528
Razno.
prebivalci 1,290.700 ali 61-46°,o Poljakov, dočim je Nemcev 38-42%; v zapadno-pruski pokrajini je 1,703 500 prebivalcev, med njimi Poljakov 604.100 ali 3547%, dočim je Nemcev 64-45%; v vzhodnopruski pokrajini je izmed 2,064.200 prebivalcev 286-000 ali 13 88% Poljakov, a 81-37% Nemcev; v pruski Sleziji je 1,258.100 ali 56-88% Poljakov, dočim je Nemcev 4004% pri skupnem prebivalstvu 2.208.100
Pri Avstro-Ogrski je od nekdanje Poljske Galicija z 8,025.700 prebivalci, izmed katerih je 4,672.500 ali 586% Poljakov, dočim je Rusinov 402%, a Tešinsko z 233.900 ali 549% Poljaki in 180% Nemci pri skupnem prebivalstvu 434.700 Vsega skupaj ima Avstro-Ogrska 4,903.400 ali 57-9% Poljakov in 37-9% Rusinov na nekdanjem poljskem ozemlju z današnjimi 8,460.400 prebivalci.
Izmed današnjih 55,023.000 prebivalcev na ozemlju nekdanje Poljske je Poljakov 18,826.100 ali 31-21%. Vseh Poljakov sploh je po statistiki prof. Tynca 22,051.000.                                                                                       Dr. Lončar.
Psiholog O. Kiilpe. — V mislih mi je silno resna vloga, ki pripade vzgo-jevalcu, v najširjem pomenu besede, po vojni. In kaj čuda, če se zamisliš ob pogledu, da „list za listom pada", in sicer ravno s tistih vej, ki so najvažnejše za rast in procvit celotnega drevesa. Lani se je za vselej poslovil od svojih sotrudnikov E. Neumann, „oče eksperimentalne pedagogike", in še na zatonu istega leta (1915) je šel O. Kiilpe, profesor na vseučilišču v Monakovem.
Kdo je bil Kiilpe? Kratko bi rekli — drug Wundt! Sicer se je Kiilpe v neobičajni meri poglabljal v filozofska vprašanja vseh vrst, toda za veščaka je z imenom Kiilpe predvsem trdno združen pojem: eksperimentalna psihologija. Na ledini, v katero je Wundt zarezal prve vodilne brazde, je dalje oral in rahljal, sejal in pripravljal bogato žetev Kiilpe, osobito za svojega delovanja v wiirzburškem psihol. laboratoriju. Besedo »eksperimentalna psihologija" je Kiilpe pojmoval nekoliko širje od Wundta, hoteč pritegniti v območje te metode celo vrsto takih duševnih dejev, ki se jim z dosedanjimi metodami ni dalo priti do živega: mišljenje, abstrahiranje, ocenjanje, tvoritev vzorov, estetsko in etično čustvovanje ...
Kulturni pomen Ktilpejevega delovanja je spretno ocenjen v besedah : »Mnogo mlajših izsledovalcev je Kiilpe popolnoma ali vsaj deloma izšolal in zastopniki drugih ved, osobito prirodoslovci pa medicinci, so se po njegovih delih, njegovih laboratorijih in njegovih učencih za trdno prepričali, kako pomenljiva veda je psihologija ter da ima vso pravico do obstoja." (A. Fischer).
Osobito ena panoga Kiilpejevih dušeslovnih eksperimentov utegne sčasoma vsem, ki imajo posla s poukom in z vzgojo, odpreti čisto novih vidikov: izuče-vanje mišljenja v smislu in po načelih „wurzburške šole". Znameniti psiholog W. S tem sodi takole o tem izučevanju: Odločilni uspeh tega izsledovanja je psihol. osamosvojitev pojavov in procesov mišljenja, to se pravi, s tem je premagana tista psihologija, ki je priznavala samo predstave in asociacije. Naši duševni procesi se ne vrše samo po mehanskih zakonih asociacije, temveč jih obvladuje smotrenost duševne aktivnosti, ki izbira, ureja in določa po smotrih: »determinirajočih tendencah". (Glej K u 1 p e j ev članek: Uber die moderne Psvchologie des Denkens v »Internat. Monatsschrift f. Wissenschaft, Kunst u. Technik", 1912.)                                                                                   — a —