LETO IV. ŠT. 13 (158) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. APRILA 1999 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR / 0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 ČETRTEK 1. APRILA 1 ")99 Drago Legiša / intervju Marko Vuk m Janez Povše VSTAJENJSKI LJUBEZNI VEČ PROSTORA! Andrej Bratuž VELIKA NOČ V GLASBI pi Jurij Paljk SV. OČE ODLOČNO PROTI VOJNI Marko Tavčar / pogovor NADA PERTOT O PISMIH KOSOVELU Saša Martelanc POŽIREK PRIJATELJSTVA Marjan Drobež SLOVENIJA: ODMEVI NA VOJNO KRISTUS SONCE | ŽIVLJENJA Postni čas sovpada s časom, ko kmetje, vinogradniki in sadjarji opravljajo pomembna dela, od katerih je zelo odvisen njihov letni pridelek. Kdor se na sadjarstvo ne spozna, se mu zdi zelo neumno, da sadjar obrezuje in meče proč veje, ki bi lahko jeseni bogato rodile. Toda pameten človek ve, da vse veje nikoli ne bodo rodile, zato jih odstrani, da ne bi bremenile debla in odžirale dobrim vejam potrebnih sokov in drugih snovi. Rodnim vejam je potrebno zagotoviti tudi dovolj sonca, zato mora marsikatera senčna veja stran. Letošnji obrezovalec mora načrtovati pridelek tudi za prihodnja leta, zato pripravlja temu primerno deblo. Pri vsem tem pa je sadjar potrpežljiv in budno sledi tudi vsem drugim zakonom narave, kajti le-ta se bo proti njemu gotovo obrnila, če bo od nje kaj izsiljeval in od nje zahteval preveč. Kako poučna je lahko narava tudi za utrjevanje krepkega zdravja našega telesa in duha! Naravne so zato tudi naše postne vaje (molitev, branje božje besede, dobra dela, odpoved stvarem v korist potrebnih, predvsem lačnih, ter odstranjevanje negativnih navad in razvad...), "da bi si znova očistili srca, se osvobodili samoljubja in si sredi skrbi za minljive stvari bolj prizadevali za to, kar je večno , kot nas spodbuja bogoslužje ob začetku štiridesetdnevnega postnega utrjevanja. Velikonočna Aleluja naj vsem ljudem dobre volje odpre nova obzorja duha. Kristusova vstajenjska poslanica sporoča človeštvu mir, ki ga danes še tako potrebujemo. Da bi vse to občutili in zaživeli tudi vsi mi, želimo in voščimo našim bralcem, sodelavcem, prijateljem in vsem Slovencem doma in po svetu! Uredništvo in uprava Novega glasa Z bistvom posta se sklada tudi čudovita misel trdoživega kra-škega pesnika Kosovela: "Veliko moraš pretrpeti, da to spoznanje pridobiš: kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora poljubiti križ". Seme, ki v zemlji ne umre in segnije, ne bo nikoli prineslo bogatega sadu, novega življenja. Tudi današnji kristjan se tega vedno zaveda, zato seje velikodušno, potrpežljivo in optimistično. Slovenci smo zaradi ne vem kakšnih genov v preteklosti marsikdaj poudarjali temno, težjo stran življenja - skratka križ. Toda križ, smrt in grob so v Jezusovem življenju bili v ospredju le slabe tri dni in samo kot priprava na velikonočno neskončno prihodnost za vse ljudi dobre volje. Kristus je šel skozi zid trpljenja in smrti, da bi nam odprl pot življenja in bi mi šli za njim. Koliko pozitivnega naboja, spodbude in luči za naše temne trenutke, predvsem tiste, ko se nam zdi, da se v našem življenju ponavlja le veliki petek! Toda veter lahko razžene tudi najbolj temne oblake. Velikonočno sporočilo me vedno spominja na droben dogodek življenja izpred nekaj let. Razmišljal sem, kako rešiti velik življenjski problem, ki se je zdel nerešljiv. Kot da bi se izogibal zavestnemu reševanju tega problema, sem se zgodaj zjutraj odpravil na sprehod čez polje. Tam sem na tleh opazil sončnico, ki jo je nekdo pomendral in je bila vsa zmečkana ob poti. Podzavestno sem takoj našel nekaj paličic, s katerimi sem podprl nalomljene veje in jih za silo povezal z nekaj bilkami trave. stran 3 MARJAN MARKEŽIČ Drago Legiša KOSOVO: IN ZDAJ? Vida Valenčič I f Majda Artač Sturman BO PRODI REFORMIRAL EVROPO? NEZNOSNA PRAZNINA PRAZNOVANJ Naša naloga pa je, da smo pričevalci našega časa! Napraviti moramo vse, da vera postane kultura: vera, ki ne postane kultura, ni sprejeta v celoti in tudi ni doživeta. Duilio Corgnali (glavni urednik katoliškega tednika La Vita Cattolica) SVET OKROG NAS VISOKO IMENOVANJE ZA ITALIJANSKEGA POLITIKA BO PRODI REFORMIRAL DRAMATIČNI RAZPLET DOGODKOV NA KOSOVU IN ZDAJ? EVROPO? ČETRTEK I . APRILA 1 999 DRAGO LEGISA Vse kaže, da obisk, ki ga je v torek, 30. marca, opravilo rusko poslanstvo v Beogradu, ni imel zaželenega in pričakovanega uspeha. Predsednik ruske vlade Primakov se je v spremstvu zunanjega in obrambnega ministra pogovarjal s Slobodanom Miloševičem celih šest ur, a srbski predsednik še vedno odklanja tri temeljne pogoje, ki jih postavlja Atlantska zveza za prekinitev vojaškega posega: 1. Srbija naj umakne vojsko in svoje posebne enote s Kosova; 2. naj podpiše mirovni dogovor, ki so ga sprejeli in že podpisali predstavniki kosovskih Albancev, in 3. naj pristane, da enote Atlantske zveze nadzorujejo spoštovanje podpisanega sporazuma. Le v tem primeru bi se takoj prenehala vojaška intervencija. Miloševič pa zahteva, naj se predvsem takoj preneha "agresija na Zvezno republiko Jugoslavijo", poudarja, da je sporazum, dosežen v gradu Rambouillet, mrtvorojeno dete, zaradi česar je potrebno pogovore obnoviti na drugačni osnovi, in da bi bil končno pripravljen zmanjšati svoje o-borožene sile na Kosovu ter dovoliti beguncem, da se vrnejo domov. Tako nemški kancler Schro-der, ki se je s Primakovom srečal v Bonnu, ko seje slednji vračal v Moskvo, kot ameriški predsednik Clinton sta že v torek zvečer izjavila, da so Miloševičevi pogoji in predlogi nesprejemljivi. Zato bo Atlantska zveza poostrila napade na Srbijo oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo. Medtem nastaja na Kosovu prava pravcata človeška katastrofa. Kosovarji, predvsem ženske in otroci ter starejši ljudje, se množično, v celih trumah zatekajo v sosednjo Albanijo, Črno goro in Makedonijo. Pripovedujejo o množičnih pobojih in požigih celih vasi. To zločinsko delo o-pravljajo povečini srbske pa- misarka, Italijanka Emma Bo-nino. Zelo aktivna jevzadnjih tednih tudi vatikanska diplomacija. Še v torek, 30. t.m., so se v Vatikanu zbrali veleposlaniki vseh 19 držav članic atlantskega zavezništva in ravojaške enote. Tako je na Zahod prišla novica, da so bili zverinsko ubiti tudi trije vidni predstavniki kosovskih Albancev. Nasilne smrti so umrli 66-letni Fehmi Agani, tesni sodelavec znanega mirovnika Rugove, njegov politični svetovalec Aluxsh Gashi in pesnik Mehemeti. Ubit je bil baje tudi glavni urednik dnevnika Koha Ditore Baton Ha-xiu. Rugovi so požgali hišo in se trenutno ne ve, kje se skriva; ne ve se, ali je sploh še živ. V Prištini pravijo, da je bilo v zadnjih dneh aretiranih in odpeljanih neznanokam 40 albanskih intelektualcev in političnih osebnosti, poročajo tudi o množičnih pobojih albanskih učiteljev. To pomeni, da je v teku pravi rodomor. Trenutno mora torej postati ena prvih skrbi mednarodne skupnosti takojšnja in neposredna pomoč množici beguncev. V ta namen je dala Italija pobudo za začetek t.i. akč\]e Mavrica, kar pomeni takojšnje urejanje primernih zbirnih središč, zlasti na ozemlju Albanije in tudi Makedonije ter Črne gore, kjer naj najdejo prvo zavetje ubežniki pred nasiljem. Jasno je, da bodo morale tudi pristojne mednarodne organizacije opraviti svojo dolžnost. Pri tem velja omeniti, da je Evropska zveza že nakazala 20 milijard lir, s katerimi razpolaga za pomoč beguncem evropska ko- veleposlanik Rusije pri Svetem sedežu ter s kardinalom So-danom in njegovimi sodelavci proučili možnost prekinitve nasilja na Kosovu, pri čemer upoštevajo predvsem papeževo izjavo, po kateri se nasilje ne more odpravljati z nasiljem, temveč je treba sesti za skupno mizo in spore reševati na miroljuben način. Atlantska zveza bo sicer, kot vse kaže, nadaljevala z vojaškimi napadi in jih tudi zaostrila, vendar je veliko vprašanje, ali se bo s tem položaj na Kosovu zares umiril. VIDA VALENČIČ V burnem dogajanju zadnjih dni, ko se lahko celotno svetovno ravnovesje iz ure v uro spremeni, jev Berlinu potekal evropski vrh, ki je prav gotovo doživel nelahke trenutke. Istočasno sta se na evropskem prizorišču odvijali dve dogajanji izjemne pomembnosti: na eni strani so letala Atlantskega zavezništva obstreljevala Beograd, na drugi pa so sedeli za isto - ogromno - mizo politični voditelji te naše šibke Evrope, ki se lahko ponaša pravzaprav predvsem z večnim oklevanjem. ZDA, ki dejansko vodijo Atlantsko zavezništvo, so se odločile za napad na Miloševiča; posredno je to dejanje pomenilo tudi, da je Evropa na psu, da nima politične moči in da ne zna rešiti lastnih - evropskih - problemov. Kolena, na katerih sloni skupna Evropa, so zelo šibka. Obstaja sicer evro; ob njegovem rojstvu smo si nadejali, da se Evropi obetajo le zlati časi. Kar je tudi res, vendar do danes lahko to velja le za gospodarstvo. Kaj pa politika, kaj pa sociala, kaj pa neka skupno-evropska miselnost milijonov prebivalcev te celote? Berlinski vrh voditeljev članic EU je pomenil predvsem trezno soočenje z zahtevo po takojšnjih ukrepih. Eden takih ukrepov je bila izvolitev Ro- GOSPODARSKA IN DRUŽBENA STISKA V RUSIJI RUSIJI SO ODMRZNILI VELIKO POSOJILO Glavni ravnatelj Mednarodnega monetarnega sklada Mi-chel Camdessus in ruski ministrski predsednik Ivan Primakov sta v Moskvi sporočila, da je Mednarodni monetarni sklad odmrznil posojilo, ki ga je bil priznal Rusiji že za vlade Sergeja Kirienka. V lanskem avgustu pa je posojilo bilo zamrznjeno, ker je takrat ruski rubelj doživel pravo katastrofo. Sergej Kirienko je moral odstopiti, na njegovo mesto pa je prišel Ivan Primakov, v čigar vladi so tudi predstavniki ruske komunistične stranke. NOVI GLAS 1 70 CORICA, E-MAIL 341 33 TRST, UREDNIŠTVO IN UPRAVA: RIVA PIAZZUTTA 1 8 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 noviglas@tmedia.it , ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 3 65473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, j~-(^ INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU Ivan Primakov je o tem za Rusijo izredno važnem problemu hotel razpravljati v VVash-ingtonu prejšnji teden in je bil že na poti v ZDA, ko je od podpredsednika ameriške vlade Ala Gora prejel poročilo, da bo Atlantsko zavezništvo začelo z vojaškim posegom v Srbiji. Demonstrativno je zato prekinil polet in se je njegovo letalo vrnilo v Moskvo. V rusko prestolnico pa je nekaj dni zatem prišel ravnatelj Mednarodnega monetarnega sklada Camdessus in je bil v razmeroma kratkem času dosežen sporazum, na kar so očitno vplivali tudi najnovejši dogodki na Kosovu oziroma Zvezni republiki Jugoslaviji. Po tem sporazumu bo Rusija v štirih obrokih prejela skoraj pet milijard ameriških dolarjev. Prvi obrok bo izplačan še ta mesec, zadnji pa do februarja prihodnjega leta. Ruska vlada je pod vodstvom Ivana Primakova izoblikovala nov načrt stabilizacije gospodarstva v državi, ki pa se bistveno ne razlikuje od načrta, ki ga je bila o-dobrila vlada Sergeja Kirienka. Problemi so namreč ostali isti in so se verjetno še poslabšali, saj je verjetno znano, da vojaki zelo neredno prejemajo plače; isto velja tudi za izplačevanje pokojnin. DL mana Prodija za novega pred-sednika Evropske komisije. Tiste komisije, ki je bila pred nekaj tedni prisiljena odstopiti zaradi umazanih poslov. Če so bili za nepotizem, sle-parjenje in poneverjanje računov krivi le določeni posamezniki, je zadeva vendar eklatantno privedla na dan velike probleme bruseljskih hodnikov: nekoordiniranost, slabo porazdeljene naloge, pomanjkanje nadzora in večno trenje med Brusljem in posameznimi vladami. Prodi bo evropskemu organu predsedoval v enem najtežjih obdobij od njegovega nastanka: na krožniku so krvavo potrebne istitucio-nalne reforme, širitev na Vzhod, nova politika za južnoevropske države, izoblikovanje nekih skupnih smernic v zunanji politiki. Kot najtežjo nalogo pa bo Prodi imel ustvarjanje novih delovnih mest. Evropska komisija se je v letih prelevila v izredno hibriden organ: ima tako raznolike naloge, kot je določitev e-konomskih smernic za vse države članice EU, tkanje diplomatskih vezi z drugimi državami, sojenje v primeru nezakonite konkurence, upravljanje evropskih zakonov in še nešteto drugega. V takem kaosu pa se Evropska komisija ni znašla in je tudi sama podlegla nezakonitim igricam, ki se rade razraščajo v kaotičnih situacijah, ko ne obstaja jasen nadzor nad delovanjem. Prodi se prav gotovo ne bo izneveril svoji nalogi, to pa zaradi svojih dolgoletnih izkušenj v upravljanju in reševanju zamotanih situacij. Zanj so se skoraj soglasno izrekli vsi voditelji skupne Evrope, ki si želijo človeka, ki bi bil zmožen zajeziti nespametno trošenje denarja. Prodi kot sposoben ekonomist je nedvomno prava oseba, ki lahko izpelje tako ambiciozen načrt. Italijo je pripeljal v skupno valuto in naloga je bila vse prej kot lahka. Hkrati pa si ti voditelji, ki so zanj glasovali na berlinskem vrhu, verjetno ne želijo take okrepitve Evropske komisije, ki bi pomenila, da bi ta organ postal tudi protagonist evropske politike. Prodi pa ima vse namene spremeniti vlogo organa, kateremu predseduje. Med prvimi reformami bo izvolitev posameznih komisarjev, katere ne bi več imenovale posamezne države, temveč bi bili podvrženi volitvam, tako kot evropski parlamentarci. Prodi si želi predvsem nove moči za ta evropski organ, novih odnosov z evropskim parlamentom. Za njegovo izvolitvijo se je, med drugim, šušljalo, da so ga italijanski vladni krogi hoteli oddaljiti od nacionalne politike. Kakorkoli že, s svojimi izkušnjami, predvsem pa z ambicioznim programom, ki ga je že delno napovedal, je Prodi prava oseba, ki lahko odmota klobčič številnih interesov znotraj Evropske komisije. KOSOVSKA KRIZA V OSPREDJU VOLITVE NEKOLIKO V OZADJU Kosovska kriza je povzročila, da so stopili v ozadje marsikateri problemi, v Italiji zlasti tudi tako kočljive težave, kot je vrsta skorajšnjih zaporednih volitev, čemur pravijo volilni zamašek. Neglede na razvoj zelo pomembnih mednarodnih dogodkov pa seveda redno potekajo priprave na volilne preizkušnje. Prva bo že 18. aprila, ko bo referendum za odpravo tistih predpisov, po katerih se 25 odstotkov poslancev izvoli po pro-porčnem sistemu. S tem so zakonodajalci svojčas hoteli ohraniti veljavnost in pomen delovanja političnih strank, kot ga predvideva 49. člen republiške ustave. Pobudniki referenduma pa menijo, da je to ena glavnih ovir, ki preprečuje politično stabilnost v državi. Zavzemajo se namreč za tako imenovani dvopolni politični sistem, Kdnr na volitvah zmaga, naj ostane na oblasti do konca mandata, poraženci pa morajo opravljati vlogo o-pozicije, ki je prav tako pomembna kot vladna večina. To gledanje pa ima seveda precej nasprotnikov, med njimi so najglasnejše manjše politične stranke, ki se čutijo naravnost življenjsko ogrožene. Drugi zelo pomemben dogodek bo izvolitev novega predsednika republike. Sedanjemu predsedniku bo mandat pretekel konec maja, še prej pa bi parlament na skupnem zasedanju in ob sodelovanju predstavnikov posameznih dežel moral izvoliti novega državnega poglavarja. Jasno je, da bo za to izvolitev potreben sporazum večjega števila političnih strank, saj se za izvolitev predsednika republike zahteva kvalificirana večina. Nujen je tudi dogovor z opozicijo ali vsaj z njenim delom. Tretja in zadnja preizkušnja bodo volitve za novi evropski parlament; te bodo 13. junija. V tej zvezi je potrebno omeniti predvsem novost, ki jo predstavlja imenovanje Romana Prodija za novega predsednika Evropske komisije, ki je dejansko izvršna oblast Evropske zveze. Bivši ministrski predsednik Prodi je bil namreč pobudnik gibanja, ki bo nastopilo na evropskih volitvah s svojo kandidatno listo, katere znak je osliček. Položaj, ki je nastal s pomembno funkcijo Prodija, bo gotovo vplival na nadaljnji razvoj dogodkov, saj je znano, daje gibanju zmanjkala nekakšna udarna pest. DL AKTUALNO S 1. STRANI NTERVJU / M S G R. EVGEN RAVIGNANI KRISTUS SONCE... Z ZAUPANJEM V PRIHODNOST! Ko sem se oddaljeval in primerja trenutni osebni problem z usodo sončnice, sem sam pri sebi modro val nekako takole: "Glej, kako neumni smo ljudje! Vse hočemo rešiti sami, brez božje pomoči in ponujene roke sočloveka. Zares me zanima, če bo sončnica dobila moč iz sebe in se tudi z zadnjimi močmi obrnila proti izviru svoje energije - soncu." Kot nepopravljivega optimista meje zvečer nekaj gnalo nazaj k tisti nesrečni sočnici in glej: bila je pokonci, uprta proti sončnemu zahodu, moje podporne paličice pa so ležale na tleh! Zame je bila to klasična lekcija narave, ki na vsak način hoče živeti, rasti. V sebi je sončnica našla delček moči, da se je lahko obrnila proti soncu. In ko se je tja usmerila, je od sonca takoj začela črpati potrebno energijo, ki se je od cveta pretakala na deblo in korenine. Kristusovo velikonočno sporočilo presega energijo sonca, ki daje vsemu rasti. Zato je kot na dlani, kje je naš problem, če nismo veseli, dovolj korajžni in pozitivno naravnani. Nujno je, da se proti temu soncu z veliko začetnico obrnemo in postanemo dobri prevodniki Njegove e-nergije v današnji svet, ki večkrat raje preklinja temo, kot da bi prižigal luč upanja. Ce tega ne storimo, smo podobni opici v živalskem vrtu. Dobri ju je so ji velikodušno metali v klet- 0 ore e. Opica si jih je malo ogledovale z njimi še malo igračkala po em zavrgla, ne da bi se potru- 1 a na kakšen način razbiti lupinico 'n oi tako ugotovila, da je znotraj lu-pine hranljivo jedro. Problem vstajenja je za človeka res trd "oreh", toda splača se razbiti luPino in priti do čudovitega jedra -smisla življenja. In potem nam bo nevidni sopotnik kakor razočaranima učencema na poti iz Jeruzalema v Emavs odprl oči, da bomo tudi mi razumeli vsa božja pisma in iz njih živeli vstajenjsko, pogumno življenje jn bomo tudi mi navdušeno vzklikali na glas ali pa vsaj v tišini svojega srca in z učencema ugotavljali: "Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?" Bog dela v nas tiho, neopazno, počasi, brez velikih besed, a vztrajno. Dovolj je, da mu odpremo srce, kajti kljuka je na notranji strani našega srca. Vstopil bo, le če mu bomo odprli, in bo potem spodbujal našo duhovno rast, polno sonca. Tudi narava se spomladi prebuja tiho in počasi - najprej popek, potem cvet in končno vedno bolj debel sočen sad. Vsem bralcem Novega glasa in ljudem dobre volje želim veliko miru, velikonočne luči in obilnih duhovnih sadov, ki jih lahko spodbudi in jim pomaga v polnosti dozoreti le Get-semanski Vrtnar! POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM! Naše bralce in ljudi dobre volje pozivamo, naj po svojih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova. Darove v denarju sprejema tudi naša uprava, k' bo poskrbela, da bodo prispevke nemudoma Prejele pristojne ustanove ln dobrodelne organizacije. NOVI GLAS DRAGO LEGISA S prijateljem in kolegom Mirom Oppeltom sva msgr. Evgena Ravignanija prvič o-biskala, ko je še bil škof v Vit-toriu Venetu, a je že bil prejel imenovanje za novega škofa v Trstu. Mira Oppelta veže na msgr. Ravignanija že dolgoletno prijateljstvo, saj sta nekaj let živela v isti župniji v Trstu. Osebno sta me že tedaj prijetno presenetili njegova velika sproščenost v pogovoru ter jasnost njegovih izvajanj. Pred velikonočnimi prazniki sva ga v petek, 26. marca, obiskala na škofiji v Trstu, kjer je naju spet prisrčno sprejel in zadržal na daljšem pogovoru. Prav rad je tudi pristal na intervju za naš tednik, za kar smo mu v uredništvu zelo hvaležni. V letošnjem februarju sta potekli dve leti, odkar ste se vrnili v Trst in prevzeli vodstvo tržaške Cerkve. Je podoba Trsta drugačna od tiste, ki ste si jo predstavljali? V bistvu ne. Stvarnost, ki sem jo poznal pred skoraj 14 leti, se ni veliko spremenila. Nekateri problemi so ostali bolj ali manj enaki, če se že niso zaostrili zaradi dolgoletnih neuresničenih upov ali zaradi ne povsem uresničenih načrtov. Gre za probleme mesta z občutnim demografskim padcem, kjer je število ostarelih zdaleč večje od števila mladih; gre za mesto, ki trpi, ker na njegovem ozemlju ni ustrezne mreže malih in srednjih industrijskih obratov. Slednji bi namreč skupno s pristaniščem in z velikimi industrijskimi podjetji mogli zaposliti mlade. Ti so pogosto prisiljeni drugod iskati zaposlitev, ki ustreza njihovemu znanju in sposobnostim; gre za mesto, ki že stoletja pozna sožitje v medsebojnem spoštovanju različnih etničnih skupnosti, različnih veroizpovedi in različnih tradicij; gre končno za mesto, ki se pogosto zdi - četudi to ni - preveč vdano, da bi se z zanosom lotilo gradnje lastne prihodnosti. Kateri so glavni problemi, s katerimi se kot vrhovni dušni pastir srečujete? Velik problem je pomanjkanje duhovnikov, ki bi lahko skrbeli za naše skupnosti. Takšna potreba je še večja v slovenskih skupnostih in župnijah. Duhovniki v pastirskih službah so odlični in vredni občudovanja. Toda nekateri ne morejo mimo starostnih tegob, nekaterim pa se vedno ne posreči, da bi dajali u-strezne odgovore na pastoralne zahteve, ki jih je vedno več. Med temi zavzemata pomembno mesto predvsem vzgoja mladih in kultiviranje verevsekularizirani družbi. Kočljivo vprašanje predstavljajo tudi družine, kjer ni več zakonske zvestobe in kjer ločitve ter razveze otežkočajo vedro vzgajanje otrok. Obstajajo, seveda, še drugi problemi. Kaj bi morali kristjani predvsem narediti, da bi se ■mV. ' ?.-A- . Jr * 1 ..A J • ;• £ t:; ' IS najhujši problemi, če že ne odpravili, vsaj omilili? Od nas kristjanov se zahteva, da stvarnost pogumno jemljemo na znanje in da si prizadevamo, naj bo pričevanje naše vere bolj jasno in bolj prepričljivo. To se ne bo mo-i glo zgoditi, če ne bomo z zanosom j premagali tiste površnosti v veri, ki nam brani doumevanje globljega ; smisla življenjske poti. V tej zvezi moramo predvsem okrepiti svojo vero. Za hujše probleme nam ni na voljo le neprecenljiva učinkovitost molitve, temveč tudi vedro in veselo zakonsko ter družinsko življenje. Kakšno je sploh stanje vernosti v mestu in okolici? Ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi že bilo razlog za veliko zaskrbljenost. Imamo vsekakor opravka z zdravstvenim stanjem, ki ga prav gotovo ne morem označiti za optimalno. Mesto ima svojo, tako imenovano laično kulturo, njegovo srce pa je odprto za sporočilo vere, v njem dialog najde svoj prostor in razumevanje. Potrebno pa je evangelizirati kulturo in v duhu lojalnega soočenja poskrbeti, da drugi spoznajo lepoto naše vere in jo sprejemajo kot veliko luč - kar tudi je -, ki pomaga razumevati življenje kot veliko preizkušnjo ljubezni, ki odkriva smisel življenja. Opažate morda kakšne otipljivejše znake izboljšanja odnosov med Italijani iti Slovenci, zlasti med verniki obeh jezikovnih skupnosti? Da, odločno. Zlasti v zadnjih 20 letih je naša družba prehodila lepo pot. Naj mi bo dovoljeno tudi podčrtati, da je škof Bellomi z veliko mero poguma in enako mero potrpežljivosti začrtal pot, pa kateri sam laže hodim. Med verniki spontano narašča prisrčnost, kar velja zlasti za mlade, a ne samo zanje. V župnijah, v katerih živita obe narodni skupnosti, se danes pogosto daruje sveta maša v obeh jezikih, podajanje roke v znak miru pa ni le formalno vljudnostno dejanje, temveč znak zorenja v medsebojno sprejemanje. Vztrajno si je treba prizadevati za nadaljnjo hojo po tej poti bratstva, saj smo vsi člani ene same Cerkve in prebivalci istega mesta: kako bi mogli ostati ločeni? Mislite, da je tržaška Cerkev v tem pogledu dovolj dejavna? V čem bi bilo treba metode njenega poslanstva predvsem posodobiti? Zdi se mi, da tržaška Cerkev gre odločno v to smer. Modro je nadaljevati s takšnimi napori. Kar zadeva posodabljanje metod v nauku naše Cerkve, menim, da je ob tolikšnem številu dejanj in dogodkov, ki so povezani z našim življenjem, potreben razmislek celotne skupnosti. Iz tega se lahko porodi ob-jektivnejša in bolj utemeljena ocena posameznih pobud in situacij. Zavedati se moramo, da smo bili vsi deležni darov Sv. Duha in da zato lahko ocenjujemo sedanjost ter načrtujemo prihodnost. Ne sicer kot posamezniki, temveč skupno duhovniki, laiki in škof. Skupno z ostalimi škofi v Furlaniji Julijski krajini ste načeli nekatera pomembna in aktualna vprašanja iz družbeno političnega življenja. To je v javnosti imelo velik odmev, uspehov pa, kot kaže, ni videti. Kaj menite o tem? Dotaknili smo se nekaterih vprašanj, o katerih smo menili, da moramo povedati svoje mnenje kot pastirji, ki živimo globoko zakoreninjeni v dejanskosti svoje zemlje. Pred bojaznijo, da bi federalizem pomenil le decentralizacijo oblasti, smo poudarili, da je nujen takšen federalizem, ki bo udejanjil avtonomije, med njimi avtonomijo naše dežele in njene posebnosti. Hoteli smo dalje, da bi ta federalizem bil | solidaren z drugimi stvarnostmi naše države. Šlo je za poseg, ki je žel priznanje. Mnogo manj priznanja pa je bilo za oceno nekaterih pobud ali deželnih zakonskih predlo-! gov, ki so predvidevali ustanovitev igralnice, in za druge predloge, o katerih mislimo, da so zelo škodljivi zlasti zaradi zelo kvarnih vplivov in negativnih učinkov v družbenem življenju ter pri vzgoji mladih. Res je, da smo v tem pogledu naleteli na precej gluha ušesa. Nismo pa mogli molčati, kajti dolžnost, da spregovoriš, ni odvisna od gotovosti, da te bodo poslušali. Kakšno je po Vašem stanje vernosti slovenskih kristjanov v Vaši škofiji? Imamo vero, ki je zakoreninjena v srcih ljudstva in ki prihaja do izra- za v ljudski pobožnosti, kar je značilnost slovenskega ljudstva, ki je globoko verno. Na vero, ki je morda skrita, a stvarna, se sklicujejo z idealom življenja po evangeliju. Težje je morda - dolžnost pa je v tem primeru še večja - spodbujati rojstvo in nadaljnjo rast vere pri mladih, zlasti tistih v okolici mesta, a tudi v mestu samem. Za tistimi, ki niso bili vključeni v katoliške organizacije, stoji namreč vzgoja, ki je v preteklosti ignorirala versko dimenzijo življenja. In prav to je verjetno eden razlogov, zaradi katerih med mladimi Slovenci manjkajo duhovni poklici. Sam mislim, da k reševanju tega problema pomaga stalna in zaupljiva molitev vsega krščanskega občestva; da sta nujni poslušanje in duhovno vodstvo duhovnika, ki naj ob kočljivem spoštovanju svoboščin neposredno prizadetih omogočata, da mladi spoznajo duhovniški poklic in najdejo oporo pri svoji odločitvi. Nujne so končno tudi izkušnje, ki jih dajejo skupinska ali cerkvena združenja. Pred kratkim je bil na obisku v Trstu, Ljubljani in Zagrebu patriarh srbsko-pravoslavne Cerkve Pavle. Kako ocenjujete njegov obisk in zlasti njegove besede ob tej priložnosti? Bil je pomemben obisk ne samo v zgodovinskem pogledu - šlo je za prvi obisk srbsko-pravoslavne-ga patriarha pri tržaški skupnosti, ki tu živi že od leta 1 700 - in ne le zaradi dragocenega jamstva ekumenskemu dialogu, ampak tudi zaradi poziva, naj se moli, da bi se zaskrbljujoči spor na Kosovu odpravil na miroljuben način. Šlo je za poslanico, ki jo je prav 23. marca Sveti sinod srbsko-pravoslavne Cerkve naslovil na svet in v kateri je ponovno izjavil, da je "pot nenasilja in sodelovanja edina, ki jo Bog blagoslavlja in je v skladu z moralnim zakonom in s človeško ter božjo izkušnjo". Zahteval je dalje, naj se "vsi spopadi takoj prekinejo in naj se problemi rešujejo z miroljubnimi in političnimi sredstvi". Gre za besede, ki so že same po sebi pomembne in so velikega pomena ob žalostnih dogodkih, ki so z njimi v zvezi, da avtoritativnosti mesta, s katerega prihajajo, niti ne o-menjam. Kaj bi za letošnjo Veliko noč povedali našim bralcem in svojim vernikom? Vernikom tržaške škofije in bralcem vašega tednika, ki ga spremljam z zanimanjem in ga cenim, bi rad izrazil prisrčno in bratsko voščilo: naj praznik Velike noči, ki je dan, ko življenje premaguje smrt, še bolj utrdi upanje, da bodo s prenovljenim zaupanjem gledali v prihodnost. V ta namen z iskreno in živo ljubeznijo molim zanje in za njihove družine. Gospodu škofu se uredništvo in uprava Novega glasa iskreno zahvaljujeta za misli, kijih je izrazil, in mu prav tako iskreno voščita vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter veliko nadaljnjega uspeha pri izvrševanju njegovega vzvišenega poslanstva. 3 ČETRTEK 1. APRILA 1 999 KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A ZVONE ŠTRUBELJ I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO VELIKA NOC ČETRTEK I . APRILA 1 999 Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: "Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili." Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil seje in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in vstopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. Nato sta se učenca vrnila domov. (Janez 20,1 -9) KRISTUSOVO VSTAJENJE KOT DAR VERE, IZROČEN CERKVI Tek in naglica. Marija Magdalena še v temi vstane in pohiti h grobu. Po odkritju praznega groba steče k učencema, ki se hipoma poženeta v tek. Janez prehiti Petra. Stopita v grob, nato se vrneta domov. Evangelist Janez, avtor poročila o Jezusovem vstajenju, namerno pripoveduje o odkritju praznega groba z metaforo poti. Gre za nemirno iskanje. Marija Magdalena in oba učenca, Peter in Janez, iščejo ljubljeno osebo, ki je bila obsojena, križana in položena v grob. Njihovo iskanje se na cilju spremeni v odkritje in zrenje skrivnosti, Kristusovega vstajenja. Ali niso njihova pot, njihovo iskanje in njihovo odkritje krasne podobe za kristjanovo vero v osrednjo resnico krščanstva? Za vero v Kristusovo vstajenje je potrebno, tako kot je storila Marija Magdalena, iziti iz noči in steči iz mesta našega vsakdanjega življenja, iz trdnih opornih točk gotovosti, ki smo si jih ustvarili, da lahko zdržimo ob teži dogodkov, ki vsak dan pritiskajo na nas. Potrebno je oditi, še več, steči na pot. Na poti postanemo romarji vere. Skrivnost Kristusovega vstajenja je cilj našega romanja. Avtor pisma Hebrejcem je tako lepo zapisal: "Pojdimo mu torej naproti, ven iz šotorišča, in prenašajmo njegovo sramoto (križ!), saj nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje" (Heb 13, 13-15). V drugem velikonočnem berilu apostol Pavel priporoča Kološanom in za vsako Veliko noč tudi nam, naj v moči Kristusovega vstajenja postanemo zares romarji vere: "Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu" (Kol 3, 1-3). Drugi vidik, ki ga odkrijemo v Janezovem poročilu o Kristusovem vstajenju, je vloga skupnosti. Marija Magdalena ne zdrži sama ob odkritju praznega groba, zato poišče trdnost v apostolih Petru in Janezu. Oba učenca si med potjo, ob vstopu v grob in na poti domov, drug drugemu pomagata. Janez, ki je hitrejši, počaka Petra. Peter, ki je konkreten, preiskuje znamenja, povoje na tleh, prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, svoj pogled pa hitro preusmeri na intuitivnega, duhovno globokega Janeza, o katerem je zapisano: "videl je in veroval". Resnica o Kristusovem vstajenju nam je razodeta in darovana, ker obstaja skupnost Jezusovih učencev, Cerkev. Vere v Kristusovo vstajenje si ne moremo dati sami, ampak smo jo prejeli kot najdragocenejše izročilo krščanstva od apostolov, ki so sami sebe imenovali "priče njegovega vstajenja." Vera v Kristusovo zmago nad smrtjo ni umrla, ni šla v zgodovinske arhive, ni postala "zaprašeno zgodovinsko poročilo" zato, ker so jo iz generacije v generacijo živeli kristjani v skupnosti, v Cerkvi. IZ MISIJONOV PREDRAGI! Novi glas mi redno prihaja in iz njega imam vaše novice o vsem, kar je novega v Gorici in okolici. Na veliko soboto bo v naši šoli krščenih sedem študentov, po naših drugih šolah pa še več, to je odvisno od leta do leta... Dobro je, da so lepo priprav- ljeni. To je krasno delo, za kar se zahvaljujem tudi prijateljem in dobrotnikom misijonov, ki molijo za nas in nas podpirajo. Lepe pozdrave vsem! Kalvarija Velikega petka vodi v veselje velikonočnega jutra! FR. STANKO PAVLIN, HONC KONC, 16.3.1999 'LJUBEZEN KLJUB ZLU, LJUBEZEN RAVNO ZARADI ZLA" DA BI SVET DAL VSTAJENJSKI LJUBEZNI ŠE VEČ PROSTORA! JANEZ POVSE Vstajenje je božanski dar, ki ga je lahko samo Bog dal človeku. Vstajenje namreč pomeni, da smrti ni več, ker je premagana enkrat za vselej in za vekomaj. Vstajenje je zato dar ljubezni in ljubezen sama. Z njim seje za človeka vse spremenilo. S premagano smrtjo je premagan vsak strah, in ker je premagan vsak strah, so se odprla obzorja raja na zemlji, "kakor v nebesih tako na zemlji." Vsak strah je premagan, tudi tisti pred smrtjo. Iz zavestnega ali nezavednega strahu pred smrtjo pa izvirajo vsa zla. Iz strahu pred smrtjo ali nevere, po kateri se naše življenje konča s tukajšnjim koncem, se porajajo vse stiske in tesnobe, nasilje, sovraštvo. Nasilni hočejo imeti še več moči, da bi se potešili, pa se nikdar ne morejo. Nasilje v človeku, kot da bi hotelo prevpiti človekov strah pred smrtjo. Nata način je svet še vedno prizorišče boja za večvrednost, nadvlado enega nad drugim, za nadvlado enega naroda nad drugim, zaslužnejšega nad manj zaslužnim, boljšega nad slabšim, za čim večji prostor, za čim večji vpliv. In iz takšnega A VU 'V boja ne bi bilo videti izhoda, ko ne bi bilo daru vstajenja, ki je premagalo smrt, vse strahove ter podelilo človeku milost ljubezni. Kajti vstajenje je v prvi vrsti ljubezen, ljubezen pa ljubi vse enako in daje enako dostojanstvo prav vsem. Ljube- zen, ki jo je porodilo vstajenje, ukinjavsak strah, saj sem pred njo enako dragocen, kot so dragoceni vsi drugi. Vsi drugi ljudje, narodi, napori in sadovi naporov. In v luči takšne ljubezni je neskončno dovolj prostora za vse. Smrt je bila torej pred dvema tisočlet- jema dokončno premagana, odprla so se vrata neba in čakajo, da se vzpnemo do njih. Kar prevelik se zdi tako velik dar in res vsa minula stoletja pričajo, da se do nebeških vrat ni tako preprosto povzpeti. Že dve tisočletji se učimo prave ljubezni, ki je že razodeta, že dve tisočletji se vzpenjamo in padamo s strahovi, ki so še ostali v nas. V svetu in v človeku so še vedno stvari, ki niso ljubezen, še vedno je živo načelo zob za zob, bolečina za bolečino, uničenje za uničenje in še vedno je pretiha ljubezen. Ljubezen za še več ljubezni, ljubezen kljub zlu, ljubezen ravno zaradi zla, ki ne pozna usmiljenja in ga edino ljubezen premaga. Toda vstajenje seje zgodilo in je tu, nas kliče in nas spodbuja. Predobro ve, da se še vedno bojimo in smo zaradi tega pripravljeni se spoprijeti z bližnjim in poroditi novo zlo in spet novo. A vstajenje pozna našo stisko, zato nam prinaša odrešitev: smrti ni več, ničesar se nam ni treba več bati, podarjeno nam je življenje, ki je večno, kot je večna in neumrljiva čista ljubezen. SKOF VEKOSLAV GRMIČ NA OPČINAH O TEMELJNIH SPOROČILIH EVANGELIJA IN O SLOVENSKI CERKVI VELIKONOČNO VOŠČILO GORIŠKEGA NADŠKOFA A.V. BOMMARCA SREČANJE Z VSTALIM IVAN ŽERJAL V petek, 26. marca, je o-penska knjižnica Pinko Tomažič in tovariši priredila srečanje z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem v Prosvetnem domu na Opčinah. Priložnost za srečanje je bil izid zadnje Grmičeve knjige Ne pozabimo, ki je izšla ob njegovi 75-letnici in 30-letni-ci škofovskega posvečenja. Petkovo srečanje se je vrtelo - poleg drugih argumentov - predvsem okoli dveh vprašanj, in sicer pomena e-vangeljskega krščanstva in vloge oz. obnašanja^ slovenske Cerkve danes. Škof Grmič je na srečanju dejal, da mu gre predvsem za evangeljsko krščanstvo, ki sloni na nekaterih temeljnih sporočilih: tu je govornik med drugim poudaril sporočilo Boga kot Boga usmiljenja in dobrote, ne pa kot Boga kazni. Evangelij, je v nadaljevanju še dejal škof Grmič, pa so si prisvojile razne verske institucije in Cerkve. Ko pa se vera institucionalizira, postane konfesija, pride do dogmatizma, moralizma in juridizma. Vse se skuša zajeti v neke paragrafe. S tem v zvezi je bila izrečena ostra kritika današnji slovenski Cerkvi, točneje cerkveni tradiciji v osrednji Slo- veniji, saj - je bilo rečeno - se štajerska in primorska cerkvena tradicija od nje razlikujeta. Iz besed tako škofa Grmiča kot tudi moderatorja, zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca, je izhajalo, da se je po osamosvojitvi Slovenije Cerkev odločila za boj za oblast. Prisoten je namreč določen revanšizem oz. volja obrniti kolo zgodovine nazaj in se vrniti v trideseta leta. Ne glede na to, ali se z določenimi izbirami cerkvenih oblasti človek strinja ali ne -ni rečeno, da moramo verniki vedno odobravati določene pojave v Cerkvi - pa so se nekatere trditve, izrečene na petkovem večeru v openskem Prosvetnem domu, zdele precej posplošene in drzne, kot da bi šlo npr. le za neke gozdove, za šolo in za obdobje med drugo svetovno vojno. Ali so v tem sporu res središčni le gozdovi in šola? Ali ni glavni predmet spora nekaj globljega, ki sega v samo bivanjsko vprašanje človeka? Bo že res, da so, kot je na začetku dejal prof. Pirjevec, škandali, ki jih povzroča tudi škof Grmič, potrebni. Vendar, ko sem odhajal s petkovega srečanja, mi nekaj ni dalo miru. Tudi kot pripadniku primorske cerkvene tradicije. Na uredništvu smo prejeli tudi velikonočno voščilo gori-škega nadškofa Antona Vitala Bommarca, katerega glavne misli povzemamo. "Bog je namreč svet tako vzljubil, daje dal svojega edi-norojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3, 16) Kristus je s svojo smrtjo in vstajenjem uresničil za vse ljudi Očetovo usmiljenje. To osnovno resnico naše vere doživljamo na poseben način v velikonočnem času, toda res je, da bi morala polniti z veseljem in gotovostjo vsak dan vsakega vernika. V št. 9 dokumenta o sinodi, ki smo ga razdelili ob praznovanju goriških zavetnikov, beremo: "Pastoralna skrb Cerkve je posredovanje, katerega edini cilj je omogočiti vsakemu človeku srečanje z Vstalim, ki je presenetil in pritegnil žene, apostole in učence; ti so ga prvi prepoznali kot živega v luči svoje in naše vere." Poudarili smo, da je edini pastoralni cilj Cerkve posredovati, da bi vsakdo srečal Vstalega. Pravi kristjan bi moral nositi na obličju in v življenju znamenja vstajenja: gotovost, radost in mir, da bi posredoval in daroval vsem tisto gotovost, zaradi katere vernik -kljub vsem nadlogam - lahko računa na Veliko noč, skrivnost smrti in vstajenja... Pride čas velikega petka: trpljenje na vrtu, izdajstvo, proces, obsodba, pot na Kalvarijo, križanje, smrt in grob. Čas križeve poti je dolg in težaven, toda moj in naši križi so prav tako kot Kristusov začasni in pripravljajo veselje vstajenja... Kristjan mora znati sprejemati križ in pomagati bratom ga nositi; mora pa tudi paziti, da ne odvrne pogleda od vstajenja, in posredovati, da bi se v srcih toliko obupancev prebudilo upanje. Ob Veliki noči ne govorimo o vstajenju kot o čudežnem dogodku, ampak o veliki gotovosti, da je Kristus, Človek-Bog, vstal in da življenje Boga v človeku ne bo nikdar manjkalo, ker je Kristus za vedno premagal svojo in našo smrt. Hčeram in sinovom naše Cerkve, ki živi v Gorici, predvsem onemoglim, naj gre voščilo, da bi se srečali z Vstalim Gospodom, da bi se nikdar ne čutili sami in da bi lahko delili s tistimi, ki jih srečujejo, veselje tega dne, ki traja že skoraj dva tisoč let. Vedno imejmo pred očmi naslov naše sinode: Pokaži nam, Gospod, svoje obličje! Vsem želim, da bi odkrili, sprejeli in ljubili obličje Vstalega Gospoda. SVETI OCE ODLOČNO PROTI VOJNI NA BALKANU SILA POGOVORA NAJ PREŽENE SILO OROŽJA! JURIJ PALJK "Papež je na strani ljudstva, ki trpi, in vsem naravnost kliče: Vedno je čas za mir! Nikdar ni prepozno za srečanje in pogajanja!11 je vzkliknil sveti oče na cvetno nedeljo, 28. marca. Te besede morda najbolj jasno odražajo zadržanje svetega očeta Janeza Pavla II., ki si že leta prizadeva, da bi v svetu prevladala dialog in človeška beseda in bi na pragu tretjega tisočletja za vedno umolknilo o-rožje. Papež tudi sedaj, ko je predvsem Zahod skoraj enoglasno podprl vojaški poseg pakta NATO v Jugoslaviji, nenehno opominja, da orožje in vojna nista pravi sredstvi za urejanje težav ne na Kosovu in ne drugod. Neverjetno je, s kakšno vnemo gre sveti oče tudi sedaj proti toku, kajti na Zahodu prevladuje mnenje, da je vojaški poseg v Jugoslaviji edino sredstvo, ki je še ostalo za zaustavitev Miloševi-čeve pogubne politike in srbskega etničnega čiščenja na Kosovu, se pravi: uničevanja kosovskih domačij, pobijanja in izganjanja albanskih domačinov v tujino. Zadnja poročila, ki prihajajo s Kosova, namreč govorijo o načrtnem izseljevanju Albancev, katere pehajo proti Makedoniji in Albaniji, na meji pa jim še poberejo vse osebne dokumente, da bi ne imeli več možnosti za vrnitev domov. Na oljčno nedeljo se je sveti oče spet oglasil pred celim svetom in jasno zahteval od udeležencev v spopadu na Balkanu, naj sedejo za pogajalsko mizo in se spet začno pogovarjati kot ljudje. Nalašč smo zapisali, da je to "zahteval" od vseh, se pravi tudi od tistih, ki napadajo jugoslovanske vojaške postojanke in položaje, kajti Janez Pavel II. že vrsto let od blizu spremlja balkanski polotok in težave na njem, pozna dobro in od blizu težave vseh narodov, ki tu živijo, in hkrati pozna tudi politične in družbene razmere v svetu. Odtod njegovo temeljno prepričanje, da z orožjem ne dosežeš ničesar, nikjer in še najmanj pa na Balkanu, kjer trajajo sovraštva med sprtimi narodi že stoletja. Zato ni čudno, da je prav Janez Pavel II. sam zahteval, naj gre v hitro in prepričljivo akcijo tudi vatikanska diplomacija, o mrzličnem delu katere poročajo zadnje dni sred-i stva množičnega obveščanja po svetu. Vatikan je tako v ne- nehnem stiku z VVashingto-nom, Moskvo in tudi Beogradom, s Stekleno palačo, v kateri ima svoj sedež Organizacija združenih narodov. Sveti oče pa se sam kot velika in danes morda najvišja moralna avtoriteta na svetu odločno zavzema za pogajanja in prekinitev sovražnosti, vojne, za prekinitev letalskih napadov na eni strani in za prekinitev uničevalnih pohodov srbskih vojakov na Kosovu na drugi strani. Po nedeljski molitvi Angelovega češčenja si je sveti oče zaželel, da bi "bratstvo in razumevanje na Balkanu prevladali nad silami sovraštva," in v trenutku, ko je pod seboj videl ljudi, ki so imeli v rokah oljčne vejice, simbole miru, je vzkliknil: "Naj bodo te oljčne vejice simbol tistega miru, po katerem hrepenijo narodi na balkanskem polotoku". Dodal je še, naj pride Sveti Duh na vse tiste ljudi, ki imajo v rokah orožje, in naj jih razsvetli, da bodo spoznali, kako je le mirno reševanje sporov človeka vredno dejanje in so vojna, nasilna smrt in izničevanje človeka poguba za človeštvo. "Resnični mir se namreč ne doseže s silo in močjo, ampak z resnično spravo med narodi!"jevsoboto rekel sveti oče in s tem mislil na vse, ki so vpleteni v vojno na Balkanu. Ni namreč neznanka dejstvo, da sveti oče ne mara tega, da o malih narodih lahko odločajo drugi, kot niti dejstvo, da se že leta zavzema, da bi mednarodne spore reševala celotna mednarodna skupnost in ne samo ena in sedaj edina velesila na svetu - Združene države Amerike. Sveti oče seveda moli za vojskujoče se strani, moli za največje reveže vsake vojne: prebežnike in begunce, o katerih poročajo mednarodni viri, da so na Kosovu že dosegli številko pol milijona. Gotovo pa svetega očeta najbolj boli dejstvo, da se tik pred tretjim tisočletjem v osrčju Evrope še vedno najdejo ljudje in narodi, ki namesto besede u-porabljajo orožje. Če bi kdo mislil, da gre pri papežu za ležeren in te dni zelo moden ter neobvezujoč pacifizem, naj mu povemo samo to, da je že večkrat dejal, kako prav ima vsakdo, da brani svoj narod, če je le-ta v življenjski nevarnosti, a je obenem tudi vedno dejal, naj rožljanje orožja vedno zamenjata pametna beseda in pogovor. UVODNIK JE NAPISAL DR. FRANC RODE GLASILO PRIJATELJEV SV. GORE PRVA ŠTEVILKA SAMOSTOJNE SLOVENSKE IZDAJE REVIJE COMMUNIO V Ljubljani je v okviru Slovenske škofovske konference izšla prva številka samostojne slovenske izdaje Mednarodne katoliške revije Com-munio. Njen glavni urednik je priznani slovenski teolog dr. Anton Štrukelj. Uvodnik je napisal ljubljanski nadškof Rode, ki je tudi predstavil avtorje in vsebino posameznih prispevkov. . O glavnem uredniku prof. Štruklju je nadškof zapisal, "da se že od začetka svojega študija giblje v krogu teologov, ki so pred desetletji ustanovili revijo Communio kot uravnoteženo in nepristransko razvijanje teološke misli drugega vatikanskega koncila, in so znani po globokem poznavanju teološke znanosti in zvestobi živemu izročilu katoliške Cerkve. Tako je razum-|ivo, da je glavni urednik iz njihovega miselnega bogastva izbral precej gradiva za prvo številko. Na prvem mestu je čudovita velikonočna pridiga našega svetniškega škofa A.M. Slomška. V letu njego-ye razglasitve za blaženega o revija Communio v vsa- kem zvezku prinesla nekaj drobtinic iz zakladnice njegove pastirske modrosti in gorečnosti." Med drugimi prispevki omenjamo rokopis predavanja kard. Josepha Ratzin-gerja z naslovom Nauk cerkvenih očetov v okrožnici Fides et ratio; lepoto Cerkve, ki je občestvo svetih, obravnava Henri de Lubac; Hans Urs von Balthasar objavlja članek o zdravju med znanostjo in modrostjo; državni sekretar v Ministrstvu za zdravstvo dr. Janez Zajec piše o duhovni o-skrbi v slovenskih bolnišnicah; kard. Friedrich VVetter je prispeval zapis o Bavarski in Sloveniji pred srečanjem s tamkajšnjo Cerkvijo, ki bo 29. maja letos; dunajski nadškof kard. Von Schonborn pa je predstavil lik prvega reziden-cialnega dunajskega škofaju-rija pl. Šlatkonja, "slavnega Slovenca", ki je preživljal silno razburkane čase. Ljubljanski nadškof v uvodniku izraža željo, "da bi revija Communio naletela na zanimanje, ki ga zasluži, in bogatila naš kulturni prostor." ----------M. IZ VELIKONOČNE VSEBINE SVETOGORSKE KRALJICE Frančiškanski samostan na Sv. gori je izdal velikonočno številko Svetogorske Kraljice, glasi la prijateljev Sv. gore. Vsebina je skoraj v celoti posvečena omenjenemu prazniku. Urednik Jernej Kurinčič je v uvodniku z naslovom Pred nami pojde v Galilejo zapisal tudi naslednje: "Gospod Jezus Kristus je s svojim trpljenjem in smrtjo na križu vsem majhnim, ponižanim in trpečim dal novo upanje. Celemu svetu je pokazal novo pot, pot iz začaranega kroga nujnosti, zagledanosti vase in v svoje imetje, pot od malikov k pravemu Bogu. Ni le pokazal pot, postal nam je Pot, kot Resnica, ki jo iščemo, in življenje, ki ga imamo. Da, Gospod pojde pred nami v Galilejo in mi z njim kot njegove ovce in njegovo skrivnostno Telo. Vsak naj vzame svoj križ in hodi za Njim, saj je njegov jarem prijeten in breme lahko." V novi štev\\k\Svetogorske Kraljice\e predstavljen "veliki primorski duhovnik Anton Ru- a v tar", ki je župnijo v Pevmi vodil kar 33 let, po upokojitvi kot velika moralna avtoriteta živel v Gorici, kjer je star 97 let leta 1983 umrl. Raziskovalec preteklosti Sv. gore p. Krajnik je objavil pismo o Sv. gori, ki gaje februarja 1566 papež Pij V. poslal oglejskemu patriarhu in tržaškemu škofu. Avtorju je dokument, ki se nahaja v frančiškanskem provin-i cialnem arhivu v Ljubljani, pomagal razbrati p. Korošak iz samostana na Kostanjevici. ---------M. SVETNIK TEDNA 2. APRIL SILVESTER ČUK | v v FRANČIŠEK PAVELSKI, REDOVNI USTANOVITELJ Ljubezniva zgodbica pripoveduje o današnjem svetniku, da je dvakrat stopil v krušno peč, da jo popravi; čeprav je bila močno zakurjena, mu ognjeni plameni niso škodovali. Podobno mu ni mogel do živega duh renesančne dobe, ki je bila popolnoma zaverovana v tostranstvo in je slavila predvsem zunanje veličje. Ze kot otrok se je odločil za življenje po čistem evangeliju, kakor ga je živel sv. Frančišek Asiški, njegov krstni zavetnik. Po rojstnem mestecu Paola v Kalabriji, kjer je zagledal luč sveta 2 7. marca 1416, je dobil"priimek" da Paola, ali po naše Pavelski. Njegovi pobožni starši so bili že priletni in sinka so postavili pod varstvo sv. Frančiška Asiškega. Čutili so dolžnost, da bistrega dečka vzgajajo tako, da bo delal veselje svojemu nebeškemu zavetniku. Ni se jim bilo treba preveč truditi, kajti deček je bil izredno dovzeten za vse, kar je božje, in kot dvanajstletnik se je lahko z učenimi C duhovniki pogovarjal o zapletenih verskih vprašanjih. Eno leto je živel pri frančiškanih blizu domačega kraja in no- četrtek' ’ sil celo redovno obleko, vendar pa ni hotel ostati pri njih za vedno, ker ga je Bog klical drugam. Vrnil se je k staršem in z njimi šel leta 1429 na dolgo romanje: obiskali so Monte Cassino, Loreto, Assisi in Rim. Frančišek je povsod molil in vse bistro opazoval. Ko je deček v Rimu videl sijajna oblačila kardinalov, je potipal svileni plašč enega od njih in mu brez ovinkov rekel, da tak blišč ni nič podoben evangeljskemu duhu ponižnosti in skromnosti. Po vrnitvi v Paolo je hodil po okolici in iskal bivališča pobožnih samotarjev, ki so tam živeli pred štiristo leti. Sklenil je, da jih bo posnemal. Umaknil se je v samoto in živel ves blažen proč od ljudi, večkrat zamaknjen v božjo lepoto, dobroto in usmiljenost. Po šestih letih se mu je pridružilo enajst mož. Pobožna družba si je nadela ime "eremiti brata Frančiška". Pod njegovim vodstvom so si uredili borne celice in cerkvico za bogoslužje. Nadškof iz Cosenze je ustanovo leta 1436 potrdil. Nekaj let kasneje so mu dobrotniki pomagali sezidati večji samostan, ki naj bi postal materna hiša za novi red. Leta 1450 se jim je pridružil tudi Frančiškov oče, brž ko mu je umrla žena. Število redovnikov je naglo naraščalo in prvi samostan je postal premajhen. Frančišek je v okolici zgradil nove hiše, vse primerne za samotarje. S svojo duhovno silo, dano od Boga, je premagal vse tiste, ki so nastopili zoper njega in njegovo redovno družino. Leta 1464 ga je več uglednih ljudi s Sicilije prosilo, naj pride k njim in v Milazzu pri Messini ustanovi svoj samostan. Frančišek je njihovi prošnji ustregel. Papež Pavel II. je poslal nekega svojega prelata, da preišče delo Frančiška in njegovih redovnikov. Čeprav je bila njegova ocena ugodna, je red potrdil šele njegov naslednik Sikst IV. leta 1474. Uradno ime reda je "eremiti Frančiška Pavelskega", med ljudmi pa se je udomačilo ime "najmanjši bratje". Sveti Frančišek je svoje samotarje vodil najprej po začasnih pravilih, ki jih je kasneje dopolnil in so bila potrjena leta 1493. V ta pravila je Frančišek vnesel četrto obljubo, da se bodo njegovi redovniki postili vse leto tako, kakor je predpisano za štiridesetdanski post. Zdaj je red razširjen v Italiji, Španiji in Franciji. Tam - torej daleč od doma - je Frančišek Pavelski umrl 91 let star med branjem pasijona na Veliki petek, 2. aprila 1507. Svojo dušo je izročil Bogu pri evangelistovih besedah "nagnil je glavo in izdihnil". Za svetnika je bil razglašen leta 1519. Za patrona svoje dežele so ga sprejeli v Španiji, Kalabriji in na Siciliji. Središče njegovega češčenja na Slovenskem je nekdaj bilo v Šmihelu pri Novem mestu. Matere se mu priporočajo za srečo pri otrocih. ZADNJI POSTNI GOVOR PO RADIU TRST A Na veliki petek, 2. aprila, bo ob 18.45 po Radiu Trst A zadnji letošnji postni govor. Govoril bo ljubljanski nadškof msgr. dr. Franc Rode na temo Friderik Baraga - heroj ljubezni. Postni govori, ki so bili na sporedu vsak ponedeljek in petek zvečer na valovih naše slovenske tržaške radijske postaje, so bili letos posvečeni liku misijonskega škofa Friderika Barage. Glavnino letošnjih postnih govorov je sestavila Mira Dobravec, avtorica knjige Krplje ljubezni. Zadnji govor bo torej imel nadškof Rode, bralce in poslušalce pa naj spomnimo, da je prvi postni govor v petek, 19. februarja, podal Rodetov predhodnik, nadškof Alojzij Šuštar, ki je govoril na temo Friderik Baraga, premalo poznani svetniški kandidat. 6 ČETRTEK 1. APRILA 1999 VELIKONOČNO BRANJE POŽIREK PRIJATELJSTVA SASA MARTELANC e kaj dni pred cvetno nedeljo so se v Planinski vasi vsi spraševali, ali se lahko že pripravijo na pomlad. Komu naj verjamejo: nepričakovanemu kasnemu sneženju v minuli noči ali pa razigranim melodijam sinic, ki so se mimo vseh gradbenih dovoljenj že pripravljale na spletanje svojih gnezd? Na osojnih straneh vrtov je bilo še precej snega, toda ob vznožju dreves in grmov so se že širili otočki kopnega, ki ga s pomočjo sonca ustvarjajo prebujajoče se korenine, l/se je kazalo, da imajo vendarle prav sinice. Sedel sem v "mojem kotu" edine vaške gostilnice, za mizo neštetih oddihov po prehojenih poteh in vzponih v vseh letnih časih. Skozi majhno okno je bilo v daljavi videti Montaž, pravljično lep v snežni odeji, ki ji je zgodnjepopoldansko sonce dodajalo nadihe sinjine in nečesa ciklamno nežnega. Nisem bil sam. V drugem kotu, ob lončeni peči, kije mimo siničjega optimizma bila zakurjena in je prijetno grela vse do mene, sta sedela dva starčka. Prišla sta v kratkem časovnem presledku. Najprej je počasi vstopil možiček, ki so ga bile same drobne oči sredi poraščenosti tako negovane in tako neznansko košate brade, da bi se bil skoraj spoštljivo privzdignil ob tako cesarski pojavi. Kmalu zatem je bilo slišati kovinske zvoke v počasnem ritmu previdne hoje. V vratih se je pojavil nekoliko čokatejši mož, oprt na skrajno pomaga- lo za premikanje: ne več na palico, tudi ne več na bergle -pomagal sije s četverokotno kovinsko ograjico, ki mu je dajala oporo na vse strani in se je ob njej lahko tudi ustavljal in odpočil. Prisedel je in čez utrujeni o-brazje šinilo drobno veselje. Pozdravila sta se brez besed, saj sta si bila že zdavnaj i/se povedala. Ampak če sem prav videl iz svojega kota, je bilo v tistem pozdravu nekaj željno pričakovanega. Dolgo tišino je potem prekinila krčmarica, id je obema vsakdanjima gostoma prinesla "tisto kot vsakič': kupico belega vina za starčka z ograjico in kozarec mineralne vode za drobnega nosilca cesarske bradatosti. Zažuborela je s pozdravi in spraševanjem po ljubem zdravju, prinesla jima je svež pepelnik in poravnala vazico s cvetjem. Ko se je vračala v kuhinjo, je bilo čutiti, da se bo še vrnila, ker ji ne bo i/se-eno, kako se počutita pri njej in med seboj. Kozarec mineralne vode je bil dogovorjen in poznan vsej vasi. Starček z očakovsko brado ni smel piti vina. Taka je bila zapoved, ki so jo narekovali zdravniški izvidi. V velikem mestu bi se tej zapovedi lahko izmuznil, majhna vaška skupnost pa je s strogo ljubeznijo pazila: samo voda! Zunaj je sijal večno lepi Montaž, tukaj pa je nastajala živa slika, vredna starih holandskih mojstrov. Pogovarjata se s kratkimi stavki, počasi, z dolgimi presledki. Vse vesta drug o drugem, pa si rada še stotič povesta kaj drobnega, kaj takega, kar je vredno slišati, ko ti je podarjen še en dan in je zunaj slutnja pomladi - tukaj pa je tiha želja, da bi to pomlad, mogoče zadnjo, zares dočakali. Njune besede so pritajene. Veliko bi dal, da bi jih lahko slišal. Zakaj na očeh in ustih je moč razbrati, da gre za zelo važne stvari. O manjših ali malo večjih tegobah tu in tam po telesu gre beseda, o kaki stari ali novi stiski pod isto streho z mlajšim rodom se pogovarjata, tudi nočni sneg jima je vreden komentarja, pa hlodi in vrtanje Veselo in blagoslovljeno Veliko noč z željo, da bi Slovenci v Italiji presegli negativno dediščino preteklosti m zaživeli v novi slogi. SLOVENSKA SKUPNOST Veselo Veliko noč želimo celotni manjšinski skupnosti v prepričanju, da bomo z učinkovitim medsebojnim sodelovanjem izpolnili zahtevne naloge časa, ki je pred nami. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ predorov za novo železnico in seveda cigareta, ki si jo drug drugemu podajata in prižigata - tako ugibljem iz svojega kota. Besed ni veliko, več je v očeh, kise kdaj pa kdaj srečajo. To so oči starih prijateljev. Nadomeščajo pogovore in prižigajo spomine. Teh niti ne obujata, le vesta, da so in da so jima v dvoje bogatejši kot v samoti. I/ blagem molku sta še enkrat vaška otročaja s fračo in mlinčki ob vodi, spet gresta ob svitu na gobe in kasneje na gamse, še enkrat sta tekmeca za ljubezen istega dekleta, znova sta v strelskih jarkih svetovne vojne, tudi v cerkvenem zboru sta skupaj in med prostovoljnimi vaškimi gasilci in na žegnanjih, romanjih in pogrebih. Eno celo, dolgo, težko in bogato življenje je za njima, poznata ga po lastnem in skupnem doživljanju, ki je šlo vsako leto skozi prizore snegov in plazov, pomladnega cvetenja in velikonočnega pritrkavanja, poletnih košenj in jesenskih tesnob ob naraslih vodah. l/se sta že doživela, pa jima je ljuba še kaka drobtinica preostalega življenja. To ugašajoče hrepenenje se ponavlja vsak dan za mizico, kjer se srečujeta in kjer ju čakata tista dva neenaka kozarca. Ena tolikih tišin je naenkrat zelo dolga. I/ tej tišini se nekaj zgodi. Starček z ograjico počasi pomakne svoj kozarec vina proti prijatelju. Narahlo, elegantno, kot bi premaknil figuro na šahovnici. Pa še malo, čisto na doseg prijateljeve roke. To je zate, pove koščena desnica, ki se potem počasi, obzirno spet umakne. Ne bi smel, si mogoče pra- vi mož z ograjico. To slutim, ko ga vidim, kako pogleduje stran od prizora, kise preveša v prekršek. Toda včasih nam srce naroča, da si pravila krojimo po svoje. Ne smemo biti vedno pametni in tudi nočemo biti - tako mi pravi njegova utrujena desnica: ta se potem dotakne klobuka in ga malo premakne. Notarjev pečat na važnem pergamentu bi bil smešno bled v primerjavi s to suvereno potrditvijo nečesa pravilnega. Srebrno bradati ostrmi. Gleda darovalca in dar, nekaj čudnega se mu utrne v očeh, ki pa v tistem trenutku zaživijo v nenavadni svetlobi. Z desnico gre čez svojo cesarsko poraščenost, v zadregi je, kako se odzove. Zelo je presenečen; vidim prav, da je ganjen? Potem počasi prime za ponujeno kupico, zelo zbrano jo dvigne in ponese k ustom. Cisto malo srkne, še za pol požirka ni pri tem obredu. Kozarec odloži z občutjem dragocenosti, in ko ga po mizici pomakne nazaj, je šahist tudi on. Nič ne reče, pa je rekel vse: hvala, dragi stari prijatelj, za tvojo lepo misel. Oba veva, da to ni bil požirek vina. Bil je požirek prijateljstva. Za kuhinjskimi vrati se je nekaj premaknilo. Krčmarica je prišla ljubeznivo pogledat, kako se imata njena stalna gosta. Seveda ni ničesar videla in ničesar ne ve. Samo vazico s cvetjem jima je še enkrat poravnala, čeprav to sploh ni bilo potrebno. I PIRHI - VELIKONOČNO VESELJE UMETNINE DAVNEGA IZROČILA KLARA KRAPEŽ končana. Kot pravi Robert Jenko, je najbolj učinkovito orodje za praskanje jajc olfa nož, konico pa je potrebno večkrat zamenjati, saj se po določenem številu potegov skrha. Vsak izdelan pirh je svojevrstna umetnina in za izdelovalca praktično nima cene, čeprav Jenkovi doma nimajo niti enega pirha. Običajno jih podarijo sorodnikom in prijateljem, veliko pa se pri njih oglasi tudi ljudi, ki želijo tako okrašena jajca kupiti. Krašenje pirhov se pri Jenkovih začne kmalu po novem letu, tja do Velike noči pa Robert Jenko izdela približno 40 pirhov. Čeprav se s tem ukvarja že približno šest let, seje zanimanje za njegovo spretnost in brkinsko izročilo pojavilo šele v lanskem letu, ko je bilo objavljenih nekaj člankov in so ljudje zvedeli za tovrstno krasitev velikonočnih jajc. Čeprav se zdi, daje izdelava brkinskih praskanih pirhov težavno delo, Robert Jenko zatrjuje, da krasitev jajc ni tako težavna, za končni izdelek pa sta potrebni predvsem volja in potrpežljivost. Da je temu res tako, dokazujejo številni pirhi, ki so jih letos izdelali otroci osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Pri krožku so se namreč pod vodstvom gospoda Jenka učili te stare obrti, izdelke pa si je bilo mogoče ogledati v graščini Turn nad Bitnjo pri Ilirski Bistrici, kjer je turistično društvo Ilirska Bistrica, v sodelovanju z aktivom kmečkih žena, pripravilo razstavo velikonočnih jedi in pirhov. Zaradi izrednega zanimanja za razstavo je bila ta podaljšana za nekaj dni, tistim, ki ste jo zamudili, pa se bo priložnost znova ponudila prihodnje leto. času, ko nam življenje že skorajda nezavedno oblikujejo le vsakodnevne obveznosti in smo hote ali nehote podrejeni hitremu času, je potrpežljivost ter vztrajanje v počasnem in natančnem izdelovanju drobnih umetnin prava redkost. In kljub temu da se mnogim tako početje ne zdi več smiselno, so še ljudje, ki vztrajajo in ohranjajo tisto, kar so nas naučili že naši predniki. V bogati zakladnici izročila je eno najlepših opravil, kije povezano tudi s postnim časom, barvanje pirhov. V njem vedno najbolj uživajo otroci, a spretnosti se naučijo od svojih staršev ali pa starih staršev. In čeprav se barvanje oziroma pirhi niti ne razlikujejo, glede na pokrajino in tamkaj značilne navade, so ljudje tej spretnosti vseeno želeli dodati nekaj svojega, izvirnega. Tako je bilo tudi v Brkinih, kjer se je sčasoma razvila posebna tehnika okraševanja pirhov-t.i. praskanje, in čeprav je že kazalo, da se bo brkinsko izročilo o tej spretnosti začelo izgubljati, je danes že mogoče trditi drugače. Nekako pred šestimi leti se je za to spretnost namreč navdušil domačin Robert Jenko iz Ilirske Bistrice, ki zdaj svoje znanje že poskuša prenašati tudi na mlajše. Kot sam pravi, seje s praskanjem pirhov začel ukvarjati čisto po naključju. Njegov starejši sin je moral namreč za verouk pripraviti nekaj pirhovfzato so v družini začeli razmišljati, kako bi jih okrasili. Ena od sorodnic jeJenkovim predlagala, naj jih spraskajo, saj so bili taki pirhi značilni prav za Brkine. Prvi pirhi niso najbolj uspeli in zgodilo se je tudi, da so se jajca razbila. Sčasoma pa je postaja- lo rezilo v rokah vse bolj spretno in danes Robert Jenko izdeluje že prave umetnine. Motive za jajca skuša najti v slovenskem izročilu, najbolj priljubljene podobe pa so vzete prav iz brkinskega izročila. Tako se na pirhih pojavljajo divje živali in ptice, pa tudi vinska trta, žitno klasje in cvetje. Vsa jajca so po- i barvana z naravno rjavo barvo, ki jo jajca pridobijo s kuhanjem v vodi s čebulnimi olupki, hraniti pa jih je mogoče tudi dalj časa, saj se kuhajo več kot pol ure. Sama krasitev pirhov je zahtevno in počasno delo. Gosje jajce tako spretnemu krasitelju vzame kar dobrih pet ur, kokošja jajca pa so seveda prej do- VLADIMIR KOS TRŽAŠKI VALOVI, TRŽAŠKI ZVONOVI Prisluhni! Od davi tržaški valovi o Njem, ki se je vrnil iz groba, pojo -se zibljejo v ritmu, ki zdavnaj z zvonovi prenaša največjo novico v uho. O Njem, ki je ljubil človeka do smrti, čeprav Mu je človek raztrgal Srce. Srce, ki je z božjimi bilo načrti..., da naju iztrga peklenskim vezem. Prisluhni! Morda še v globinah odmeva od smeha pekla tja do Tretjega dne. Potem je le molk od obupa in gneva -spet - Zivega-z-groba ledeno prezre. Prisluhni tržaškim zvonovom v valovih: o zmagi nad smrtjo na breg brenkajo, o Jezusu našem, ki v srčnih domovih se z nami sprehaja na poti v Nebo. Od mrtvih ie vstal in živi in kraljuje in z Njim smo močnejši od smrti Pekla! Prisluhni - nikoli Pekel ne miruje in vendar bo zgubil: ker nima Srca. BRUNA PERTOT______________ VSTAJENJE Ta zarja je odpirajoč se cvet in jutro je prav tako, ko je vstal in so mu pele ptice, dehtele ob nogah so mu cvetice in zasijal je -sonce, ki mu ni nikdar zaiti za vse človeške čase, ki imajo priti. Zdaj veš: da samo razpršen v žarke, poln luči, podati moreš se na pot k Očetu, saj s tem telesom iz zemlje in prsti ne zmogel bi daljav in zvezdnatih poti. Ker smrti ni. Je vse samo življenje, odhajanje in pretakanje, prelivanje in vračanje in vstajenje. sv. Magdalene. Najmočneje je osvetljena Marija Magdalena, ostali dve Mariji postopoma manj, tretja figura v ozadju je sploh naslikana v poltemi. Gre za baročni način chiaro-scu-ra, izvirajočega iz italijanskega baroka, ki nabožnim podobam iz tega časa daje pridih dramatičnosti, čustvenosti in duhovne pomembnosti; celota je obogatena s skoraj scenografskimi učinki, vse to pa so prvine polnokrvne baročne umetnine. Zdi se mi primerno, da v velikonočnem času opozorim na to mikavno sliko neznanega baročnega slikarja, ki nam priča, kako so naši predniki doživljali velikonočne skrivnosti. Slika je pomembna v umetnostnem in slogovnem pogledu, še bolj pa v ver-sko-pričevalnem, saj nam v obliki ikonografsko tradicionalne podobe približuje temeljno resnico krščanskega verovanja, tj. Kristusovo vstajenje. LEPA PODOBA Z VELIKONOČNO VSEBINO V GORIŠKEM MUZEJU TRI MARIJE OB GROBU MARKO VUK V teh prazničnih dneh, ko se pripravljamo na Veliko noč, je prav, da se spomnimo tudi ene številnih umetnin, v katerih so umetniki preteklih dob upodobili vstajenjsko skrivnost. Gre za sliko, ki jo hranijo v Goriškem muzeju na gradu Kromberk, motiv pa predstavlja Tri Marije ob grobu. Naslikana je z oljem na platno, v višino meri 77 cm, v širino 58 cm, delo ni si-gnirano in datirano. Že na prvi pogled pa vidimo, da je to razmeroma kvalitetna baročna slika, kije najverjetneje nastala v 18. stoletju v srednjeevropskem kulturnem območju, a hkrati kaže vplive beneškega slikarstva. Slika izvira z Vogrskega, kjer jo je Goriški muzej odkupil leta 1977. Slikar, ki je naslikal to sliko, se je očitno naslanjal na evangeljsko besedilo, najverjetneje na Markov evangelij. V njem namreč beremo (Mr 16, 1 -8): "Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati in Saloma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: ‘Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?1 Ko pa so se ozr e tja, so videle, da je kamen od-a jen, in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je se-k!Ra ^esn' strani, ogrnjen z belim oblačilom in so se zelo začudile. On Je rekel: 'Ne čudite se! Jezusa 'scete, Nazarečana, križanega. Bilje °bujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, ka- mor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.' Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se." Kot rečeno, je slikar dobro poznal evangeljsko besedilo, upodobil pa je središčni trenutek presenečenja, ža- i losti in strahu treh žena, ko so ugotovile, da je Jezusov grob prazen. Na levi v ospredju sedi Marija Magdalena, ki jo prepoznamo po dolgih razpuščenih laseh in posodici za mazi- lo, naslikani na podstavku na levi. Magdalena je oblečena v rdeče krilo, nad njim ima pregrinjalo okraste barve, roki je sklenila, glavo je v začudenju nagnila nazaj, na obrazu pa izžareva žalost. Desno v ospredju je naslikan vogal kamnitega groba v obliki sarkofaga. Grob je odprt, na robu pa je položeno platno, v katerega je bilo zavito Kristusovo telo. Desno v oza-! dju sta naslikani še dve osebi: Marija Jakobova in Marija Jožefova. Prikazani sta kot ženi zrelih let, obe s pokrito glavo, v trenutku živega razgovora in vznemirjenosti. Na levi je na značilen baročni način upodobljena skala, deloma poraščena z rastlinjem. Baročni značaj slike dokazuje tudi kompozicija, saj je dokaj razgibana na način dveh sekajočih se diagonal: prva diagonala poteka od posodice na levi prek figure Marije Magdalene do dveh oseb v ozadju, druga pa od ! kamnitega groba do središčnega lika m H raznično vzdušje je navadno nekaj lepega in obenem slovesnega, še posebno, ko gre za duhovno praznovanje. Praznike, tako verske kot kulturne ali narodne pa tudi večje državne rada spremlja še glasba. Pri cerkvenih praznovanjih imamo slovesno liturgično petje in orglanje. Kulturna in narodna slavja spremlja zborovska pesem ali instrumentalna glasba. Državne svečanosti pa obeležuje uradna himna. Krščanstvo je skozi skoraj dvatisočletno zgodovino izoblikovalo tudi svojo umetnost. Slikarji so ustvari- li prekrasne slike, arhitekti in kiparji čudovite cerkve in katedrale ter kipe. Glasbeniki pa so prelili v zvok molitve, prošnje in hvalnice vseh časov. Pri tem gre lahko za preprosto pesem ali za umetniško izdelan motet, za ljudsko petje ali za veličastno maso ali kantato z zborom in orkestrom. Vse to ima svoj čar in človeku, verniku ali poslušalcu sploh, ustvari prijetno duhovno, še prej kot umetniško razpoloženje. Posebno privlačna za glasbeno doživljanje sta gotovo Božič in Velika noč. Seveda s tem nočemo zmanjšati tudi pomena drugih dob cerkvenega leta za nabožno glasbo. Vemo, da so zlasti v slovenski cerkveni glasbi med najbolj posrečenimi in obču-enimi ter globokimi adventne in postne pesmi. Pri slednjih naj omenimo e eno večje delo, ki je Pasijon po sv. Mateju skladatelja Frana Kimovca za n?°ski zbor (in soliste). V širšem evropskem glasbenem ustvarjanju pa so zlasti blesteči Pasijoni od J.S. Bacha nekoč do K. Pendereckega danes. J*, Prehodom od postnega časa na PLEMENITO POSLANSTVO KRŠČANSKE NABOŽNE GLASBE VELIKA NOČ V GLASBI ANDREJ BRATUŽ V '• >v r * > f šl % Veliko noc imajo opraviti tudi orato- riji velikih glasbenih klasikov, kot sta F.J. Haydn (Sedem poslednjih besed Kristusa) in L. van Beethoven (Kristus na Oljski gori). Surrexit Pastor bonus - Vstal je dobri Pastir - tako poje marsikak latin- ski motet od slavnega Palestrine dalje. Ali pa našega Gallusa Gavisisunt discipuli Aleluja - Viso Domino Aleluja (Razveselili so se učenci - ko so zagledali Gospoda). Koliko bogastva je nato še v celi vrsti podobnih skladb od renesanse dalje! Naj bo glasba taka ali drugačna, stara ali moderna, vsa je po svoje polna notranje sporočilnosti. Med večjimi in enkratnimi velikimi mojstrskimi deli naj tu o-menimo prav Johanna Sebastiana Bacha Velikonočni oratorij z veličastnimi zborovsko-orkestralnimi deli. Isti skladatelj ima še celo vrsto drugih skladb na velikonočno temo, tako zborovskih kot orgelskih (koralni preludiji). Nato pride Georg Friedrich Handel, Bachov sodobnik, čigar ime je zlasti povezano z mogočnim oratorijem Mesija, ki vsebuje med drugim blestečo Alelujo, zbor z orkestrom, ki je nato postala nekak glasbeni simbol Velike noči. Nemški skladatelj pa je napisal še italijanski oratorij Resurrezione (Vstajenje), ki je pisan v bolj italijanskem glasbenem stilu. Tudi modernejši glasbeniki so od romantike dalje pisali veliko podobnih del (naj omenimo le Lisztov oratorij Kristus). Tudi med Italijani je znani Lorenzo Perosi med drugim avtor predvelikonočnih del, kot sta oratorija Gospodova večerja in Pasijon po sv. Marku. Slovenska cerkvena glasba je polna krasnih velikonočnih pesmi. Sem štejemo lahko ljudske pesmi in bolj umetniške stvaritve. Še danes ni velikonočnih praznikov brez lepih pesmi Riharja, Vavkena, Lebana, Tomca, Premrla in drugih. Na Primorskem še posebno so zelo peta dela skladateljev, kot so Vinko Vodopivec, Janez Laharnar, Breda Šček, Lojze Bratuž idr. Naša velikonočna pesem je vesela, živahna, radostna, kot je postna resnobna in razmišljujoča. Kaj pa orgelska glasba ob Veliki noči? Tudi na tem področju ima glasbena literatura v raznih dobah lepe dosežke. Omenili smo že temeljna Bachova dela. Vsa kasnejša obdobja orgelske glasbe poznajo bogato bero tovrstnih skladb. Lahko spomnimo na znani moti\/Aleluje, ki se zlasti pri nas poje pri vstajenjski slovesnosti. Prav na to temo so nato razni skladatelji zgradili zanimive in briljantne orgelske fantazije ali improvizacije. Pred leti je izšla v Sloveniji zbirka orgelskih skladb Aleluja, ki sojih med drugimi napisali skladatelji Anton Foerster, Danilo Fajgelj, Lojze Mav, Stanko Premrl in še kdo. Nabožna ali sakralna glasba je prav gotovo pomemben del celotne glasbene ustvarjalnosti. In to v vseh časih. Zgovorno o tem piše tudi kard. Kat-schthaler v svoji Zgodovini cerkvene glasbe, ko med drugim pravi, da že v svojem začetku glasba ni bila drugo kot nabožna glasba, ki je izražala čast božanstvu. Prav to je bila seveda tudi krščanska muzika, ki je zlasti od srednjega veka pa do naših dni igrala - in še vedno igra - to visoko in plemenito vlogo in poslanstvo. PASTI SODOBNE POTROŠNIŠKE MRZLICE NEZNOSNA PRAZNINA PRAZNOVANJ Z mesecem aprilom se na široko razpre pomladanski čas kot himna življenju, rojevanju, rasti, svetlobi in radosti. Zato gotovo ni naključje, da se spomladi vrstijo prazniki, posvečeni ženam in materam: 8. marec kot mednarodni dan žensk, materinski dan 25. marca in naposled v maju njegova potrošniška varianta festa del-lamamma. Na pragu pomladi nanovo zacvetijo cvetličarski posli, toplejši, z vonjavami prepojeni zrak nas zva-blja v slaščičarne. Pripravljajo se živopisani, dehteči, okusno sestavljeni cvetlični aranžmaji in šopki, vse bolj se prodajajo darilni predmeti in raznovrstne bomboniere (čokoladne, obhajilne, poročne ipd.). Tradicionalni prazniki zado-bivajo potrošniški značaj, obenem pa se uveljavljajo novi. V tem časovnem razponu s posebnim poudarkom slavimo tudi Veliko noč, ko ohranjamo slovesno obredje ter oživljamo stare o-bičaje, ki bi sicer padli v zaprašeno ropotarnico preteklosti. Tako se ob izteku drugega tisočletja oklepamo kulturnih korenin, ki nam vlivajo pogum in zavest narodne pripadnosti, na drugi strani pa se marsikdo pod vplivom porabništva navdušuje za nova praznovanja, kijih reklama in javna občila uvažajo od drugod. Pesnik Gregorčič je v poeziji čudovito izpovedal misel, da "življenje ni praznik". Nedvomno je na Zahodu vsakodnevno življenje sila obremenjujoče zaradi nenehnega hitenja, vrveža, ropota in onesnaženja, zahteve sodobnega življenjskega ritma pa so karseda stresne. Ali zato potrebujemo novih in novih praznikov? Nedvomno bi se najbolje odpočili brez mrzličnega nakupovanja daril ob rojstnih dnevih in obletnicah (posameznikov in ustanov), brez že rutinskih (družinskih in društvenih) kosil in pojedin v restavracijah. Praznovanja in slavja vseh vrst, otroški "feštini" (darilo je seveda obvezno in zelo važno!) so na dnevnem redu skoraj vsak teden. Vse to zna biti skrajno naporno, da slavja zlasti za ženske, matere in gospodinje, ki so v družinah običajno zadolžene ne samo za kuho in gospodinjske dejavnosti, ampak tudi za "stike z javnostjo" in sorodstvom najprej, pomenijo precej več dela in skrbi. Kaj, ko bi se oddahnili in oddahnile od darilne mrzlice, nakupov, praznovanj in bi si privoščili praznično ali nedeljsko razkošje miru lastnega doma, družine, vrta ali sadovnjaka, razkošje sprehoda, pogovora, dobre knjige? Razkošje prostega časa ali celo razkošje brezdelja v tistem čudovitem smislu latinskega otium. Razkošje razmišljanja, poglobitve vase, tišine, odmaknjenosti. Razkošje fantazije, ustvarjalnosti, snovanja, domišlja-nja, ki se lahko izražajo in udejanjajo v tisočerih oblikah človekovega iskanja, odkrivanja in umetniškega ustvarjanja. Potrošniška naglica je marsikoga oropala osnovnega bogastva: svobode preživljanja in doživljanja (prostega) časa. MAJDA ARTAČ STURMAN 7 ČETRTEK 1. APRILA 1 999 8 ČETRTEK 1. APRILA 1999 KULTURA ŠKOFJA LOKA KOT VELIKO GLEDALIŠKO PRIZORIŠČE ŠKOFJELOŠKI PASIJON ZAŽIVEL V TISOČLETNEM MESTECU IVA KORSIC V teh zadnjih postnih dneh iz prijaznih, ozkih škofjeloških srednjeveških ulic pa tudi Mestnega in Spodnjega trga, na katera zvedavo gledajo majhna okna čudovitih pročelij hiš - sicer nekatera kar bolestno kličejo po restavratorskih posegih - z gotskimi ali baročnimi portali, konzolnimi pomoli in arkadnimi dvorišči veje duh izpred več kot 200 let. Takrat je pater Ro-muald (Lovrenc) Marušič, ki mu je zibelka stekla v Štandrežu pri Gorici I. 1676, na veliki petek 1727 in 1728 (za ti dve leti izpričana procesija po virih) uprizoril svoje delo Škofjeloški pasijon, ki ga je spisal v nad tisoč neri-manih verzih leta 1721 in istega leta tudi prvič ponesel po škofjeloških ulicah. Rokopis tega dela, prvega slovenskega dramskega besedila, hranijo v škofjeloški Kapucinski knjižnici. Na pročelje kapucinske cerkve so 1.1997 vzidali marmornato ploščo, v spomin na zaslužnega patra. Letos je na pobudo občine Škofja Loka oz. njenega župana Igorja Drakslerja (ob precejšnjem začetnem nasprotovanju nekaterih političnih in kulturnih krogov) ponovno oživela ta izredno dragocena dramatizacija v režiji zagnanega mladega režiserja-sla- / J fj vista, etnologa in specialista za ljudsko gledališče (v tem se je že nekajkrat preizkusil kot režijski vodja) Marjana Kokalja, ki se je radoživo oklenil mogočnega, a tudi tveganega projekta, se vozil po Poljanski in Selški dolini, vztrajno in navdušeno iskal po domačih društvih ljubiteljske igralce in srečno speljal do konca mogočno zamisel. V soboto, 27. marca, zvečer je dež neprizanesljivo padal tudi na Škofjeloškem, tako da je odpadla premierna uprizoritvena predstava; le-ta je bila prenesena na soboto, 10. aprila (ostale ponovitve bodo 1., 2.,5. aprila). Tako seje več kot 600 igralcev, statistov, nosačev in nad 80 konjenikov prvič predstavilo gostom in domači publiki na štirih prizoriščih, - na vsakem je oživelo vseh trinajst oz. devetnajst izvirnih prizorov - v nedeljo, 28. marca, popoldne, ko so prijetno topli sončni žarki božali mestece ob Selški Sori. Isti dan zvečer se je ob sugestivnem čaru brlenja sveč in žarke svetlobe bakel prvič vila nočna ponovitev. izziv za nas cas SRBI IN RESNICA... PETER SZABO Vsaka vojna je medijska, to nam je vsem jasno. V tako globaliziranem svetu mora vsaka stran dokazati, da ima prav, saj se vse svetovne zadeve tičejo vseh nas. Kaj se zanimivega dogaja na področju medijev v sedanji NATO- vi akciji proti Miloševiču? Predvsem bi se rad ustavil ob ikonografiji oziroma ob podobah, kijih mediji dajejo o dogodkih. Jasno je, da NATO skuša dokazati, da je akcija proti Miloševiču upravičena, Srbi pa, da je po mednarodnem pravu in splošni morali nekaj nesprejemljivega. Ne bom niti dokazoval, da ima NATO prav, saj Miloševič ni nikoli spoštoval ne mednarodnega prava ne splošne morale ne človeških življenj. Poglejmo najprej podobe srbske televizije: Prva podoba: Albanci teroristi. Srbska televizija vedno omenja "šiptarje" in nikoli Albancev. Tako so tudi Bosanci bili zanje vedno “mudžahedini". Kaže srbske begunce s Kosova, ne pa albanskih. Na Kosovu agresije nikoli ni bilo. Prav tako kot je nikoli ni bilo v Bosni ali na Sarajevo. Tudi Bosno so Srbi osvobajali: "l/asXY v vzhodni Bosni se je ostro upirala, doklerje končno nismo osvobodili." Druga: agresija na državo. Kažejo eno poškodovano šolsko poslopje in pravijo, da so “agresorji'" porušili dvajset šol. Zakaj ne kaže vsaj treh, ampak eno samo? Prikazujejo nesrečne prebivalce v zakloniščih. Seveda niso nikoli pokazali Sarajevčanov v kleteh in pod bombami. Tretja: Slobo misli na vas. Miloševič govori občanom in jih bodri. Pogovarja se z ukrajinskimi pogajalci, s Holbrookom itd. Predsednik naj bi torej bil diplomat in civiliziran človek. Ob teh podobah gledalci pozabijo na gospodarski kriminal, ki ga počenja in za katerega vsi vedo. Četrta: Mi smo nepremagljivi. Kažejo posnetek edinega sestreljenega letala in vsak večer pravijo, da so jih sesuli tri, pet ali celo več Zakaj ne kažejo ostalih? Ni denarja, ni filma ali preprosto ni drugih letal? Peta: Svet je pokvarjen. Clintona vedno kažejo z Monico Lewinsky, pred nekaj večeri pa so prikazali lanski ameriški film\Nag the Dog, kjer sta Dustin Hofmann in Robert De Niro svetovalca ameriškega predsednika, ki se je zapletel v spolne škandale. Da bi se jih rešil, mu predlagata, da ustvari popolnoma televizijsko izmišljeno vojno proti Albaniji. NATO-ve podobe: Prva: Prav imamo: Mediji kažejo posnetke porušenih hiš, beguncev in pobitih v vasi Račak. Dejstva/ Druga: Borimo se proti hudodelcem. Kažejo posnetke srbskih mitingov iz prejšnjih let, ki jih je Miloševič napolnil z nezaposlenimi, ki so se drli v zameno za denar. Njihovi obrazi spominjajo na druge fanatike po svetu. Kažejo evropskega roparja, vojnega zločinca, vodjo lastne stranke in najbogatejšega Srba, Arkana, ki je zajel nebogljene borce Kosovske osvobodilne armade in jih bo čez nekaj ur najbrž zaklal, to se jim vidi na obrazih. Na tiskovni konferenci je angleško obrambno ministrstvo predstavilo obraze vojnih zločincev od Miloševiča navzdol. Diapozitivi in zatemnjena dvorana so spominjali na filme o drugi svetovni vojni in nurnberške procese. Angleški častnik, kijih je predstavljal, je celo imel črno obvezo na levem očesu, kar je vzdušje spremenilo v še bolj grozljivo. Tretja: Borimo se proti lažnivcem. Na CNN-u, SKY News in BBC-ju lahko vsak dan vidimo intervju s predstavnikom Srbskega informacijskega centra v Londonu Markom Gašičem. Izredno je antipatičen in vedno razjarjen. Clintona ali Blaira imenuje za Hit- lerja. Neposrednim vprašanjem se 1 izogiba z novimi nevmesnimi vprašanji, popolnoma v stilu z nacionalistično propagando. Odlična podoba Goebbelsa. Četrta: Profesionalni smo in uspešni. Sem spadajo podobe sestreljenih migov nad Bosno ter posnetki eksplozij, ki padejo točno na cilj. Na vsa vprašanja odgovarjajo le generali in osebe, ki so profesionalno usposobljene za to vprašanje. Peta: Iskreni smo. Pokazali so sestreljen bombnik F17 7A ter kako lahko inteligentna raketa zgreši tarčo. Večkrat ponavljajo, da se letala vračajo z bombami, saj ni bilo pravih pogojev, da bi jih lahko izstrelili točno na cilj. Obstajajo pa seveda še podobe črnogorskih medijev, ki kažejo zelo urejenega in umirjenega predsednika Djukanoviča ter človekoljubne policiste, ki sprejemajo albanske begunce. Vse to, da bi podčrtali dejstvo, da je Črna gora proti Miloševiču, da je civilizirana, zahodnjaška država ter se zavzema za mirno rešitev. Zanimive so tudi podobe italijanske televizije, ki pravijo le eno: "Ničesar ne razumemo" oziroma “Naši novinarji so nepismeni". Zemljevidi so netočni, Makedonija je včasih kar Jugoslavija. O vseh vprašanjih govorijo vsi, od generalov do nogometnih trenerjev. Najbolj zmedeni pa so komunisti. Na demonstracijah nosijo zastave s Che Guevaro, kakor ga je naslikal ameriški pop-artist Andy VVarhol. Že to je protislovje. Zraven teh zastav pa se najde še kaka četniška zastava s štirimi C-ji. Sploh se ne zavedajo, da nosijo skupaj levičarske in skrajno desničarske zastave. Pravijo, da se potegujejo za mir, s tem pa preprosto podpirajo krvoločnega desničarskega diktatorja. Kje so bili, ko je Miloševič uničeval in pobijal na Hrvaškem in v Bosni? Zakaj se takrat niso potegovali za mir? In zadnja podoba. Srbi pravijo, da jih \ je napad le poenotil okoli Miloševiča. To pa me spominja na stavek, ki smo ga nekoč že slišali: Ein Volk, ein Rei- ch, ein Fuhrer. Nenadna ploha pred začetkom predstave ni zbegala več tisoč zbranih gledalcev - med njimi so bili tudi ugledni gostje -, ki so pohiteli že pred časom na prizorišča, da bi zasedli čim lepše prostore. Med temi srečneži v prvih vrstah na prizorišču B ob Mestnem trgu je bila tudi skupina zamejcev iz Štandreža in Gorice, ki so se podali v Škofjo Loko s PD Štandrež; vodstvo nenavadnega "izleta" je seveda prevzel predsednik društva Damjan Paulin. Ko seje na nebu med oblaki prikazala nekoliko meglena luna, so si pred našimi očmi začeli slediti stranski oziroma povezovalni in glavni prizori, odigrani na prenosnih, ki so jh nosili nosači, in premičnih odrih, ki so jih vlekli konji. Nekateri izmed teh so bili zares doživete prikazani v intenzivni, globoko občuteni igri in z otipljivim poudarkom na pomenljivem besedilu, v katero je znal pater Romuald vdahniti toliko duhovne veličine. Prav gotovo sta režiser Kokalj in poklicna igralka Metoda Zorčič opravila ogromno delo, saj je bilo nedvomno težko usklajevati študijske napore toliko različnih skupin in jih zliti v neko nepretrgano zapovrstje. Pri tem so se jima pri nekaterih slikah začetne želje bolje uresničile, pri drugih pa nekoliko manj. Nekatere so bile res dobro odslikane, druge so pač kazale kake pomanjkljivosti. Tudi posamezni igralci (predolgo bi bilo naštevati njihova imena) so svoje like pretresljivo, natančno in s posebnim spoštovanjem do besedila dodelali prikazane osebe. Nekaj izvajalcev je s kretnjami in z o-brazom, prežetim s patosom, znalo izpričati trpečo dušo prikazanih likov. Brez dvoma so se mladi amaterji prepričljivo vživeli tudi v vloge angelov, ki ob prizorih nekako razlagajo dogajanje, svareč poslušalca, naj ne greši več, naj ne žali Jezusa, naj se spokori, ker ga sicer čaka peklenski ogenj. Bralce in sodelavce obveščamo, da bomo zaradi preobilice gradiva nekatere prispevke, ki so prišli na uredništvo, objavili prihodnjič. Zahvaljujemo se za sodelovanje in obenem prosimo za razumevanje. (URED.) Poudariti moramo, da so vsi nastopajoči zelo jasno, razločno obvladali nelahko besedilo v verzih brez rim z narečno obarvanim starinskim jezikom iz 18. stoletja, ki ga je lektor Jože Faganel le rahlo skladenjsko in besedno ugladil, da je zazvenelo čisto domače in povsem razumljivo. Pomembno vlogo pri tej ogromni gledališki manifestaciji, ki je prerasla v pomemben kulturni dogodek, so odigrali tudi kostumi Nade Slatnar, kateri je pri izdelavi le-teh pomagala cela vrsta spretnih šivilj pa še krojača in izdelovalca obutev. Posebno slikovita so bili ba- ■ ročna oblačila gosposke in vseh nastopajočih cehov, močni kontrasti bele, rdeče in črne barve kut nosačev, polni simbolike, umirjeni odtenki rjave barve ter skladna sosledica nians pastelnih barv in domiselno sešita oblačila konjenikov. Uprizoritev sta obogatili tudi izvirna pesem in glasba, mešanica korala in ljudske glasbe, ki sta ju napisala Tone Potočnik in Andrej Misson z ljubljanske Akademije za glasbo. Škofja Loka je organizacijsko dobro prestala ta prvi naval izjemne množice; tudi prometnih težav ni bilo. Obiskovalci so ob duhovnem in gledališkem užitku okusili še sladke in slane radosti baročne kuhinje, ki so jih ponujali gostinci in tudi vabljivo obložene stojnice. Na slednjih je bila tudi pisana ponudba različnih spominkov (voščenih, lončenih, lesenih izdelkov, škofjeloških kruhkov...), ki označujejo kraj. Upati je, da bo na novo oživljena predvelikonočna velikopotezna po- * buda zaživela vsako leto, se vsakič še izpopolnila in postala stalna spremljevalka škofjeloške kulturne in turistične ponudbe, ki bo še dodatno pripomogla k odkrivanju lepot naravne • ri i\L.—tl f i0 dC'C. iL ‘. iwjboij0 G.rY ranjenega slovenskega srednjeveškega mesta. Voščimo blagoslovljene velikonočne praznike ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica Društvo SLOVENSKI KATOLIŠKI IZOBRAZENCI - SKI želi vsem Slovencem v Italiji vesele velikonočne praznike in obilo božjega blagoslova. Sporočilo velikonočnega jutra je tetnelj naše vere in opora na naši življenjski poti. 1 m n i i NOVI GLAS / ST. 1 3 1 999 1 u, I U I Sf\ POGOVOR / NADA PERTOT O ZANIMIVI KULTURNI DEDIŠČINI PISMA KOSOVELU MARKO TAVČAR Na Radiu Trst A se je v sredo 31. marca iztekel niz oddaj Dvajseta leta v pismih Srečku Kosovelu. V obdobju dveh trimesečij smo lahko prisluhnili velikemu številu pisem, ki so jih Srečku pisali njegovi ožji sorodniki in znanci ter prijatelji in mentorji. Gre za dragocena in doslej širši javnosti neznana pisma, ki so poslušalcem osvetlila svet, ki ga sicer že poznamo, a se nam odpira v vedno novi luči. Pisma so odraz velike kulturne stopnje Kosovelove družine, a nam dajejo tudi slutiti, na kako visoki kulturni stopnji in človeški osveščenosti je bilo naše primorsko občestvo, ko ga je prizadela 1. svetovna vojna in ko so morali v drugačnih družbeno političnih okoliščinah, pod Italijo, skrbeti za o-hranjanje osnovnih narodnih pravic. Niz oddaj je pripravila prof. Nada Pertot, ki se je s tem nizom vrnila k radijski obravnavi Kosovela, a tokrat drugače, z očmi tistih, ki so si s Srečkom dopisovali. Poslu-skrbno pripravljenih ° u •" tUt** ^cr )e bilo branje teh pisem zaupano večjemu številu ljudi - je obogatilo vsakogar. Avtorico oddaj prof. Pertotovo smo prosili za pogovor in jo za uvod vprašali, kako je do teh pisem sploh prišla? Imela sem veliko srečo, da mi je 9- Edi Race, v Trstu poznani in cenjeni pevovodja, zaupal pisma, kijih je vrsto let skrbno hranil doma. Takoj sem se zavedela, da je pred menoj veliko bogastvo, ki sem ga začela spoštljivo urejati. Njemu gresta torej vse priznanje in zahvala, da so se ta pisma ohranila. Zaupala mu jih je Karmela Kosovelova, ki je imela skupaj z drugimi sestrami velik vpliv na njegovo vzgojo in usmeritev v glasbo. Takoj sem obvestila go. Mirjam Koren, urednico na naši radijski postaji, do česa sem prišla. Kot velika poznavalka Kosovela in njegove objavljene korespondence meje spodbudila k delu in mi dala nekaj dragocenih napotkov, kako naj se teh pisem lotim. Ravnatelj sporedov Fili-bert Benedetič je odobril njen predlog, da so pisma prišla na program naše radijske postaje. 7 Kako pa so se ta pisma predstavljala? So bila urejena po določenem kriteriju? Najlepše in najbolj urejeno ohranjena so bila pisma Mirjam, Fanice Obidove, nadvse topla so pisma družinskih članov, presenetljiva pa pisma prijateljev, med katerimi naj omenim Vladija Martelanca, Carla Curcia in Ivana Mraka in mentorjev, med katerimi se mizdi najpomembnejši prof. Dragan Šanda s svojim pismom z dne 30.8.1921, ko Srečku Kosovelu med drugim piše: "Želel bi si pa, da temu hrepenenju date poetično ! življenje v konkretnem (op. zadnjo besedo je podčrtal avtor pisma) delu, ne samo v liričnem čustvovanju: mislim, da je izrazito tudi v realni strani poezije t.j. v nesubjektivni epiki in dramatiki. Tu boste začeli gledati nase iz višjega stališča tako rekoč nad seboj, in potem bo to, kar je subjektivno, samo Vam milo in drago, dobilo pomen tudi za druge izven Vas, t.j. za slovensko literaturo. In šejed-no Vam svetujem: poglobite se in rešite etična vprašanja človeškega življenja zase, kajti del nemira je v tem, da je pred človekom vse uganka in ne ve, kje je in kam gre. Rešili tega ne boste, ker obstaja ta velika uganka iz milijona manjših, a - če rešite polovico zadnjih, boste tudi pomirjeni, ker druge polovice rešiti človeku sploh dano ni! Torej filozofija je rešitev vsakega posameznega človeka in naše literature, ki nas bo zadovoljevala šele, kadar bo ne le poetična, ampak tudi globoka. In kot najboljšo pot k tej objektivizaciji samega sebe Vam priporočam čitanje in premišljevanje obširne Svetovne zgodovine (npr. VVeissove, ki je poetična in navzlic tu pa tam podrejenemu katoliškemu stališču nepristranska). In ta objektivizacija: notranja pomiritev se mi zdi kardinalno vprašanje za literaturo naših mladih sploh, ki seje vsa — _ lil GORIŠKA Blagoslovljeno MOHORJEVA in veselo Veliko DRUŽBA noč Vam želi želi prijateljem Kulturni center dobre knjige Lojze Bratuž blagoslovljeno Veliko noč. i m razblinila v golo sentimentalno čustvovanje brez konkretnosti; ako to tako ostane, bo vsa ta literatura iz večine le grenak dokument časa, ne pa estetska vrednota, - in od tega nimamo Slovenci ničesar za svojo svetovno vrednost. To premislite in se o tem z Vašimi tovariši pogovarjajte!..." Navedla sem ta odlomek, ker se mi zdi važen tudi za današnjo mladino. Toda konkretno, kako je potekalo to delo povezovanja in ustvarjanja neke celote, nekega prereza skozi prva dvajseta leta, da se sklicujemo na naslov oddaje? Po nasvetu ge. Korenove sem začela usklajati že objavljena Srečkova pisma s pismi, ki sem jih dobila. Glede na datume sem jih začela prepisovati. Faničina pisma iz leta 1922 je bilo mogoče povezati s Srečkovimi iz tega obdobja. Iz njenih pisem zaživi pred nami povojno obdobje oko- li učiteljišča vTolminu, poznane osebnosti iz tega obdobja, občutek velike utesnjenosti, a tudi velike vedoželjnosti ter tudi nuje po kljubovanju. Karmelina pisma so spet drugačna in Srečkovi odgovori tudi. Iz pisem lahko zaznamo, kako je bila Karmela pravzaprav zelo podobna Srečku v zagledanosti v umetnost. To prihaja predvsem na dan v pismih iz Mun-chna, kamor je šla študirat klavir, potem ko je končala študij na konservatoriju v Trstu. Očarana nad vsem, kar ji je nudilo to veliko mesto, si je želela le, da bi lahko vso lepoto delila s Srečkom in sestrami. Srečko res upa, da se bo lahko pridružil skupini študentov-jj metni kov, med katerimi je bil tudi Černigoj, a do tega ni prišlo. Kosovel si je vedno želel v svet, najprej v Munchen, potem v Pariz, pa še v Benetke ali še kam s svojim prijateljem Carlom Curciom. Njegovo življenje pa je bilo prekratko, da bi svoje načrte tudi izvedel. Zanimiva so tudi pisma, ki si jih sestri Karmela in Anica izmenjujeta med seboj. V njih je polno drobnih novic, posebno v tistih, kijih piše Karmela iz Tomaja, Anica pa iz Ljubljane in Celja. V njih prihaja na dan tudi skrb za Srečka, za njegovo zdravje, ki ga spodkopujeta tudi pretirano kajenje in veliko domotožje. Karmela seje zavedala tudi težav, ki jih je imel Srečko na realki s predmeti, ki jih ni maral. Vendar ga je oče usmeril na to šolo, ker je želel, da bi se lahko posvetil kakemu praktičnemu poklicu. Tudi iz pisma ge. Marije Škrinjar, ki svetuje Srečku, naj študira gozdno inženirstvo, zvemo, kaj so od Srečka pričakovali. V pismih, ki si jih izmenjujeta sestri, izstopa tudi denarna stiska, s katero so se morali boriti vsi v Kosovelovi družini. Kaj pa Kosovelov brat Stano, kije v tistih letih tudi pisal pesmi? Iz Stanotovih pisem, (tako sklanjajo vsi samostalnika Stano in Srečko v pismih), ki so jezikovno brezhibna, prihaja na dan občutek obremenjenosti do družine. Stano bi se rad družinskih vezi rešil in zaživel sam kot umetnik. V Srečku vidi predvsem mladega in zagnanega brata. Kaj pa druga pisma? Vsa igriva so pisma, ki mu jih piše med počitnicami Nada Obereigner-jeva s Proseka. Ta njun sproščeni odnos smo lahko zaznali že iz objavljenih Srečkovih pisem. Poglavje zase pomenijo pisma prijateljev in kot rečeno mentorjev. Iz njih izstopajo samozavestna pisma Vladija Martelanca iz poznane sve-toivanske družine, ki je prehodil do nasilne smrti v taborišču tragično pot političnega preganjanca. Od štirih bratov so trije umrli nasilne smrti, po tej vojni seje v Trst vrnil samo zdravnik, dr. Drago Martelanc. Posebno lepa so v francoščini napisana pisma Carla Curcia, ki jih je v italijanskem prevodu že objavil Boris Pahor v svoji knjigi Srečko Kosovel (Edizioni Studio Tesi, 1993). Presenečajo tudi pisma Pavle Hočevarjeve in Josipa Ribičiča, ki jima je pošiljal prispevke za revije, ki sta jih urejevala. Pisma nam torej predstavijo vrsto zanimivih ljudi in zanimivih usod. Veliko širino in razgledanost je razbrati iz njih in tudi veliko žalost zaradi politične usode primorskih krajev. Kako se ta stvarnost kaže ob branju omenjenih pisem? V prvih desetletjih našega stoletja v zavesti naših ljudi ni bilo meja. Sodelovanje čez mejo in poznavanje razmer tokraj in onstran meje je živo in vsestransko. A še tako visoka kulturna zavest našega močnega občestva je ob vedno večjem pritisku fašizma nujno omagala. Družine so se razbile in iskale zatočišča v tedanji Jugoslaviji ali pa v prekomorskih deželah. Danes, ko se politične meje rahlajo, pa se te nasilno ustvarjene in nenaravne meje nekako težko brišejo v naši zavesti. Želim si, da bi res skrbeli za vzgojo k enotnosti kulturnega prostora in istočasno odprt pogled v svet. Ko je tako delo pri kraju, je gotovo lepo zadoščenje, mar ne? Moje delo seje omejevalo na prepisovanje teh pisem, na njihovo usklajevanje z že objavljenimi Srečkovimi in na najnujnejši komentar. V veliko pomoč pri povezovanju pisem in sestavljanju veznega teksta sta mi bili urednici ga. Korenova in v zadnjem obdobju ga. Rojčeva. Obema sem zelo hvaležna! Moj trud je bil gotovo poplačan, če so naši bralci ob poslušanju teh pisem uživali, kot sem uživala jaz ob njihovem prepisovanju. C/z pisma Mirjam) KOSOVELOVO PISMO MIRJAM Vidite in tako živim. Denarja nimam nič, dolgov vse polno, a vendar me nič ne skrbi. Tu pa tam pova-suje pri meni dobra volja in spomnim se tudi na Vas. Škoda, da niste bližje, bi prišel včasih "v vas" k Vam. No, pa sem včasih zelo slabe volje, nervozen, pobit, obupan in takrat kadim cigareto za cigareto, takrat ne spim, ne morem ne živeti ne umreti. Drugače pa ob lepih sončnih dnevih, ki so pa redki, grem na šetališče in pogledam prav rad kako mlado srčkano dekle. Zakaj pa ne, če je luštno in jaz mlad? Kaj ne, da je prav? Lepo Vas pozdravlja Srečko Oprostite, če pišem s svinčnikom, nimam pri roki tinte! Pišite kaj! 18. marca sem bil star 2 7 let. Ljubljana, 25. 3. 1925 DVOJNA ŠTEVILKA VELIKONOČNA MLADIKA Uvodnik z naslovomA//so res vsega drugi krivi, da nas je vedno manj? ima podpis Tereza K. in se ustavlja pri vprašanju demografskega padca pri slovenski manjšini v Italiji. Avtorica ugotavlja, da so se tudi med zamejskimi Slovenci pojavili svetovni nazori, ki so Slovence "potegnili za seboj in razklali našo medsebojno povezanost. Prav tako Bog marsikomu ni pomenil več veliko". Obstoja Slovencev, končuje Tereza K., "ne bo zagotovila še tako popolna zaščita, morda samo pomagala nam bo. Naš obstoj zavisi samo od nas samih... Odločiti se moramo sami, da bomo skupno delali, da bomo med seboj povezani, si pomagali, se odločali za življenje in tudi na Boga in božjo pomoč računali." Tokratna Mladika po-natiskuje članek Jožeta Horvata z naslovom Interesi, ki je izšel v 10. številki tednika MAG. Uredniki so se odločili za ponatis, ker članek obravnava tudi slovensko manjšino v Italiji, katere del, točneje "del levih pripadnikov", po njegovem pisanju nima simpatij do Slovenije. Sledi novela Andreja Arka Obnova, ki je prejela prvo nagrado za prozo na literarnem natečaju Mladike, nato pa pričevanje istrske kulturne delavke Lede Dobrinja z naslovom Tovarna. Za rubriko/z arhivov in predalov je Ivo Jevnikar prispeval četrti in zadnji del zapisnika zasliševanja tigrovca in padalca Alojza Kneza. Tudi v tej številki je prisotna rubrika Vrtnarjeva pesem, ki jo u-reja Bruna Pertot. Objavljen je tudi krajši pogovor Davida Bednaricha s pesnico Klavdijo Vončino. Mirella Ur-dih Merku pa je prispevala spominski članek o nedavno umrli tržaški kulturni, družbeni in politični delavki prof. Elvi Miklavec Slokar. Objavljene so tudi pesmi Silve Bajc, ki so prejele prvo nagrado za poezijo na literarnem natečaju Mladike, poleg teh pa še pesmi Vladimira Kosa in Josipa Jakova Planiniča. Več je literarnih in likovnih ocen Magde in Martina Jevnikarja ter Neve Zaghet. Prisotne pa so tudi ostale stalne rubrike. Tudi tokrat je skupaj z Mladiko izšla mladinska prilogaflasf. Precej prostora je posvečenega VIII. Slovenija Partyju (namesto uvodnika je objavljen pozdravni nagovor predsednika Slovenskega kulturnega kluba Roka Oppelta na partyju), ki je potekal januarja letos v Trstu. Preberemo si lahko še več drugih prispevkov, ki so tudi tokrat popestrili prilogo. -------------IŽ IGRALEC JANEZ STARINA DOBITNIK NAGRADE ZDU V četrtek, 1. aprila, bo v novogoriškem gledališču večerna ponovitev treh tragikomičnih enodejank Petra Bamesa Ni tako slabo, kot zgleda. Na predstavi, katere izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen očesnemu oddelku Splošne bolnice Dr. Franc Derganc v Šempetru kot prispevek za nakup očesnega laserja in aparata za slikanje mrežničnih žil, bo slavnostna podelitev nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske kreacije v letu 1998. Dobitnik je igralec Primorskega dramskega gledališča Janez Starina, kije izoblikoval zahtevna lika prav v Barnesovi trilogiji, in sicer Charlesa Herna v prvi enodejanki Tukaj smo sami petelini, nobenega drugega ni, in Ernesta Seftona v tretji enodejanki Ni tako slabo, kot zgleda, ter za kreacijo dveh manjših, toda natančno izklesanih vlog - Linzmana in Komisarja - v delu Ferenca Molnarja Lil Hom. Janezu Starini toplo čestitamo tudi goriški ljubitelji gledališča, saj nam je prav on še posebno pri srcu, ker je s svojo profesionalno kreativnostjo že večkrat požlahtnil delovanje naših a-materskih skupin. ČETRTEK 1. APRILA 1 999 TRŽAŠKA KRONIKA 10 ČETRTEK 1. APRILA 1999 Karis Meri in Giuliano vošči vsem klientom veselo Veliko noč PESEK 69 Bar-Buffet-Pizzeria »RINO« Korošec M. & Kuzmič D. OPČINE - Narodna ul. 65, tel. 040 213821 JAZBEC Pekarna - slaščičarna NABREŽINA 98, tel. 040 200174 ^r/rnnmj želi svojim cenjenim strankam blagoslovljeno Veliko noč Slaščičarna Sainl m/mm' Tar/uit, mousse in hladne torte, čokoladni izdelki vseh vrst, nepremagljive skušnjave v vseh Četnih časih ZAPRTO OB NEDELJAH POPOLDNE IN PONEDELJKIH OPČINE-Proseška ul. 2, tel. 040 213055 £1 GOSTILNA Oardoč vošči vesele velikonočne praznike PREČNIK 1/B, tel. 040 200871 Pizzeria-Bar-Gostilna »VETO« PEC NA DRVA Nada Debenjak in Erino Fabrizi PIZZE TUDI ZA KOSILO OPČINE - Proseška ul. 35, tel. 040 21 1629 USPEH DRUŠTVA EDINOST ILLY IZDAL ODREDBO O RABI SLOVENSKEGA JEZIKA V sredo, 24. marca, je tržaški župan Riccardo II-ly izdal odredbo, po kateri je raba slovenskega jezika v odnosu z občinsko upravo, dovoljena, čeprav bo fakultativnega značaja, saj bodo npr. slovenski dopisi prejemali odgovore izključno v italijanščini. Illy je tako umaknil prejšnjo odredbo, ki je imela do rabe slovenščine negativno stališče, do vsega tega pa je prišlo po pritožbi družbenopolitičnega društva Edinost, katerega je zastopal odvetnik dr. Jože Škerk, na Deželno upravno sodišče. Dogodek je izredno pomemben za slovensko narodno skupnost v Italiji, saj je boj za enakopravnost slovenskega jezika že stoletja temeljna točka prizadevanj naše manjšine. Vsekakor, kot pišev tiskovnem sporočilu Sloven-sko-hrvaško-italijanskega odbora za zgodovinsko resnico, ki gaje podpisal njegov koordinator Paolo G. Parovel, se zadeva ne konča tukaj. Društvo Edinost bo namreč kljub uspehu zahtevalo odškodnino in ni niti izključilo možnosti, da se bo ponovno pritožilo proti novi županovi odredbi, ki po mnenju društva ne zadošča in jč tudi nelegitimna, saj ne upošteva obvez, ki jih je italijanska država sprejela tako na mednarodni ravni kot tudi v svoji ustavi. Tiskovno sporočilo odbora za zgodovinsko resnico navaja tudi kratko zgodovino rabe slovenščine na Tržaškem. Tako, piše v sporočilu, se je že v času avstroogrske monarhije tržaška občinska uprava, ki jo je vodila italijanska večina, upirala večjezičnosti, ki jo je predvidevala ustava avstroogrskega cesarstva. Potem ko sta Trst in njegovo zaledje leta 1918 prišla pod Italijo, je bila raba slovenščine prepovedana. Rabo slovenskega jezika je po letu 1945 ponovno uvedla zavezniška vojaška uprava, na mednarodni ravni pa je bila potrjena z Londonskim memorandumom iz leta 1954 in z Osimskim sporazumom iz leta 1975. To je potrdilo tudi italijansko ustavno sodišče. Kljub temu pa se je tržaška občina temu še vedno tako pasivno kot tudi aktivno upirala z izdajanjem odredb, s katerimi je rabo slovenščine prepovedala ali pa omejila. Tako so v preteklosti ravnale, piše še v sporočilu, tako desnosredinske uprave tržaške občine kot tudi levosredinska uprava, ki jo vodi sedanji župan Riccardo llly. Do tu uradna tiskovna sporočila, mi pa se bomo k temu izredno pomembnemu dogodku še vrnili v prihodnjih številkah. V PROSVETNEM DOMU ZAČETEK OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ V nedeljo, 28. marca, je bil v Prosvetnem domu na Opčinah prvi koncert iz niza pomladanske sezone openskih glasbenih srečanj, ki jih prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturno društvo Tabor (umetniški vodja je Luca Ferrini, koordinatorka pa Alda Sosič). Gre za zanimivo tradicionalno pobudo, ki poslušalcu oz. gledalcu nudi kakovosten izbor sodobnega glasbenega izvajanja. Na nedeljskem koncertu je v prvem delu nastopil Slovenski sekstet saksofonov, v drugem pa Dario Šavron, ki je izvedel vrsto skladb na vibrafonu. Podrobnejše poročilo bomo objavili v prihodnji številki, že sedaj pa naj omenimo, da bo prihodnji koncert v okviru glasbenih srečanj v nedeljo, 11. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KAKOVOSTNE DIPLOMSKE NALOGE PODELITEV NAGRADE IN PRIZNANJ DR. FRANE TONČIČ ZA LETO 1998 V sredo, 24. marca, so v Gregorčičevi dvorani v Trstu slovesno podelili nagrado in priznanja Dr. Frane Tončič za leto 1998. Nagrado in priznanja vsako leto podeljuje Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič, prejmejo pa jih mladi zamejski Slovenci, ki so dokončali univerzitetni študij na različnih področjih in katerih diplomske naloge je ocenjevalna komisija Sklada ugod- no ocenila. Letos je na Sklad prišlo štirinajst diplomskih nalog (lani jih je bilo osem), nagrado Dr. Frane Tončič za leto 1998 pa je prejela Matej-ka Grgič za diplomsko nalogo Performativna izjava in glagolski vid: primer slovenskega jezika, s katero je diplomirala na leposlovni fakulteti tržaške univerze. Priznanja pa so prejeli: Erika Busechian za diplomsko mAogoNaložbe med- narodnih operaterjev v Sloveniji - Evropski integracijski procesi - Finančni in davčni profil; Mirta Čok za diplomsko nalogo Ženske poročne daritve v Ljubljani, Mariboru in Piranu: primerjava; Sandra Borgheseza diplomsko naIogoDvojezična osnovna šola vSpetru: poseben šolski model. Denarne nagrade so prispevali Sklad Sergij Tončič, Generalni konzulat Republike Slovenije v Tr- stu, Zadružna kraška banka in Nova tržaška kreditna banka. Ob tem je predsednik ocenjevalne komisije prof. Marko Kravos, ki je podal utemeljitve, tudi UbLI lu poi ivam UlplUl 11-sko nalogo Petra Černiča. Na začetku je prisotne pozdravil predsednik Sklada Sergij Tončič Boris Kuret, ki je med drugim podčrtal glavni namen Sklada, ki je v podpori in skrbi za vsestransko rast slovenskih zamejskih višje-šolcev, in to predvsem v smeri bodočega ohranjanja in u-pajočega razvoja manjšine. Nekaj odlomkov iz literarnih del nagrajenke Matejke Grgič pa je podal igralec Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Danijel Malalan. Ob tej priložnosti naj gredo vsem prejemnikom nagrade in priznanj iskrene čestitke tudi s strani našega časopisa s toplim voščilom, da bi se vsestransko uveljavili v življenju. Slaščičarna in pekarna JERIAN želi vsem odjemalcem veselo Veliko noč TRST - Istrska ul. 16 DAIMEV praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, vzdrževanje in popravila čistilnih naprav OPČINE - Narodna ul. 46/2 Tel. 040 21 1336 - 213592 Fax 040 214802 Cvetličarna že(i vsem FodjemaCcem II/ I vese [ja poCne loi*! javM TRST - Istrska 8/b, tel. 040 763856 TRŽAŠKA KRONIKA TRŽAŠKA KNJIGARNA IN KROŽEK ZA KULTURNO |li3|| W% ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE Nllli - razstava Slovenska domača in umetnostna obrt ob Veliki noči (odprta do 10.4.1999) - v knjigarni je na razpolago nova knjiga prof. Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040 635954, fax 040 635969 E-mail: tklibris@tin.it TURISTIČNI URAD \l ItOKA Dragulji o malcilan OPČINE - Narodna ul. 28, tel. 040 21 1 465 V soboto, 27. marca, je pri spomeniku na bazovski gmajni potekala krajša slovesnost s polaganjem venca in nagovorom, ki jo je priredilo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TICR Primorske v spomin na štiri junake, ki so bili tam ustreljeni leta 1930. Kljub slabemu vremenu z obilnim dežjem se je le zbra- lo nekaj ljudi, katerim je v imenu društva spregovorila Nadja Maganja. V krajšem govoru seje med drugim vprašala, ali je nam Slovencem danes rodoljubnost še vrednota. U-gotovila je namreč, da se sami odrekamo pojmom, kot so narodnost, slovenstvo in narodna identiteta. Tako postajamo vedno bolj skupnost brez obraza. Zato, je še dejala, je nekaterim celo nerodno, da društvoTIGRobuja spomine na tigrovce, padajo pa tudi očitki ustvarjanja novih mitov. Vendar noče društvo le obu-jati zgodovinski spomin na dogodke, ki so usodno posegali v življenje Primorske. Čeprav je bilo o organizaciji TIGRže veliko napisanega, pa ostajajo usode posameznih junakov v marsičem še neznane. Tako je ovrednotenje tega obdobja iz slovenske zgodovine važno tudi zato, da pride vsem v zavest spoznanje, da so Primorci v najtežjih trenutkih svoje zgodovine znali I strniti vrste in se složno upreti proti zatiralcem. Pred komemoracijo pa sta se v dopoldanskih urah v Bazoviškem domu na tretji redni seji sestala tudi upravni in nadzorni odbor društvaTIGR. Med drugim je dnevni red seje vseboval obravnavanje vprašanja preureditve tako spomenika na bazovski gmajni (načrt predvideva razširitev območja spomenika v ograjen spominski park), pa tudi spomenika ustreljenim na drugem tržaškem procesu I. 1941 na Opčinah, ki bi se tudi moral spremeniti v spominski park. O tem je društvoTIGRže seznanilo predsednika republike Slovenije, zunanje ministr-5 stvo in glavni odbor borčevske organizacije Slovenije s prošnjo, naj pomagajo urediti status in dostop spomenika žrtvam drugega tržaškega procesa. KONCERT REVIJE PRIMORSKE POJE V ULICI RISORTA V soboto, 27. marca, je v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta v Trstu potekal 16. koncert v okviru letošnje priljubljene zborovske revije Primorska poje. Sobotni tržaški koncert je soorganizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov; ki skupaj z Združenjem pevskih zborov Primorske, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete zadnja leta prireja revijo. Pri organizaciji sta sodelovala še Slovensko pastoralno središče (oris njegovega delovanja je na sobotnem večeru podal ravnatelj Marij Gerdol) in pevsko društvo od Novega sv. Antona. Sobotni koncert so oblikovali komorna skupina Inke iz Poljubinja, ki jo vodi Majda Lužnik, moški zbor Zora iz Kostanjevice pod vodstvom Karla Godniča, dekliški zbor Grlica iz Budanj pod vodstvom Stojana Korena, mešani zbor Ivan Kokošar iz Koritnice pod vodstvom Marjana Obida, mešani zbor Beneške korenine iz Srednjega pod vodstvom Davida Klodiča in komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki ga vodi Matjaž Sček. Zlatarna > /3rrt/r - želi vsem strankam veseloVeliko noč TRST - Ul. Mazzini 5 l/a DRUŠTVO TIGR POČASTILO BAZOVIŠKE JUNAKE JE RODOLJUBNOST ŠE VREDNOTA? MESEČNA KONFERENCA V NABREŽINI G. DUŠAN JAKOMIN O ŠKOFU SLOMŠKU Redna marčna konferenca je v župnijski dvorani v Nabrežini potekala v pričakovanju prvega slovenskega blaženega, ki ga bo slovesno proglasil sam papež septembra v Mariboru. Predavatelj je bil znani škedenjski duhovnik in publicist Dušan Jakomin. Orisal je življenje tega našega pesnika, narodnega buditelja in škofa, ki se je v prvi polovici prejšnjega stoletja z vsemi močmi trudil, da bi zbudil oz. krepil narodno zavest pri Slovencih. Odpovedal se je nadaljnjemu študiju, da bi lahko bil čim dlje na razpolago svojim vernikom in sploh svojemu narodu. Ena njegovih glavnih skrbi je bila širiti med Slovenci domače čtivo in tako je ustanovil Družbo sv. Mohorja, ki je pripomogla, daje slovenski narod med prvimi ostal brez nepismenih. Nemškim načrtom, da bi ponem- čili Štajersko in utrdili svojo prisotnost v Mariboru, se je protivil s tem, da je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. Poleg udejstvovanja na verskem področju je Slomšek tudi pisal; naj omenimo le prvi slovenski učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki so ga še dolga leta uporabljali za učenje slovenščine. Lik Slomška je brez dvoma evropskega formata, saj je znal združevati ljubezen do maternega jezika s spoš- i tovanjem drugorodcev. Naj ob koncu omenimo, da nas je tokrat domači župnik presenetil s tem, da je povabil duet Karina-Aljoša, ki nam je predvajal nekaj pesmi. Najbolj je navdušila, tokrat številnejšo publiko, ruska narodna Oči čornje, ki jo je z občutkom zapela Mol-davka Kari na. ANTEK PIRHI DOMAČE IN TUJE IZDELAVE DVAJSETA VELIKONOČNA RAZSTAVA V NABREŽINI Na dan Velike noči, v nedeljo, 4. aprila, bodo v župnijski dvorani v Nabrežini odprli jubilejno20. velikonočno razstavo. Gre za tradicionalno pobudo, za katero ima največ zaslug zlasti domači župnik g. Bogomil Brecelj. Ravno g. Brecelj je namreč "duša" večjih razstav, ki so na ogled ob velikih praznikih, zlasti v božičnem in velikonočnem času. Za Božič so namreč razstavljene jaslice vseh vrst in z vseh koncev sveta, za Veliko noč pa predvsem pirhi, ki so jih poslikali tako domača mladina oz. domači ustvarjalci kot tudi priznani umetniki iz Italije, Slovenije in drugih držav. Letošnjo velikonočno razstavo bodo, kot že rečeno, odprli na Veliko noč, 4. aprila, na ogled pa bo do Bele nedelje, 11. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi razstava lepih krajinskih slik domačinke Baranco. 11 ČETRTEK 1. APRILA 1999 ] PRISCO I ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST Trg Goldoni 11 Čampo S. Giacomo 3 PODJETJE 3U»blc vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele velikonočne praznike TRST - Ul. S. Cilino 38, tel. 040 54390 p-m-t nuova • Tecnoutensilis Norma Tretjak & C. ZELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO OPČINE - Proseška 7, tel. & fax 040 212397 MOCOR FRANCO ieihiainisijca POPRAVILA WIML IND. CONA TRST Ul. Travnik 17 Tel. 040 810310 SADJE - ZELENJAVA - BIO HRANA SELF-SERVICE KATJA Katja Fabrizi URNIK NON STOP OPČINE - Narodna ulica 46, tel. 040 21 1092 ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA 124, tel. 040 2001 22 12 ČETRTEK 1. APRILA 1999 OBVESTILA SLOVENSKO STALNO gledališče. Dušan Jovanovič, Klinika Kozarcky. Režija Dušan Jovanovič. V četrtek, 1. aprila, ob 20.30 red E. V občinskem gledališču v Boljuncu. NA VELIKI petek, 2. aprila, prireja Slovenska zamejska skavtska organizacija Trst že tradicionalni skavtski Križev pot na Repentabru. Zbiranje ob 20. uri na Poklonu pri restavraciji Furlan. Vabljeni vsi skavti in prijatelji! PROF. XENIA Levak Budal bo nadaljevala s predvajanjem lepih in zanimivih diapozitivov o Egiptu, in sicer od Luxorja do Abu Simbela v četrtek, 8. aprila, ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Vabi Klub prijateljstva. SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca in Klub prijateljstva vabita k sv. maši in uri molitve za duhovne poklice, mladino in družine, ki bo v četrtek, 8. aprila, ob 18. uri v barkovljanski cerkvi. ŠE JE nekaj prostih mest v avtobusu Križanov, ki bodo poromali v soboto, 24. aprila, h Gospe Sveti in istega dne popoldne ter naslednji dan v Slomškove kraje. Morebitni interesenti naj telefonirajo na tel. št. 040 220332. SOS, SOS, SOS, javi se za prostovoljno delo! Veliko oseb potrebuje pomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji svoj dopis v rokopisu z osnovnimi osebnimi podatki in zanimanji na Zadružni center za socialno dejavnost, ul. Cicerone 8, 34100 Trst. DAROVI VSPOMIN na prof. Elvi Slokar daruje N.N. 100.000 lir za Zvezo cerkvenih pevskih zborov v Trstu. VSPOMIN na pokojno Valerijo Buzečan-Hrvatin daruje družina Bizjak za cerkvene pevce pri Sv. Ivanu 50.000 lir. V BLAG in hvaležen spomin na cerkveno pevko Valerijo Buzečan-Hrvatin za cerkev v Sočergi Mirijana in Nino Parovel 50.000 lir. ZA CERKEV v Nabrežini: Ferlat 70.000; Zandomeni 30.000; B.A. 50.000; Antonič 30.000; Fuks 20.000; Monika 50.000; Gruden 35.000; Saksida 10.000; otroški pust 50.000; M.K. 200.000; Rudež 40.000; Kralj 20.000; Caharija 15.000; Garetti 20.000; Legiša 20.000; Sulli 50.000; Spadaro 20.000; Gregori 35.000; Zidarič 70.000; Radovič 20.000; Caharija 35.000; Martini 50.000; R. 50.000; Sonzogno 1 70.000; Nelo 10.000; Pojani 100.000; Slavec 10.000; Al-| legri 30.000; Zavadlal 15.000; Radovič A. 20.000; Caharija A. 15.000; Caharija E. 35.000; N.N. 50.000; ob priliki blagoslovov družin 1.610.000 na "Postaji", 4.430.000 v "Centru" in 3.100.000 v "Kamnolomih". ZA MISIJONARJA Ernesta Sa- ksido, ki deluje v Braziliji: N.N. 100.000 lir; N.N. 1.000.000 lir; 50.000 lir ob prodaji knjig življenjepisa misijonarja Ernesta Sakside. FRANC SAKSIDA ob prodaji | znamk: 100.000 lir za sestro Marijo Pavlišič, ki deluje na Madagaskarju. SOŽALJE Ob težki izgubi VALERIJE BUZEČAN-HRVATIN izreka cerkveni zbor od Sv. Ivana iskreno sožalje možu Petru, hčerki Nadji, sestri Severini, bratu Ivanu in vsem ostalim užaloščenim svojcem. ZAHVALA Člani in članice Slovenske Vincencijeve konference iz centra in iz raznih župnij se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da smo nabrali nekaj denarja za potrebne, in sicer: tistim, ki so darovali oljke, tistim, ki so pomagali pri pripravi in deljenju oljčnih vejic, in tistim, ki so v zameno za vejice pustili svoj dar v denarju. Bog povrni vsem, njim in vsem bralcem želimo blagoslovljeno Veliko noč. ČESTITKE Prejšnji teden je na tržaški univerzi diplomirala iz statistike in zavarovalne matematike TAMARA ZAJEC. Svoji članici voščita Prosvetno društvo Kolonkovec in pevski zbor s Kolonkovca. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli poročati o nekaterih pomembnih dogodkih. Bralcem se opravičujemo. / URED. SLOVENCI IMAMO PISANO PALETO USTVARJALNOSTI ZA VSAK PRAZNIK V sredo, 24. marca, so v Tržaški knjigarni odprli razstavo Slovenska domača in umetnostna obrt ob Veliki noči. V torek, 30. marca, pa so vedno tam predstavili knjigo prof. Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije. Do 10. aprila si je mogoče ogledati razstavo, ki jo je postavila Jelka Štern. Prikazani so cvetnonedeljske butarice, pirhi oz. pisanice, vezenine, velikonočne košare, prti idr. Ob pogledu na razstavljene izdelke se človek lahko prepriča, kakšno bogastvo pomeni naša umetnostna in rokodelska obrt. Razstavljeni predmeti so prihajali (in prihajajo) v poštev pri prazničnih in vsakodnevnih opravi- I lih v velikonočnem času (pa ne samo takrat). Kot je na odprtju povedal prof. Janez Bo- gataj, imamo Slovenci zelo pisano paleto ustvarjalnosti za vsak praznik, ta paleta pa se razlikuje od vasi do vasi. To je bogastvo, ki ga pa ne znamo vrednotiti, saj vse bolj papagajsko posnemamo druge, medtem ko bi morali črpati iz lastnega. Razstavljeni izdelki so razpoznavni že sami po sebi, brez znaka Made in Slovenia, in bi nam morali vlivati samozavest. Njihovo sporočilo pa je tudi v tem, da se vsaj enkrat letno ozremo v razmerje med človekom in o-koljem, saj smo v sodobnem svetu vedno bolj podvrženi avtomatizmu, atomu in betonu. Podobno trdi tudi nova knjiga prof. Bogataja - Mojstrovine Slovenije. Izšlaje prejšnji teden, tržaško predstavitev pa je doživela 30. marca v Tržaški knjigarni, ko je prof. Bogataj imel tudi krajše predavanje. IŽ SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO PODELITEV ŠTIPENDIJ IN PODPOR IZ SKLADA MIHAELA FLAJBANA nem izpolnjevanju študijskih obveznosti in se udejstvujejo v kulturnih, socialnih in športnih ustanovah naše manjšine v Italiji, vrhu tega pa je njihovo družinsko stanje slabše. Tokrat je bilo na SDD naslovljenih 23 prošenj, 14 prosilcev oz. prosilk pa je prejelo štipendijo oz. podporo. Prvič je štipendijo v višini treh milijonov lir prejela Tanja Ster-nad. Štipendijo v višini 2,5 milijona lir pa so ponovno prejele Metka Udovič, Sidonja Radetič, Metka Kodrič in Vesna Cescutti. Podpore v višini enega milijona lir so prejeli Michela in Martina Gregoret-ti, Fabio Leghissa, Štefan Tom-masi, Luciana Cebron, Alen Sardoč, Irena in Martin Rustja ter Martina Slavec. Prejemnike in ostale prisotne je na začetku pozdravil predsednik SDD inž. Aljoša Vesel, medtem ko je Jožko Gerdol podal kratek oris delovanja SDD, prof. Vera Čok Vesel pa je prebrala utemeljitve štipendij in podpor. V petek, 26. marca, so na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu podelili štipendije in podpore iz sklada Mihaela Flajbana za šolsko leto 1998/99. Letoš njajebilaže12. izvedba podelitve štipendij in podpor, ki jih SDD daje slovenskim zamejskim dijakom in študentom, ki se odlikujejo po nadarjenosti, pridnosti, red- 20. Od 4. do 11. aprila bo v župnijski dvorani v Nabrežini VELIKONOČNA RAZSTAVA Vedno večje število razstavljalcev pisanih jajčk-pirhov, izdelki mladine in priznanih slikarjev, pa tudi iz Slovenije in iz drugih dežel. Domačinka Baranco bo razstavljala krasne krajinske slike, za katere je prejela vrsto diplom. Razstava bo odprta vsak dan popoldne in zvečer. Voščila! IN MEMORIAM VALERIJA BUZEČAN- HRVATIN V petek, 26. marca, so v Bertokih pospremili k zadnjemu počitku gospo Valerijo Buzečan-Hrvatin. Pogrebno mašo in obred je daroval sve-toivanski kapian g. Miiai i Ne-mac, pel pa je cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana. Pokojnica je bila doma iz Sočerge v slovenski Istri, z družino pa se je preselila v Trst. Prišla je k Šv. Ivanu, kjer je bila vsestransko dejavna v domačem cerkvenem pevskem zboru. Dolga desetletja je nepretrgoma pela tako na koru kot tudi na raznih nastopih in koncertih. Z odhodom Valerije Buze-čan-Hrvatin je v svetoivan-skem pevskem zboru in seveda v svetoivanski slovenski župnijski skupnosti nastala praznina, ki jo bo težko zapolniti. Možu Petru, hčerki Nadji, sestri ^Severini in bratu Ivanu ter ostalim svojcem pa naj gre iskreno sožalje tudi s strani našega lista. CASADELDETERSIVO ŽENSKA MODNA KONFEKCIJA COMSTAR M. Comino & M. Starc c® OPČINE - Narodna ul. 28 v 22^ P.l. 00798020327 OPČINE - Narodna ulica 47 slaščičarna ARNOLDO Arnoldo Giancarlo OPČINE - Narodna ulica 48 pto malalan želi vesele velikonočne praznike OPČINE- Narodna ul. 47, tel. 040 213957 HOTEL RESTAVRACIJA uix> S mo vosa vsem gostom vesele velikonočne praznike 1 L. CESAKE BATTISTI TEL. 0 10 27 1 2.18 - 2733 18/9 3-1013 MILJE (TS) F A X 040 2 7 1979 UNIPOL BANCA Dr. STOJAN PAHOR ■S1 040 37101 9, ‘SfcJ spahor@xnet.it TRST - Foro Ulpiano 3 GORIŠKA KRONIKA PREDSTAVITEV SKLEPNEGA I TA L1] A N S KO - S LOV E N S K E G A DOKUMENTA 2. GORIŠKE SINODE ZAČNIMO UDEJANJATI SKLEPE SINODE NAŠE CERKVE! Na predvečer praznika zavetnikov goriške nadškofije je potekala v dvorani Fogar uradna predstavitev sklepnega dokumenta druge goriške sinode. Prijetna, kar resna, se predstavi publikacija z latinskim naslovom Faciem tuam, Domine, nobisostendeali po naše: Pokaži nam, Gospod, svoje obličje!Tako, bi lahko rekli, še zbornik smo dočakali in s tem je goriška sinoda končana! Obratno! Najbolj pomembno obdobje se šele začenja. Po naših župnijskih skupnostih bomo knjigo prebrali, o vsebini razpravljali in se tako poglabljali v svoje krščanstvo. Jasno je, da je naše pričevanje (ali življenje iz vere) večkrat zvodenelo, zbledelo. Potrebni smo prenove, kot pravi papež, novega veselega oznanila, noveevangeli-zacije. In sinodalni sklepni dokument lahko postane priročnik, ki nam daje smernice, saj ga ni sestavil kak pisatelj, "učenjak" za svojo pisal-no mizo, ampak je nastal iz sodelovanja vseh sinodalcev, župnijskih pastoralnih sve-tOV|.Vern'^OV' izvedencev na različnih družbenih področjih. Priročnik nas bo lahko spodbujal, kako postati bolj pristni, poglobljeni in "velikonočni11 kristjani, ki so manj sivi, jezični in tarnajoči, raje bolj zavzeto in z optimizmom stopajo po ulicah sveta. In so preprost kvas. O tem je na večeru spregovoril mons. Bettazzi, škof iz Ivree. Poudaril je nekaj važnih misli: kako sta v sklepnem dokumentu oba prisotna jezika enakovredno zastopana (kar ni pogost slučaj), saj se na eni strani bere italijanski original, zraven pa je slovenski prevod. In ta različnost je ali lahko postane bogastvo različnosti. Kristjani moramo vztrajati v dobrem, se ne zapirati v svoj krog. Ven torej "iz zakristij", iz ožjih "katoliških" krogov, ne bojmo se sodelovanja, soočanj s sočlovekom v družbi, ki postaja vse bolj plehka, brez pravih vrednot. Kristjani imamo tu res kaj ponuditi - prave življenjske, trajne vrednote. Mogoče jih bo treba prevetriti, odpihniti prah z njih, da bodo spet privlačne za nas in okolico. Potrebno bo, da se napotimo v bogat rudnik, ki nam je na razpolago: v Sveto pismo. Saj je za nas velikokrat še neznanka, a gre za hrano, ki naj nas podpira v našem popotovanju. Mons. Bettazzi je tudi o-menil reveže ali, kako naj presojamo realnost skozi oči revežev. Mogoče pomeni to tudi, da moramo nekoliko presoditi svoj način življenja, za- živeti skromneje in manj hlastati za materialnimi dobrinami, ki so žal na svetu še vedno tako neenakomerno (krivično) porazdeljene. Večkrat imamo nekak občutek samozadostnosti, saj, kaj nam manjka? Hiše, obleke, denar, avtomobile, vse to imamo v veliki meri in prav to nam lahko zasenči pogled, da se ne usmerja več kvišku, k Njemu, ki je vir vrednot. Znova moramo začutiti: Gospod, potrebni smo te. Obnovi v nas lakoto in žejo po Tebi... ----------TS PASIJON NA TRAVNIKU Na oljčno nedeljo je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pri slovenski maši tradicionalni peti Pasijon. Že dolgo vrsto let se za ta praznik ob koncu postnega časa zberejo številni pevci iz mesta in bližnje okolice in zapojejo znani Pasijon po sv. Mateju skladatelja Frana Kimovca za moški zbor. Tako so tudi letos lepo in zbrano obogatili mašo na dan, ko se krščanski svet spominja trpljenja Gospodovega. Oljčno nedeljo je seveda praznovala celotna goriška Cerkev. V stolnici je oljke blagoslovil goriški nadškof, ki je tudi vodil nedeljsko cerkveno slovesnost in procesijo. GLASBENO TEKMOVANJE ALPE ADRIA MARCOSIG V KC BRATUŽ Na velikonočni ponedeljek, 5. t.m., se bo ob 9. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž pričelo 17. Mednarodno tekmovanje Alpe Adria Alfre-do in Vanda Marcosig za mlade violiniste in 7. tekmovanje za mlade čeliste. Prireditev je v več kot 13 letih dosegla visoko kakovostno raven in si pridobila u-gled med glasbenimi pedagogi in študenti. Od letošnjega leta je poimenovano po zakoncih Marcosig, ki sta bila glavna pobudnika tekmovanja. Na letošnjo prireditev se je prijavilo 138 violinistov in čelistov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Jugoslavije in drugih držav, celo iz Tajvana. Med tekmovanjem bosta tudi dva koncerta: v sredo, 7. t.m., bodo ob 20.30 oblikovali koncert, posvečen spominu zakoncev Marcosig, lanski zmagoval- ci. V nedeljo, 11. t.m., pa bo ob 17. uri zaključni nastop letošnjih nagrajencev, ki bodo naslednji teden odšli na turnejo v Benetke, Salzburg, Zagreb, Ljubljano, Celovec in Gradec. Kulturni center Bratuž postaja vse bolj kraj srečanj in kulturnih izmenjav; gotovo je ugledno tekmovanje našlo pravi prostor, v katerem se bo lahko tudi v prihodnje razvijalo v vedno pomembnejšo mednarodno prireditev. budrn TISKARNA GORICA JJI. Gregorčič 23 tel. 0481 522907 fax 0481 524447 KATOLIŠKA KNJIGARNA ■ knjige, revije ■ vse za šolo in pisarno ■ razne vrste papirja ■ sakralni predmeti, sveče ■ darila ■ plošče, kasete ■ igrače GORICA - Travnik 25, tel. 0481 531407 DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA VIRGILIO BRATINA s n e. Dolga in kvalitetna prisotnost, označujejo jo resnost, strokovnost, kompetentnost na področju trgovine. TRŽIČ - Corso del Popolo 28, tel. 0481 410674 S Ohrarna ■ zlatarna leta / 8 profesionalnost v tradiciji GORICA - Ul. Carducci 49, tel. 0481 535657 13 ČETRTEK 1. APRILA 1999 PHOTO laboratorio PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero 34170 Gorica • Ul. Locchi 2 Tel. 0481 535165 TRGOVINA JESTVIN Maraž -Škarabot Gorica, Placuta 13 IL BOTTONE Nadja Sošol velika izbira spodnjega perila, nogavic in pižam za moške in ženske GORICA-Travnik 26, tel. 0481 33587 Blagoslovljeno Veliko noč želi TRGOVINA Vteni "Kouč Velika izbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov GORICA-Raštel 23, tel.0481 33790 (sjvabbene podjetje '+iU'be. fileja 1 ★ ★ • EUDO Ristoranfe GORICA - Corso Italia 63, tel. 0481 82166, fax 0481 31658 KOMAULI S.r.l. VOŠČI VESELO VELIKO NOČ VSEM KLIENTOM GORICA - Ul. Don Bosco 169, tel. 0471 533093 SPAR Gostilna «FRANC» Pri Francetu Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah SOVODIMJE OB SOČI - Prvomajska 86, tel. 0481 882038 GOSTILNA KORŠIČ Zaprto ob torkih in sredah STEVERJAN - Sovenca 7, tel. 0481 884248 HOTEL RESTAVRACIJA NANUT Restavracija je zaprta ob sobotah in nedeljah, hotel je veuuo otipu. ŠTANDREŽ - Tržaška ulica 118, tel. 0481 20595, 0481 21168 GOSTILNA »Pri Mirotu« (Da Miro) Zaprto ob torkih S0V0DNJE OB SOČI, tel. 0481 882017 GOSTILNA VID PRIMOŽIČ pri Pavlinu Zaprto ob petkih GORICA - Drevored 20. septembra 138, tel. 0481 821 17 GOSTILNA SIRK PRI LOVCU SUBIDA - PLEŠIV0, tel. 0481 60531 GOSTILNA FRANC FODVERŠIČ GORICA - Ul. Brigata Pavia Tel. 0481 530518 GORIŠKA KRONIKA '%rattona^^Cjfost\lha 1070 - 1990 'j&evetak di Devetak Agostino & C. s.n.c. ^eiuHo- v4e*K 'l/eutt &lay&UaotfeKO-. Mapa Cepetu ut da&nec^ fraCna /Vel<6& ttAČf VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči), tel. 0481 882005 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - OGRAJE RADISLA V LEOPOLI GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481 531941 MEHANIČNI PRIBOR DANIELA PDIA GORICA - Ul. Terza Armata 183/b Tel. in fax 0481 520250 RESTAVRACIJA cfbcj/PČ ŠTEVERJAN - Klanec 23, tel. 0481 884095 Vošči svojim obiskovalcem v zamejstvu in v matični domovini blagoslovljene velikonočne praznike! Zaprto ob torkih in sredah vošči vesele velikonočne praznike SOVODNJE OB SOČI - Case sparse 77 Tel. 0481 521550, fax 0481 20969 Roman bar Roman Cotič vošči vsem blagoslovljene praznike GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan USPEH STEVERJANSKE OBČINSKE UPRAVE SLOVESNA OTVORITEV POKRAJINSKE CESTE OSLAVJE-ŠTEVERJAN MARJAN DRUFOVKA V soboto, 27. marca, je bila ob 11. uri po skoraj sedmih letih ponovno odprta pokrajinska cesta Oslavje-Stever-jan, po dolgem čakanju je bila končno popravljena in odprta cesta, ki pelje na Sovenco. Formalnost rezanja trobarv-nega traka, govor števerjan-skegažupanaCorsija in uglednih gostov ter blagoslov župnika so se vrstili, kljub nenaklonjenemu pomladanskemu deževnemu vremenu, prav na licu mesta. Oglejmo si nekaj podatkov o nastanku plazu in o tem, kako je sploh prišlo do nove ceste. Prvi plaz manjših razsežnosti se je pojavil jeseni 1992. Leta'93 seje naknadno ojačil in razširil, tako da je postalo vprašljivo popravilo ceste in je bila ogrožena sama sanacija plazu. V letih 1995-96 je občinska uprava začela pritiskati na deželo za pridobitev denarnih sredstev za dokončno izpeljavo del. Ta stalni pritisk je imel dober uspeh in prek deželnega odborništva za civilno zaščito je občina dobila eno milijardo 190 milijonov lir za sanacijo plazu in popravi- lo ceste. Konec leta '97, ko je občinska uprava dobila deželni odlok, ki ji je zagotovil nakazilo denarnih sredstev, se je začelo načrtovanje, ki gaje izpeljal inž. Alessandrini z Vidma. Potrebna so bila tudi številna dovoljenja določenih organov; glede teh je občinska u-prava hvaležna dr. Kravini, ki je natančno spremljal celoten zapleten birokratski postopek. Zahvala gre seveda tudi podjetju, ki je dokončalo zahtevna dela pred zastavljenim rokom šestih mesecev. Sam predsednik pokrajine Bran-dolin je poudaril tehnološko kakovost opravljenega dela, ki se izredno usklajuje z okoljem. Zatrdil je tudi, naj bo ta struktura zgled vsem javnim posegom, in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tej realizaciji. Omeniti je treba tudi, da so denarna sredstva, ki so bila nakazana, zadostovala in ni bilo treba dodatnih. In danes stoji obnovljena cesta pred našimi očmi. Občinska uprava se je ob izpeljavi tega mogočnega dela dogovorila s pokrajino in Briško gorsko skupnostjo tudi za čimprejšnjo rešitev situacije plazov na cesti Bukovje-Valerišče. Finančna sredstva so že zagotovljena, načrti so v celoti pripravljeni in v najkrajšem času bodo oddana dela na javni dražbi. Nekateri peš, drugi z avtomobili so se odpeljali po novi cesti v gostilno h Korsičevim, kjer so se pod streho nadaljevali posegi, ki so bili prej pod dežnikom le načeti. Občinska uprava je zasluženo dosegla uspeh in v načrtih ima še mnogo posegov, ki so neob-hodno potrebni števerjanski skupnosti. Tako naprej! NOVA STUDIJSKA SMER V GORICI FURLANSKI JEZIK NA VIDEMSKI UNIVERZI Na prestižnem sedežu videmske univerze v Gorici v palači Alvarez so v sredo, 24. marca, predstavili izjemno zanimivo novost v študijskem programu univerze. Jezikoslovna fakulteta je namreč predstavila novo študijsko smer, ki jo bo uvedla v prihodnjem letu. Ob bok že uveljavljenim smerem študija slovenščine, angleščine in nemščine bodo namreč v Gorici na visoki šoli za prevajalce u-vedli še pouk furlanskega jezika, kar vsekakor preseneča, če pomislimo, da se do današnjih dni še ni zgodilo, da bi sploh kje na akademskem nivoju poučevali furlanski jezik. "Zaveli so drugi časi, ko danes lahko rečemo Furlani o samih sebi, da smo bili in smo še pravi analfabeti, saj nas ni nihče nikjer naučil pisnega furlanskega jezika; od danes naprej pa bo vse drugače. Furlanski jezik namreč ni samo pogovorni jezik, ampak je jezik naroda, ki tu živi že stoletja. Zato pozdravljam odprtje nove študijske smeri, smeri študija furlanskega jezika! Končno tudi Furlani dobivamo možnost spoznavanja svojega jezika na najvišji možni ravni, na univerzi," je dejal rektor videmske univerze prof. Marzio Strassoldo, za katerega se je vedelo in se ve, da svojih furlanskih korenin in jezika ni nikdar skrival. Da se Furlani zavedajo važnosti te pobude na goriški univerzi, so izpričali s svojo prisotnostjo videmski župan in številni furlanski profesorji. OBVESTILA VSTAJENJSKA MAŠA bo v goriški stolnici ob 6.30. DRAGI OTROCI in šolarji, mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela vatli, da za Veliko noč prinesete vaše pobarvane pirhe v cerkev na Vrh sv. Mihaela ob 10.30. Nagrajevanje bo po slovesni sv. maši, ki bo ob 11. uri. SLOVENSKI RAZISKOVALNI inštitut in Narodna in študijska knjižnica vabita na predstavitev publikacije Zemljevid krajevnih in ledinskih imen - Goriško o-zemlje v sredo, 7. aprila, ob 20.30 v čitalnici Ljudske knjižnice Damir Feigel v Gorici, ulica dellaCroce3. V KULTURNEM domu v Gorici se nadaljuje filmska sezona Gorica kinema, ki jo organizira Ki-noatelje. Na programu so še naslednji filmi: 8. aprila španski film Tango režiserja Carlosa Sa-ure, 15. aprila neobičajni film Ve/vet Coldmine, na meji med filmom in musicalom, 29. aprila komedija Train de v/e režiserja RadaMihaileana. Predvajanje filmov je v veliki dvorani s pričetkom ob 20.45. Vstop je dovoljen s člansko izkaznico Kinoateljeja za leto 1999 (7.000 lir.) Posamezna vstopnica 8.000 lir. VGALERIJlArs v Katoliški knjigarni razstavlja Anka Krasna. Razstava je odprta do 22. aprila po urniku knjigarne. V KULTURNEM centru Bratuž razstavlja bosanski umetnik Sa-fet Zec. Razstava je odprta od pon. do sobote od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30. AGENCIJA QUARLN iz Krmina (0481 61 775) vabi na potovanje v Provanso od 10. do 18.4. in na Sicilijo od 23.4. do 2.5. DAROVI ZA CERKEV sv. Ivana: N.N. 500.000; ob jubileju zlate poroke Rozina in Peter Colja 50.000 lir. ZA CERKEV v Števerjanu: namesto cvetja na grob pokojne Valde Simčič-Pintar daruje Lilijana 100.000 lir. CILKA50.000 lir za cerkev na Sv. gori in 50.000 za slovensko Karitas. "GORIŠKO OZEMLJE" Sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta v Gorici je pripravil v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta zemljevid krajevnih in ledinskih imen Goriške. Po dvajsetih letih dobivamo torej tudi na Goriškem, kar so Tržačani za svoje ozemlje dobili že pred dvajsetimi leti, točneje leta 1978. V tistih letih so začeli z raziskavami na Goriškem Robert Petaros, Ksenija Levak in Gojmir Budal, pomagali so jim še Drago Pahor, Albin Sirk ter Stanislav Soban, medtem ko so preverjanje podatkov opravili in tudi delo končali Vlado Klemše, Robert Petaros in Aldo Rupel. Prav ti ljudje so tudi najbolj zaslužni, če je Zemljevid krajevnih in ledinskih imen Goriške sedaj med nami. Seveda bo služil predvsem zemljepis-cem in zgodovinarjem, etnologom in etnografom. Raziskovalci pa so v uvod pravilno zapisali, da bo "zemljevid služil tudi običajnemu interesentu za os-mišljanje svojega bivanja v določenem prostoru, kot je lahko rojstni kraj ali kraj priselitve." PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV MAŠA ZADUŠNICA ob drugi obletnici smrti Bogomira Špacapana MePZ Podgora bo izvajal Mašo za očeta Bogomira, ki jo je uglasbil pokojnikov sin Mirko Špacapan. Spominski govor bo imel Šaša Martelanc. Po sveti daritvi bodo nastopili: cerkveni pevski zbor Sovodnje, cerkveni pevski zbor Jamlje in Brestovica na Krasu, MoPZ Mirko Filej iz Gorice, cerkveni pevski zbor Miren, MoPZ Fantje izpod Grmade iz Devina, MePZ Rupa-Peč Cerkev sv. Justa mučenca v Podgori, nedelja, 11. aprila 1999, ob 17. uri. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje LETNI OBČNI ZBOR Ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Koncertna sezona 1998/99 NEW SWING QUARTET / saw the Ligbt Črnska duhovna pesem Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica, četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30. Predprodaja vstopnic: tel. 0481 531445 15 ČETRTEK 1. APRILA 1999 16 ČETRTEK 1. APRILA 1 999 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA KLEN SIMBOL NAŠE SAMOBITNOSTI MSGR. GUJON PRAZNUJE 90. ROJSTNI DAN ERIKA JAZBAR Samo skopo naštevanje vsega, kar je beneški duhovnik storil zato, da se slovenski živelj narodnostno ohrani na tem predelu italijanske države, bi napolnilo celo stran. Paskval Gujon predstavlja za slovenskega človeka, ki živi v Italiji, simbol kljubovanja naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, kot tak torej je bil večkrat deležen posebne pozornosti s strani tistih sodržavljanov, za katere je narodnostno mešano ozemlje motilno; zanje je torej msgr. Gujon predstavljal in še predstavlja le trn v peti. Msgr. Gujon živi namreč celih 90 let v narodnostno nelahkih razmerah; spomnimo samo, daje bil beneški Čedermac posvečen v duhovnika leta 1933. Pri maši je pridigal Dne 1. aprila 1909 se je v Bijačah, majhni vasici v občini Podbonesec v Beneški Sloveniji, rodil starosta beneški Čedermacev msgr. Paskval Gujon. V teh dneh torej praznuje visok jubilej, svoj 90. rojstni dan. gospod Anton Banchig, ki je takrat imel zadnjo uradno slovensko pridigo v Benečiji po znanem fašističnem odloku, ki je izpodrinil naš jezik iz cerkvenega življenja. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste simboliko... Od takrat torej se vije njegova strma pot duhovnega vodje v vojnem in povojnem obdobju do današnjih dni. Navadni človek bi naravno mislil, da je danes življenje \ 'im RUBRIKE SLOVENIJA veliko lažje, da so se razmere spremenile in da naša skupnost lahko končno zadiha; mislim pa, da je še marsikomu ostal v živem spominu poseg redarjev v matajursko cerkev, kjer naj bi bilo skrito nevarno orožje. Matajur... V tej župniji je Gujon duhovni vodja kar od leta 1937, pred tem je bil le nekaj let vMažerolah. Vsako nedeljo se jubilant vozi s svojim izrednim vozilom po strmih in vijugastih poteh, da bi daroval svojim vernikom mašo v Strmici, Matajurju in Gorenjem Barnasu. Maševal in pridigal je v slovenskem jeziku že v predvojnem obdobju pod pritiskom fašističnih oblasti, ko je vztrajal z učenjem osnovnih slovenskih molitev in petja; v povojnih desetletjih je napisal več posegov oz. publikacijo o zgodovini Beneške Slovenije, da bi pri svojih ljudeh odpravil tisti čut manjvrednosti, ki predstavlja posledico desetletnega pritiska na slovenskega človeka. Vse to je delal, ne meneč se za prizadevno protidelova-nje organizacije "O" oz. Gla-dia, kajti msgr. Gujon je ostal vseskozi zvest svojemu izročilu, svojim ljudem, vernikom in svoji zemlji. Pristnost, odločnost, človečnost in optimizem so lastnosti velikega beneškega Slovenca. Na mnoga leta, monsinjor Gujon! POL STOLETJA INŠTITUTA JOŽEF STEFAN V Cankarjevem domu v Ljubljani so slovesno obeležili 50-letnico ustanovitve Inštituta Jožefa Stefana, ki ga je zasnoval dr. Anton Peterlin. U-stanovitev so tedaj in pozneje povezovali s težnjo režima, da bi tudi v Jugoslaviji začeli razvijati jedrsko znanost in izdelali svojo atomsko bombo, za kar naj bi se zavzemal zlasti Boris Kidrič. Vendar je bila u-stanovitev inštituta, kot je izjavil podpredsednikSAZU dr. Robert Blinc, "kljub temu prelomno dejanje, ki je pravzaprav Slovenijo uvedlo v znan-stveno-tehnološko revolucijo. Sele tedaj smo začeli pri nas razvijati vrsto ved, ki smo jih prej poznali samo kot srednješolske predmete. Denimo fiziko, računalništvo, moderno molekularno biologijo in še kaj. Z inštitutom Jožef Stefan smo presegli prejšnje okvire znanstvenih laboratorijev na univerzi in na manjših in- štitutih, to pa je Slovenijo popeljalo v sodobni znanstveni svet. Mislim, daje bilo to podobno prelomno dejanje, kot je bilo na začetku 20. stoletja ustanavljanje slovenskih bank, zavarovalnic, trgovin in drugih dejavnosti. Zaradi tega sem prepričan, da je bila tudi ustanovitev inštituta eno tistih prelomnih dejanj, ki so utemeljila slovensko državnost." Na slovesnosti so poudari- li, da so v Inštitutu Jožef Stefan prvi v Sloveniji dobili računalnik, ki je bil eden izmed vzvodov za poznejšo ustanovitev republiškega računalniškega centra in siceršnji razvoj računalništva. Inštitut je postal osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji. Danes ima 18 raziskovalnih oddelkov, vnjem pa je zaposlenih okoli 700 sodelavcev, od katerih jih ima skoraj 270 doktorat znanosti. M. O VELIKI NOCI O Veliki noči kristjani trdimo, da je naš največji praznik, ker si smisla krščanske vere sploh ne moremo predstavljati brez vstajenja. Obenem pa vsi lahko opazujemo, kako postaja naša Velika noč vedno bolj praznik, ki mu ne dajemo nujnega notranjega pomena, zato prevečkrat samo praznik velikonočnih čokoladnih jajc, pirhov in kuhanega pršuta, morda še potice in drugih sladkarij, ki jih že itak v naši družbi, hvala Bogu, skoraj nobenemu ne manjka v vsakdanjem življenju. Letošnja Velika noč bi morala biti v naših krajih še posebno danes v razmislek vsem nam, ki živimo v bližini ameriškega vojaškega oporišča v Avianu, od koder nenehno vzletajo tehnološko vrhunsko izdelana bojna letala s svojim smrtonosnim tovorom raket in bomb, katere samo dve uri kasneje že mečejo na srbske vojaške cilje. Pa vse kaže, da nam ne bo, če lahko tako razumemo naravnost neverjetne in po svoje grozljive vesti iz Aviana, kjer se je minulo nedeljo (28. marca) zbralo ob letališču več kot deset tisoč ljudi, da bi ob lepem vremenu uživali v pogledu na vzlete bojnih letal. Kolegi državnega radia so ta pojav z veliko mero cinizma že poimenovali "vojni turizem" in sedaj bodo gotovo o tem govorili tudi v časopisju; poklicali bodo tudi ugledne sociologe, da povejo svojo. Ne vem, kaj naj rečemo, osebno pa sem prepričan, da ni potrebno biti ne vem kako učen, da vidiš v nedeljskem množičnem pikniku ob bombah v Avianu predvsem človeško duhovno mizerijo, ki pa ne vznemirja skorajda več nikogar. Kajti za duhovno mizerijo gre in gotovo za nekrščansko držo, psihiatri pa naj nam povedo, če ni zraven tudi preveč tihega uživanja ob nesreči drugega, ki je že v vsakdanjem življenju nedostojno za človeka, kaj šele, ko gre za vojne razmere! Ljudje, ki hodijo gledat vzlete bojnih letal - v nedeljo se jih je dvignilo iz Aviana preko šestdeset in so “lepo” vidna na nebu tudi v j naših krajih - gotovo v sebi ne ; čutijo velikonočnega oznanila in tudi ne sočutja do ljudi, ki v vojni trpijo. Že prej sem omenil psihiatre, ki običajno ob takih dogodkih veliko stvari razlagajo, mene pa bi zanimalo, da bi tokrat povedali naglas, kaj je tista strašna stvar v človeku, tista grozna in uničevalna, smrti zapisana sila, ki ga naravnost sili, da počne take in podobne stvari, za katere je že preprostemu človeku jasno, da so človeka nevredne. Razlage o tem, kako bi vsak človek hotel postati Ikar, in o tem, kako hodijo ljudje v A-viano samo gledat čudovita letala, so namreč zares smešne in neverjetne. Ne gre namreč za filmsko fikcijo, ne gre niti za televizijske namišljene oddaje, ne gre za računalniško igrico Top gun in podobne, "virtualne" in zato neresnične, ampak za vojno, za uničevanje, za smrt. Kaj je res postala naša družba - in v njej mi sami tudi! - tako brezčutna in smo mi že skoraj brez vsakega srca, da se ne zavedamo več tragedije vojne, da ne vemo več, kaj vojna pomeni in kaj vojna s sabo prinaša ? Gotovo je vsaka vojna in z njo vsaka smrt pravo nasprotje Veliki noči, ki nam prinaša novico o tem, da bo vsak človek JURIJ PALJK po zemeljski smrti vstal v večno življenje, da je “vstali Kristus upanje naše". In kako naj spravim sedaj skupaj nedostojno uživaštvo s steklenico piva v roki ob vzletanju bojnih letal s pretresljivo duhovnostjo Velikega tedna, s Cvetno nedeljo in simbolom miru, z oljčno vejico, ki praznično naznanja Veliki teden in Veliko noč? Jasno je, da tega ne morem storiti. Ne gre za prazen in zato predvsem viso-kodoneč pacifizem (miroljubnost) na vse pretege, katerega glavna značilnost je predvsem njegova lastnost neobvezujočega, tako draga sodržavljanom, za katere je veliki časnikar Indro Montanelli nedavno dejal, da jim je skupno le to, "da nočejo imeti težav." Že res, da je vojna daleč, kot si radi ponavljamo, a je obenem tudi res, da je blizu, vsem nam je zelo blizu, bolj blizu, kot smo si sami pripravljeni priznati. Ko bomo na Veliki petek šli v cerkev in bomo razmišljali o Kristusovi in naši vsakodnevni poti na Kalvarijo svojega življenja, se spomnimo trpljenja ljudi v vojni vihri, tako tistih na Kosovu kot tistih v Srbiji. Ko bomo šli k Vstajenju, pomislimo na vse reveže, ki bežijo pred vojno, ki bodo morda končali zemeljsko pot v njej, pomislimo na vse trpljenje, ki te ljudi enači s trpljenjem Križanega. Tako bo naša letošnja Velika noč dobila globlji smisel, ki ga mora imeti, ker bi sicer postala še en od naše potrošniške daj-dam družbe izpraznjen praznik! FILM FILM FILM FILM FILM V LERU MARA CERNIC Pred kratkim je v Portorožu potekal 2. festival slovenskega filma. Absolutni zmagovalec festivala (prejel je celo vrsto nagrad, med temi tudi nagradi za najboljši film in najboljšega igralca) je bil film-pr-venec V leru režiserja Janeza Burgerja. To je preprost in o-čarljiv film. Portoroško publiko, predvsem mlade, je osvojil s svojo “trpko" resničnostjo in neposrednostjo, kot so o njem napisali. Sama pa filma ne bi označila za trpkega, temveč za zelo realnega, kakršno je vsakdanje življenje. V filmu je vse mlado: mlad je režiser, mladi igralci, mlada publika, ki je filmu podelila nagrado občinstva. Skrivnost uspeha filma pa je v tem, da je zadovoljil vse. Igralci so igrali same sebe in so bili odlični. Mladi gledalci so se v prikazanih situacijah prepoznavali, starejši pa se spominjali, da so tudi sami nekoč bili prav taki. Vsebina je preprosta: Dizi živi-stanuje v študentskem domu, sploh ne hodi domov. Zanemarjen je, kadi, druži se s prijatelji in popiva. Malo mu je mar za vse, kar ga obdaja. Nekje ima tudi punco, s katero se zelo malo srečujeta. Pravzaprav životari; takemu primeru pravijo mladi ameba. Dizi je torej totalna ameba. V njem se lahko spoznajo vse amebe, tudi tiste med nami, čeprav ne verjamem, da bodo šle gledat film. V njem se spozna tudi mlad človek v tisti dobi svojega življenja, ko je zmeden, ko ne ve, kaj bi, ko "životari" v duhovnem smislu. Tudi med nami je kar nekaj takih ljudi. Dizi životari in čaka. Na kaj čaka, še sam ne ve. Prav tako duševno stisko lahko čuti tudi navaden, vsakdanji mlad člo- vek, ki študira ali dela. Ključni trenutek filma je Markov prihod v Dizijevo sobo. Marko je bruc. Vpisan je v prvi letnik j univerze. Dizi ga takoj označi za naivnega in neizkušenega. Marko si pa želi človeške bližine in skuša z Dizijem vzpostaviti odnos. Zaradi malega dejanja Markove dobrohotnosti se naš junak zmede: kaj je zdaj to? Zakaj je ta z menoj prijazen ? Dizi doživi pravi šok, ko se v njuno sobo vseli še Ana, noseče Markovo dekle. Dizijev svet se prevrne. Ana in Marko ga vključita v svoje preprosto življenje: imata se rada in ju skrbi zaradi otroka, ker sta oba študenta. Dizi postane pologama član te svojevrstne družinice, za Marka in Ano postane pomemben in prav tako onadva zanj. Ana ni edini ženski lik. V Dizijevem življenju se giblje tudi Katja, njegova punca. Ana in Katja sta si med seboj zelo različni, v bistvu pasta si ženska lika enaka. Vsaka punca si namreč želi čudovito ljubezensko zgodbo, hkrati pa je tudi dovolj trezna, da stvar uo-kviri v prave razsežnosti: bolj realistično si želi fanta, ki bi jo iskreno ljubil, in razmerje, ki je perspektivno, trajno, ne pa trenutno, puhlo. Tako v filmu Katja zapusti Dizija, čeprav je nanj še vedno navezana: “ne more" pa naprej brez konkretnosti, brez izbir v dvoje. Zato odklanja odnos, v katerem ni trdnosti in najmanjše skrbi za prihodnost. Kot se za tovrstno zgodbo spodobi, nima pravega konca. Vsakdo siga lahko izmisli ali pa si v mislih predstavlja nadaljevanje - drugo zgodbo o nas mladih. Prav vsakgleda-lec lahko torej najde V leru svojo dimenzijo in izkušnjo. IDRIJSKO ŽIVO SREBRO NA ZNAMKI Pošta Slovenije je nedavno izdala priložnostno poštno znamko o cinaharitu oz f\-vem srebru iz Idrije. V spremnem besedilu, ki gaje pripravil geolog Uroš Herlec, je o živem srebru zapisano, "da se cinabarit in samorodno živo srebro, ki sta edina vira živega srebra, uporabljata le še v zelo omejenem obsegu. Ugotovili so namreč škodljivosti te surovine, ki jo sicer uporabljajo tudi pri izdelavi zalivk o zobozdravstvu. Območje nekdanjega rudišča v Idriji je dolgo okrog 1500 m in široko od 300 do 600 m. V globino sega do 450 m. Odprtih je bilo okrog 120 km rovov na petnajstih obzorjih. Najbližje je bilo okrog 30 m pod gladino morja. Samorodno živo srebro so v Idriji naključno od-krili leta 1490. V petstoletni zgodovini izkoriščanja rudnika je bilo odkopanih 12.757 milijonov ton rude. Od tega je bilo živega srebra 144.828 ton ali okrog 13% vse dosedanje svetovne proizvodnje, kar postavlja idrijski rudnik na drugo mesto takoj za španskim Almadenom. Zaradi zmanjšane uporabe živega srebra in padca cen na svetovnem trgu so ga začeli leta 1988 postopoma zapirati. Petstoletno rudarjenje je omogočilo razcvet rudarskega mesta Idrije." -------M. OBVESTILO KULTURNI DOM Nova Gorica: Klavirska šola prof. Sijavuša Gadžijeva. V petek, 9. aprila, ob 20. uri bodo nastopali v veliki dvorani Kulturnega doma učenci prof. Gadžijeva Glasbene šole Nove Gorica, SCGV E. Komel Gorica, Glasbene šole Koper in Srednje glasbene šole Zagreb. V LJUBLJANI PROTEST SRBSKIH SKUPNOSTI Srbi, ki živijo v Sloveniji ter delujejo v društvih po vsej državi, so v torek, 30. marca, organizirali protestni shod v Ljubljani. Udeležili so se verskega obreda v pravoslavni cerkvi, pred njim in pozneje pa vzklikali gesla proti ZDA, zvezi NATO in tudi zoper Slovenijo, ki podpira poseg mednarodne skupnosti v Jugoslaviji. Največ je bilo vzklikov 1 Kosovo je Srbija" in "Jugoslavija, Jugoslavija". Demonstranti so nosili tudi transparente in napise proti NATU, ZDA in predsedniku Clintonu. S tem so prekršili obljubo, da bo protestni shod miren, in zagotovilo, da udeleženci ne bodo nosili nobenih napisov. Srbi - vseh je bilo od 3 do 5 tisoč - so od pravoslavne cerkve šli v sprevodu in s prižganimi svečami v rokah pred zgradbo ameriškega veleposlaništva in tam močno vzklikali proti ZDA. Diplomatsko predstavništvo pa je bilo dobro zastraženo, saj so ga varovali pripadniki posebne enote slovenske policije, nad demonstranti pa so ves čas bdeli tudi policisti na konjih. V parlamentu so nekateri poslanci spraševali, zakaj je vlada dovolila protestni shod v podporo Srbiji in Jugoslaviji, ki sta ob osamosvajanju povzročili veliko gorja tudi Sloveniji. Državni sekretar v notranjem ministrstvu Slavko Debelak je v odgovoru dejal, da demonstracija Srbov ni pomenila nevarnosti za javni red in mir. Značilen primer, ki kaže, daje poseg NATA razdelil tudi dijake, se je prejšnji torek zgodil v Idriji. Med obiskom v t.i. turističnem rudniku so otroci srbskih oz. albanskih staršev iz neke srednje šole v Ljubljani začeli prepevati srbske oz. albanske domoljubne pesmi ter se med seboj začeli zmerjati. Učitelji, njihovi spremljevalci, so zaplet rešili tako, da so dijake odpeljali iz rudnika in jim nato na prostem dali odmor. ----------M. STALIŠČA DO POSEGA NATA V JUGOSLAVIJI IZDELAN DRŽAVNI PROGRAM ZA PREVZEM PRAVNEGA REDA EU MARJAN DROBEŽ Odmevi na oborožen poseg NATA v Jugoslaviji so zasenčili vse druge dogodke v Sloveniji, ocene o njem pa so v državnem zboru, vladi, v Političnih strankah in tudi v t-i. navadni javnosti enake. V državi namreč, da je bil napad odgovor na tisto vrsto nasilja, ki je nastalo zaradi nacionalistične politike beograjskega režima Slobodana Miloševiča. Slovenija je letalom NATA dala na voljo svoj zračni prostor za polete, ista letala pa bi v primeru potrebe lahko tudi pristajala na letališčih v Brniku in Mariboru. Predsednik ZDA Bill Clinton je predsednika države in vlade, Milana Kučana in Janeza Drnovška, v ločenih poslanicah, ki jih je naslovljencema izročila ameriška veleposlanica v Sloveniji Nancy Halliday Ely-Raphel, seznanila z vzroki oboroženega napada. Generalni sekretar NATA Javier Solana pa je Sloveniji kot članici Partnerstva za mir (to je nekakšna vzporedna organizacija NATA) dal zagotovila, "da bo zveza NATO Slovenijo ob morebitni nevarnosti obravnavala kot državo zaveznico". O napadu NATA so razpravljali na izrednem zasedanju parlamenta, sestala pa sta se tudi vlada in Svet za nacionalno varnost. Sprejeli so razne ukrepe za varnost države, njenih ustanov, infrastrukture in seveda državljanov. Okrepljeno je bilo varovanje državne meje z Madžarsko in Hr-vaško. Novi notranji minister Borut Šuklje je izdal odločbo o vpoklicu določenega števila pomožnih policistov. Vsi vitalni deli države so v novih razmerah bolj zavarovani, kot pa so bili prej. Ministrstvo za zunanje zadeve je tudi sklenilo, da bodo začasno prenehali iz- dajati vizume za potnike iz Jugoslavije. Svet za nacionalno varnost je državljane pozval, naj ne nasedajo morebitnim provokacijam in raznim grožnjam neznancev. Le-teh pa je bilo veliko, zlasti proti ljudem albanske narodnosti. V Šempetru pri Gorici je neznanec zažgal tri stojnice za prodajo sadja in zelenjave v lasti nekega Albanca. V Ljubljani pa so v sredo, 24. marca, policisti že po nekaj urah izsledili nekega državljana Bosne in Hercegovine, ki je istega večera državni televiziji po telefonu zagrozil, "da bodo v Ljubljani objekti in hiše leteli v zrak". Seveda pa je tudi v Sloveniji javnost zaskrbljena zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov in spričo posledic, ki bi lahko nastale z nadaljnjim zaostrovanjem razmer. Kot je predsednik Milan Kučan dejal na trboveljskem radiu, so tudi na seji sveta za nacionalno varnost ugotovili, "da bi Slovenija lahko bila cilj posrednega maščevanja ali vsaj nejevolje". POGLAVITNA CILJA: ČLANSTVO V EU IN NATU Slovenski parlament je v svojem glasilu Poročevalec objavil Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002. To je zelo podrobno in natančno izdelan dokument, ki obsega skupaj kar 757 strani v omenjenem glasilu ter razčlenjuje naloge in obveznosti na vseh področjih delovanja slovenske države. V Poročevalcu je poudarjeno, 'da je glavni cilj državnega programa pripravljenost republike Slovenije na polnopravno članstvo v EU do konca leta 2002, ne glede na to, kdaj bo do članstva dejansko prišlo". Tudi če upoštevamo, da je parlament v zadnjih mesecih sprejel več pomembnih zakonov, ki jih je zahtevala tudi EU, zaradi česar naj bi bilo njeno prihodnje poročilo za Slovenijo ugodnejše, kot pa je bilo tisto, sprejeto ob koncu lanskega leta, se zdi težko verjetno oz. skoraj nemogoče, da bodo državni zbor, vlada in drugi organi na raznih ravneh do konca leta 2002 lahko izpolnili vse obveznosti iz državnega programa. Potrebno bi bilo namreč spremeniti oz. sprejeti kar 200 zakonov, štiri nacionalne programe, eno resolucijo, eno strategijo in eno pobudo za sklenitev večstranskega sporazuma. Države članice EU bodo sicer nudile razne oblike strokovne in druge pomoči, vendar bo izvedba državnega programa predvsem naloga Slovenije. Državni zbor je pri sprejemanju ■ zakonov, ki bi bili usklajeni s pravnim redom EU, že zdaj v velikem zaostanku, na kar med obiski in pogovori vslo-venski državi opozarjajo tudi odgovorni funkcionarji EU. Za politične stranke je boj za prestiž in pristranske cilje pogosto pomembnejši od izvajanja sicer dogovorjene politike do velike evropske povezave. Ob tem navajamo, dav Sloveniji še zmeraj velja okoli petdeset zakonov nekdanje Jugoslavije. Slovenija si močno prizadeva, da bi bila čimprej spre-j jeta tudi v zvezo NATO. Morda bo nov položaj, ki je nastal ob napadu te organizacije na Zvezno republiko Jugoslavijo, ugodno vplival na ta pričakovanja. Slovenija seje namreč ob tej sicer dramatični prilo-: žnosti potrdila kot zaveznica ZDA, česar v NATU gotovo niso spregledali. O vlogi Slovenije v NATU pa bodo odločali tudi na slovesnosti ob 50-let-nici ustanovitve te organizacije, ki bo aprila v ZDA. NADALJEVANKA NI VEČJEGA ZANIMANJA TUJCEV ZA NAKUP NEPREMIČNIN Kljub temu da pridružitve-ni sporazum med Slovenijo in EU, z ugodnostmi za tujce pri njihovem morebitnem nakupu nepremičnin, že velja, ni večjega zanimanja za nakup zemljišč, gozdov, zgradb, stanovanj ali poslovnih prostorov. Po mnenju poznavalcev trga nepremičnin se posamezni interesenti iz tujine šele seznanjajo s predpisi in si ogledujejo nepremičnine, s postopki pa bodo nemara začeli pozneje. Na ministrstvu za pravosodje so povedali, da še niso izdali nobene odločbe o obstoju vzajemnosti, kar je eden od pogojev, ki ga mora izpolniti tujec, če hoče postati lastnik hiše, stanovanja ali zemljišča v Sloveniji. Obstoj vzajemnosti pomeni, da bi moralna primer italijanski državljan, ki bi rad kupil neko nepremičnino v Sloveniji, uradno dokazati, da tudi Italija omogoča (dovoljuje) slovenskemu državljanu, da kupi npr. hišo, stanovanje, lokal ali drugo nepremičnino v tej sosednji državi. --------M. ZARADI ZLORAB KMALU NOV POTNI LIST Nadaljujejo se primeri zlorabljanja slovenskih potnih listov, ki omogočajo vstop brez vizuma v 76 držav, med katerimi so članice EU, ZDA in Kanada. Imetniki imajo velike težave, če potni list izgubijo ali pa jim je ukraden, kar se pogosto dogaja. V takih primerih je treba dokazati, da je bil potni list zlorabljen oz. izgubljen, dokument preklicati in uradno zaprositi za izdajo novega. Sloveniji so iz držav članic EU doslej poslali okoli 2000 ponarejenih ali izgubljenih potnih listin. Pri ponaredkih je šlo zlasti za zamenjavo slik. Slovenski potni list naj bi bil zanimiv za prebivalce iz držav nekdanje Jugoslavije in za ilegalne prebežnike. Cena potnega lista na črnem trgu znaša od 30.000 pa do kar do 190.000 tolarjev. Spričo teh zlorab in problemov bodo v Sloveniji kmalu začeli izdajati nove potne liste, pri čemer se bo Slovenija uskladila z merili in sistemom, ki veljajo v državah članicah EU. Bistvena novost v novem potnem listu bo ta, da fotografije v dokument ne bodo več lepljene, ampak lasersko gravirane, kar pomeni bistveno boljšo zaščito in manjšo možnost zlorab. Pripravljajo tudi osnutek novega vizuma za tujce, ki bo omogočal lažjo kontrolo na vseh vstopih v Slovenijo. --------M. KOPRSKE OBČINSKE ZDRAHE MILAN GREGORIČ Sredi marca letos je skupina koprskih občinskih funkcionarjev poslala pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice zaradi podaljšanja mandata dosedanjim občinskim organom oz. zaradi enoletne preložitve novih volitev s strani ustavnega sodišča, kar naj bi občane Kopra "oropalo pravice do volitev". Teza, ki jo bo težko dokazati, saj so bile volitve samo preložene do reorganizacije občine skladno z ustavo. Hkrati je 35 poslancev (iz ZLSD, LDS in De-SUS-a) na čelu z Aurelijem Jurijem vložilo v parlamentarno zakonski predlog, po katerem naj bi se v občini Koper takoj razpisale redne upravne volitve (kljub nasprotni razsodbi ustavnega sodišča) ter sedanjim organom podaljšal mandat najdlje do 30. junija 1999. S takojšnjim razpisom volitev bi nekako izvotli- li oz. izničili razsodbo ustavnega sodišča in dodatno zapletli postopek reorganizacije koprske občine. S tem bi na neki način tudi vrnili udarec ustavnemu sodišču, zaradi katerega so morali koprski občinski oblastniki požreti hudo politično klofuto. Merje- SLOVESNOST PET LET TV PRIMORKA V soboto, 27. marca, je bila v novogoriškem Primorskem dramskem gledališču slovesnost ob peti obletnici ustanovitve in uspešnega delovanja TV Primorka, ki je v tem obdobju postala območna televizijska postaja z največ gledalci v Sloveniji. Ustanovil jo je nekdanji snemalec nacionalne TV Anton Vencelj, njen program pa skrbno pripravlja ekipa časnikarjev, tehnikov, snemalcev in drugih sodelavcev. TV Primorko je videti po vsej Goriški, na Krasu in tja do Slovenske Istre, precej gledalcev ima tudi med Slovenci čez mejo v Gorici in drugod na Goriškem. Ta TV bo svojo gledanost kmalu razširila tudi v Beneško Slovenijo. Naj poudarimo, da ima TV Primorka tudi redno tedensko oddajo o Slovencih na italijanskem delu Goriške z naslovom Med Sočo in Nadižo. Na slovesnosti ob jubileju TV Primorka sta spregovorila svetovalka mestne občine Nova Gorica Alenka Saksida in novogoriški župan Črtomir Špacapan. Med gosti na proslavi so bili tudi župani številnih primorskih občin, poslanci iz Primorske v slovenskem državnem zboru, podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik ter minister za pravosodje Tomaž Marušič. nje moči med ustavnim sodiščem na eni in koprskimi občinskimi oblastmi ter strankami kontinuitete, ki jim stojijo za hrbtom, na drugi strani, se tako nadaljuje. Po drugi strani pa je v začetku marca vladna služba za lokalno samoupravo vložila dopolnilni zakonski predlogo ustanovitvi treh dodatnih podeželskih občin na Koprskem (Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige). S tem predlogom pa je za nekaj dni prehitela predstavnike Civilne iniciative, ki so na svojem razširjenem sestanku v Marezigah (5. marca) ob prisotnosti predstavnika vladne službe predlagali formulo 6+1, to je šest manjših podeželskih občin (Ankaran-Hrvatini, Dekani, Šmarje, Marezige, Gračišče) in mestno občino Koper. Sprejeli so tudi sklep, naj vladna služba v najkrajšem času pripravi izračun financiranja novih občin (simulacijo proračuna) ter se naj na sedežih Krajevnih skupnosti, ki so kandidati za nove občine, or-] ganizira posvet z občani. Svetovalca mestne občine Jože Horvat in Pino Klabjan pa bosta predlagala v koprskem občinskem svetu odprtje razstave o razdelitvi mestne občine Koper. Na kar naj bi se pripravil predlog o ozemeljski organiziranosti novih občin. Nadaljevanka gre torej novim zapletom naproti in njen konec še ni povsem jasen. Predlog vladne službe za tri nove podeželske občine je bil po mnenju udeležencev sestanka v Marezigah izdelan preveč kabinetsko. Upošteval \ je predvsem zakonske kriterije o oblikovanju občin (optimalno število prebivalstva itn.), premalo pa argumente prostora, identifikacije, tradicije ipd. Predlog za šest novih občin pa predstavlja veliko drobitev in ne ustreza povsem zakonskim zahtevam za oblikovanje občin. V takih pogojih bi bila potrebna strpno vnaprejšnje usklajevanje stališč vseh odločujočih dejavnikov ter čimbolj enotna predstavitev predloga ljudem na podeželju, da bi tako odpravili zbeganost ob vsem tem protislovnem dogajanju, ki jo podžiga še zlasti hujskaško navijanje lokalnih občil proti drobitvi na male občine. Vendar za tak preudaren in tehten pristop zaenkrat ni nobenih pogojev tako zaradi razhajanja med vladno službo in Civilno pobudo in predvsem zaradi še vedno prisotne obstrukcije koprskih občinskih oblasti, ki poskušajo, ob podpori svojih političnih botrov, na kakršenkoli način izvotliti oz. izničiti razsodbo ustavnega sodišča. Vendar, čeprav o-staja izid merjenja moči še ne-; jasen, gibanja za samostojne občine na koprskem podeželju ne bo verjetno mogel zadušiti ni hče več i n je samo vprašanje časa, kdaj bodo nastale in koliko jih bo. 17 ČETRTEK 1. APRILA 1 999 TRETJI DEL UČBENIKA PRAVA IN EKONOMIJE MARIJAN BAJC Pred kratkim je prišel iz tiskarne slovenski prevod še tretjega dela učbenika za pravo in ekonomijo, ki je namenjen petemu razredu poklicnih zavodov za trgovske storitve v okviru ekonomsko-pod-jetniške smeri. Avtor tudi tega dela je Emanuele Ferrari, prevajalka pa je tokrat samo prof. Violeta Rosanda, ki je prva dva dela - izšla sta leta 1997 -prevedla skupaj s prof. Silvano Hvalič. Podobno kot prva dva delaje tudi III. del razdeljen na učne sklope, v katerih je, glede na potrebe dijakov, mogoče oblikovati učne enote. Vsebinsko se učbenik deli na tri dele: prvi je namenjen pravu, drugi ekonomiji, tretji pa obsega posebne študijske pripomočke. Učbenik je didaktično dobro zasnovan. Vsak učni sklop obsega vrsto izčrpno podanih poglavij, z ustreznimi povzetki pojmov, praktičnimi primeri in dokumenti. Poleg tega prinaša tudi številne vaje za preverjanje znanja. Pravu so namenjeni trije učni sklopi, v katerih so ob- ravnavane posamezne tipične pogodbe, nove pogodbene oblike, se pravi netipične ali neimenovane pogodbe, ter vrednostni papirji. Naslovi učnih sklopov, namenjenih ekonomiji, pa so naslednji: Banke in borze vrednostnih papirjev, Italija in svet, Gospodarski razvoj, Gospodarske težnje, Tehnologija in okolje. Tretji del knjige, ki je namenjen dopolnilnim študijskim pripomočkom, prinaša bogat slovar strokovnih izrazov, delovne liste za preverjanje znanja in pomožne delovne liste. Prevod je natančen in skrben. Prevajalka upošteva najnovejše slovensko pravno in ekonomsko strokovno izrazoslovje. Razne zapletene italijanske formulacije je prevajalki uspelo podati v tekoči slovenščini. V teh treh učbenikih imamo tako zbranega izredno veliko strokovnega izrazja, predvsem iz civilnega in trgovskega prava ter iz politične ekonomije. Na razpolago je sicer dijakom in učnemu osebju, prav pa lahko pride vsem tistim, ki se v našem prostoru tako ali drugače u-kvarjajo s slovenskimi strokovnimi izrazi. USTANOVNI OBČNI ZBOR DEŽELNE KMEČKE ZVEZE dr. Mario Gregorič, sledila je znih členov, kar je opravil taj-nato predstavitev novega sta- J nik Edi Bukavec. Deželna KZ tuta in obrazložitev posame- je na osnovi tega statuta fe- KMETIJSKI NASVETI NEPREMIČNINSKE POGODBE MED ZAKONCEMA IN NJIHOVO OBDAVČENJE TOKRAT NEKAJ VEČ O ZEMLJI Narava se obuja. Letošnja zima je bila sorazmerno dolga in temperature so le postopoma naraščale, tako da ni bilo kakih pretirano velikih skokov, kar bi rastlinam povzročalo škodljive temperaturne šoke. To pa pomeni, da lahko še postorimo nekaj tistih del, ki bi jih bili sicer že zamudili. Tokrat pa naj nekaj več pozornosti posvetimo zemlji oz. vrtnim tlom. ITALIJANSKO PRAVO DAMJAN HLEDE 26. člen zakona št. 131/ 86, ki urejuje registrski davek, določa absolutno domnevo darilnosti za tiste prenose nepremičnin od enega na drugega zakonca oz. med sorodniki v ravni črti v vsakem primeru, ko je celotni znesek vseh davkov, ki bi težili nedarilni prenos (npr. kupoprodajni), nižji od tistega, ki bi bremenil isti prenos, ko bi bil izveden z darilno pogodbo. Načelo ne velja za menjalne pogodbe, a le dokler ni pokrit nižji znesek zamenjanih vrednosti, za izenačenja v sklopu delilnih pogodb in za prodaje v javnih dražbah. Domnevo opravičuje nevarnost izigtave davčnega zakona med osebami, ki jih združujejo tesne sorodstvene vezi. Stranke bi namreč brez te domneve lahko preprosto izbirale med naslavljanjem pogodbe kot kupoprodaje ali kot darila z izključnim ozirom na to, kar se v posameznem slučaju z davčnega vidika izplača, in sicer ne glede na to, ali je med njima prišlo do neformalnega denarnega izplačila ali ne (kar se vsekakor ponavadi dogaja). Absolutnost domneve obstaja v nedopustnosti nasprot- nega dokaza, kar pomeni, da v prisotnosti zgoraj navedenih pogojev, stranke ne morejo dokazati, da vsemu navkljub ni šlo za darilno pogodbo, ampak so v vsakem primeru vezane na načelo prevlade davčnega izračuna. Praksa kasacijskega sodišča pa je s tem v zvezi enotna v stališču, da so učinki omenjene domneve zgolj davčne narave, kar pomeni, da bo v prisotnosti pogojev za operativnost domneve pogodba ostala s civilnopravnega vidika še vedno npr. kupoprodaja, le da bo obdavčena tako, kot da bi šlo za darilno pogodbo. To je zelo pomembno, če pomislimo na posledice, ki jih imajo darilne pogodbe na dedovalna pravila. Povedati je treba, da je z davčnega vidika ponavadi vsekakor manj obremenjena darilna pogodba, saj je - med zakoncema in med sorodniki v ravni črti - prosta od davka na dedovanje vse do vredno-! sti 250 milijonov lir, registrski davek je v fiksni meri, Invim pa se nekako kompenzira z davkom na dedovanje. Poleg tega je nujen še hipotekarni in katastrski davek. Kupoprodaja pa je v različnih primerih različno obdavčena z registr- I skim davkom (4, 8 ali 15 %), V četrtek, 25. marca, je bil za slovensko kmetijstvo v Furlaniji-Julijski krajini pomemben dan: v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je bil namreč ustanovni občni zbor deželne Kmečke zveze (na sliki). . Že vrsto let je ta kmečka stanovska organizacija na Tržaškem težila po tem, da bi povezali slovenske kmetovalce s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Pred nekaj leti so poživili delovanje v Gorici, kjer je KZ sicer že imela dolgoletno tradicijo, v zadnjem letu pa so vzpostavili tesnejše stike z nekaterimi kmeti v Benečiji. Ustvarili so se tako pogoji za povezavo teh treh stvarnosti, ki so po svoje zelo različne, imajo pa tudi marsikaj skupnega. Ustanovni občni zbor sta uvedla pokrajinski predsednik za Tržaško Alojz Debeliš in predsednik za Goriško Ivan Humar, ki sta ugotavljala, da pomeni ustanovitev zveze na deželni ravni zgodovinski dogodek, ki pa bo lahko dosegel svojo dopolnitev, ko bodo dozoreli pogoji za ustanovitev pokrajinske zveze v videmski pokrajini. Za predsednika ustanovnega občnega zbora je bil izvoljen poleg tega pa jo bremenijo še Invim ter hipotekarni in katastrski davek. To vsekakor ne izključuje, da se v števijnih primerih tudi kupoprodaja lahko izkaže za davčno manj obremenjujočo. Ravno v teh slučajih pa nastopi absolutna davčna domneva, o kateri teče beseda. V primeru, ko stranki naslovita pogodbo kot kupoprodajo, medtem ko gre v resnici za darilo, ker ni prišlo do nobenega protiplačila, smo s civilnopravnega vidika v območju simulirane pogodbe (členi 1414 -141 7 civilnega zakonika), kar pomeni, da med strankama velja pogodba, ki sta jo resnično hoteli skleniti, ne pa tista, ki sta jo formalno sklenili, a to le v primeru, ko so bila pri slednji spoštovana pravila formalne in vsebinske narave, ki so potrebna za veljavnost prve - resnično hotene - pogodbe. V tem primeru torej lahko pride do tega, da davčna domneva povzroči obdavčenje pogodbe, kot če bi bila darilna, istočasno pa se s civilno-pravnega vidika pogodba tudi v resnici preimenuje v darilno. ---------- DALJE Ko se ukvarjamo z vrtom, se moramo zavedati, da je zemlja zelo pomemben dejavnik za uspešno vrtnarjenje. V zemlji so hranila, ki so vezana v organskih molekulah gnoja ali komposta oz. v obliki različnih soli, ko pride do mineralizacije organskih gnojil ali do prisotnosti rudninskih gnojil. V vrhnji plasti zemlje pa so prisotne tudi najrazličnejše drobnoživke, razne žuželke in ličinke, bubice in deževniki. Dobra rodovitna zemlja je torej vsaj v vrhnjih plasteh živa. Strukturo tal pa sestavljajo, glede na okolje, še glina, pesek, melj in prod, seveda v različnih razmerjih. Ti neorganski deli pa se vežejo na organske in skupaj ustvarjajo pogoje za rast rastlin. Če so tla bogata z organskimi snovmi, to je če so bila bogato pognojena in obogatena z gnojem ali kompostom, so tla bolj rahla in zračna, bolj mrvičasta, se pravi da so talni skupki bolj okrogli. Ko so tla glinasta, pa so ti skupki ploščati in zato niso zračni, zemlja učinkuje bolj težko. Rastline črpajo torej hranilne snovi iz tal. Primerno razmerje med posameznimi elementi je važno za pravo spre- jemanje hranil. Včasih prav zaradi nesorazmerja rastline propadajo. Najbolj očiten je npr. primer železove kloroze. Na apnenih tleh se namreč železo veže na apno in rastline ne morejo sprejeti dovolj železa. Kalcij ovira tudi sprejem fosfora, težko dostopen je tudi bor. To so opazili še zlasti vinogradniki, ki so nasadili nove vinograde na zemlji, ki so jo bili navozili iz dolin, in niso poskrbeli za zadostno založno gnojenje z zrelim gnojem ali drugačnim organskim gnojilom. V takih primerih je nujno, da te površine pred posaditvijo trajnega nasada posejemo s kako poljščino, ki jo bomo nato zaorali in na ta način obogatili zemljo z nekaj organske snovi. Strokazato priporoča analizo tal pred zasaditvijo trajnih nasadov, saj je potrebno ugotoviti predvsem razmerja med elementi. Pomembno vlogo ima tudi pH faktor, to je kislost tal. Vsaka raztopina ima določeno kislost ali bazičnost, čista voda pa je nevtralna. Na kislost tal zelo neposredno vpliva kalcij. Apnenčasta zemlja, dolomit in kamninske moke, kalcevit in kalcijev oksid zmanjšujejo kislost tal. Z gnojili, ki vsebujejo deracija avtonomnih enotnih demokratičnih stanovskih združenj in ima svoj sedež v Trstu ter deluje na celotnem območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Cilji, ki si jih postavlja, so seveda globalni. Saj želijo izboljšati pogoje za kmetovalce v vseh treh pokrajinah. Obenem bo Deželna kmečka zveza skrbela tudi za tesnejše stike z ustanovami in posamezniki iz republike Slovenije tako na strokovnem in poklicnem kot na gospodarsko družbenem področju. Za predsednika Deželne kmečke zveze je bil izvoljen Alojz Debeliš, izvoljena sta bila tudi oba podpredsednika: Ivan Humar bo zastopal Goriško, Michele Tomasetig videmsko pokrajino. kalcij, gnojimo jeseni, ko so pridelki pospravljeni, saj v dobi rasti lahko pride do zastoja zaradi nenadne reakcije v tleh. Zato tla apnimo približno mesec dni pred gnojenjem z ostalimi gnojili. V nevtralni, rahlo kisli in rahlo bazični zemlji je sprejem najboljši Vedeti moramo, da rast pospešuje dušik, ki pa ga dež hitro izpere iz tal. Z njim gnojimo v času rasti. Sadnemu drevju in okrasnim rastlinam dodajamo dušikova gnojila ob koncu zime in še nekajkrat v manjših količinah do srede junija. Če je razvoj rastlin lep, ni potrebno dognojevanje. Če smo jeseni ali pozimi pognojili s hlevskim gnojem ali kakovostnim kompostom, dušično dognojevanje ni potrebno. Fosfor je potreben za cvetenje in nastanek ter zorenje plodov. V kislih in močno apnenčastih tleh je skorajda nedostopen. Vendar pa ga voda ne izpira in se le počasi pomika v spodnje plasti zemlje. S fosforjem, ki ga v največjem odstotku dobimo v kostnih mokah, gnojimo jeseni ali spomladi ob obdelavi tal. Kalij je pomembno hranilo, ki vpliva na cvetenje in sploh na odpornost in vzdržljivost rastlin. Veliko ga je v težkih, glinastih tleh, a je rastlinam težko dostopen, ker je premočno vezan. Zato se na taki zemlji poslužujemo zelenega gnojenja. S podorninami izboljšujemo dostopnost kalija rastlinam, ker ga je veliko v zelenih delih rastlin. Tudi magnezij je pomembno hranilo, ker vpliva na tvorbo listnega zelenila in je sestavni del klorofila. V primeru pomanjkanja magnezija, si pomagamo s škropljenjem listja s pripravki na osnovi magnezijevega oksida. Imenovati pa moramo vsaj še bor in železo, saj sta oba nujno potrebna za lepo in zdravo rast rastlin. SL0VENSK0G0SP0DARSK0ZDRl™E vošči svojim članom, njihovim družinam in vsem prijateljem vesele velikonočne praznike! GOSERVIS d.o.o.-s.r.l. GORICA - Ul. Roma 20, tel. 0481 537386-537020 GOSPODARSTVO LOV NA "DAVČNE RAJE" Med posledice ekonomske globalizacije lahko prištejemo tudi veliko lahkoto, s katero se morejo ljudje in njihova bogastva premikati iz kraja v kraj, iz države v državo. Včasih se z njimi premaknejo tudi proizvajalni procesi, največkrat pa gre za zgolj simulirano delokalizacijo, ki teži po vzpostavitvi davčnega bivališča v krajih, kjer je davčni pritisk zelo nizek ali celo odsoten. Z zakonom št. 448/98, povezanim s finančnim manevrom za leto 1999, je italijanska država uvedla specifično normo, s katero začenja oz. pospešuje boj proti t.i. davčnim rajem, v zvezi z davkom na fizične osebe. Kadar fizična oseba prenese svoje anagraf-sko bivališče v tujino, jo ana-grafski uradi izbrišejo iz seznama bivajočih oseb matične knjige in jo prepišejo v poseben seznam Italijanov, ki prebivajo v tujini (Aire). Z omenjenim zakonom je bila uvedena preprosta domneva, po kateri se imajo za bivajoče, razen nasprotnega dokaza, vsi Italijani, ki šobili izbrisani iz seznama bivajočih oseb in so se preselili v države s privilegiranim davčnim režimom. To pomeni, da lahko davčrva uprava obdavči vse dohodke, ki so jih omenjene osebe, bivajoče v davčnih rajih, proizvedle kjerkoli, ne da bi zato morala dokazati laž-nost bivališča, ki ga je oseba prijavila. Breme dokazovanja bo torej težilo davkoplačevalca, ki bo moral dokazati, da nima nobenega subjektivnega in časovnega odnosa z italijansko državo, da je torej njegovo bivališče v tujini resnično in ne fiktivno. Zakon je že v veljavi, ni pa še operativen, ker mora prej finančno ministrstvo izdati odlok, s katerim bo določilo seznam držav, ki so po mnenju Italije davčni raji. Do tega bo prišlo, pravi-j°/ v naslednjih mesecih. DH S D G Z: SESTANEK Z ARHITEKTI, geometri IN INŽENIRJI Slovensko deželno gospodarsko združenje je v četrtek, 24. marca, priredilo na sedežu v Trstu srečanje slovenskih geometrov, arhitektov in gradbenih inženirjev, da bi jim prikazalo svoje delovanje in sekcijo, ki je prav njim namenjena, in tudi zato, da bi jih seznanilo z nekaterimi novostmi sedanje italijanske katastrske fetorme. Številne prisotne je Pozdravil inž. Marko Stavar, geom. Franko Crevatin pa jim je govoril o novostih zakono-. aje, ki se tiče gradbeništva ln ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Geom. David Ban- 1 je prikazal načrt za Kraški Park in zakon št. 42; o načrtovanju parka je spregovoril arh. Danijel Jarc, ki aktivno o el uje pri načrtovanju par- cf’ i so se z obljubo, da v kratkem spet snidejo. NOGOMET - KOŠARKA AKTUALNIM DOGODKOM NA ROB MLADOST MATEMATIČNO NAPREDOVALA, JADRAN V PLAY-OFFU Konec prejšnjega tedna je potekal v znamenju dveh pomembnih dogodkov za naš šport. V nogometu si je moštvo doberdobske Mladosti z zunanjo zmago proti Medeji 0:1 v 24. kolu 2. amaterske lige matematično zagotovilo napredovanje v 1. amatersko ligo. V košarkarski C ligi pa je Jadran Nuova Kreditna z zmago v gosteh proti Castelfrancu z izidom 69:71 dosegel uvrstitev v play-off. 1 Jadranove navijačice imajo razlog za zadovoljstvo (Foto Kroma Za Mladost je napredovanje v 1. amatersko ligo dobesedno zgodovinskega pomena, praznovanje, ki je po nedeljski tesni, a zasluženi zmagi v Medeji, trajalo pozno v noč, pa je še slajše, saj se to napredovanje ujema s praznovanji ob 30-letnici kluba. Mladost ima po tej zmagi 58 točk na lestvici skupine D 2. amaterske lige (drugouvrščeni Fincantieri jih ima 49). Vedno v skupini D je Breg nepričakovano izgubil doma proti Villi z 2:3, medtem ko je v skupini E Primorec remiziral v Medeuzzi z 1:1. V 3. amaterski ligi so vse naše ekipe zadovoljile (beležiti gre le en remi, drugače so same zmage), v 1. amaterski ligi je v 26. kolu štandreška Juven- tina premagala Isonzo z 2:1, Sovodnje pa so remizirale v Aiellu brez gola. V promocijski ligi je Vesna z zmago proti Muggiiz2:1 ohranila kanček upanja za obstanek v ligi (z zadnjega je prišla na predzadnje mesto), medtem ko je Primorje remiziralo v Koprivnem z 1:1, Zarja/Gaja pa je doma proti Monfalconeju doživela že četrti zaporedni poraz (0:2). Na košarkarskem področju so pri Športnem združenju Jadran zadovoljni, saj se je naša združena ekipa Jadran Nuova Kreditna s prej omenjeno zmago proti Castelfrancu uvrstila v play-off. V rumeni skupini za obstanek v C2 ligi je potekal slovenski derbi med Borom Radensko in Domom Kmečko banko. Slavili so Borovci s 75:70, ki so po končanem prvem delu prvi na lestvici skupine za obstanek skupaj s Porcio, za matematičen obstanek v ligi pa potrebujejo še tri zmage. Vendar tudi za Dom ni vse izgubljeno. V beli skupini za obstanek D lige beležimo zunanjo zmago Kontovela proti Ro-mansu s 57:74, medtem ko je Cicibona Prefabbricati Marsich v gosteh premagala Lego Nazionale s 56:79. V promocijski ligi je Breg z zmago proti Mediterranei s 102:56 in istočasnim porazom vodilne ekipe Momo Gio proti San Vitu z osemindvajsetimi točkami sam na vrhu lestvice. SESTANEK NA SEDEŽU SKGZ V TRSTU PRIPRAVE NA PROSLAVLJANJE 1 30-LETNICE JUŽNEGA SOKOLA V ponedeljek, 29. marca, so se na tržaškem sedežu Slovenske kulturno-gospo-darske zveze sestali zastopniki Športnega združenja Bor in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in Sveta slovenskih organizacij Rudijem Pavšičem in Sergijem Pahorjem. Delegacija ŠZ Bor, ki so jo sestavljali predsednik Aleksander Rustja ter odbornika Bojan Pavletič in Gorazd Pučnik, je krovni organizaciji seznanila z načrtovanim proslavljanjem 130-letnice ustanovitve Južnega Sokola v kolikor predhodnika današnjega - po vojni ustanovljenega - Bora. Športno združenje bo ob tako pomembni obletnici priredilo športne turnirje, izdalo bo knjigo in priložnostno brošuro ter priredilo fotografsko razstavo. Niz jubilejnih pobud pa bo novembra meseca sklenila osrednja proslava. S svojo 130-letnico predstavlja tako Bor - kljub vsiljenemu mirovanju v času fašizma - najstarejšo delujočo slovensko organizacijo v zamejstvu ter obenem drugo najstarejšo v celotnem slovenskem narodnem prostoru. Proslavljanje ustanovitve Južnega Sokola zado-bi tako širši narodnostni pomen, saj tudi širšemu prostoru potrjuje in utemeljuje našo prisotnost. Predsednika krovnih organizacij Pahor in Pavšič sta združenju Bor potrdila najširšo podporo pri organizaciji pomembne pobude. Ob finančni pomoči bosta krovni organizaciji obenem po- segli pri vseh javnih institucijah v Sloveniji in Italiji, zato da proslava zadobi najširšo možno odmevnost. V ta namen bo v naslednjih dneh imenovan koordinacijski odbor, ki bo skrbel za stike in posredoval pri pristojnih sredinah. TEŽAVNA ZMAGA ITALIJE, DRAGOCEN REMI SLOVENIJE Prejšnji teden so odigrali kvalifikacijske tekme, veljavne za uvrstitev na evropsko nogometno prvenstvo. Italija je v Kopenhagnu s težavo in srečo premagala Dansko z izidom 1:2. Slovenska reprezentanca pa je dosegla dragoceno točko v Tbilisiju, kjer je proti Gruziji izenačila z izidom ena proti ena. ŠPORT, POLITIKA, VOJNA, ŠKANDAL Kot se večkrat dogaja, na športnem, vojnem in prepletajo. Poglejmo dogodke minulega konca tedna. Eden najboljših jugoslovanskih nogometašev, Predrag Mijatovič, je napovedal, da ne bo igral za Real Madrid, dokler bodo trajali napadi zveze NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo. Pozivu jugoslovanske nogometne zveze pa se ne namerava podrediti branilec Siniša Mihajlovič, ki je izjavil, da bo redno oblekel La-ziovdres. Preidimo na košarkarsko področje. Eden najboljših srbskih igralcev na svetu, as bolonjskega evropskega prvaka Kinderja, Danilovič, je pozval množico rojakov, ki branijo barve raznih peterk po vsem svetu, naj zaigrajo, na dres pa naj si nadenejo črn trak vznak žalovanja. Škandalozna odločitev Mednarodne košarkarske zveze Fiba s sedežem v Parizu: najprej je zaradi novonastalih razmer v Zvezni republiki Jugoslaviji, in ker Črnogorci tre- se tudi tokrat dogodki političnem prizorišču nutno ne morejo zapustiti svoje domovine, odpovedala povratno polfinalno srečanje pokala Saporta v Solunu med Budučnostjo iz Podgorice (nekoč Titograda, prestolnice Črne gore) in Benettonom iz Tre-visa. Nato pa je zaradi tega že vnaprej podarila zmago Be-nettonu. Res lep primer vmešavanja politike v šport! Tako je vsaj poročala Slovenska tiskovna agencija STA. Zelo razširjeni italijanski športni in nekoč sploh najbolj brani državni dnevnik La Gazzetta dello Šport je sicer v soboto, 27. marca, na 25. strani objavil izpod peresa nepodpisanega avtorja kratkega članka drugačno verzijo. Vir novice tudi ni objavljen. Tekmi v Solunu in s tem potencialni zmagi v zanje veliko bolj naklonjenem okolju kot v Italiji naj bi se odločilo samo vodstvo Budučnosti, češ da so itak že v prvi tekmi izgubili za 76 točk... Na kateri strani je zdaj resnica? RAZOČARANI KOŠARKAR DOMAČA ODBOJKA SKORAJ SAME ZMAGE NAŠIH EKIP Naše odbojkarske ekipe so konec prejšnjega tedna odigrale enega od svojih najboljših kol v letošnjem prvenstvu. V moški konkurenci beležimo v C ligi same zmage z izidi 3:0. Enak izid je tudi v D ligi, le da se je tu odigral slovenski derbi med Našim praporjem in Borom. V derbiju mora pač nekdo izgubiti. Krajši konec so potegnili Borovci, ki so klonili z izidom 3:0. V ženski konkurenci bele-žimovC ligi zmagi Nuove Kreditne, ki je v gosteh premagala Publiuno z izidom 0:3, in Olympie Kmečke banke, ki je prav tako v gosteh, in sicer v Čenti, premagala domači Si-mac z 2:3. Val Siderimpes pa je v gosteh izgubil proti ekipi SGM Consulting s 3:0. V D ligi gre beležiti zmago Bora Friu-lexport, ki je v gosteh premagal Sattec z 2:3. AVTOMOBILIZEM ALBERT ZENIC CILJA NA STOPNIČKE V petek, 26. marca, so v lokalu El Gato Mato na Proseku predstavili nov dirkalni avto dallara 398, s katerim bo slovenski tržaški avtomobilski pilot Albert Zenič (na sliki) tudi letos tekmoval v avstrijskem in srednjeevropskem avtomobilskem prvenstvu formule 3. Zenič, ki vodi avtomobilski dirkalni klub Azetateam, se želi v letošnjem prvenstvu visoko uvrstiti, in sicer med prve tri najboljše. V lanskem prvenstvu je osvojil končno četrto mesto na avstrijskem, končno deveto mesto pa na srednjeevropskem prvenstvu. Nova dallara 398, s katero bo Zenič letos tekmoval, pa predstavlja veliko upanje za boljše uvrstitve. Prvič se bo zamejski pi-: lot preizkusil z novim dirkalnikom čez slaba dva tedna na reškem dirkališču Grob-nik. Prva dirka, veljavna za srednjeevropsko prvenstvo, na kateri bo nastopil Zenič, pa bo v nedeljo, 25. aprila, v Brnu na Češkem. 19 ČETRTEK 1. APRILA 1 999 ZAUKU2M BA ENSKE ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB j&r RUŽNA KREDITNA BANKA V SOVODNJAH