INFORMATICA 4/1982 
PROGRAMSKI SIMULATOR - KORAK 
K RAZVOJU M I KRORACUNA LN I S K I H 
APLIKACIJSKIH PROGRAMOV D. MILJAN, 
J. SILC, 
P. KOLBEZEN 
UDK: 681.3.06:519.682 
INSTITUT „JOŽEF ŠTEFAN", LJUBLJANA 
Analiza cene razvoja računalniškega sistema ka2e, da veCji del cene odpade na razvoj 
programske podpore, zato je izredno pomembno, da ima razvijalec na voljo uCinkovite pripomoCke 
za razvoj programske podpore. V Blanku io nakazani nekateri primeri tovrstnih pripomoBkov. 
Natančneje je opisan pri nas razvit programski simulator za razvoj aplikacij z domaČim 
intearicanim mikroračunalnikom Iskra EMZ 1001. 
SOFTMARE SIMULATOR 
STEP IN DEVELOPMENT OF MICROCOMPUTER APPLICATION PROGRAM. Ti-ends in 
omputer svstem development costs 5how c|uite clearly that the major proportion of these oosts 
must be attributed to software design and implementation. Some microcomputer sottware 
development aids available to programmer are introduced. So£tware is reciuired both to eKecute 
a partioular application on a system and to assist in the development of neu softuare. Example 
of software simulator for Iskra EMZ 1001 single chip microcomputer is given. 
UVOD 
RaCun 
razvija 
smo pr 
Ce je b 
je om 
(progra 
ap1ikac 
program 
(editor 
povezov 
materi a 
vel ik 
Človek 
telepri 
alniSke 
li bodi 
ogram p 
i 1 a n j 
ogoCala 
mske 
ijskih 
sko opr 
alnik 
Ini opr 
pomni1 
stroj 
nterja. 
progra 
si na raC 
isali, al 
egova konf 
uporabo 
in mater 
program 
emo mislim 
ustrezen 
n i n k e r) 
emi je os 
nik in 
s pom 
me 
unaln 
i na 
i g ur a 
P 
ialne 
ov. 
u 
pr 
novna 
moSno 
oCjo 
smo 
iku z 
njemu 
ci ja 
otrebn 
) z 
Pod 
reje v a 
evajal 
Pri 
zaht 
st ko 
CRT 
ob 
a ka 
pod 
takS 
ra 
lec 
nik 
ra 
eva 
muni 
ja 
iCajno 
terega 
obnem, 
na, da 
opreme 
razvoj 
zvojno 
teksta 
in 
zvojni 
dovolj 
kači je 
ali 
Pr 
tovr 
pa 
pomn 
opre 
prob 
mikr 
pri 
apl i 
razv 
omej 
Razi 
proa 
'več 
ugot 
stni 
smo 
ilni 
mo z 
lemi 
oraC 
ka 
kači 
ojni 
ili 
ike 
ramo 
je' 
ovit 
veC 
h p 
P 
Skeg 
a ra 
po 
unal 
teri 
jski 
h si 
na 
v 
P 
raC 
ev 
jih' r 
roblemo 
ogosto 
a prost 
zvoj ap 
stanejo 
nikih 
h reS 
h pro 
stemov. 
pod 
naCinu 
ri mik 
unalnik 
aCunal 
v, pr 
sooC 
ora in 
1 ikaci 
akut 
(singl 
u jemo 
gramov 
V te 
roC je 
razv 
roraCu 
e izh 
niki 
i m 
eni 
re 
jski 
ni 
e 
P 
s 
m pr 
mi 
i jan 
naln 
h ob 
ikrora 
s P 
vnejSo 
h pro 
pri in 
chip 
roblem 
pom 
ispevk 
krorafl 
ja ap 
ikih 
ajajo iz 
iBajn 
Cunal 
omank 
peri 
gramo 
tegri 
compu 
ra 
oCjo 
u se 
unaln 
likat 
gled 
našle 
o m 
nikih 
anjem 
f erno 
v. Ti 
ranih 
ter) , 
zvoja 
t.i. 
bomo 
ikov, 
ivnih 
e na 
dn jih 
mikroprocesorje velikokrat uporabljamo za 
posebne namene v sklopu raiiunalnikov na 
eni tiskani ploSfii (single board computer) 
ali v sklopu posebno naCrtovanih vezij za 
posamezne aplikacije. TakSne minimalne 
raCunalniSke konfiguracije pbiCajno niso 
primerne za razvoj aplikativnih programov, 
načrtovalec mikroraCunalniSkih sistemov 
lahko v odvisnosti od tipa aplikacije 
izbira med razliCnimi tipi 
r,i!;rcprcc2=cr je". MnVnnut.. da bi za vsak 
od izbranih mikroprocesorjev imel svoj 
razvojni sistem z vso programsko in 
materialno podporo za razvoj aplikativnih 
programov, izkljuCujejo ekonomski razlogi. 
Kot je omenjeno, poznamo veC tipov razvojne 
opreme in postopkov za razvoj aplikativnih 
programov za mikroračunalnike. Nekatere 
reSitve nudijo proizvajalci raCunalniSke 
opreme, nekatere pa razvijajo uporabniki 
mikroprocesorjev sami. 
Razvojno opremo in postopke lahko razdelimo 
v nekaj kategorij ! 
i. Mikroračunalnik z osnovnim monitorjem v 
ROM pomnilniku. 
TakSen sistem daje 
moinosti za vpisovan 
aplikacijskega program 
Taksen monitor je lahko 
in testiranju manjSih 
100 raCunalniSkih bese 
neuporaben pri veCjih 
temu, taksno opremo 
izključiti kot eno o 
pripomočkov i!e zaradi 
mikroprocesorjev, pri ka 
programske probleme 
monitorjem. 
uporabniku minimalne 
je in testiranje 
a preko terminala, 
koristen pri razvoju 
programov (do najveC 
d) in je praktiCno 
aplikacijah. Kljub 
ne smemo kar tako 
d možnih razvojnih 
zelo Široke uporabe 
teri vCasih reSujemo 
tudi s taksnim 
zbirnikom ii.Mikroračunalnik opremiien z 
In urejevalcem teksta. 
Programa lahko stalno zasedata del ROM 
pomnilnika mikroračunalnika ali se po 
potrebi preCitata iz papirnega traku v RAM 
pomnilnik. Tak sistem omogoCa pisanje in 
popravljanje aplikativnih programov v 
zbirnem jeziku in shranjevanje le-teh na 
papirni trak. Čeprav je to korak naprej 
od samega monitorja, Se zdaleC ni omogoCeno 
učinkovito aplikativno razvojno delo veCjih 
dimenzij. Dodatno nerodnost predstavlja 
prepisovanje zbirnika in urejevalca texta iz 
papirnega traku v RAM pomnilnik 

58 
nlkror«Ounalnika. ManJSo, a ne tako bistveno 
izboljttavo teg'a razvojnega sistema 
predstavlja nadomestitev sistema s papirnim 
trakom z sistemom z digitalno kaseto. 
Ui,R^ZYQ,1ni BJLste^, ,n,^,„ |;^ii;A„,MPora.ti,lJe".§q..a 
mikroprocesor 1^. 
Tak s 
omogoCa 
apllkaoi 
zbiranje 
izvirnih 
sistem p 
pri raz 
pomanjkl 
uporabni 
en tip a 
katero 
uporabni 
izbirati 
razlifine 
ne more 
istem, opremlje 
pisanje, poprav 
Jskega programa 
In prevajanj 
In prevedenih 
redetavlja ie ve 
voju apUkaolj, 
jivost (gled 
k a) in to je, ve 
li eno družino 
je razvojni s 
klh, ki Selijo 
med različnim 
aplIkacije, ta 
biti trajnareSi 
n z gibkimi diski, 
Ijanje in urejevanje 
. Nadalje omogotia Se 
e ter shranjevanje 
programov. TakSen 
latlvno moUno orodje 
ima pa eno ve(!jo 
ano s staliSCa 
zanost uporabnika na 
mikroprocesorjev, za 
istem zgrajen. Pri 
<ali so prisiljeni) 
i mikroprocesorji za 
kSen razvojni sistem 
tev. 
iv.Razvo.ini sistem na bazi poljubnega 
mikroprocesor.1 a. 
TakSen sistem (z gibkimi diski) vsebuje 
poleg urejevalca teksta obiCajno Se nekaj 
razliCnih zbirnikov ali prevajalnikov za 
posamezne tipe mikroprocesorjev katere 
podpira. OmogoCene so vse faze razvoja 
aplikacijskih programov do faze testiranja. 
Za testiranje Je potrebno objektno kodo 
aplikacijskega programa prenesti na realno 
mikroradunalniSko aplikacija. Ta problem 
lahko reSujemo z dodatno opremo (programsko 
in materialno), ki je razlitina In posebna za 
posamezne mikroprocesorje. To so t.i. 
emulatorji. Emulator se , prikljuCi na 
razvojni sistem ter oraogofla vpis, testiranje 
in izvajanje aplikativnega programa na 
aplikativnem sistemu. Čeprav nas takSen 
razvojni sistem ne omejuje (znotraj kantine 
mnoi!ice mikroprocesorjev, ki jih podpira) 
pri izbiri mikroprocesorja in je v veliko 
primerih zelo dobra reSitev, je za testiranje 
programov potrebna dodatna nabava ie 
omenjenih emulatorjev. Ti stroSki (ki so 
lahko pomembni) se bodo ponovili pri vsaki 
aplikaciji z novim tipom mikroprocesorja. 
v. Razvojni sistem ' veC Tem' 
računalniku. 
VeCji raCunalnik, ki Je poleg standardne 
opreme ustrezno opremljen z križnimi 
zbirniki, prevajalniki in simulatorji za 
razliCne mikroprocesorje Je zelo dobra 
reSitev za tiste uporabnike, ki v svoji 
opremi ile imajo veCji raCunalnik ali lahko 
razpolagajo z delom kapacitet njim 
dosegljivega veCJega raCunalniUa (tirne 
shai-ing termina!,..). Pri tem odpadejo vsa 
veCJa zaCetna vlaganja v razvojne sisteme. 
Tudi pri teh sistemih lahko omenimo nekaj 
problemov, ki se pojavljajo . Prvi problem 
Je pomanjkanje t,i. križnih programskih 
pripomočkov. Proizvajalci mikroprocesorjev 
namreC moCneje podpirajo razvoj lastnih 
razvojnih sistemov za lastne (in 
družine mikroprocesorjev v oblika 
opisane v prejSnjih odstavkih 
podpirajo razvoj križnih programov 
računalnike. Za takSne programe 
zavzemajo proizvajalci mikroproces 
ne ponujajo lastne razvojne sistem 
ta naCin Sirijo uporabnost 
proizvodov. Iz tega izvira drugi p 
ta Je, velika raznolikost v n 
tehniki uporabe križnih programov 
izdelani pri razliCnih proizvajalcih 
sorodne) 
h, ki so 
in manj 
za veCJe 
se bolj 
orjev, ki 
8 ker na 
svojih 
roblem in 
aCinu in 
I ki so 
se 
1 ahko 
a,..) 
za 
romno 
le-te 
samo 
mo se 
gori j 
na od 
je na 
evil a 
Posebni problemi nastanejo, ko 
uporabnik odloČi za uporabo (razlogi so 
tehnlflne lastnosti, dosegljivost, cen 
mikroprocesorja ali mikroračunalnika 
katerega prolzvajaleo ponuja zelo sk 
aplikativno razvojno opremo, aH pa 
sploh ne nudi. V tem primeru preostane 
Se razvoj lastnih prlpomoCkov. OdloČi 
lahko za eno od prej opisanih kate 
razvojnega sistema. OdloCitev bo odvis 
opreme s katero razpolagama, Časa, ki 
voljo za razvoj nove opreme ter od St 
razvijalcev. 
V tem prispevku bomo prikazali primer, ko 
se uporabnik (razvijalec aplikativnih 
mlkroraCunalnlSkih sistemov) odloČi za 
razvoj mikroraCunalniSkega sistema pri 
katerem je osnovni element sistema domaČi 
integrirani mikroračunalnik Iskra EMZ 1001 
za katerega proizvajalec ne ponuja zadosti 
bogato aplikativno razvojno opremo. 
INTEGRIRANI MIKRORAČUNALNIK Iskra EMZ 1001 
Mikroračunalnik Iskra EMZ 1001 CAS, 
veliko gostoto integriranih elem 
prinaSa vse prednosti krmiljenj 
mikroračunalnikom pri minimalnih str 
opreme. Obdelava podatkov v raikroraCuna 
EMZ 1001 poteka preko ^ bitnih b 
Nadzorni del in vhodno-izhodna konstru 
sta 8 bitno zasnovana. Povezava z lun 
svetom poteka preko veC specijalizi 
vodil. Vodilo A ima 13 bitov, ki si 
samo kot izhodi. Vodilo O je 6 bit 
prenaSa podatke v dveh smereh, lahko 
tudi v t.i. nevtralnem stanju. Vodili I 
sta A bitni in sluSita samo kot v 
Pomnilnik RAM Je razdeljen na * stran 
katerih ima vsaka 16 '»-bitnih b 
Pomnilnik RAM se naslavlja z registri 
BU. Naslovni prostor programskega 
pomnilnika Je razdeljen na 8 pomniln 
bank. Vsaka banka vsebuje 1K 8-bitnih b 
Banka 'O' je tisti del pomnilnika, 
vkljuCen na integrirani ploSCici, o 
banke pa po želji dodajamo od z 
OmogoCena je izbira aktivnega ROM pomni 
(samo notranji, samo zunanji ali notran 
zunanji pomnilnik obenem) ter izbira n 
delovanja (statiCni, multiplenni in tes 
Na osnovi prikazanih last 
mikroračunalnika EMZ 1001 (slika 1) se 
prepričamo, da Je ta uporabljiv v Štev 
manJSih aplikacijah. Najbolj smiseln 
reSitve v katerih zadoSfla St 
raspoložljivih vodil za nepos 
krmiljenje sistemske okolice. 
STANDARDNA APLIKACIJSKA RAZVOJNA OPREMA 
tS^3 z 
entov 
a z 
oSkih 
Iniku 
esed. 
kci ja 
anjim 
ranih 
užijo 
no in 
pa je 
in K 
hoda. 
i , od 
esed . 
BL in 
ROM. 
iSkih 
esed. 
ki je 
stale 
unaj. 
Inik a 
ji in 
aCina 
tni) . 
nosti 
1 ahko 
ilnih 
e so 
evi 1 o 
redno 
Is 
mikr 
pri 
mikr 
Stat 
mul t 
EMZ 
apl i 
prog 
pomn 
EMZ 
prog 
kabe 
raCu 
prik 
bo 
1001 
kra 
oraCu 
razvo 
oraCu 
iCni 
iplek 
1001 
kat i v 
ram 
ilnik 
1001 , 
ramom 
1 s 
nalni 
1 juCe 
po k 
z no 
Mik 
nalnik 
Ju apl 
nalnik 
emu 
snega 
in slu 
nih pr 
že 
u. Emu 
PROM 
, pomn 
pri 
ka. Za 
k emul 
onCane 
tranji 
roelekt 
a EMZ 
ikacij 
om t. 
1 ator 
delo 
ži z a p 
ogramov 
zapisan 
lator v 
pomni 1 
lini 
kijuCko 
prever 
atorJa 
m razvo 
m upora 
roni 
1001 
s 
i . 
i 
vanj 
reve 
tak 
v 
sebu 
nlk 
vmes 
m 
janj 
s po 
ju 
bniS 
ka, 
, ponu 
tem 
statiC 
zkoriS 
a mik 
rJanje 
o, k 
not 
je mi 
z 
nik 
obl 
e prog 
dnožJe 
m i k r o r 
kim pr 
proizvajalec 
Ja kot pomoC 
Integriranim 
ni emulator. 
Ca možnost 
roraCunalnika 
in izvajanje 
t da bi bil 
ranjem ROM 
kroraOunalnik 
uporabnikovim 
in 'tO-žilni 
iki mikro-
rama spojimo 
m, v katerem 
aCunalnik EMZ 
ogramom, 

$9 
Nidovni/nadiginl 
Uvodi 
trvod) la 
poda1l(0/lfl9ni«nte 
*,...A„ 
tetflktor 
odlagalnlk 
11 nlvolU 
Tm 
A 
progrsmsld 
fttevec , 
JT 
flOM 
drtalo 
r^-
D, ,,. D, 
^^ 
^\A'\'4 . ^'f•*•• 
KREF 
7-a 0(11 ne ntn I 
dokudtir 
.^^ 
S 
50/60 
V7 <•><.> 
/ 
kretnic« 
rin 
RAM 
T\ 
dekoder 
BL 
V 
/_ 
4— BOMS 
(J— RUN 
O— 55R 
nadzorna ^ , 
logika -{> STATUS 
-{> SVNC 
loscj—^ CLK 
akumulator 
Slika 1, 
Poleg etatianega emulatorja, kot 
samostojne enote in z motnostjo prikljudka 
na mikroraBunalnih Iskra Oata, ponuja Iskra 
Mikroelektronika, na osnovi primerno podanih 
specifikaoij pogodbeni prevzem izdelave 
programov in prototipov za posamezne 
uporabnike. 
LASTNI RAZVOJNI SISTEM 
Za veflje atevilo obsežnejših aplikacij B 
tem mikroračunalnikom potrebuje uporabnik 
vee programske in materialne razvojne 
opreme. Narekuje se razvoj lastnega 
razvojnega sistema. Ta naj bi flim vefl 
pripomogel k uflinkovitemu in hitremu razvoju 
aplikacij pri Oim boljSi uporabi Xe 
obstojefle opreme in z minimalnimi zadetnimi 
vlaganji. 
Slika 2. prikazuje primer takSnega 
razvojnega sistema pri katerem smo uporabili 
«e obstoječi raCunalnik LSI 11/23 in 
mlkroradunalnik na bazi mikroprocesorja 
Intel aoao. Postopek razvoja, aplikativnih 
programov je pri tem sistemu razdeljen na 
dve etapi i 
Delo na računalniku LSI 11/23, 
poleg standardne opreme (udi 
urejevalec teksta, prevajalniki, 
diski, uinohester disk, tisk 
CRT-prikazovalnik,..> opremljen 
kriSfnim zbirnikom za zbirni jezik C23 
programskim simulatorjem mikroraCun 
EMZ 1001. V tej etapi se aplik 
program piSe, testira in popr 
dokumentira in shranjuje. Po kondan 
<azi, se lahko pri predpostavki, da 
problem dovolj dobi-o definiran, 
aplikativnega programa tudi konOa. 
ki je 
nkovit 
gibki, 
alnik, 
Se 5 
in 5 
alnika, 
atlvni 
avlja, 
i prvi 
je bil 
razvoj 
- Objektni kod aplikacijskega programa, ki 
je dobljen na računalniku, lahko dodatno 
testiramo na realnem okolju s pomoOjo 
emulatorja cn ter ga dodatno prilagodimo 
morebitnim matei-i jalnim (hardvarskim) 
posebnostim aplikacije. 
• Omenjeni kriilni zbirnik za 
mikroračunalnik EMZ 1001 in emulator sta ts 
predstavljena v IJS Delovnih poroCilih V\1 
in-C23. V tem prispevku bomo predstavili Se 
tretji razvojni pripomoček - programski 
simulator mikroračunalnika EMZ 1001. 

60 
PROGRAMSKI SIMULATOR 
Programski simulator je programski paket, 
ki, v naSem primeru, simulira delovanje 
mikroračunalnika in pri tem omogoCa 
uporabniku : 
vpogled v 
pomnilnik 
koraku iz 
nadzor 
podatkov, 
prekinite 
podatkovn 
koraflno i 
izvajanje 
aplikativ 
merJanje 
diagnosti 
notranjo strukturo registrov in 
a mikroračunalnika pri vsakem 
vajanja aplikativnega programa, 
nad pretokom .^ -.._. .-
vhodno/izhodnih 
v izvajanja pri poljubnih stanjih 
ega in adresnega vodila, 
zvajanje programa 
posameznih delov (modulov) 
nega programa, 
raUunalniSkega Časa, 
oiranje nekaterih napak. 
Progra 
kakSnem 
ali v p 
za simu 
(ISPS 1 
posebni 
simulaci 
nekateri 
mikrorafl 
mikroraC 
programs 
raCunaln 
simulaci 
mikrorae 
mski 
od 
oseb 
lato 
angu 
j 
jo 
h p 
unal 
unal 
kem 
iku 
ji 
unal 
simu 
'spi 
nih 
rje 
age 
eziki 
mikro 
rimer 
niSki 
nika 
je 
LSI 
izv 
nika. 
latorji 
oSnih' 
simulac 
posebno 
C1Q3, M 
in 
ratiunal 
ih tud 
h s 
EMZ 
ziku 
11/23 
ajanja 
so 1 
prag 
i jski 
zg 
icroS 
sis 
ni^ki 
i s 
istem 
1001 
Pase 
in j 
in 
ahko 
ramsk 
h jez 
ra jen 
im C 
temi 
h sis 
imul a 
ov. 
js 
al, 
e na 
struk 
napis 
ih jez 
ikih 
ih me 
S]) . T 
omog 
temov 
ci jo 
Simu 
napis 
tetie 
menjen 
cij 
ani v 
ikov, 
in po 
todah 
akSni 
oBajo 
in v 
multi 
lator 
an v 
na 
samo 
tega 
LSI 11/23 
Disk 
Gibki disk 
C R T 
Mikro -
računalnik 
i 8080 
faza I. 
faza II. 
Gibki disk 
EMZ 1001 
emulator 
konekt. 
Programski 
simulator 
Slika 3. 
Vhodni datoteki za 'programski simulator 
(slika 3.) sta datoteki (».LST in *.HEX), ki 
jih je zgradil kriSni zbirnik. Pri 
inicijalizaciji bo simulator detoteko ».LST 
preuredil (odstranjene so prazne in 
komentarske vrstice) v datoteko z imenom 
*.NLS. 
Datoteka CRT.TXT vsebuje podatke za izpis 
slike (monitorja) na zgornji polovici 
CRT-prikazovalnika, kot je razvidno iz slike 
4. Monitor bo v Času emuliranja stalno na 
prikazovalniku. Pri vsakem koraku 
simuliranja programa se vrednosti v okvirjih 
korigirajo, kar omogofia uporabniku stalan 
pregled nad vsebinami registrov, 
vhodno/izhodnimi vodili in vafiunalniSk im 
Časom. 
Za učinkovito uporabo simulatorja je 
predpisan enostaven vhodni jezik s katerim 
uporabnik nadzoruje delovanje simulatorja, 
vpisuje prekinitvene toCke, kontrolira 
izpisovanje na CRT in podobno. V Tabeli 1. 
je prikazan nabor ukazjv vhodnega jezika s 
krajšimi pojasnili poienov le-teh. Podoben 
tekst kot v Tabeli 1. vsebuje datoteka 
COMAN.TXT, ki jo uoorabnik dobi izpisano na 
CRT ko uporabi ukaz 'HELP 
Slika 2. Slika 't. 

61 
;.Ukaii EMZ-sinulatorJ« i. , 
a) Kontrola delovanja mR EHZ i 
HA CLTa 
ustavitev delovanja aR . 
RU CNl Caaaaa3 
Izvajanje programa pri osmlfiki adreei 
'aaaaa', Oe adrasa ni podana, ve zatine 
Izvajanje pri adresi O > 
RE C8E3 
reset mR (inioijalizaoija) 
b) Testne prekinitve izvajanja i 
BAA aaaaa 
T.p. pri osmifiki adresi 'aaaaa' 
BAD aaaaa 
T.p. pri osmifikero. podatku 'aaaaa' 
na A-linijah 
BDI dddC03CD3CHa 
T.p. pri instrukoiji 'ddd' 
BOD dddC03CD3[:H3 , 
T.p. pri V/I podatku 'ddd' 
BDL dddC03CDDCH3 
T.p. pri zadržanem podatku 'ddd' 
S CTEP3 CdddCOaCO]CH33 
T.p. po 'ddd' korakih ( instrukdl jah),, (Je 
število korakov ni podano, izvede 1 korak,. 
nadaljnje enokoradno izvajanje sproifi tipka 
'presledek' 
NS 
prepoved koralnega izvajanja programa 
o) Kontrola izpisa na CRT i 
• TR . • 
izpisovanje tekoOih vrstio programa 
NT 
brez ispisovanja tekoOih vrstic programa 
M CEM03 CdddC03CD3CH]3 
izpis 'ddd' vrstioe ali oelotne vsebine 
notranjega RAM-pomnilnika mR 
TZ 
resetiranjB Stevba Oasa 
d) Pomoifni ukazi i 
RA CMD 
vpis novih vrednosti v notranji 
RAM-pomnilnlk mR 
NE CM3 
vpis novih vrednosti v notranje registre 
mR 
CO C(1A3 
izpis vseh trenutno aktivnih ukazov 
CL CEA3 
brlSe vse ukaze (zatietno stanje 
simulatorja) 
HE CLP3 
izpis liste vseh ukazov za EMZ-Eimulator 
O CUT] 
izhod iz EMZ-eimulatorja 
LASTNOSTI PROGRAMSKEGA SIMULATORJA 
MIKRORAČUNALNIKA EMZ 1001 
1. Pregled nad notranUmi registri 
Kot je razvidno iz slike A, so na CRT 
prikazovalniku stalno (v binarnem zapisu) 
prikazane vrednosti vseh notranjih registrov 
in sicer i , 
- akumulatorja (A) 
- splošnega registra <E) 
- naslovnih registrov <BL) in (BU) 
- kretnic (llags) (C),(F1) in (F2) 
- trenutno naslovljene RAM besede (M) 
- globine vgnezdenosti podprogramov 
• (staok pointer) (;SP) 
Nadalje ,. lahkO' na . monitorju opazujemo 
stanje podatkovnih vodil: 
- Vodilo A. • . 
Prikazani .-sta. vrednosti v t.i. 'slave' 
(A(S)) In 'raaster' (A(M)) 13-bitnih 
registrih. , Pomožni (slave) register sluSli 
za pripravo Izhodnih- podatkov, glavni 
(master) register pa zadrifuje podatke, ki 
so prisotni na zunanjem A-vodilu. 
- Vodilo D. 
Prikazani sta vrednosti podatkovnega 
vodila pri prehodu vhodnih in izhodnih 
podatkov med mikroračunalnikom in okolico 
(D(I/0)) ter vrednost zadržanih (latched) 
podatkov ha D-vodilu (D(L)). 
Poleg pregledovanja stanja . registrov in 
vodil, lahko s pomotijb ukaza 'NEW' vsem 
prikazanim elementom priredimo poljubno novo 
vrednost. Ta možnost se bo pokazala' za zelo 
uporabno pri pripravi zafletnih pogojev za 
izvajanje posameznih podprogramov. 
2. Pregled nad RAM pomnilnikom 
Omenjeno je ie, da se vrednost trenutno 
naslovljene besede RAM pomnilnika stalno 
prikazuje na 'monitorju'. Pregled celotnega 
ali poljubnega dela RAM pomnilnika je 
omogofien z ukazom 'MEMO'. Primer izpisa vseh 
besed RAM pomnilnika Je prikazan na sliki S. 
Tako kot pri registrih, uporabnik lahko tudi 
v RAM pomnilniku spreminja vrednos;ti na 
posameznih lokacijah s pomoCjo ukaza 'RAM'. 
3. Nadzor nad vhodnimi podatki 
Pri pro 
prikljuBek 
enot, kot 
bo slmula 
prepustil 
le-tega. 
simulira 
simulIranl 
mikroratiun 
poljubnih 
utilnkovite 
apllkaoiJs 
podatke 
gramske 
posebn 
Je naCr 
tor, k 
uporab 
Takani 
EMZ 
progr 
alnika. 
vhodni 
JSe 
kega p 
m simu 
ih zun 
tano za 
o pr iC 
niku o 
primeri 
instruk 
am preg 
M 
h stanj 
testira 
rograma 
Iiranju ni o 
anjih vhodno/i 
realen siste 
akuje vhoden 
dloBitev o vr 
se pojavijo, 
olja 'INP' 
leduje K in 
oifnost po 
omogoCa upo 
nje tistega 
ki obdeluje 
mogoCen 
zhodnih 
m, zato 
podatek 
ednostl 
ko se 
in ko 
I vhode 
dajanja 
rabniku 
dela 
vhodne 
A. Testne prekinitve 
Tabela 1. 
Iz Tabele 1. je razvidno, da je testna 
prekinitev omogodena pri poljubni vrednosti 
na A in D vodilih, in sicer i 

62 
pri instrukciji na poljubni adresi (ukaz 
'BAA'), 
pri poljubnem podatku na zunanjem A-vodilu 
(ukaz 'BAD'), 
pri poljubni instrukciji (ukaz 'BDI'), 
pri poljubnem vhodno/izhodnem podatku 
(ukaz 'BDD'), 
pri poljubni vrednosti zadrSlanega podatka 
na D-vodilu (ukaz 'BDL'). 
6. RaBunalnigki Bas 
Na CRT prikazovalniku v t.i. monitorju 
poleg zgoraj opisanih podatkov uporabnik 
lahko stalno opazuje Bas (v M sek.) 
izvajanja simuliranega programa (slike 
4,5,6). RaBunalniSki Bas se resetira z 
ukazom 'TZ'. Na ta naCin lahko uporabnik 
dobi podatke o Basu izvajanja celotnega ali 
posameznih delov (podprogramov) simuliranega 
programa, poiSBe najkrajši in najdaljSi Bas 
izvajanja posameznih ciklov znotraj programa 
in podobno. 
Vsebina RAH ponnilnika 
A < S > 
SPS D<L.>ra* 
o oood 
1 0000 
2 0000 
3 0000 
4 0000 
5 0000 
6 0000 
7 0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
8 
9 
10 
11 
12 
13 
14 
18 
0000 
0000 
0000 
0000 
000« 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
0000 
oooc 
000« 
oooc 
OOM 
0000 
MH 
0000 
0000 
ika 5. 
Pri vsaki testni prekinitvi se na CRT-ju 
i!piee vrstica izvirnega programa (source 
line) pri kateri se je zgodila 
prekinitev. Na ta naBin se potek simulacije 
programa laSje spremlja tudi na 'listingu' 
aplikacijskega programa. Posebno kritiflne 
dele programa lahko uporabnik simulira po 
korakih s pomoBJo- ukaza 'STEP'. Isti ukaz 
oraogoBa testno prekinitev po poljubnem 
Številu izvedenih instrukoij simuliranega 
programa. 
5. Simulacija programskih modulov 
Ukaz 'RUN' (Tabela 1.) omogoBa nastavitev 
poljubne vrednosti programskega Števca 
(znotraj naslovnega polja ROM pomnilnika) 
kar omogoBa simuliranje posameznih delov 
simuliranega programa. V primeru simuliranja 
posameznega programskega modula 
(podprograma) je obiBajno potrebno nastaviti 
nekatere zaBetne pogoje kot so: zaBetne 
vrednosti v doloBenih registrih in na 
doloBenih lokacijah RAM pomnilnika, vrednost 
Števca globine vgnezdenosti modula in 
raBunalniSki Bas. Na ta naBin lahko 
opazujemo (testiramo) delovanje posameznih 
modulov aplikacijskega programa, ki Jih v 
konCni fazi razvoja zdruitimo v skupni 
program. 
7. Diagnostika 
Simulator opozarja uporabnika _(z izpisom 
na CRT) na odveBne 'PP'- instrukcije in na 
preskakovanje veB, v zaporedju programiranih 
'LAI' in 'LB_' instrukcij. Simulacija se 
ustavi, Be se program zaBne z 'LAI' ali 'LB' 
instrukcijo, Be pride do prekoraBitve 
globine vgnezdenja podprogramov ( najveBja 
globina je 3) in Be Je prekorafieno naslovno 
podroBJe ROM pomnilnika. 
Simulacija se ustavi tudi, Be pri 
simuliranju 'INP' instrukcije O-vodilo ni 
bilo predhodno nastavljeno v nevtralno 
(Tri-state) stanje in Be pri odčitavanju 1 
ali K vhodov le-ti niso bili predhodno 
pravilno naslovljeni. 
Pri vseh opozorilih in vstavitvah se na 
CRT izpiSe kratek opis napake in trenutna 
vrednost programskega Števca, pri kateri je 
ugotovljena napaka. 
Poleg opisanih možnosti simulatorja, 
zaradi laijega sledenje simulacije, 
lahko uporabnik z ukazi 'TR' in 'NT' (traoe 
/ notrace) kontrolira izpisovanje vrstic 
simuliranega programa. Primer takSnega 
izpisa lahko vidimo na sliki 6. 

63 
ZAKLJUtiEK 
Razvojni sistem, ki 
prispevku je prestal 
popravke in ijbaljSave 
rezultate. Trud in Cas 
v izdelavo opisane pr 
opreme se izplaCata He 
flas razvoja aplika 
obflutno zmanjSa na 
tehniCnih in pr 
Ugotovili smo ie, d 
posredovanja vhodnih 
vpisuje uporabnik pr 
pri aplikacijah z ve 
podatkov. V takSnih pr 
vhodne podatke imeli v 
shranjena na poseb 
Nadaljnja uporaba r 
z novimi aplikacija 
zahteve pa dodatn 
materijalne kot progra 
LITERATURA 
C1] Materialna.in programska podpora za 
razvoj prototipov z integriranim 
fliikroraCunalnikom Iskra EMZ 1001 ; 
D.Miljan, P.Reinhardt, P.Kolbezen ; 
IJS Delavno poroCilo Dp-2^07, 
Ljubljana, december 1981. 
L21 Križni zbirnik na bazi makro ekspanzije 
za mikroračunalnik EMZ 1001 ; 
P.Reihardt, R.Reinhardt ; 
IJS Delovno poroCilo Dp-2^06, 
LJubljana, december 1981. 
je predstavi 
zatietna t 
ter pokazal 
ki sta bi 
ogramske in 
po .nekaj ap 
tivnih prog 
radun iskanj 
ogramerskih 
a je sedanj 
podatkov, 
eko CRT-ja 
likim etevil 
imerih je bol 
naprej pripr 
ni vhodni 
azvojnega s 
mi verjetno 
ih izboljga 
fflske opreme. 
jen 
esti 
poz 
la v 
mate 
lika 
ramo 
a b 
re 
a r 
ko 
nepr 
om v 
avl j 
dat 
iste 
pr 
vah 
v tem 
ranja, 
itivne 
lojena 
rialne 
cijah. 
se 
oljSih 
Sitev. 
eSitev 
le-te 
imerna 
hodnih 
fie bi 
ene in 
oteki. 
ma bo 
inesla 
tako 
C3D Projektiranje z integriranimi 
raBunalniki ; 
Davor Miljan ;• . 
Časopis Informatioa 4/1960, str.29-35. 
:A3 Mikroračunalnik EMZ 1001, 
katalog Iskra - Industrija elementov za 
elektroniko - Mikroelektronika, 
Izdala; Iskra Comraerce 09. 78. 
LSI Integrirani mikroračunalnik Iskra 
EMZ 1001 ; 
Du§an RaiC ; 
Časopis Informatica 1/1979, str.12-23. 
C63 Projektiranje z integriranimi 
mikroračunalniki i 
Davor Miljan ; 
IJS Delovna poroeiloDp-2146, 
Ljubljana, december 1980. 
C73 Microprocessors and software design tools; 
Keith D. Baker ; 
Microprocessors and micros/stems. 
Vol 3, No.2, March 79, page 87 - 93. 
CS] MicraSim - a neu appraach to program 
development 5,. 
David Cosserat ; 
Microprocessors and fflicrosysteins, 
Vol 3, No,2, Maroh 79, page 95 - 98. 
C9:] Designing with single chip microconputers 
Markus Maser ; . 
Microprocessors and oiicros/steiiis, 
Vol 3, No.3, April 79, page 135 - 139. 
C10] New generation of microsystein simulators 
F.U van Llnden ; 
Microprocessors and microsystems, 
Vol A, N0.I, jan/feb 80, page 5-9.