—    2    —
Politične vesti.
Iz ustavotvorne skupščine. Sprejeti so bili daljnji deli ustavnega načrta ! del IV., ki govori o državnih oblastih ; del V., ki govori o kraljih, njegovih pravicah in dolžnostih, njegovem nasledstvu in domu ; del VI., ki govori o kraljevem namestništvu v izrednih slučajih ; del VII., ki govori o narodni skupščini, o volitvah vanjo, o njenih pravicah in njenem delovanju ; del IX., ki govori o sodni oblasti. Delo v skupščini bi radi pospešili. Zsto bodo dnevno po dve seji dopoldne in popoldne. Ustavni načrt naj bi se sprejel do 25. junija. Govori se, da bi vladar podpisano ustavo svečano proglasil na Vidov dan (28. junija) na Kosovem polju ob slavnostih, ki se imajo letos vršiti tamtaj.
Znižanje proračuna. Novi proračun je v glavnem že sestavljen. Bo pa še pregledan in znižan, kolikor mogoče, računa se, da od 8 milijard na 6 ali 6 milijard. Najbolj bo znižanje zadelo proračun vojnega in saobra-čajnega ministerstva.
Bolezen kralja Petra. Pred dobrim tednom je obolel kralj Peter na pljučnici. Za bolehnega in sivolasega vladarja (roj. 1844) bi bolezen postala lahko usodna. Zato se je j tudi vrnil domov sin prestolonaslednik Aleksander, ki se je mudil baš v Londonu. Vendar se je kraljeva bolezen začela obračati na boljše. Ako ne nastanejo nove komplikacije, je upati, da kralj ozdravi.
Volitev županov v Ljubljani in Mariboru. V
Ljubljani je izvoljen za župana Anton Pesek, izdajatelj Jugoslavije. Dobil je pri ožji volitvi 28 glasov, dr. Triller pa 19 glasov. Anton Pesek je pristaš narodno-socialne stranke. Zanj so glasovali razen narodnih socialcev še klerikalci, komunisti in socialni demokratje. Združile so se torej vse stranke, po svojih programih čieto nasprotne, proti relativno najmočnejši stranki slovenskih demokratov. Za podžupana je bil z enakim številom izvoljen socialni demokrat dr. Peric. Zato je pa v Mariboru bil izvoljen za župana socialni demokrat Viktor Gbrčar, za podžupana pa narodni socialist Ivan Roglič.
Prehodno stanje na Reki. Na Reko je poslala italijanska vlada posebnega komisarja, podamirala Foschinija ter mu poverila vojaško diktaturo. Ta se jo zavezal, da napravi v 14 dneh brezpogojno mir in red na Reki, da bo mogla priti v mesto reška vlada, ki sedaj biva v Bakru.
Italijanski parlament je bil v nedeljo, 12. junija svečano otvorjen s prestolnim govorom. V njem je kralj pozdravljal zlasti zastopnike novih pokrajin, ki bodo v italijanski narodni skupščini videli staro rimsko tradicijo, da je vsakdo svoboden. Kaka pa je ta italijanska svoboda, vidijo najboljše naši rojaki v Primorju, kjer so izročeni na milost in nemilost divjanju italijanskih fašistov. Ti so že tudi v italijanski zbornici povzročili pretep med poslanci in nekega neljubega komunističnega poslanca naravnost vrgli iz zbornice.
Romunska-jugoslovanska obrambna pogodba,
ki se je sklenila minoli teden med nami in Romunijo, je bistveno iste vsebine, kakor pogodba s češkoslovaško republiko. Vsebuje te tri važne točke: 1. Odreja trajno dobo miru v ozemlju Srednje Evrope in nudi garancije velikim zaveznikom za življensko silo držav, nastalih na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. — 2. Jamči za neodložno in pravilno izvršitev trianonske, senžermenske in ver-saljske mirovne pogodbe. Obveznosti veljajo tudi za sevreški mir, v kolikor se sevreSka pogodba tiče Romunije in Jugoslavije. — 3. Organizira se jaka vojna moč za slučaj vsakega grozilnega poskusa, ki bi bil naperjen proti kteremukoli članu zveze, pa naj bi ta poskus izšel iz ene ali več premaganih držav, katere bi se morebiti ojačile še z novimi sovražniki. — Iz tega lahko vidijo naši nasprotniki, vnanii in domači, da nočemo ohraniti dosedanje pridobitve in na njih zgraditi svojo države.
—   3   —