podvrženi kazni tudi tisti, ki bodo agitirali, da se nima blago prodajati po uradnih cenah, posebno vko-likor gre za olje, svinjino in mleko, za katera živila s bile pred kratkim določene uradne cene s pšosebnim u-krepom. ______________ rešiti Dilovci za itelaosKo stvar Socijalistično gibanje po vsem svetu je pokazalo v boju za svojo moč, da ne smejo zaupati delavci pri vzdrževanju svoje organizacije in svojega časopisija nobeni dobrodušnosti posameznikov ali slepi finančni sreči. Tudi ne smejo ra čunati na nesigurne dohodke za pokritje drugih stroškov, ki so v zvezi z delavskim gibanjem. Delavci morajo skrbeti sumi za svoje organizacije, za svojo agitacijo in za svoje časopisje. Danes živimo v časih, ko je zelo otež-kočeno delo za organizacijo ir« je otežko-čena agitacija. Tega se ne smemo vstrašiti. Ne smemo pozabiti nikdar, da je bodočnost prehranjena pogumnim bojevnikom. Taki moramo biti tudi mi. Zato poživljamo sodruge naj pridno nabirajo za tiskovni sklad lista; naj nabirajo nove naročnike in dobivaju listu nove odjemalce. Naj vsak organizira v svojem delokrogu kolportažo lista in naj, kadar ve za kraje, kjer je mogoče ustanoviti socijalistično sekcijo ali izobraževalni krožek, takoj naznani strakinemu vodstvu - ali našemu uredništvu v Trst. Delavci ne smejo pozabiti nikdar, da je osvoboditev delavstva naloga delavstva samega! Povišanje krušnih cen. Italijanska vlada hoče vpiašanje kruha in predlaga popolnoma prenovljen sistem za ravnanje z žitom. Poslanec Soleri je pred par dnevi predložil zbornici zakonski načrt o tem vpraša- nju. Soleri pravi v načrtu, da so že vse velike države o-Vsem članom čepovanske komunistične sekcije se na- | mcj;lc podporo za nabavo kruha. Vočigled draginje do- znanja, da se vrši dne 21. t. m. občni zbor pri sodružici: magcga žita naj se zvišajo krušne cene in sicer naj bi Frančiški Kofol na Ravani, začetek ob 13. uri Komunistično posolilo Pri naši upravi je podpisal Alojzij Gril iz Aj dovščine L 25 Komunističnega posoj la. DeMti Dnevni red: 1. Politična organizacija; poroča predsednik. Odstavek 2. Zadružništvo — propaganda; poroča tajnik. 3. Finančno stanje; poroča blagajnik. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. Opozarja se vse člane SocijaJistične sekcije Čepovan, da se vsak udeleži sekcijskega občnega zbora. Za odbor: predsednik in tajnik. Domač! vestnik Sodražice BtateUlcel Opozarjamo Vas na „Delo žene — proletarke". „Delo žene — proletarke" bodi Vaše glasilo. Izhajalo bo v nedoločenih obrokih kot posebna stranica „Dela“. Vabimo Vas že sedaj na sodelovanje. Pokažite da umevate naše stremljenje stem, da pišite v svoje edino glasilo in da razširite „Delo žene — proletarke" med vse delavske žene julijske Benečije! Brez naslona V krogih naših nasprotnikov vživa naš list toliko odkritega in prisrčnega sovraštva, da je veselje. Pravo pravcato veselje. Kdor le more mu škoduje na način, ki mu je najbolj priročen. Italijanski naečjonalisti mu ne dajo miru radi tega ker je socijalističen in slovenski. Slovenski nacijonalci bi pa tudi rajši, da bi bil pisan v turškem mesio v slovenskem jeziku. Italijanski nacijonalci ga nadlegujejo in mu skušajo škodovati v mestih. Slovenski narodnjaki mu skušajo škodovati na deželi. Nekateri razprodajale! in razprodajalke listov v mestu in na deželi s oodpovedali razprodajo, ker so jim tako naročili slovenski ali italijanski nacionalistični prenapeteži. Pokrajinski sindikat uradnikov in nastavljene?? Pripravljalni odbor snujočega se pokrajinskega sindi- ^ ^ ____________________________ ^______ kata uradnikov in nastavljencev poživlja vse sekcije in n^j(e stroške. Mnogo je moral g. Brus skupine uradnikov in nastavljencev, ki pristajajo na raz- službo v Jugoslaviji; moral je T . redno organizacijo in nameravajo prestopiti k delavskim ygc rlJtlmijke izraze na slovensko in šele potem je dose-zbornicam, katerim načeluje Splošna delavska zveza, da ; ^ ^oritce onstran demarkacijske črte. Baje mu ne diši ».mi nncl/w ‘trt čfpvtlrt i i/I rt V v Svrho DTIDTRV 1 v . • -1 • ____: t L . L«* <» ->i rl/vvnl! 5 irnv. znano po celem svetn radi pridelka živega srebri. J« popolnoma slovenskega pokoljenja; kakor ostali slovenski proletarijat, je tudi Idrija oni Kristusov plašč, za katerega igrajo tuji nadvladajoči narodi. Pred razsulom Avstrije smo bili pod nemško nadvlado; vendar smo imeli razmeroma vsaj nekaj pravic, ki jih danes nimamo pod itabjansko nadvlado. Po razsulu Avstrije nas je zasužnjil italijanski imperi-jalizem. Takrat je bilo po brošuri »Babudrija« rečeno, da se nam prinaša luč svobode in da nas je rešilo izpod nemškega jarma, in glej kako: Tu se nahajamo precej napredni: imamo več glasbe- nih, pevskih, dramatičnih društev; ker vsako tako kulturno društvo ali odsek ima svoje člane, ki denarno ali na drug način podpirajo svoja društva ali odseke, bi se raditega delavske prireditve večkrat vršile in nudile svojim članom zabave in izobrazbe, ako bi naše oblasti kratkomalo ne prepovedale vsake prireditve. Predno se ti dovoli tako priredbo moraš ne le ure, ampak dneve posvetiti, da dobiš dovoljenje; ko se ima že prireditev vršiti in je že objavljena v časopisu ali je plakatirana, se ti kar prepove predstavo. Ne zadostuje, da si šel od občinskega komisarja h karabinjerjem in odtod poslal na civilni komisarijat v Logatec kolekovano prošnjo z dvema kolekama po 3 lire. ■Vse to si storil pred 8 dnevi; ko se ima prireditev vršiti, se prepove, zato ker je bila prošnja v slovenskem jeziku pisana. No, sedaj je svoboda v okupiranem ozemlju rešena! Enkrat za vselej povemo tej nadvladajoči gospodi, da mi kot mednaroden izobražen proletarijat se ne bodemo pustili izkoriščevati in tlačiti. Na lastnih tleh zahtevamo, da je naš jezik enakovreden drugim. Prvič radi tega. ker proletarijat potrebuje ravno tako zabave kot tista gnjila buržuazija, ki ne ustvarja nič, ampak se samo zabava; mi kot taki, ki vsak dan ustvarjamo, si pridržujemo pravico, da se zabavamo po potrebi, in da se nam ne krati zabave v našem jeziku. Drugič povemo tej gospodi še to: po slovenski bomo pisali proti naši krivdi. Torej, ako vas je vrgel vaš imperijalizem v naše ozemlje, zapomnite si to: preskrbite si tolmače sami! Tretjič, ti slavna gospoda, spametuj se in zapomni si, da zavedni mednarodni proletarijat ne bo šel nikdar več v boj radi tvojih šovinističnih — imperialističnih lumparij. Dalje povemo civilnemu komisarju v Trstu, da naj pouči svoja komisarja v Logatcu in Idriji, kako se vendar rešujejo naznanitve o prireditvah. Mislimo, da bede, ako veljajo avstrijske dolečbe v okupiranem ozemlju, .zadostovalo naznaniti prireditev pri svoji obč:ni; zadostovalo je tudi, ako se je vršila prireditev ob nenavzočnosti o-rožnikov. Tebi, proletarijat v okupiranem ozemlju in Italiji, kličemo, da podvojiš svoje sile v svrho proletarske zmage. IDRIJA. Že vsakemu je dobro znano, da smo mi v Idriji tako napredni kot malokje v Julijski Benečiji. Hm. povsod i-mamo res velik ugled, posebno pa v Jugoslaviji, kjer se menda cedi med in mleko. Tamkaj dobi namreč Idrijčan takoj službo, posebno pa tisti, ki žaluje po rarijki Avstriji. In tako bomo mi tovarniški delavci prav kmalu zgubili našega, nad vse priljubljenega Tončeta, kateri je kar čez noč postal profesor vseučilišča v Ljubljani; seveda se je moral poprej učiti slovenskega jezika na rud- ~ is delati, da si je Tončetu prevajati stal l“kg kruha L 14.40, 1 kg testenin L 1.90. Kruh bo le iav9° ^o, naslov m število udov v svrho priprav za več tovarniški »paprika Špeh«, ker je seda, dovolj žirov-ene kakovosti, toda dovoljeno bo, da se ga izdeluje v P™ pokrajinski kongres smdikata. to se bo vrid v ne- skih kJobas že sedaj opažamo, kao težko bo jemal majhnih in velikih oblikah. Kruh v majhnih oblikah bo del,o. dne 21. t. m. v zeleni dvorani dražji kakor oni v velikih. Ker podraženje kruha ne bo zadostovalo, da se zaustavi nadaljni državni deficit, je vlada zvišala tobačne in vinske cene, Podraženje vina in tobaka, v prvi vrsti za povišanje krušnih cen bo občutil najbolj proletarijat. In tako upa Giolitti rešiti državo iz financijelnih sti9k. Razdeljevanja živil za ta teden. Aprovtzacijski konzorcij za mesto Trst in okolico bo razdelj val ta teden proti priščipnjenju štev 31 živilske izkaznice sledeče predmete: Na odmerek: testenine: 50 dkg k L 1*90 kg; kor: zna moka: 40 dkg k L 090 kg; sladkor: 10 dkg a L 6 kg; t olje: 20 cl k L 10. Izkaznice ubožniškega doma upravičujejo samo do nakupa sladkorja. Tula valuta na tržaškem trsu Trst, Neprepečatene krone . . avstr jsko-nemške krone . češko-slovaške krone dinarji........................ leji . • marke....................... . dolarji........................ francoski franki .... švicarski franki .... angle ki funti’ papirnati . angleški funti, zlati . . . rublji . ..................... 12. novembra 1920 650 — 550 — 31--------- 74-50 j-41-50 — 34-50 — 27-75 — 167-------- 438--------- , 96---------- , 116--------- . 21---------- 7-— 6-— 32-75-50 42-— 35-50 27-85 167-50 440-— 90-50 118 — 22'— PAROV«. In je prišlo to sovraštvo do našega lista tako daleč, da Za politične preganjalce nabral Josip Pirc med se ne dostavlja lista niti naročnikom. Mnogokrat se zgo- sodr železničarji' V Sv KriŽU pri TrStU: Pirc Jo- dk da dobi naša uprava list vrnjen z opazko »se ne sprej- sj L n Valenčič Jakob L 2, Ptrtot Angelj L 9, me več«. Že popoldne istega dne ali najkasneje drugo R^,. » , . p7.,: p:,:’ i , ppr*j* AUCTnrwžib't dtrribma' %i rtdlečelii&n': dekle, par leit miaf&e cd one dtnuige, se zasmeje zivcaiieo to vztkDtene z erteftosrtonta potvdladkictm!: »Jaz (pa sem že tfketra) zaiftLMttena, Str Mat.« tPlriS item je pa vzidi-grifta hotno sviofjo noikici ta tposrfaiviffia ma teta dirotai kazalec. A irbče se nS m-cjgeJ pnemaigrftE. Zasmejali so se, to njo- je ctblDa rdečtoa. Še celo stterec, ki je bčff ves zamištljem v Bve-.e diete, je 'uprl smeje mcflhne, os lire oči v vesete družbo ‘t, nsteinfjl .ptečatsmo: »Le veseffl ,bod'tte, vetseM... gospodje. Zdaj ii|e še čas; (ptottem pa pojdem** na dete, če bo (krjj sreče!« S sotkclpm pctgtedccn te peomertl rnotrsjko gjatdtao, fcafcolr da itd botiel 'Uganati efetnjo skrivnost to ujeli vse nieme zafeliadle. Potem je komad rahlo tqgr.mil z glavo to zamrvopaš v bnakte: »MSsiijto, da se nisem; zmottl...« A čui ga c(i nitvče, kajti1 zr^gletdall so se bate vs* iprota tfctrog-u. Mjeijbeicn so se fcSfl mrajktavi že zgctstdi ta ‘kotmaj ije še IbSo -cpazrli rahle lOtbattse po stmm-esn •pobočju tiazrtresemlh hfš, vrtov ta teUnch* »asadov. Prav nizko pa db ibtretgu so se sviettfte beSe pocesittne iuči itn v -ntfh slktrimnioSidiLl siveli!lobt; so 6 e bleščala sempaija, snema, kajmamifeti prclčeija goeposfcfh vil to dlru^h postep^;. Tio je b‘S zadnji1 kotne« predmestja, ki se je šlrfOo tc|b dbtrežjtu setnr od! vzhodia' ta se šz-g-u.bžj' te v zeSetnCh perktih in cvetočth vtrtovih ob kanueniifci sltnndnii v morje pndajcičega, fcra-škesga hriba. Kar je fcdte na* rjetm ptetdbe zemlie, ika-kotr •da H ®o ti’a s ttmidotm ptritvitakte LStktrlbna, kmetovBl-čevta Tetica! Nasedi stot .'fcttte rajkfl, ptcdolgoti-altnč terastam podtoSbiK Sjn nio se vrstfli; dnuig nad dlntiigisn! vtaoko gori. pod voh hrtiba, kakor -skrbno ptfireje-no-, cgroontno stopnišče rkndkegr-t rsniiiteatira. Nad ajtlmi ije Ibalo nekaj zetenetga tgotzda, .ttupatalm' vsem ndkoflkto’ pusto, teažke gciičavte ta potom škafe, satme tsfve, mrltve stkafe ... Nrldi vsetmt pa se je mazpemjiate svte*ftanw>doo, poteteio nebo, na katerem sto že migljaje prve zvezde to tse ozirale s sMcjhni zvediaiviaai -oomj v daljave. T-isdf tena, vsa svietikl ffn ibeUat kakor petna, je Se levilo izza tfaiRnega vtzhtotdta ta objemala s sv-GOjmi bC-'. ječami žarki sive sfinehte v dajjanfi ždečega mesta. »Tiho, skrivnostno kadoor v oericri,« pr etri e Stana molk, Odi je vlaklal ves čas med nprta. je mehkega sroa' ta se je "dudafa najete utasotn toe-ootka. Nagnaffa se te toz rob iadjje, podprte gtaivot z obema rekama ta stanete naj pclkraj&no, ki je boli) ta iboR v nočno tufetao* Drugega ut bek> kakor rezko pluskar.je vode, ki je ječala pod rt-bfiškimi vesli'-Jurist Bete, cnen bubtmec, pogleda settno Glavtoo, se nasmebne milo ita zmigne z ramo. A tia namesto odgovora cfiho zavecštira s pojočtai glafom: »Oh, aldajo oi6kK(... eh, adlitjo nistraca.,,« Ni pa izpel -do komca, ko ga Vida, drugo dekfie, udara rabLo po 3ticu ta pravi -karajoče: »Vi se pet morate ibudh tz vsega delata norca, gospod ikoncdpijent!« Piri tem ga pa pogleda kotkertlio izpod ko&aJtžh cbirrvfi. »Ha-ba-iha!« se zasme(3e da prešerno. »Kaj defeanv prosžm ? Žšvfan ... same žarim, to toč dragega...« J-uribt pa' 6fctene pesih to se vmeša jezno: »Tudi jaz bi hotesi, pa vendar ne morem, prekleto.« Ozri se je pri tem nekostkci prezirkjjvo na Steno, ki je še trikrat moOoe sivnieia v daljavo. Potem ie dostavil nuimnajoče: »Sicer pa tarnaš prav. Saj dragega smisla iifcak okna življenje. Pij te počne kupe, če ta je damo, dirt ne zaamudšš svojega dneva.,. -« l»Jaz ga pa Se čakam,« se smete nekam' objestno Vida. »Kar peljean sedaj, te Šibko vtooe. A jrte h» hotela šampanjca... hej, takega, ki užge, ki ogreje!« »P-citsm pa gne netjtaa poti v »to smer, gospodična!« povzame nesno ikoaoeptent ta čaka odgovora. A Vida skomiegne maSomarmo z rasno ta pravi zroč v morsko dno, ki se sveti pod njo kakor, da je vžgano: »Ne vem. Bi se najbrž poprej opili, gospod Gtevina, ker ste se bolj zgodaj odpravili nanjo.« Koncčpteut, id vi čakal togo, obrata, se hipno aa-tmdbe, a ai kmalu opomore ta ae obrne k Stani: »Kaj pa vi, gespedtična Sdeno? Sto ik tudi egadaj na šampenjoe* kaj?« ZgabiOa se je na svetem prostoru, kakor, da je dregnil v rtano skrito rano ta odunrita mrtjvx>: »VperSate lahko Ttakteta, gospod Gtavtaa. Monta nnjrik» en odgover vašim besedam?« Netea tfha, pn-iriite žab»t je ležala v njen«® odmev mrtve resi^ictcite- A jurist/ Bde zaaape nejevrtjuo z glavo to ee ctbroe do staraga rifcšča rekoč: »No, stric To-mažekf Kako je kaj z vaška Jurijem, n...« »Cedim iant, gcapodl. .. čeden Saot,« odvrne ži-vrAro riitflč to oa se snu zatokre od nebranje zadtv vdfacBH. »Krepak, zdrav, močan kakor hrast. Z ero nefito vem gccri verio celo uro* ba-ba-ba, pa se d)eičko ne utmuicS. Skctdh; da •ga us nocoj * nami...« pristavi brij ribo to se upre v težko veslo. Barka m je kila. nekol iko obrate vstran, a s par sunki jo je spravil c to r ec zopet v pravi tar to poraet spet: »E, mhad )e, mlad ... pa vam cvete kakor noža, pravim.« Vzravnrj se je v odkritem pondsu na svojega sto« to pogledal BoCeta. Ta je z zariknangem poslušal edarievu bnlo tal poved naprej: »Pal sem čui nekaj* da se ho oženil ab kaj?« »Izbral si1 Je nekaj res, p*...« zastane ri»rou beseda v grbi. Pomfštjal je oekofcko, potem pa vzdrhnal globoko: »Saj veste, gospod, kam je vrgel svoje očM« »De* da... hiti prčUSevaji jurtot »Ono Jernejevo Anko bo vzel menda!« doda skrivnostno In pogleda A Da pretrdi —MR— ta s* m§*da v voda (Dalja pnCtodalpC.) DELO ŽENE - PROLETARKE Žene proletarke! Krutih posledic svetovne vojne — ali jih ne čutite? Ali ni imela skoraj vsaka od Vas trpečega moža, očeta ali sina na fronti? Ali ni imela skoraj vsaka od Vas stradajočega starega očeta ali otroka v zaledju ? Ali ne pogreša skoraj vsaka od Vas kakega družinskega člana, padlega na bojnih poljan;h? AH ne žaluje skoraj vsaka od Vas za sorodnikom, umrlem v vojni bolnišnici vsled gladu in prestanih muk? Žene delavke iz mest in vasi! Ve vse čutite vojne posledice, posledice imperialističnega raibojstva, konči.e oblike svetovnega kapitalizma. Na svojih ramenih jih nosite, od kapitala naložena Vam bremena: v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, v javnem življenju. — Ve vse to čutite in hotele bi se otresti tega jarma že radi otrok, radi moža, radi Vas samih. Toda kako? vprašujete se negotovo, sko aj bojazljivo. — Enostaven je odgovor, kakor je Vam, .sužnjam stoletne kapitalistične vzgoje, nerazumljiv, r ejfsen. — O; ganizacija, to bojno sredstvo, s katerim s= Vaš mož bori proti gospodarkemu izkoriščanju, proti političnemu tlačenju in duhovnemu suženjstvu. proletarska organizacija; to je tudi \a5e bojno sredstvo, žene delavke 1 In poleg velike Kcmunističn internacijonale deluje še posebna Komunisti na internacijenala žen, bojna organizacija za socijalno h kulturno osvobojeaje žen. V tej organizaciji j* Vaše mesto, Vaše mesto je ob boku moža v organizaciji. Ročne in umstvene delavke mesta in vasi Vse enako izkoriščane in tlačene! Da Vam prid mo nasproti, da vas podpremo z esedo in svetom v Vašem trdem boju, smo se t ilečili, da Nam posvetimo v na?em listu poseben prostor, kj r Vam ;iomo pokazali pota k Vašemu osvobojen u. Vabimo Vas, da se oglasite v „Delu žer.e-pro!etarke“ in poveste svoje želje in hotenje. Sodražice delavke-komunistinje! Na pot za svoje socijalno in cuho no osvobojenje! Delavkam! Trdi najbo jša ne zmožnejša prol tarska gospodinja si ne more dandanes uredili svojega go-s odin;stva kakor v pre šnjih časiii. Ako je mogla pr«-j v sobotah zvečer s ponosom gleda*« na "vojo čis o in svetlo kuhinjo, se mora dandanes doovedati tema veselju, kajti vs.ed neznosne ra-jjnje si ne more nabavit' vsega, česar potrebuje z čiščenje n. pr. mi a, kitač it enakih sredstev. In ako je v prejšnjih čcisih tako eumnmo skr-b la, da s bili njeni otroc čedno cb.eceni, ne more dandanes preprečiti, da ne bi morali is i nositi starih on, kajti nemogoče je dandanes -magovati cene krojaškeg i mate iiala in na munj novih oblek. Me tem ko je bila proletarska gospod nja v prejSn h časih na/večja sovražnic dolgov, je dandanes že sre tetina pnsiljena u-povati na kredit, t ko da ji ni nikdar več mogoče poravnati tekočih dogov. Veliki večini žen ve j sno, da e vzrok temu gospodinjskemu neredu on nered, ki ’ lada v dr avi. Števi o onih žen, ki s spoznale, kje moramo isk ti piavi vzrok temu neredu in kako je mogoče ust-ariti pravi red, je jako majhno. In vendar zadostuje >e zdra gospodarski razum, da spoznamo, zakaj ni ana nj red pravi red, žakaj mora vse propasd ob takem redu. Vojna je provzročiia po vsej Evrot>i strašna opustošenja; milijone in milij >ne ljudi j spiavila pod zemljo, da a nam e mtlijone pohabjemev, oropala je milijonom ljudi dtlavno zmožnost. Prčakova i bi smeli, da se spri/o teh strašnih opustošenj delavnih sre. štev, spričo nei/.mer ega pomanjkanja blaga potrebam o gova!ja;oie obdeluje in izdeluje, prdeke in izdelke čim pravilnejše razdeljuje! Tudi v naši druž:.i vlada ravno narobe — red. K .kor prej, tako se tudi sedaj razpolaga s pro dukcijS imi sredstvi (premogi); kakor psej, tako se tudi sedaj Trnovci,no in jako nepravično razdeluje izdelke, Kakor prej, tako ne vprašujejo podjetniki tudi sedaj, k j morajo izdelovati, ka ter reči najmanj rabi ljudstvo, delavni narod, temveč se vprašajo, kaj mora o izdelovati, cta bodo im-Ii či i boj mastne dobičke. Njim ne gre za to, da zadovolijo potrebam lačnega, ;mrzu;o-šega naroda, t-mveč njih skr;, je, da ■=! naberejo n ; j večje dobičke. In tako imamo v teh časih, ko ne morejo matere dobiti niti navadne srajčke in nogavic za otroke, trgovinske izložbe prenapolni* ne z najbolj dragocenimi damskimi luksurjoz-nimi srajcami, najraztf nejši.i i športnimi jopiči in šali za dame in gospode, ki se bavijo s športom; in tako se "zapravlja ono majhno količina prepo trebnih športnih predmetov, in ravno tako izva žajo ka itali ti živež in druge koristne i delke v tujino, ako jim nesejo t ke kupčije vrč dobička akor v iastn državi ; za ma tne dobičke proda jajo v inozemstvo celo stroje in rotranje naprave obratov, in tako nehajo z obratovanjem. Kapit -listi prod jajo v iuozemstvo celo ope arne in n pofrebnejsi stav*Inski materijal in vse to kljub najvtčji stanovanjski bedi, ki vlada doma. Celo buržuaz ja trdi, da je gospodarski položaj v vseh državah Evr pe tr.ko žil sten, da nas / amore le podvi jeno delo rediti iz te krize. In m dtem raste d^nzadu m šievil • onih, ki ne delajo, temveč sami žrejo, ki prav nič ne pripomorejo, da se od-p avi te pomanjkanje blaga, temveč verižijo in tihotapijo. In tako se uporablja vlake ob največjem pomanjkanju premoga in prometnega mate-rijala za tihotapljenje blaga, za vožnjo po vseh pokra Inah. Kakor izdelovanje tako je tudi razdeljevanje 5 rodukcije neurejeno in neopravičeno. Oni, ki dela najmanj, buržuj, verižni k; dobi največji delež od produktivnh izdelkov; oni, na katerih leži vse delo. od katerih pridnosti in delavnosti je odvisno, ali in kdaj se poprav! po vojni povzročene škode, ročni in duševni delavci dobivaj > od izdelanih predmetov le drobtinice, in to je za življenje in sa delo premalo. Izkoriščevalci so si izmislili razdeljevanje najnujnejših življenskih potrebščin na posameznika in to ne iz človekoljubja, temveč radi preraču-r jenih špekulacij in interesov, ki j h imajo, ako se ohrani masa na življenju. Kake uspehe je obrodilo to pravično racijoniranje živil, spozna lahko vsaki, ki primerja obiskovalce delavskih gostiln z obiskovalci lepih restavracij. Le ena država je nadomestila današnji kapitalistični nered s pravim družabnim re 'om; to je Sovjetska Rusija, kjer so odpravili delavci kapitalistično proiitarstvo, kjer so razlastili kapitaliste in k er so prišla proizvajalna s edstva v roke proletarijata. Najvišje načelo, ki obvladuje danes v Rusiji proizvajanje, je to, da naj služi produkcija potrebam delavnih mas, in ne posameznim kupčijam. In v Sovjetski Rusiji se vrši razdeljevanje po načelu, ki je našemu ravno nasprotno: Največji delež od produkcije dobi oni, ki največ dela, razun tega dobivajo otroci, kateri bi občutili pomanjkanje hrane najhujše, največ živeža. Delavci so mora'i bojevati srdite boje, predno so ■zvojevali ta družabni red; in da se uveljavi in razširi ta red, se morajo ru ki delavci še vedno žrtvovati in prenašati velika pomanjkanja. Ako hočemo priti tudi mi iz strašnega nereda, v katerem živim vss delavni možje, vse delavne žene n otroci, ubrati moramo to pot, začeti moramo neizprosno borbo proti buržuaziji, obračunati moramo samogoltnmi oderuhi in verižniki, upos aviti moramo samo oni red, ki ga tako nujno potrebujemo. In ravno proletarske žene, ki trpijo največ ob tem gospodarskem neredu, moraj > kot prve spoznati, da re odpravimo tega n reda s tem da prigovarjamo kapitalistom, da naj bodo človeški, da naj pravično gospodarijo, temveč s tem. da iztrgamo iz kapitalističnih krempljev vsa produkcijska sredstva in da vpostavimo proletarsko diktaturo, ki vodi h komunizmj. Tretja internaciionafa in line Delavke vsega sveta! Vam, delavke v tovarnah, delavnicah in Icon-torjh, vam, kmetice po a^h, ki s:okate po\seh deželah pod jarmom kapitalizma, pošilja druga konferenca Komun, in ernacijonale sledeči ok ic. Komunistična Internacijcnala, v kateri se združujejo delavci vsega sveta, da se borijo za popolno osvobojenje svojega razreda iz politične in gospodarske suž- osti kapitala, vas p-.zjvlja, da se udeležite tega bo'a. Le z vašo pomočjo in močjo se bo zmagoslavno dobojeva! ts boj. Deiav e, nad šest let vas tlačijo v premaganih in nepremaganih državah grozote imperialističnih vojn. Vaše očete in može, brate in sinove so poklali na bojnih poljanah. Na mil jone se j. h ni vrn lo iz vojne, n oni tnil joni, ki so se povrnili, so ubili n > duši in te esu. Vaši otroči, katerim ne moreie dajati najpotrebnejšega so oboleli >u timi-jo. De.avke 1 Na sto in sto tisoč vaših tovarišic je podleglo smrti pod težo bremena. Vaše trpljenje ni še p i koncu. Nove vojne, vova beda, nove muke vam grozijo — strašnejše od prejšn ih. Kljub »Zvezi Narodov" je začela poljska bur, u zija hudodelsko vojno proti Sovjetski Kusiji. „Zvcza Narodov* je odgovorna za beli teror na Ogrskem, za tiatenje Irske, za izropanje vzhoda in za neprestane vojne v mnogih deželah. Kapitali tične države niso bile v stanu da zagotovi mir. Kapita i. eni je vojna, je ropanje, je izstradanje proietarskih mas. Dela ke! Le eno vas more obvarovati teh gro zečih muk: proletarca revolucija. Le ona vodi k p licu k pitalizma in k uresničenju komunizma. Komunistična Internacijona;a je v tem boju voditeljica. ki organizira in vodi moči. Delavke I V tem boju ra imo tudi vaše moči Stopiti morate na stran svoj h brato in marširati morate v veliki armadi Tretje Internaci.ona e, ki bo osvobodila vse tiačene. Kapitalističn sleparji vas hočejo pomiriti z miloščino, z žensko volilno pravico. Ne pustite se zapeljati! Politične pravice, ki vam jih daja meščanska družba ali pa vam jih obljublja, ne morejo odpraviti vaše gospodarske sužnosii. Le zmaga delavskega razreda prinese vam in vašim razrednim tovarišem resnično svobodo in e a kost. Le v komunistični družbi bo mogoče odpravili izkoriščanje delavskih mas in zagotovrti istim sadove njihovega dela. Zmaga komunizma as *>o osvobodila vseh hlapčevskih spon, v katere sta vas vk enila siomstolerna zgoja in kapita izem. Breme v akdaijih materijalnih skrbi vam bo odvzeto: Skrb za gospodinstvo, za vzgojo in za prehranjevale vaših otrok bo pripadalo družbi in, osvobojene tega trojnega bremena, keterega ste morale prenašati stoletja, se bodete dvignile do pro tega človeštva. Deavke in kmetice Rus je! Vi ste najprvo zlomile h apčevske ver ge in se Rojevale v na j večji bedi za osvobojenj tlačenega človeštva. Vi ste se udeležile boia v največji revoluciji, vi polagate ogelne kamne k zgradbi nove družbe. Pod največjimi t žko ami ste vi v kratkem času ustvarile za svobodo žen več kakor v stoletjih. Ustvarile ste olroške domove, otroške šole in otroške kuhinje; vi skrbite za matere n otroke. Vi se udeležujete zgradbe gospodar ke organizacije, vi se udeležite boja svojih pol tičnih organ zacij. Vaše sodelovanje podpira sovjete in ob vaši delavnosti raste in vstraja nova komunistična družba kljub lakoti in trpje iju, katere je povzročila blokada vaši deželi. In vi. de'avke kapitalističnih dežel 1 Hočete še nadalje ostati slepo orodje ostudnih izfcoriščeval cev? Hočete še nadalje prenašati bedo in gledat', kako umirajo vaši otročiči, kako se vdajajo vaši otroci hudodelstvu in prostitucij ? Kapitalisti vas mirijo in slikajo revolucijo v naj-temn jših barvah, da vas zmorejo še nadalje izsesavati do zadnje kaplje krvi. Spomnite se milijonskih krvavih žrtev svetovne vojne, telesnega In duševnega trpljenja, katerega ste morale prenašati. Poglejte na svojo bedo, katero vam je prinesla vojna in kat ra ne bo izginila tako dolgo, dok er ne bo z'omljeno go^podstvo kapitalizma. Strgajte imperialističnim farizejem krvižejno krinko iz obraza in začnite, ženam Rusije podobno, boj za osvobojenje vas samih in za osvobojenje vaših razrednih sodrugov. Delavke vsega svetal Ven iz podzemskih stanovanj in podstrešij, iz tovarn in delavnic iz pi- sarn in prodajaln«:, v boj za osvobojenje celokupnega delavnega razreda. Pristopite revolucionarnim, gospodarskim organizacijam proletarijata. Postanite članice komunistične stranke vaše dežele! Udeležite se revolucijonarnega gibanja sedanjih časov 1 Združite se z vašimi razrednimi tovariši! Zavedajte se, da je Komunistična Internacijcnala nepremagljiva, ako stojijo v njih vrstah delavci in delavke vseh dežel. Živela Komunistična Internacijonala! JANKO JAiNKOVJČ: Glad Čez ulico življenje vre ko v panji, in vse kriči in se peha med zidi_________ Joj, kot da jih nihče ne čuje, vidi ljudje vpij6: „Naš kruh nam daj vsakdanji, ki v težkem delu smo izkrvaveli — ne zase! — ampak za bogastvo tuje, da zdaj smo lačni"... Vedno, vedno huje kriče možje in starci osiveli... Vmes glas trobent in vdar kopit pojočih konj splašenih pod ostrim žvižgom strela — in množica, kot da je onemela za hip se ustavi zbegana, brez moči, da zopet kvišku plane iznenada kot zver, ki se z okov železnih trže in divja, vsa besneča nanj se vrže, ki z bičem jo sestradal je do glada. Zdaj tupatam na tla se kteri zgrudi in vstane spet... Ob misli na otroke v pesti se trde sklenejo mu roke in težko hropejo mu bolne grudi — In dalje, dalje val se silni nese, grozi, besni in pred seboj podira vse, kar k svobodi cesto mu zapira... A, ko okov železnih se otrese, se vrne k njim, ki v bojni vrsti prvi na tleh so obležali v lastni krvi. Tam njih spomin časti, ki so umrli, da drugim pot do solnca bi odprli... sem rej z neko imarskio ravan, katera.- je hita pokrita z nescečntaiB 'bilfs. — Ne bet) rešiva nesrečna b'i#a! Zričudieno se ozrem. Ug5edam pred seboj ženo veličastje lepote. Obječem je bife v snežnobelo obleko, prtpasamo s tančltoo mcldre banve, a glavo je) je fcrrtsil venec duhideč^i vritajac. Zam^ksnfjemia, sem glediaia, T.neličasfinto prikazen. Bitje, kajereniiu te sSjailfl z obraza mfdtaa an doitoota. Prevzeta sem bila tega vedSčastiva, da nfeem micgla pregovoriti nitij besedSce. Vefi&tertma; žena, vtdeča mofo zadrego, se nasmehne tler mi reče: Me ii ne ptoaoag? SaSf 63 me kfccafc, da ti po- immm hasveti — L^dbezeol vzklfiktnem L§ubezesi, veličastoa ■rev&šemr, J^ubezen! Pirifitazao mi po/kfma, tar mi reče: —* Uganil« s9l Lfdbezen eerni! Rrašia sem, da M pomagam, dla rešiva, te sfinoite radi 'katerih pUafkB-?. Forve^ mfl Ktara^, vzvišena i^ubezsen: kako naj nežim te sSrcite, kaitetre so v aevamosta, dat utone§o vatovib. Zdnaivnflk F. J. KERN: KovorolanOd CDtaite9§em, pesetmo še čIVj Iteii/aam, se mjocia zdeia čudnto, da pp.miericmiai Klalo dbdeflujem ženske bo-tezni, na kalterib bofethta memda pciotvica] ženfct^v® v več# ali mEto® mtetrii Nb pač mkakega; dvema,, da so ženske »bo&ehave«, tt> je pcdvsižene že po svojem te2esmiem lusrtrclju razi5'Jčmi'm ctervtoizinim šn itiutdS «!rjgata?čn£m bictezmCmi veffiko bc^i kakor 'so p:.) moSki. Zadeva je pa sčCtaa kočlljiva. Večonn ženekib bolezni, ki nflgo b:lš ne var. ne za žiivl^enije, pač p{ialjli., dla nji eitroik star «5 dve fei, cVjctirko ne sadija. P*nve zobe dldbn eilrcft ko je ciar Sest mesecev aii šc?e ob lietiu iln peznefe. Brin m citrekom nrVadnio h 'be(e rcsi'i2.'ici zckite iet zdravim. Po asepniicah ali hadtena pl ishiil f/sf-O«! zapazt;mo, dla začmo zebi^e hi6ro ttEfii'.ii >ta n r,edino tudi' pnedferro ■icipadleoo. Mlečnatih ztb je iflvafse!.: deset spetisj, deset v zgconii če-(fustii Ko pe ci'irck alar ifi e.m pol ieta ima vse prve zrfce. iPnuijJIh zicb ;ie 32 ;n se prikažejo po šestem tetka. Modni zeb (zRdm[ii kcšionilk v is/pcdti# čelVjsti) z‘de vfesrh šelle, ko prirltene človek pclnoleiien. Otrok dclbi dKsfo ; ff. vinačrinii, pa taletog cbdolžmo zobe. To ;ie pevečiti vefitka zmioifai. Otrocri so pač tačas vecdlar inei:’(!ovzincčd hudfci vmci?rtrio. Biržkcine ,je kritvlo mleko alil dtnup»a raeiprfmiectnT: hrania. Gradita o novcncfeničkrb fe še dtevici^, da bi napisal več členkov. To nar zadotstfiufe sedaii. (P.) SKLEP Komunistične Internadjonale o potrebi pri-levnltve da avk k boju za socij?Hzom Kongres Komunistične Internacionale ugotavlja, da se more uspeh postavljenih nalog, kakor tudi konečno zmago svetovnega proletarijata in popolno odstranitev kapitalističnega reda doseči le z vzajemnim bojem mož in žen delavskega razreda.-Ogromno naraščajoče uporabljanje ženskih moči pri vseh panogah narodnega gospodarstva je dokaz, da ustvarjajo ženske roke skoraj polovico vseh svetovnih vrednosti; priznavanje važne uloge, ki jo igrajo proletarske žene pri gradbi novega komunističnega družabnega reda, posebno pri prehodu h komunističnemu gospodinjstvu, pri’ reformi družine in izpeljavi socijalistične družabne otroške vzgoje, katere naloga obstoji v tem, da ustvarja sovjetskim republikam državljane, ki so napolnjeni z duhom solidarnosti: vsa ta dejstva nalagajo Tretji Internacijonali pripadajočim strankam nujno dolžnost, da pridobijo proletarske žene in da uporabljajo vsa sredstva v svrho vzgoje proletark v smislu novih družabnih oblik in komunistične etike za socijalno in družinsko življenje. Diktaturo proletarijata moremo uresničiti tn ohraniti le s pomočjo aktivnega sodelovanja delavskih žen. Beseda sodrugom Smo in hočemo biti komunisti, ne samo po besedah, mislih, marveč tudi po dejanjih. V vsakdanjem življenju moramo po možnosti že danes delovati komunistično, živeti komunistično, to je: staviti moramo vedno interese skupnosti nad lastni jaz in ne smemo v malenkostnem egoizmu izrabiti vsako korist zase. Vse imetje hočemo dati svojim sotrpinom, celo svoje življenje, kadar nas pokliče dan velike odločitve na bojišče za stvar proletarijata. Zalibog moramo ugotoviti, da mnogi delava, celo nekateri komunisti puščajo, ko se nahajajo doma med štirimi stenami, komunizem zunaj pred vrati. In ravno doma, v družini se moramo približevati velikim idealom delavskega razreda — svobodi in enakosti vseh ljudil In to se mora goditi že radi otrok. Otroci morajo gledati v odraščenih, v očetu in materi nravične, svobodne ljudi in hrabre bojevnike. Žalibog najdemo mesto tega tudi v proletarskih družinah, pri sodrugih nekomunistično, večkrat celd kapitalistično razmerje med možem, ženo in otroci. Kapitalist je i mož. Vladati hoče nad ženo in otroci; oni naj mu služijo in v vsakem oziru izpolnjujejo njegovo voljo. Ta prikazen je razumljiva, saj vidi delavec okolu sebe povsod le kapitahs(ične razmere, v katerih tišči človek človeka in išče le lastne koristi. Enako razmerje prenaša marsikateri v lastno hišo, med lastno družino. z,ena bodi možu enaka, bodi njegova duševna sodružica. Prava proletarska žena ne bo nikdar, četudi zahaja na zborovanja, zanemarjala gospodinjstva, kakor ga marsikatere žene zanemarjajo kljub dejstvu, da se ne udeležujejo nlkakih zborovanj. Hišna dela bo opravljala hitrejše in z večjim veseljem, ako bo mogla zvečer doživeti spremembo in si osvežiti duh potom kakega predavanja na zborovanju. Vstati mora nov rod, predvsem pa nov ženski spol. Raditega: Prosti razmah ženi! Ne ovirajte ji, temveč pospešujte njto napredek f Kulturno delo v Sovjetski Rusiji Komisar za ljudsko prosveto, Lunačarski, je podal na zadnji seji vseruskega osrednjega irvršcvalnega odbora sledeče poročilo: Ljudski komisarijat za ljudsko izobrazbo Be je moral od novemberske revolucije 1917 dosedaj boriti z velikimi težkočami. Bilo je jako potrebno, da se predrugači korenito in za vsako ceno stari učni sistem, ki je bil $kozi in skozi politična šola, prepojena s 'kulturnim idealom burjžuazije, veleposestnic kov, cerkvene oblasti in carizma. Stara šola je bila tako razdeljena, da je bil njen pouk mešane vrste: predmeti, katere se je puče* valo, so bili v 99 odstotkih »nenevarni« in so zahtevali mnogo neplodnega učenja. Da odpravimo te nedostatke, smo uresničili idejo skupnih delavnih šol. Ustanovili smo skupno delavno šolo, ka* tera ima namen, da nudi vsakemu, brez razlike narodnosti in vere, popolno vzgojo-Soglasno z enotnostjo, ki jo hočemo doseči, smo uredili, da je ta šola pristopna vsakemu. S tem ni le rečeno, da smo odpravili vsakršno šolnino, temveč dajali smo vsem učencem prosto hrano in brezplačno šolske potreb* ščine. ;Naš načrt je Ibil, da preskrbimo učen* cem obleko in obuvalo na državne stroške. Skupna šola ne nudi enotnega poduka. Skupna je le enaka pravica pri vstopu v šolo, skupni so le enaki privilegiji pri odhodu iz šole. Želelo se je, da se ustanovi šole, posebno srednje šole jako raznovrstnega tipa. Sami smo smatrali za mogoče, ceio za umestno, da bi vpeljali zadnji razredi višjih šol učence v predmete dveh ali treh fakultet, da bi nu* dili dijakom možnost, da si zberejo oni po« klic, kateri je najbolj primeren njihovim raz* meram in nadarjenosti. Na odločno zahtevo •našega komisarijata fca narodno gospodar« stvo smo morali dodati določbo, da zapu* stijo dečki v starosti Mih let skupno de« lavno šolo in da prestopijo v tehnične iz« obraževalne zavode. Na licu mesta moramo opozoriti, da imamo razun šol za splošno izobrazbo tudi tehnične šole. Ena izmed naj« važnejših reform, katere smo vpeljali po šo« lah, obstoji v tem, da smo odpravili nepo« trebne šolske predmete, kakor n. pr. stare jezike in veronauk- Odpravili smo tudi stari sistem, ki je predpisoval za dečke in deklice različne šole, in smo vpeljali novo zdravo tovarištvo s tem, da smo odstranili po šolah staro avtoriteto in disciplino. ' Zaenkrat je najvažnejše tdelavno načelo šole. Pri tem je prvo in glavno, da si prido« biva učenec znanja potom dela. Potrebno je, da si otrok osvoji ono, kar je čital, brez tuje pomoči in da tudi samostojno dela. S tem, da izkoriščamo otroški nagon do igranja, moramo ta nagon neprenehoma raz« vij ati in polagoma ustvarjati otroka resnim in konečno potom izletov, razpravljanj se« znaniti do dobra učence s predmetom, kate« rega se učijo. Te misli nismo nikdar zanemar« j ali in smo spoznali, da je le produktivna delavna šola industrijalnega tipa edina ko« munistična šola. Preidem k vprašanju šole začetnikov. Naj« več šol te vrste se nahaja v mestih, na deželi in produktivno delo, katero se tamkaj oprav« lja, je nekoliko različno od onega v srednjih šolah. Tu moramo posvečati največjo pažnjo razvoju poljedelske strani. V tem oziru smo uporabljali1 največ truda. Hočemo mobilizi« rati agronome, kateri naj bi podali učiteljem na deželi čim več poljedelskega znanja. Po« dati vam hočem na splošno gotovo število, ki naj osvetljuje sedanji stalež šol- Imamo najstarejše podatke iz leta 1911. v tem oziru. Takrat je bilo v Rusiji 55.340 šol. V letu 1919 smo že imeli 73.859 šol. Predstoječe številke nam kažejo, da smo pomnožili šol« stvo za 50 odstotkov. Od lanskega leta je to število naraslo. Imamo sedaj 90.000 šol. V istih se podučuje 5,500.000 otrok- Število šol« skih otrok raste čimbolj. Za časa carizma ni« so šole mogle sprejeti več kot dveh milijo« nov otrok. Število srednjih šol znaša 3500, »število srednješolskih dijakov pol milijona. Glede stališča šole naj omenim statistiko, ki dokazuje, da je prestopilo skoro vse uči« teljstvo ljudskih šol na stran sovjetske vlade. Na kongresih učiteljev smo priča takemu navdušenju, kakršno vlada v tovarnah. Težje je vpeljati to reformo v srednjih šolah vsled dejstva, da je izšlo srednješolsko učiteljstvo iz meščanskega razreda. Posvetili smo veliko pažnjo izobrazbi uči«; teljev in priznati moram, da so naši uspehi; na tem polju jako razveseljivi. Pod carističnoi vlado j.e imela Rusija le 21 višjih učiteljskih; seminarjev, a sedaj jih ima 58. Število učite« ljiščnikov je naraslo od 4900 na 34.000. Kar se tiče vprašanja univerz, je naša na« loga jako težka- Poeetkoma so nam bili vi« j sokošolski profesorji sovražni in so nas po« gostoma sabotirali. Toda tudi v tem oziru je vidna velika sprememba. Petrograd daje naj« lepši vzgled. Tu se je znanstveno delovanje posebno razvilo in lahko nam je našteti celo vrsto imenitnih imen, katere zaznamujemo kot predstavite! j e nove sovjetske dobe. Ravnotako je- z dijaki visokih šol. V Petro« gradu se je vršil dijaški kongres, na katerem je bila po Zinovjevem govoru sprejeta rdeča rezolucija. Imamo še takozvane delavske fakultete. V splošnem so te fakultete najlažje pristopne onim, kateri imajo priporočila od delavskih organizacij, in svojcem delavskega razreda. Trenutno je položaj delavskih fakultet jako ugoden in opravičuje najlepše nade v tem oziru. Po zapovedi komisarijata za narodno gospodai t o je predlagal glavni odbor za tehniško izobrazbo, da se delavska izobrazba pomnoži. V to svrho se je otvorilo veliko število ve« ,černih šol za delavce. Ravnotako smo ukre« nili, da se poSilja tjakaj špecijaliste višjih učnih zavodov- Najvišji gospodarski svet zahteva, da se naj izobrazuje letno 3600 in« žemriev, ker zahtevajo to gospodarski po« goji. Da se kn„e to potrebo, je sklenil glavni odbor za tehnično izobrazbo, da morajo štu« denti inžinjerskih šol zagotoviti svojim pro« fesorjen popolno hrano in druge potrebščine. To ustvarja sicer nekako izjemo toda, kljub temu moremo letno izobraziti 3000 inžinjer« jev. Stara caristična vlada je videla v vsaki univerzi politično zarotniško ognjišče; mi se tega ne bojimo, marveč razširjamo univerze po možnosti. — Število predvojnih univerz je znašalo petnajst, a sedaj jih že imamo 20. K tem moramo prišteti univerze, katere se ravnokar-organizira v Turkestanu in katere bodo prav kmalu otvorjene. Trenutno imamo v Rusiji 4 medicinske fakultete, 3 visoke šole za starinoslovje, in mesto prešnjih treh vete rinarskih zavodov imamo sedaj 6 živino« zdravniških visokih šol. Število profesorjev je precej naraslo, ker smo imenovali docente profesorjem. Prehajam na jako važno delavno polje — namreč na prosvetno delo izven šole. Tu je dosegel komisarijat za ljudsko izobrazbo lepe uspehe. V treh letih sovjetskega vlada« nja se je število knjižnic pomnožilo in raste s čudovito hitrostjo. Glasom Statističnih po« datkov ima letos Rusija desetkrat več knjižnic kakor lanskega leta- V guberniji Tver n. p. se nahaja sedaj tri tisoč knjižnic. V letu 1919. je bilo v 30 gubernijah le 13.500 bibli« jotek. Trenutno je tam 27.000 biblijotek; či« talnice niso prištete. Hitro naraščanje knjiž« nic je posebno občudovanja vredno in do« dati moramo, da obiskuje te knjižnice veli« kansko število čitateljev in čitateljic in pri tem ne smemo pozabiti, da se nahajamo v dobi lakoti in opustošenja. V Petrogradu na primer ie bilo izposojenih 257.000 knjig na 150.000 čitateljev. Ena izmed najvažnejših naredb sovjetske vlade je dekret za »pobijanje analfabetiz« ma«. Povsod se pospešuje učenje v pisanju in čitanju- V mestu Novozibkov ni več no« benega analfabeta. Ravnotako ne bo imel Pe« trograd kmalu ljudi, ki ne bi znali pisati in citati. Poeetkoma je bilo veliko pomanjkanje aebcednikov, ali dosedaj je bilo že dotiskanih 20 milijonov takih koristnih knjig. V delokrog komisarijata za ljudsko izo« J^razbo spada tudi varstvo zgodovinskih zgradb in muzejev. Do sedaj je bilo poprav« ljenih oziroma obnovljenih veliko muzejev in zgodovinskih zgradb. Trenutno imamo 119 pokrajinskih muzejev, medtem ko jih je bilo prej le 31. Poznavalci muzejev trdijo, da so presenečeni nad veliko marljivostjo, s ka« tero nabira in hrani celokupno ljudstvo in sovjetska Vlada 'dragocene umetniške s-no« menike. Naša Eremitaža (prva umetniška galerija v Petrogradu) je podvojila svoje zbirke. Imamo tudi glazbene zavode. Število teh šol je sicer tako kakor preišnie, toda število študentov je poskočilo na 9000 tisoč. Pod sovjetskim režimom se je dvignilo gledališče na visoko stopnjo. Naj nudijo sle« deče številke majhno sliko o našem uspehu: Francija poseduje le 113 pokrajinskih gleda« lišč, medtem ko jih ima Rusija samo v gu« berniji Kostroma 400- V Rusiji je takih gle« dališč nad 3000. Predolgo bi trajalo, ako bi govoril o ogrom« nih uspehih, katere smo dosegli na polju otroške vzgoje. V tem letu 1919 smo ustano« vili 3623 otroških vrtcev in od sedaj naprej bomo otvorili letno tisoč takih otroških za« vodov. Nat foiei&a/tivio. ttliai^anske, oeunefloe in švicarske ndariEmsJce zreae Je biOa gansko leto ustanovljena Mladinska konsutoisbiičlna šnrternaicajaaala, ima svoj oslredmp seklež v iBaroJimu in v kattie-ri zastopa Iteflijo scudr. Potoma. Mladi« 3kd tatenaacajonaJa ‘bo imela svoj org.ajn: Me*Jmarc;'.h ipr *praiv-3{a, cl.ii (pcstetaierla nallbicflU, ldiisor|p(lj’ta!irarnči 'vdjaficii rte-vcfjucOjonajnie anmaide, so t^amko idirajgocetn e!e-mieait. Nama^mo, idla inarvma isitralnlka ž nirintf) na poseben ns.čšn pr4 -viptsu *v svolje vrate. Sekc:'5e vpi šejo o-airie, ki so preikorečffli idSvirfigeBo lato »uracma« v allririnUsiiiie ijmenrlke. Po pogcldfbii midd! Siffrankci čn Zvesto mioiie-.ioi omOdcTtaci, iki so donršSž idvt^seto leto 'k'(lub temu, idla pravlnlsl £|'Jqp'l;o v (Str,arnika, ostati do petrndvEOaetaga lata v mlBaldiiifrsMh sekcijalh. To se gcidli z®tegai£leJj, da ne odv^zrtmie tmJiajdlmsfcemiu gr-ijaniiu že ciavežbanlh eflearJenHiov, k!i unoirefo z idlejan-slko pc«B3'či;o rn s svetem iVlcršatoj n-afniovejšam boje vtn!'fcc!n» fccm'iin:W.‘3cnie mfeldilne. OmT:2i(3'taci šmafiO Deflo važen to (prepogostclma po-gbavtten didlež v reivcfiincTicnatmem glba®ijii. Vtzgajati jih :di f.'lh teicfeite z «a\lbc$š-tmri eftementj, je dolžnctsS naših crčUnSniTh ichgaw’iz?d;i> V teJbciri je veffCdi del naših n.piov. On"' Jepa n^ptoše&cst, ka/iero mnotgii i;z,rr>«d nas priokOeflrfo s dfeftb zakrilim čojcan idomiotožja, je nnač maše urJladOne. Mb nriimiaimio preidbladkav o imiLaldliineiki) ineifzik.nišemostl. R. Grieco Pomžricl. Itaisiansbo sodlolisfično nladin-sKq Me IltaP/ijansko socfl^sfionio mleidineko gilban)e je sledilo r-sirvefia sp’ici§n:ega sorfg:Oijg'.iLčffliaga gpbtanOa v Italiji. Koncem v«(lrae je šflella S.oci.jalMMVjSma mOažnska zveza 6500 vpiijcjnilh ičSaaohr. Dcmes Cima cogctaflzacija m?adfh reikatninv isoc^eriizimta 1700 seSaoii} s iskupno 54.000 Zlssatl števcCo ®em!(xv se /e rfoocaj pofesetariib. VcCaa je .Jsla svaie victfalke ve£'c4'!nii komnuciaHtoi re-voluoiji Ta ikiamiitaitocijia nas (vesieOi itn mas cibenem skrb’’. Mi' irfi-imio več fljuibdJedTf nieabev Hinkih fa[i;irug. Mi fikcbiiTia kefleov®©* AndftvftSu^enr, fla> ipnihaf^ijio, dJa pcn--eo?,'i:i naše vrate. VičUismijetorie jnoičintit imfcdiii-nisikh ctdldlejlkiciv v tem 4ieinlui‘.ku poivicpne diiabovne redkeje, me 'mi:ire( a pr-rarfi, znata® li|tsfif|\ainiske trevofiuciijicffliame ciarl^ifi je ibnazidjvioKnian Ikiajzaftec šiirše ori-jen’ia'c!i;e »sp.-.rina p;l:g|r,am!ui sloicife^stflSne eftranJce S‘KirJ'. !!icrr[i'Eck:h mjaidfinislklfli dlalkmrli unnožriic. Odi 1902. fc. ;e jpcstrljala aoia^siiigtjčffla' mfatdffliska oing£fn;KriciVa'. Na mfcidCtnskfsim kcmgrelsiu 1. 1907. v Bo-fo3a: i:i> sis arfiiiS saaljalllrtfi, najčelltoivani o(d! slcldir. Vcllile, odcepili od sVjifkaftotav to so nastanffrtB *&ma&s>fO MkicTteko zveizic«. Silnlddkisr/lsffi slo česiilop’'®* č!z mtedfln-skih "virst, med! m|wc|g’ltniii idlmiglirali Ororno, Taroizizo, Bair^l^toii i)n, PelViuccii (iziadin^a diva siba pltoplifa v i{em času v sVecko). Bc>:ib'c» prat sandtetetoan So radi,K sor'i: ■ J.g? Veita, Mcirairtt, Repcissi to De Michielfs. Od' onei^i' je izldbil soiiir. Cffia cidl Zvez.itnleg|ai os-ednjega odbora, spomtarvico o miskrtmafrrtjSrii' ibafctrdd' tsibramke čn j.e prehi le'1, vco cirTienbaia'^, ikž fe ib»'fla‘ pidzmiei;e sprejeta od oteCiVrnciVe socTfiKsiTjiSnie eArotefoe. In ttaadB diaaes ge bo'|a;e Miliadrlnrfta! zivaza za i'itaJ!-d>j3>rrrfkio kcjniuirai-&'j''čino 9*jriRinka to zia .naaVol »id/ reSclnmfetov. NiaSI mladfj so pn^umno brai?® isnnote ongantsaci1;« 1902. 1., ko m: hciiieJ irefatnagt, sedtaj raftaj klcldlr. .BnicUl) mz-pus'^i itTOHuk® in 1907. K iiz entafcegai mlcifiva. Tcllniikii Miteitfiniske Zi\-'&ze od nfeinega pota!i?.nka so fcfft;: sedteugi: VefPia, Mtanao\ Ca:lani' (dianes v musso-lm'l)2sskeai' — MiuescHitni, te se rje riztneveril siocijlaifeimiu — pie dla(n.es evtrIi> violdija boievnilkoiv-faš’n(ov.) Cai‘tanes'1, SchvveSde, 'Mairitncaza, C:ll5li'a( Polano. Catotaes« je umrl v vioto&. Mrarnotzzi v dniisk’h ječjah. SiOaii/sItistiičlRia imiadttaislkia ajvesta im,a oid svoje ustanove sem' svo|j argan: »L’Arvian^i?ardl’ia«. Reivnatefi so bil1/, zapored: Vete, Gafianii, Tesicanri, C:II-la, Polana, Bcmdijga, Tiranqn:iliK. »L'Avaegu*aindi:a«, id je iimiela 1. 1914. nalklsldio 10.000 vtevidiov in i. 1917. 3000, tfi?ka d'snes 30.000 itiademelkiiih Izviotdioiv. V Iie£i'|Vi k-hw;i'iti 'dive mflaidtoski glasi1/: »La ScoSta« (Straža) v ImoK to »La Rriscossa« (Usteija) v Tir sto. Tiu in (m pn'|ie)o sk:cCv'0,ma na svetila posamezne števCike. 35—40 cidt-Urc/JklcJV vpfcalrA v MAalditaskio laveizo sledi a£itewzf|icn:stri9nii 'tiendenico, kž ima veičino med žlami Os-edinfega cdboma. Buhorln o osernsKem mlad nsKem Si&anju Povodom vseruskega kongresa mladih de« lavcev objavlja moskovska »Pravda« članek N. Buharina, ,ki se med drugim glasi: Otvorjzen je bil III. kongres komunistične mladine. Ta kongres je poklican, da igra v zgodovini mladinskega gibanja veliko vlogo. Treba nam je le pogledati delegate, ki so pri« šli iz vseh krajev Rusije, da znamo, kako velik korak naprej je ftapravilo gibanje. Na I. in II. kongresu smo videli otroke, ki so ti« pajoč iskali svojo pot. Sedaj obstoja pre« težna večina delegatov iz mladeničev in mla« denk, ki imajo za sabo resno šolo, celo iz onih, ki prideio s fronte. Nekateri izmed njih so celo odlično informirani o inozemskih zadevah, ker igrajo v mednarodnem mladin« skem gibanju veliko vlogo. Ali tudi v mladinskem gibanju najdemo nekaj simptonov one bolezni, ki se je opri« jela tudi stranke: birokratizem, zamretje no« tranjega življenja in zmanjšanje discipline. ITT. mladinski kongres stoji radi tega pred velikimi nalogami; on mora odstraniti po« manjkanje sedanje organizacije in notra« njemu življeniu mladinske zveze mora dati bogatejše vsebine. Namesto visoko donečih fraz mora nastopiti resno realno prosvetno delo. (Tu govori sodr. Buharin marsikateri komunistični gorganizaciji). Naša komunstična mladina, to mlado cve« tje sovjetske zemlje, bo imela po kongresu le eno trdno voljo: pomagati pri zgradbi .ko« munizma. — (Rosta «Wien.) PO SVETU Vsenčiliiki profesorji — po vojni Listi javijaoj ir Londona, da so mnogoštevilni profesorji na univerzi v Gk-fordu v zveri z drugimi učenjaki poslali nemškim in avstrijskim profesorjem in učenjakom pismo, v katerem obžalujejo, da je vojna pretrgala prijateljske vezi med angleškimi in nemškimi ter avstrijskimi učenjaki. Profesorji okfordske univerze žele, da se vsa nasprotja, ki so nastala za vojne, pozabijo in da se zopet prične s skupnim delom na polju znanastvenega raziskovanja in duševnih idealov. Božanstva francoskih filozofov. V Parizu se je nedavno konstituirala skupina ljudi, ki so ustanovili »cerkev pozitivistične filozofije«. Zgradili so si svoje »cerkveno poslopje«, postavili v njem tri oltarje, posvečene rodbini, domovini in človeštvu. V poslopju so postavljeni kipi slavnih filozofov starega in novega veka. Ta nova verska sekta šteje nekoliko tisoč ljudi. Ruska iznajdba. Komisija strokovnih izvedencev v Petrogradu si je ogledala načrt zrakoplova slavnega inženirja Mahonina, ki je izumil električni vlak. Novi zrakoplov bo velikanskega obsega, kar je celo v zapadni Evropi nekaj nenavadnega. Motorji zrakoplova bodo imeli 24.000 konjskih sil. Zrakoplov bo lahko prenašal težo 65.000 pudov (p%d je 16'38 kg). — V njem bodo zgrajeni potovalni kupeji v nadstropjih in bodo imeli medsebojno zvezo potom dvigala. Ta rjak bo nosil s seboj tudi majhno letalo, avtomobil in motorni čoln. V zrakoplovu bo imelo 1000 potnikov prostora. Povprečna brzina po 100 vrst na uro (vrsta je 1066.781 m). Zgradba tega zrakoplova bo dokončana s prvim majem 1921. Sila električnega toka. Admiral Fouraier je poročal v akademiji znanosti o novi iznajdbi inženirja Letha. Nova iznajdba obstoja v tem, da omogoča električni kabel, združen z električnim signalnim aparatom za luč in zvok, celo v največji megli ladji sami, da najde vozno smer in pripel j a v pristanišče. Mornariški minister, ki je prisostvoval popolnoma posrečenemu poizkusu, je sklenil, položiti take kable v najkrajšem času v vseh pristaniščih. Kakor poroča »Matin«, nameravajo položiti take kable v Canalu la Manche, da bi promet med Francijo in Anglijo ne bil več odvisen od megle. — Na Marcom-jevi ladiji »Elektra« so radiotelegrafične postaje, brezžični telefon, po katerem se more govoriti na tisoče milj oddaljenosti, mikrofon, p katerem mrejo na ladji posluša- ti na širokem morju koncerte, ki sc vrše v Londonu ali Parizu. Ladja ima nadalje radiogonijometer, s katerim se more vedno določiti, kje se ladija nahaja, in radioteleme-ter, s katerim se more ladja izogniti nevarnostim. Tako je ladja preskrbljena z vsemi tehniškimi možnostmi. Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu Pozor! Kdor si želi nabaviti dobroznanega vina s Koperškega okraja, naj se obrne do „ Kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge" — Podružnica K o e r, tik postaje. — Telefon štev. 39. Delavci! Naročajte In Sirite „D E L ©“. To ie vaš list, list izkoriščanih in brezpravnih. i II Zaloga ur in zlatanine ter delavnica ALOJZIJ POVH e«i oica T£Sr I soda! izvedenec Trst, Piazza G. Garibaldi 3 (a Barriera) i mm\m\ sistem ■ Ovni] s Vi Sem, IkctTj ge zrorvie ikaipliitalilstt&člkfi, aniona ibilhi prdmfemfen te -jeinnafrla. Kaltav 5^, 'fleig ajsrtema? Da clbdjaoui)« fctoigrftaše, dla pnuža na&kjoiš :p»raziitfjmia, a 'dai u foto (vrrfenrie riaidkiMmia idiajjie iruiaemu egzai-sjbbcu, fccljai naetTialšii sa smiridu. Z:!c ihnebia tta ipnsiteiji 0 oviaj štetjem, ‘kto® luibtiija unialu dhaou 11 Avtornliaaimia li raialiiomisima, UoaS (uttištjiije živjelt nn!ffl)fV|h želna i mluževa, kefli iulbr|]ia ma^ts.veb^e mulgoine matere, kefi isltrviaira pnosiaikie, ijaJortntiik)e d zločince? iKrijč'iafis’.ft5kij £fia'ieim orfie jpdttoebaai vtečSnfi $cft§-siOvtai, 'ciJ ic.Trino? v>e>d'tnii. Ne maže 9e a6elcwa1ii, da 6e snlTf) ikKpVijJtstP, Me® JeifflnS &m:gu lkadisK& od avtofi rflstoaiai, IbtTJi r.[ia3clvlj ptr‘Ot‘j'ivmkij. 'Ne množe se očeki’-V£i'.l\ .dla če ibogateši uikimuilll (k-apiiadJsrtilički sfflstem!, fcolfi '’tai 'tla;« bc^a»!rw> S nrioč. Pna-rl^n-i moifa dločli. Na +u iprlctm^emu mnogu wči-nrijfi satM) ci3l£lnl'lci, t. j. onS, ikio))! su pnfisiljedi irobavaitt, koffi gluibte živiat i 2)dir.a\fl3e iu dvomakiajnitai, raidStotiiainia, ciuiJnOjiimla, po ž«'(iez;n!iicaims dl icstailta graataania todki-s'rfi)e i .promata. Zair 'jelbii, mslinflie, nftje m anialio oivdno, kad sagra-d;'i3 5'l)aptu kucu, a >ctni S •k *C O O l okraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vasi: Ajševico, Staodrež, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mimo, Osek, &t. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Ritemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in II. Vogersko, Volčjodrago. II okraj: Dr. Ivan Villat — piazza Duomo št. 3 — za sledeče vasi: Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo, Konnin, FaTO, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št. Florijan, Grgar, Kožbauo, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, Tribušo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice. C • - S > X2 £ ° HO _ 3 =5 bo U. 3 1—■ 5 • a. cd o O-TI a» O ■a o Elrf o — «-a O ® •S-a 'O o rt 0 £ 0J r T3 ~ J= « — Ja •a o c a Ir u 3 a> u > Prostori, kjer se ordinira od 10. do 11. v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16 od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6 od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30 od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3 od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6 V vojaškem ambulatoriju v Kanalu filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure v ambul. tolminsk, zdravnika od 10 -11. j in od 15. do 16. ure V ambulatoriju kobarišk. zdravnika V vojaškem ambulatoriju v Bovcu V ambulatoriju cirkniškega zdravnika Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo j predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška^ blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50‘Vo plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani. Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih nare dlli elani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je ie v slučaju, da je šlo za veliko življensko navarnost.