SOKOL
VESTNIK SOKOLSKIH ŽUP LJUBLJANA, MARIBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 7-8	•	LETNIK III • JULIJ-AVGUST 1938
Zoran Polič, Ljubljana:
Preko prepadov
Čudna je naša doba. Žvenket orožja se meša s hrupom manifestacij za mir. Jok sestradanih in krik delaželjnih zamira v brnenju strojev, ki z nepopisno naglico bruhajo izgotovljeni material, katerega trenutna vrednost predstavlja veselje ali žalost maloštevilnih gospodarjev največje sile na svetu — kapitala. Pravica doživlja naj večje zmagoslavje. Saj se je spominjajo povsod, na vseh govorniških odrih. A vendar kraljuje krivica v medsebojnem življenju. Demokracija je na jeziku vsem, ki si krčijo pot do politične slave. Njih duše pa preveva samo želja po oblasti po pravici, da bi uravnavali usodo ljudi, kakor to zahtevajo njih največkrat nizkotne koristi. V daljni, nekdaj obljubljeni deželi gore pšenična polja in morje požira najboljšo pijačo — mleko. Po prašnih cestah pa stopajo raztrgani sestradanci in iztegujejo onemogle ude za drobtinami, ki ostajajo po veselem piru trdosrčnih uničevalcev kruha in mleka. Kakor še nikdar, govore ljudje o socialnosti, razglabljajo globoke nauke velikega Masaryka in kričijo v svet njegovo pojmovanje socializma. Toda kadar je potrebno delo po teh naukih ali morda celo žrtev, ne marajo o tem nič slišati in se še čudijo, odkod zahteve, ki naj omogočijo’ vsem pošteno, svobodno življenje v medsebojni ljubezni in vzajemnem spoštovanju.
Ali bo mogoče izpremeniti to stanje in kako?
Vsa nasprotstva izvirajo iz nezdravega medsebojnega razmerja v družbi, ki so ga zakrivili in ga vzdržujejo ljudje, ki ne samo da se ne zavedajo svoje nravne odgovornosti, temveč tudi zavestno izkoriščajo človekovo notranjo razdvojenost, lem se pridružujejo še voditelji in učitelji, ki z nepravilnim izpolnjevanjem zadanih nalog vzdržujejo dvome, ki so se upravičeno vtihotapili v duše množic, in razkrajajo najboljše lastnosti človeka.
Kj e so globlji vzroki tega?.
Verujemo v besede naših voditeljev, verujemo v ideale, ki nam jih slikajo. In vendar čutimo ob njih besedah, da ni vse v redu. Pred nami vstajajo globine, ki kakor neprehodni prepadi ločijo človeka od človeka, misli in besede od dejanj, duha od telesa.
Človek se bori proti človeku. A ne za svojo pravico. Bori se za svojo zabavo, da zadosti potrebam razdraženih živcev, ker zahteva to brzina življenja in ker je to v duhu dobe stroja, ki si je skoraj jiopolnoma podjarmil človeka, nikar da bi mu bil veren sluga in pomočnik v lajšanju svetovne bede, tako telesne kakor duhovne.
Besede, ki odkrivajo lepoto misli, so kakor bogat neizčrpen zaklad. Tako rade in lepo tečejo, da bi človek ure in ure poslušal govornika. Toda zvi-škoma izgine lepota. Potok, ki je tako čvrsto tekel, se izgubi v globine. Zakaj? Potrebno bi bilo dejanje, ki bi uresničilo lepo misel. A kdo bo premostil prepad, ki ju razdvaja?
A najstrašnejši je prepad v človeku samem. Preko njega išče duh na eni strani zvezo s telesom,, na drugi z resničnim svetom. Duh stremi za spoznanjem in za višjimi dobrinami, telo zahteva zadostitev vsem, tudi naj-nižjim nagonom. Duh priznava zakone resnice in pravice ter vzajemne ljubezni in spoštovanja. A resničnost jih zanikuje, se bori proti njim, ker bolj služi telesu in zavrača vsak klic po duhovnem dvigu.
/ato to vrtinčenje, to umetno ustvarjanje prepadov v svetu. Toda ker so ti prepadi umetne tvorbe, jih bo moči premostiti. A ne z besedo, ampak samo z dejanjem.
Vidim bedo, poznam način, kako bi se dala odpraviti. Toda zato ne bom samo govoril, temveč bom sam zavihal rokave. Prvi bom, pomagal bratu, ki ni po lastni krivdi zašel v stisko, prvi bom zasadil lopato na prostoru, kjer naj zraste zatočišče telesno in duhovno zdravih, prvi bom vplačal delež za zadrugo, ki naj zagotovi materialno življenje sobratu; prvi bom izjavil, da sem pripravljen sprejeti v službo toliko in toliko brezposelnih, prvi...
S tem ne bom samo olajšal bede, temveč, kar je veliko več vredno, pomagal bom vzbuditi zaupanje, ki je za pomirjanje sveta, za pravilno ureditev vzajemnega razmerja ljudi in skupin tako neogibno potrebno.
To so zunanji momenti, katerim je treba pridružiti še notranjo uravnovešenost. Sicer je del tega ravnovesja že zaupanje, toda to še ni vse. Kje je ljubezen, ki more biti le notranja, resnično doživeta in samo taka osnova bratstva? Kje je spoštovanje, katerega prisotnost šele daje pravo vrednost načelu enakosti in svobode?
Julij! Zaživele bodo praške ulice. Preplavile jih bodo rdeče srajce, ta najvidnejši znak sokolskega pripadništva. Čez številne prapore, ki se bodo vili ob strumno korakajočih četah, bo plapolal največji in najlepši. Ves rdeč bo trepetal v vetru in z rdečimi črkami bo kakor s krvjo zapisano na njem: «Enakost!» Toda to ne bo samo napisano, to bo tudi krik, odmevajoč iz korakov mož, žena in dece, ki jih bo sprejela zlata Praga v svoje naročje.
A ne samo sokolska Praga, ves slovanski svet bo čutil resničnost tega krika, vzdramil se bo in z novo, močjo uprl silam, ki izkušajo rušiti njegovo srečo, njegov mir. ker razdvajajo brate, zanašajo v njih duše nezaupanje in kopljejo prepade, za katerimi se dvigajo najstrašnejša nasprotstva.
Čustva množic bodo resnična, ker to ni tista enakost, ki jo uče delomrzni zastopniki neslovanskih idej, ampak prava sokolska enakost, ki daje po-edincu popolno, a pravilno pojmovano svobodo v zdravi sokolski družbi.
Krepko bo stisnila roka delavca-Sokola desnico mislecn-Sokolu. ki bo stopal z njim z ramo ob rami. Najnežnejši izraz bratstva bo to, ker bo izviral iz ljubezni, kakršne je sposobno h' sokolsko srce.
Vsem pa bodo klicale te množice, da so nosilke svobode, namenjene vsem. Ljubijo jo in spoštujejo ter so jo pripravljene braniti tudi z železno silo v delu ojeklenelih mišic.
Vse to pričakujemo od slovanskega pohoda sokolskih legij. l'o pričakujejo še mnogi drugi in mnogi se boje. Oči vsega sveta bistro zasledujejo dogodke v srcu bratske češkoslovaške republike.
Praga, ti sokolski raj. ne poruši našega zaupanja. 'Sprejmi iskreno to morje rdečih srajc, napoji jih s čistini sokolskim napojem. Daj vsem, da dožive v tebi resnično sokolstvo, kakršno je hotel I vrš. Le takšni bodo sposobni učitelji in delavci za naše ideale.
Pregloboki so prepadi, ki dandanes ločijo ljudske skupine in posameznike med seboj. Pretežki grehi, ki bui...,.	' v dušah trpečih in stiskajo
njih pesti, da bi zadostovale le besede, morda zakoni, ki bi hoteli s svojo
prisilnostjo na mah preusmeriti življenje. Potrebno je nekaj več. Pomiriti človeka z njim samim. Vzbuditi v njem vero v lastno delo. Izenačiti nje1 gove ideje z dejanskim hotenjem. Vliti mu poguma za delo.
Vse to ho zmogel rdeči val iz zlato Prage, ker bo napolnil duše vseh udeležencev z vero v svoje poslanstvo, z zavestjo svoje sile. Tam je gradil Tyrš prvi most preko prepadov, ki so že takrat razdvajali človeštvo, tam bo potrjena volja za gradnjo novih, ki naj dokončno povežejo brata z bratom. človeka s človekom.
Prepričani smo, da so strašna nasprotstva ali bolje nesmisli le huda preizkušnja, ki nam odpre pot v sončno dolino, kjer bo vladala pravica po svojih najstrožjih postavah, a zato v srečo vsega človeštva.
Sokolska Praga, potrdi to našo vero!
X. vsesokolski zlet v Pragi
Spored glavnih zletnih dni je tale:
dne 10. junija: ves dan mednarodna telovadna tekma;
dne 1. julija: dopoldne nadaljevanje mednarodne tekme, popoldne tekma članov v prostih panogah, ves dan jahalne in plavalne tekme in obča tekma starejših bratov;
dne 2. juliju: dopoldne obča tekma članov in članic, popoldne javna telovadba dece in naraščaja praških žup, ob 16. uri zborovska tekma mladih članov na vojaškem telovadišču, zvečer zletna slika in slavnostni zletni koncert;
dne 3. julija: dopoldne izkušnje, popoldne javna telovadba, pri kateri nastopi tudi naše sokolstvo, zvečer zletna slika, slovanski večer:
dne 4. julija: dopoldne izkušnje, tekme v igrah (v hazeni, koškanju, odbojki in tenisu), popoldne javna telovadba, zvečer tekma v nastopih na odru in zletna slika:
dne 3. julija: dopoldne izkušnje, popoldne javna telovadba, zvečer nadaljevanje tekem v nastopih na odru, zletna slika;
dne 6. julija: dopoldne sprevod sokolstva po Pragi, popoldne javna telovadba vojske, pri kateri nastopita tudi naša in romunska vojska, zvečer zletna slika.
To so samo glavne točke zlctnega sporeda, razen teh je tiste dni še vse polno drugih prireditev, kakor zletna razstava, pevska tekma sokolskih društev itd.
Člani bodo korakali v sprevodu, ki bo dne 6. julija dopoldne, v dva-najsterostopih (na zadnjem zletu leta 1932. so korakali v osmerostopih), zaradi česar bo trajal sprevod navzlic večjemu številu udeležencev in daljši poti samo 2 uri 45 minut, medtem ko je trajal pri zadnjem zletu 4 ure 27 minut. Pred magistratom in pred Tynsko cerkvijo bosta postavljena dva odra za goste in zastopnike.
Nemci so odpovedali svojo udeležbo na letošnji mednarodni tekmi v Pragi, češ da se morajo pripravljati na telovadne slavnosti nemških tur-nerjev v Vratislavi. Pravi vzrok je pa ta, ker je treba letos tekmovati na orodju in v prostih panogah, ko se je tekmovalo na berlinskih olimpijah, kjer sta si obe nemški tekmovalni vrsti, ženska in moška, priborili svetovno prvenstvo, samo na orodju. Letošnja tekma je potemtakem veliko težja in se je lahko z uspehom udeleže samo narodi, ki imajo zadosti vse-
stransko izurjenih telovadcev. Iz istemu vzroka kakor Nemci bodo izostali bržkone tudi Italijani. Morda je pa tudi nekoliko politike vmes.
Po 333 obedov na minuto bodo morali izdati na zletišču v glavnih zlefnih tlnevih, če bodo hoteli prehraniti vse priglašence v opoldanskem odmoru. Prijav za prehrano je okoli 400.000. Hrana se bo izdajala na zletišču na 60 krajih.
Prof. dr. A. Jirasek je poročal na plenarni seji odbora zdravnikov zdravstvenega odseka ČOS, da hoče nadaljevati svoje delo z zadnjega vse-sokolskega zleta. Dognati hoče do kraja, ali je sokolska telovadba, tudi tekmovalna, škodljiva za telovadce. Če kaj tašnega ugotovi, bo pač treba te škodljive vplive odpraviti, če ne, se bo pa lahko izjavilo, da je Tyršev telovadni sestav koristen in da ugodno vpliva na človeško zdravje. Profesor Jirasek pripravlja tudi pod roben in natančen pregled vseh sokolskih tekmovalcev.
Krasen in mogočen sklep sokolskih slavnostnih dni, ki trajajo že ves mesec junij, bo dan vojske dne 6. julija, pri katerem nastopijo vsi oddelki češkoslovaške vojske, med njimi tudi znani letalski roj nadporočnika Novaka. Nastop se bo končal s sprevodom vojsk Male zveze.
Zveza poljskega sokolstva je sporočila, da se udeleži zleta posebna odprava, ki jo bodo vodili zvezni starosta br. Arcziszevvski, zvezni načelnik br. Fazanovicz in zvezna načelnica s. Jadviga Golaszevvska.
Ves zlet bo snemal filmski odsek X. vsesokolskega zleta in ima v ta namen na razpolago znesek 529.000 kč. Iz vseh posnetkov bodo izbrali najboljše in jih porabili za tri filme, in sicer 1. za zgodovinski film za strokovno uporabo. 2. za celovečerni, ki se bo predvajal po kinematografih, in
3.	za propagandni film, ki bo namenjen izpred vsega za tujino.
Na zletišču je nameščenih 95 zvočnikov, ki prenašajo godbo po vsem prostranem prostoru. Izmed teh jih je 24 vdelanih v površino telovadišča pod zemljo. Ti zvočniki so po 50 m, vsaksebi in so pokriti z mrežami, ki imajo po 85 cm v premeru. Ostalih 71 zvočnikov so obesili na odre za občinstvo. S tem, da so uporabili tako veliko število zvočnikov, so dosegli, da je slišati godba, kakor bi vse zletišče pelo. Razen teh zvočnikov je vde-lanih na članskem odru še 12 velikih zvočnikov, ki so popolnoma samostojno urejeni in jih bodo uporabili samo tedaj, če bi se glavni zvočni ustroj kaj pokvaril. Prav takšen zvočni ustroj je tudi v slačilnicah in je neposredno zvezan z načelniškim mostičem.
Fr. L.:
Mednarodna telovadna tekma v Pragi
Leta 1881. je Belgijec Nikolaj Cuperus iz Antverpna z 82letnim Francozom Cirilom Wahmerjem predlagal, da bi sc ustanovila z veza vseh telovadnih zdnižb v Evropi. Ta Zveza je pa bila pod imenom Fedčration evro-peenes de gymnastique ustanovljena šele leta 1897. v Bruxellesu in je štela ob ustanovitvi 13 telovadnih zvez. Po pravilih smejo biti članice Zveze samo telovadne zveze, ki izpovedujejo narodnostna in človekoljubna načela. Telovadne zveze, ki stoje na verskem, razrednem ali političnem stališču, se ne sprejemajo. Od vsakega naroda se sprejme le po ena zveza in so bile zato izmed slovanskih zvez pred vojno članice Slovenska in Hrvatska sokolska zveza ter Češka obec sokolska, odklonjeni so pa bili slovenski in češki Orli.
Leta 1932. je bila tako sprejeta telovadna zveza v Palestini, medtem ko je
. ' ' •
bila odklonjena svetovna židovska zveza Makkabi. Član Zveze je tudi Sojuz Ruskago Sokolstva v emigraciji. Nemški in avstrijski turnerji se dolgo niso včlanili, ker jim ni bilo po volji, da so bili sprejeti češki, slovenski in hrvat-ski Sokoli in da je na svetovnih tekmah namesto avstrijske zastave plapolala slovanska trobojnica.
Sodelovanje sokolstva na mednarodnih telovadnih tekmah
a) Tekme Mednarodne telovadne zveze (člani):
Tekma	Leto	Kraj				i>	0 s	e ž	e n	a	m e	s t	a			
			I.	11.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	IX.	X.	XI.	XII.	XIII.	XIV.
I.	1903	Antverpen	Fr.	Helg.	Luks.	Niz.										
II.	1905	Bordeaux	Fr.	Niz.	Bdg.	Luks.										
III.	1907	Praga	Čehi	Fr.	lielg.	Luks.	Slov.	Mad.								
IV.	1909	Luksemburg	Fr.	Čehi	Ital.	lielg.	Slov.	Luks.								
V.	1911	Turin	Čehi	Fr.	Ital,	Slov.	Luks.	lielg.	Hrv.	Rom.						
VI	1913	Pariz	Čohi	Fr.	Hal.	lielg.	Slov.	Luks.	—	—	—	—	—	—	—	—
VII.	1922	Ljubljana	Čehi	Jug.	Fr.	lielg.	liUks									
VIII.	1926	Lyon	Čehi	Jug.	Fr.	Luks.	lielg.	Niz								
IX.	1930	Luksemburg	Čehi	Fr.	Jug.	Mad.	Luks.	lielg.								
X.	1934	Budimpešta	Švic.	Čehi	Nem.	Ital.	Mad.	Fiu.	Fr.	Luks.	lielg.	Polj.	Niz.	Bole.	M;id.	—
XI.	1938	Praga														
b) Olimpijske tekme (člani):																
VII.	1920	Antverpen	Ital.	lielg.	Fr.	Čehi	Ang’.									
VIII.	1924	Pariz	Ital.	Fr.	Švio.	Jug.	Arne.	Angl.	Fin	Luks.						
IX.	1928	Amsterdam	Švic.	Čehi	Jug.	Fr,	Fin.	Ital.	Mad.	Niz.	Lu s.	Mad.	Angl.	—	—	—
X.	1932	Los Angeles	Hal.	Arne.	Fin.											
XI.	1936	Berlin	Nem	Švic.	Fin.	Čehi	Ital.	Jug.	Mad.	Fr.	Jap.	Arne.	Avst.	Luks.	Bolg.	Rom.
c) Tekme Mednarodne telovadne zveze (članice):																
I.	1934	Budimpešta	Čehi	Mad.	Polj.	Fr.	lielg.									
II.	1938	Praga														
č) Olimpijske tekme (članice):																
I.	1936	Berlin	Nem. Čehi | Mad.			Jug. Polj.		Arno	Ital. | Angl			1				
Po svetovni vojni je stopilo v Zvezo tudi več izvenevropskih združh in je zato Zveza izpremenila svoje ime v Federation Internationale de gymna-stique (FIG). Nemški turnerji so se nazadnje le sprijaznili s stališčem Zveze in so leta 1934. prosili za sprejem, O sprejemu se je odločalo na kongresu Zveze dne 31. junija 1934 v Budimpešti, to je tik pred tekmo samo. Očividno so silile Nemce k vstopu v Zvezo olimpije, ki so bile leta 1936. v Berlinu.
Zdaj so članice Zveze: Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarska, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Italija, Jugoslavija, Luksemburška, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija.
Španija, Švedska, Švica in 'Sojuz ruskago sokolstva v emigraciji, od izven-evropskih pa: Čile, Egipt, Japonska,' Kanada, Mehika, Palestina, TJ rog vaj in, Združene države.
Ko je leta 1924. umrl zvezni predsednik Cuperus, je prevzel predsedstvo Francoz Charles Cazalet iz Bordeauxa, njegov namestnik je pa bil starosta ČOS brat dr. Josip Scheiner. Leta 1932. oziroma 1933. sta oba drug za drugim umrla in je bil lansko poletje izvoljen za predsednika Adam Zamoyski. bivši starosta poljskega sokolstva, za podpredsednika pa Italijan Marco Cappeli.
Zveza je leta 1903. zadela prirejati redne tekme, ki so bile pred vojno na vsaki dve leti, po vojni pa sporazumno z mednarodnim olimpijskim odborom — ki tudi prireja redne olimpijske tekme — na vsaka štiri leta kakor olimpije, tako da se tekme menjavajo na vsaki dve leti.
Vseh dosedanjih tekem so se udeležili samo Francozi, Belgijci in Luksemburžani. Razen teh se redno udeležujejo tekem le še Jugoslovani in Čeho-slovaki, ki so se prvič udeležili mednarodne tekme leta 1907. v Pragi in s svojim odličnim znanjem takoj zavzeli vodstvo. S slovanskimi sokolskimi tekmovalci je ugled Zveze močno pridobil, visoko se je dvignila raven tekme. Češki Sokoli so na vseh tekmah dosegli prvo mesto, razen v Luksemburgu in v Budimpešti, kjer so morali to mesto prepustiti Francozom in Švicarjem. Slovenska sokolska vrsta se jo pred vojno z Belgijci in Luksemburžani borila za 5. in 4. mesto, kot Jugoslovani smo se pa pojavili močni in smo se pomaknili v vodstvo, odrinili Francoze in zavzeli dvakrat drugo mesto, a enkrat tretje, takoj za Francozi. Hrvatska sokolska zveza se je udeležila pred vojno ene same tekme, in sicer leta (911.. in zasedla sedmo mesto pred Romunijo. Ostali narodi so prihajali na tekme le neredno in so zato tudi ostajali bolj na koncu razpredelnice.
Leta 1934. naše sokolstvo prvikrat ni sodelovalo na mednarodni tekmi, ker nam je — kakor se še vsi dobro spominjamo — branil naš narodni ponos, da bi šli na Madžarsko. Tekma v Budimpešti je pa bila nenavadno po-tnembna. Na njej so se prvič pojavili novi narodi: Švica. Nemčija, Finska, Poljska in Mehika in so posebno prvi trije silno dvignili višino telovadbe. Kar se tega tiče, je bila velika škoda, da se te tekme nismo mogli udeležiti.
Na letošnji XI. tekmi, ki bo dne 30. junija in I. julija v Pragi, ima vrsta članov ČOS težko nalogo, da iztrga prvenstvo Švicarjem, vrsta članic ČOS pa, da brani prvenstvo iz leta 1934. Naši vrsti članov in članic imata pa še težavnejšo nalogo, da se navzlic osemletnemu presledku u vrste na mesto, ki nam po tradiciji pritiče. Želimo našim bratom in sestram, ki so prevzeli to težko nalogo in bodo na tej tekmi zastopali jugoslovansko telesno in sokolsko kulturo, da se v bratskem sodelovanju z brati in sestrami Čeho-slovaki in z ostalimi Slovani po sokolsko pomerijo z drugimi narodi. Borba je pa vedno zmaga.
U	i	\	......	i	•
Jože Kregar, Ljubljana:
Za sokolskim praporom . . .
Najbrže pa le ni res, da je denar, izdan za nabavo prapora, tako rekoč zapravljen denar, češ, prapor je povsem nepotrebna reč, prapor je luksus!
Prapor, tudi najveličastnejši prapor, pa vendar id luksus! V praporu je naš,ponos, a ponos ni bahavost, ne šopirjenje, ne strast! O, koliko močnejši bi bili, ko bi se mogli otresti svojskosti in bi mogli biti občnost, da objamemo celost, ki je lepša in mnogo, večja kakor še tako bleščeča posamnost! Prapor
II. obrnilibni /.bor v.lipe Ljubljana: Praporščaki.
je svojina vsega društva, mladine in odraslih, tistih, ki so. in teh, ki šele pridejo. Prapor ni le zastava, ki čaka. da se vname borba in da se v borbi vname boj za prapor. Ne, prapor ni taka zastava! Prapor je izkaznica našega programa, prapor je nositelj neizmerljivih načel našega gibanja! Sklepi, resolucije, taktika, vse to je pregibno in izmenljivo, z vsem tem lahko samo označimo neko stopnjo, neko svojevrstno dobo našega delovanja. 'Prapor je pa neizmerljiv v celem in v podrobnem. Nič. kar je na njem in kar je sam, ni na izmeno, ni na prodaj, ni v razpravi. Vse je že dognano, je postavljeno in je za vse obvezno!
/ato imajo sokolski prapori značaj svetinje, /ato sokolski prapori niso luksus, ne nepotrebnost! Zato jih razvijamo, zato jih imamo, zato si jih želimo.
Prvi naš temelj je naše jugoslovanstvo! O njem se lahko pričkajo drugi, za nas je pa jugoslovanstvo že bilo. ko še ni bilo zemljepisne Jugoslavije, /ato devamo na naše prapore državno trobojko. ki je izpoved in označba naše narodne svobodnosti in državne pripadnosti.
Drugi naš mogočni temelj je nesebično žrtvovanje vsega, kar je v nas poedincih, v blaginjo naroda, slovanstva in človečanstva. S krvjo, ki jo označuje rdeča barva, smo se zaobljubili za delo v tej smeri. Rdeča barva se pojavljaj vedno, kadar so postavljene barikade v obrdmbo pravice!
Sokol-ptica. ki nam ji- dala ime, ki z eno besedo vse pove. kar smo v notranjščini, ki opominja k pogumnosti, poletu in jasnosti poti. se pa pridružuje trobojki in rdečini, troje božanstev — eno bogstvo!
To pomeni sokolski prapor! Ni v njem paradnosti. ne luksusa, V njem je prispodobi jena vsebina sokolske misli. Zato je kakor zbiralec sokolskih src. njih jačilec in veznik, /ato je steber, ki kljubuje vsakemu navalu, zato je luč. ki razblinja spore, zmote in blodnje, zato je up, ki 'odganja malodušje in krepi slabotno vero za dvig in moč.
Pojmujmo naše prapore tako! Razumimo jih prav! Letos se (ropa novih pridruži dosedanjim! Veselimo se tega vsi!
M. Kovačič, Maribor:
Pregled jugoslovanske sokolske književnosti
(Konec.) d) Sokolski leposlovni spisi.
Znano je, tla je bil Tyrš umetnostni zgodovinar in da mu estetika ni bila neznano modroslovno torišče. Zato nahajamo toliko neposrednih estetičnih zahtev za sokolsko udejstvovanje že pri Tyršu samem, zato je v smislu njegovega razumevanja sokolovanja nemalo sestavnih pojavov tega treba presojati s čisto estetičnih vidikov. Kaj čuda torej, da se je povsod in ob vsakem času, kjer in kadar se je sokolsko dejo opravljalo ali se še opravlja v pravem Tyrševem duhu, lepotna stran tega dela poudarjala in da se ji je pripisovala bistvena važnost! Ni torej nič čudnega, če nahajamo v sokolstvu in v tem, kar je ob njem in z njim, mnogo naravnost umetnostnega snovanja ali vsaj umetnostnega stremljenja. V zvezi s sokolstvom so nastale glasbene umetnine, v zvezi z njim so ustvarili slikarji in kiparji dela trajne vrednosti. Samo naravno je, da se je umetniško ustvarjanje s sokolskim stremljenjem pojavilo tudi na slovstvenem področju in da so se dobili Sokoli, ki so to, kar preveva vso njih duševnost in čemur dajejo drugi izraza v obliki bolj ali manj znanstvenih razprav ali esejev, izrazili z lepo besedo — da so ustvarili sokolska leposlovna dela. Res da ta ne ustrezajo larpurlartističnim zahtevam,, ker zasledujejo neko tendenco; toda tendenč-nost ne more zmanjšati njih umetnostne vrednosti, kajti misel, ki jim je tendenco navdahnila, je tako vzvišena, da se more mirno postaviti ob stran najčistejši netenclenčni umetnosti.
Kot najpreprostejšo obliko takega umetnostnega ustvarjanja smemo smatrati pesmi, ki so jih zložili v slogu starodavnih narodnih pesmi in v guslarskem tonu Sokoli-pevci iz župe mostarske, ki naravnost goji to staro narodno izročilo, prireja zdaj pa zdaj celo tekme med temi pevci in je doslej izdala že tri zbirke takih pesmi. Več takih pesmi je poslovenil in izdal v knjižici «Sokolske narodne pesmi* (Ljubljana 1923) dr. Alojz Gradnik. Brat E. L. Ganigl je pa pokazal, da je mogoče biti tudi «umetnik po božji volji» in kot tak služiti sokolski misli. To je storil z zbirko pesmi «Sokolski spevi* (Ljubljana 1933). Ko je bil on dolga leta tako rekoč edini glasnik sokolskega leposlovja v vezani besedi, se mu je zadnja leta pridružila lepa četa mlajših Sokolov-pesnikov: poglejmo le v «Sokoliču» rubriko »Naši pesnici*! Med njimi zavzema odlično mesto brat Hajrudim Čurič, ki je tudi že izdal dve samostojni zbirki sokolskih pesmi, namreč «Vila Sokolieu* (Mostar 1928) in pa «Sletu Zdravo!* (Sarajevo 1934). Izmed starejših sokolskih piscev leposlovcev se Ganglu vredno pridružuje br. dr. Vojislav Rašič, ki je (poleg neštetih pesmi, ki so raztresene v najrazličnejših sokolskih listih) izdal «Sokolijado» (Beograd 1930). V na pol šaljivem, na pol resnem tonu je opeval razvoj sokolstva v našem narodu srbskega imena brat Stevan Žakula v pesnitvi »Sokolska buna na bečke dahije* (Beograd 1936).
S to pesnitvijo' smo se že skoraj ločili od lirskega sokolskega leposlovja in se približali epiki. O tej je treba reči, da je premoremo doslej — razen tistega, kar je raztreseno tu ali tam po naših sokolskih revijuh — bore malo. Sem moremo prištevati le eno delce, ki je izšlo kot samostojna knjiga, namreč «Pripovetke za sokolsku decu i naraštaj» (Ljubljana 1933), ki jih je napisal br. Josip Boko, in pa dva prevoda iz češčine, namreč pokojnega brata Vincenca Štčpanka «Dnevnik mladega človeka*, ki ga je prevedla s. Vida Mihaličeva-Pivkova, in Adolfa Zemana sokolski roman »Polkovnik
Švec* (Ljubljana 1937) v prevodu br. Janeza Poharca. In s tem — je' izčrpano vse! Prav za prav čudno, ko nudi spkolsko življenje vendar toliko hvaležne snovi pripovedniku; aJi pa menijo pripovedniki, da bi se preveč ponižali, ako bi se priznali k sokolstvu, ker je sokolstvo — « premagano stališče* ...
Nekoliko, a samo malo večje je število sokolskih leposlovnih del v dramatični obliki. Tu nahajamo dve enodejanki brata Stjepana Roce «Duh sokolstva* (Split 1931) in «lstina pobjeduje* (Split 1933). Starosta sokolske župe Kranj br. Jaka Špicar je napisal simbolično igro v 4 dejanjih «K luči!». ki mu jo je založila župa Kranj (1922), br. Vladislav Tmuša pa sliko v 2 de-janjih «U kolu bratstva* (Sarajevo 1934). Nazadnje naj omenimo kot izvirno delce v našem jeziku še brata dr. Igorja Vidica «Ave, Patria!», lirično epopejo v 3 slikah, s predigro in sklepno alegorijo (Ljubljana 1923). Vsemu temu se pridružujeta še dva prevoda brata Vojislava Bogičeviča «Pod za-stavu Tyrševu» in «Sokoliči», ki sta izšla v skupni knjižici (Donja Tuzla 1927); češki izvirnik je napisal B. Lipan.
Sokolski mladini je namenjena br. E. L. Gangla pesniška zbirka «Mladi sokolski rod* (Ljubljana 1933), dalje brata Jovana Udickega knjižice «Mali svet*, «Naša slava* in «Vesela deca» (vse troje Beograd) ter br. Ivana Lavrenčiča «Uganke», ki so izšle kot priloga «Naši radosti* (Ljubljana 1936). S temi izdajami v zvezi bodita omenjeni še	slikovnici	(čeprav	brez	besedila)
br. Iva Erbežnika «Sokoličev dan» in «Dan	Sokoličice*	(Ljubljana	1933).
Mnogo pozornosti posveča naš zvezni prosvetni odbor lutkarstvu v sokolstvu. Za potrebe tega je izdal doslej 12 snopičev «Biblioteke pozorišta lutaka»; ti so:
1. snopič: Miloš A. Vasic, Hrabra družina;
2. snopič: Miloš A. Vasic, Kiča Sokolič i Gvozdenzub:
3. snopič: Mirko Mihaldžič, Zidanje Skadra;
4. snopič: Slavka Vučkovič. U začaranoj šumi:
5. snopič: ?
6. snopič: Mirko Mihaldžič, Goluban:
7. snopič: Jaroslav Pruha, Čosa kod kralja Oluja:
8. snopič: S. Habersbergrova, Princeza Školjkica;
9. snopič: Jaroslav Pruha, Kraljevič od Krompirije;
10. snopič: Jovan Udicki, Besedice Kiče	Sokoliča;
11. snopič: Čosa i njegov konj:
12. snopič: Crni labud.
Želeti bi bilo. da bi skrb zveznega PO ne zadevala na gluha ušesa, ampak da bi našla v sokolskih edinicah mnogo odziva. Morda bi tako sčasoma vendar uspelo, da bi postalo sokolstvo s svojimi lutkovnimi odri početnik nove panoge v umetnostnem ustvarjanju našega naroda.
Prav za prav že izven okvira leposlovja so Ferda Juvanca (s sekiricami opremljena) «Sokolska pesmarica* (Ljubljana 1926) in pa «Sokolski pesmarici*, ki ju je izdala župa Mostar (1930 in 1932), vendar je na drugi strani umestno, da jih omenimo, ker so osnovane na sokolskih leposlovnih delih.
*
S tem je pregled jugoslovanske sokolske književnosti v velikih potezah izčrpan. Pisec se zaveda, da ta pregled ni popoln: na mnogih mestih je namenoma prešel čez manj pomembne publikacije. Vendar je nameraval s tem pregledom položiti temelj sokolski književni zgodovini, izzvati popravke pomot in vzpodbuditi k nadaljnjemu proučevanju. Če mu je to uspelo, potem je dosegel svoj namen.
Potujmo s kolesom!
ko so se s spomladjo sprostile ceste ledu, snega, brozge in blata, smo Sokoli zajahali svoje »železne konjičke* in pognali »strojčke* s silo svojih mišic.
S kolesom smo se popeljali po dolgih cestah kilometre daleč v Ljubljano na II. pomladanski zbor Sokolov in v bojni tekmi smo v kolesarjenju preizkušali svojo in svojih bratov silo ter spretnost, preizkušali nravno moč, bratstvo, vztrajnost in požrtvovalnost svojih soborcev.
Spet je nastopil čas, ko se bomo v skupinah vozili s kolesi k bližnjim in bolj oddaljenim društvom ne samo gledat in ocenjevat uspehe njih zimskega dela v telovadnicah, ampak jim tudi pomagat k novemu življenju. Prebujena narava nas bo vabila k sebi.
V 4. številki našega vestnika je br. P. podal izraze za najvažnejše sestavne dele kolesu. Da bi bili izleti in potovanja s kolesom brez nezgod, brez okvar, zdravju neškodljivi, želim, da bi vsakdo upošteval tale navodila:
1.) Vozimo v zmerni, brez. posebnega truda zmogljivi hitrosti enakomerno in vztrajno. Tako bosta ritmično-mchanično gibanje in delo mišic v skladu z dihanjem.
2.) Kadar je potrebno, da brzino pospešimo, napravimo to postopoma.
V) Zlasti pri vožnjah na večje daljave je pomembno, da ne potrošimo vse sile v razmeroma kratkem času, ko hočemo z največjo hitrostjo doseči cilj v najkrajšem času.
4.) Pri hujših klancih rajši potiskajmo kolo. Ne izčrpavajmo svojih moči po nepotrebnem zaradi napačnega častihlepja, ker nočemo prvi stopiti s kolesa!
5.) Med vožnjo ne prihitevajmo svojih sopotnikov, če to ni nujno potrebno! Nepotrebno prehitevanje je začetek gonje, ki ni koristna. Posebno pa ne smeš prehiteti, če nisi na to opozoril svojega prednika. Pri prehitevanju se je pripetila že marsikatera, nepotrebna nezgoda.
6.) Kadar vozimo s kolesi v skupinah, pazimo, da je med kolesarji, ki vozijo drug za drugim, primerna razdalja. Ne preblizu! (V se da in če cestni red ne prepoveduje, lahko vozimo tudi vštric.
7.) Zmanjšujmo brzino kolesa pri vožnji navzdol polagoma, zlasti pred ovinki in na ovinkih zavirajmo počasi in o pravem času.
8.) Tudi pri kolesarjenju dihajmo skozi nos! Pii enakomerni, zmerni vožnji je dihanje urejeno. Važno je, da izdihnemo ves izrabljeni zrak iz. pljuč.
9. Zelo pomembna reč pri kolesarjenju je pijača. Razumljivo je, da je treba izrabljeno vlago nadomestiti, za kar veljaj	načelo: pijmo zmerno in	le kadar	smo
žejni. Preden začnemo piti, si izplaknimo	usta in /.grgrajmo	grlo!	Previdni	bo-
dimo pri mrzli studenčnici ali celo snežnici, katere okus izboljšajmo z limonovim sokom ali pa z jedilno sodo. Presladke pijače niso primerne za žejo. Posebno dober pomoček zoper mučno žejo so limone in sudje sploh. Izogibaj se alkohola (zlasti pivu); za poživljajočim učinkom pride vselej reakcija: utrujenost, zaspanost.
10.) Obleci se vedno času in vremenu	primerno! Posebno	glej,	da se dobro
ogrneš, kadar voziš po klancu navzdol in ko se ustaviš.
11.) Kolesar mora skrbno paziti na svoje kolo. Ne sme ga puščati med odmorom na soncu, ob dežju pa naj ga spravi v suh prostor. Zelo neprijetno je voziti z razmočenim sedežem. Kolesar mora zmeraj dobiti potrebni čas, da kolo pregleda, privije vijake in namaže oziroma naolji osi in zavore. Kolesi morata biti zmerom zadosti napolnjeni z zrakom, posebno zadnje kolo.
12.) Kolesar mora biti priseben in hladnokrven, da lahko naglo in prav presodi nepričakovano oviro ali pa kočljiv položaj, v katerega znjde dostikrat brez svoje krivde.
Vojna je nekaj groznega, nečloveškega, zlasti ta vojna. Toda ni vojna največje zlo — živeti nečastno, biti suženj je še veliko huje.
Masaryk dne 20. avgusta 1917.
ŽUPA LJUBLJANA
XVII. župni zlet.
Župni zlet se je pričel v soboto, dne 11. junija, s tekmo članstva in naraščaja. Člani in naraščajniki so tekmovali v osmeroboju (proste vaje, raznoterosti, drog, konj na šir z ročaji, preskok čez konja, skok v višino, suvanje krogle in tek na 100 m oziroma 60 111), članice in naraščajnice pa v deseteroboju (vse: proste vaje, redovne vaje, raznoterosti, bradlja, gred, preskok čez konja ali kozo, skok v višino, tek na 60 m in suvanje krogle — edino članice v višjem metanje kopja — ter članice v višjem krogi, v srednjem drog, v nižjem konj na šir, naraščajnice pa v višjem krogi in v nižjem koza na šir). Nastopilo je 8 vrst članov (od prijavljenih 14), 12 vrst moškega naraščaja (15), 6 vrst članic (6) in 12 vrst ženskega naraščaja (12); vseli tekmovalcev in tekmovalk je bilo 231. Dve članski vrsti sta bili odklonjeni, ker nista bili popolni. Uspehe vrst in posameznikov prinašamo posebej.
Tekma je bila na telovadišču Ljubljanskega Sokola in je trajala od 15. do 20. lire. Ob 23. uri so bili že izračunani vsi uspehi. K tekmi se je nabralo precej občinstva, ki je z živim zanimanjem zasledovalo posamezne tekmovalne panoge. Tekmovanje je šlo razmeroma hitro, tekmovalci so bili disciplinirani, poškodoval se ni nihče, pritožil tudi nihče. Na to stran smo torej lahko s tekmo zadovoljni, nismo pa zadovoljni z udeležbo, ki je bila odločno premajhna, in z doseženimi uspehi. Naraščajniki vseh treh oddelkov so dobro tekmovali edinole v prostih vajah, na konju na šir z ročajem in v suvanju krogle ter srednji in nižji oddelek v teku na 60 m, kjer so vsi razen štirih dobili polne točke. Posebno slabi so pa bili uspehi pri skoku v višino, kjer je bila večina znamk izpod 40 točk, potem v srednjem in nižjem oddelku pri preskoku čez konja ter v nižjem oddelku na drogu. Člani so bili slabi povsod razen v prostih vajah, najslabši so pa bili pri preskoku čez konja, kjer jo večina dobila po 30—50 točk, potem pri teku, zlasti nižji oddelek, in pri skoku v višino, kjer je bila večina znamk meri 20 iu 65. Pri ženskih oddelkih so pa bili posebno slabi uspehi na gredi, pri raznoterostih, pri skoku v višino in pri teku, to je v panogah, ki so za žensko najprimernejše.
Ta tekma je tudi pokazala, da smo zadnja leta po vojni vse preveč zanemarjali orodno telovadbo. Sicer si župno načelništvo zadnji čas prizadeva, da bi s posebnimi tečaji za orodno telovadbo ta nedostatek odpravilo, vendar na tej tekmi še ni bilo opaziti sadov tega prizadevanja. Načelniki in načelnice, uspehi te tekme vam nujno kažejo, kje je treba posebno poprijeti.
V nedeljo, dne 12. junija, so se pričele ob 8. uri na telovadišču Ljubljanskega Sokola izkušnje vseli oddelkov, ki so se končale malo pred II. uro. Pri izkušnjah je nastopilo 435 moške dece, 405 ženske dece, 321 naraščajnikov, 272 naraščajnic, 276 članov in 207 članic, vsega 1016 telovadečih. Telovadci iu telovadke so se morali takoj po izkušnjah preobleči, da so se še lahko pridružili članstvu, ki se je medtem že uredilo v sprevod. Tik pred odhodom je župno načelništvo še pregledalo slavnostne kroje vseh, ki so se prijavili za vsesokolski zlet v Pragi. Ob
II.	uri je stopil pred mikrofon župni podstarosta br. inž. Bevc in prečita! zbranemu sokolstvu pozdravne brzojavke kralju, vojnemu ministru, /vezi SKJ, bratu Ganglu in br. Pipenbacherju. Takoj nato sc je jel pomikati sprevod po Gosposvetski, Tavčarjevi, Miklošičevi, Marijinem trgu, Wolfovi, Kongresnem trgu, še-lenburgovi in Aleksandrovi pred Narodni dom, kjer je bil razhod. V sprevodu, ki ga je občinstvo na vsej poti navdušeno pozdravljalo in obsipalo s cvetjem, je korakalo 440 moške dece, 428 ženske dece, 272 naraščajnikov, 288 naraščajnic. 511 članov in 219 članic (91 v novem slavnostnem in 128 v telovadnem kroju), vsega 2158 pripadnikov. V sprevodu sta bili tudi dve godbi; sokolska in vojaška. Po daljšem času smo spet enkrat videli v sprevodu zgolj kroje in smo lahko s številom udeležencev kar zadovoljni. Posebno smo pa veseli lepega števila slavnostnih krojev članic, a tudi pri č.lanih smo opazili precej novih slavnostnih krojev, kar je prav ugodna posledica umestnega župnega sklepa, da: ne sme v Prago
na zlet nihče brez slavnostnega kroju. To pot smo tudi prvič videli v sprevodu naraščujnice v novem slavnostnem kroju, naraščajnike v novem telovadnem kroju in članice v novem slavnostnem kroju. Za oko so videti ti novi kroji veliko lepši od prejšnjih in ženski so tudi bolj praktični.
Popoldne je bila na telovadišču Ljubljanskega Sokolu javna telovadba, h kateri se je zbralo več ko 5000 gledalcev. Točno ob 15. uri je prikorukala na telovadišče moška deca (458), ki je najprej skupaj z občinstvom počastila državno zastavo, ki sc je ob igranju državne himne dvignila na visok drog, nato pa lepo in skladno izvedla vaje z belimi palicami. Za njimi je 50 članic in naruščajnic ob spremljevunju klavirja zelo dobro izvajalo lepe sestuve na petih visokih gredeh, 52 naraščajnikov je pa tekmovalo v bojni tekmi; teči so morali po visoki gredi, preskočiti konju, se splaziti pod nizko oviro in preplezati visoko steno. Če bi se izvršila tekmu na sredi telovadišča in če bi se sodniki na telovadišču ne posvetovali, bi bila naredila tekma še boljši dojeni. Pri naslednji točki je nustopilo 411 deklic, ki so živahno izvedle proste vaje. Bilo je pa premalo skladnosti in kritju, posebno pri pohodih z mestu. Splošna telovadbu na orodju ni zadovoljevala. Premalo je bilo vrst (devet, med temi samo ena ženska vrsta). Posebno vrsta na drogu ni sodilu na župni zlet ljubljanske župe, pred glavni oder pa še celo ne. Potrebno bi bilo, da bi bile nastopile vse tekmovalne vrste. Pri izmenskem teku članov ljubljanske in beograjske župe na 800 X 400 X 200X 100 m je zmagala vrsta župe Ljubljana v času 5.58 pred vrsto iz Beograda, ki je dosegla čas 5.51. Škoda, da se zaradi svoje tekme v prostih punogah ni mogla udeležiti tega teka tudi župa Zagreb. Tek je prinesel med občinstvo živo zanimanje in pokazal, da je tek v tej obliki zelo privlačen za telovadce in gledalce. Prihodnja točka so bile skupne proste vaje naraščajnikov in naruščajnic za zlet v Pragi. Strumno je prikorakalo na telovadišče 551 naraščajnikov v novih krojih in 292 naraščajnic, med njimi le majhen oddelek z novimi kroji. Lepe in težke vaje so izvajali tako dobro, da so bili deležni viharnega odobravanja že med izvajanjem, po odhodu pa priznanju kar ni hotelo biti konca. Pri izmenskem teku društvenih vrst članov na 4X100 m jc nastopilo pet vrst, ki so dosegle tele uspehe: I. Sokol I-Tabor 4? sekund, 2. Ljubljanski Sokol 49 sekund,
5.	Ljubljana III in Dolenji Logatec 50 sekund, 4. Sokol I-Tabor (2. vrstu) in 5. Ilakek. Z velikim pričakovanjem je občinstvo sprejelo tekmovalno vrsto članic Zveze SKJ, ki je nastopilu na dvovišinski bradlji, in vzorno vrsto članov, sestavljeno iz najboljših telovadcev Ljubljanskega Sokola in Sokola I, ki je nastopila na drogu. Tisočglava množica jc v popolni tišini sledila vsakemu gibu posameznega telovadca, ki so res vzorno delali najtežje sestave. Po tej točki je nastal krajši odmor, ki je pa bil čisto odveč. Telovudci bi bili lahko takoj stopili v svoj oddelek uli bi pa s prostimi vajami ne nastopili. Občinstvo je burno pozdravilo članstvo, ki je v osmerostopih (294 članov in 217 članic) strumno prikorakalo na telovadišče in pokazalo skupne proste vaje članov in članic za zlet v Pragi, ki jih je sestuvil br. Kovač. Vaje so bile izvedene skladno in živahno. Če bi posamezniki, posebno članice, ne uhajali iz kritja, bi lahko rekli, da so jih vzorno izvajali. Občinstvo je burno pozdravilo oddelka, ki sta ostala na telovadišču, da jc župno načelništvo razglasilo uspeh tekme, namestnik župnega staroste br. inž. Bevc je pa nagovoril zbrano sokolstvo in občinstvo z jedrnatim govorom. S pesmijo sokolskih legij je oddelek odkorakal s telovadišča. Na telovadišču so pripravili ovire in nastopil je jezdni odsek. Točka je bila predolga in nezanimiva in jo je župni načelnik prekinil, nakar so sneli državno zastavo in je pri tem zaigrala godba državno himno. Takoj nato se je ulil dež, ki se je že ves dan pripravljul. V nekaj minutah je bilo telovadišče prazno. Morala je odpasti sokolska zabava, kar jc bila za župno blagajno velika gmotna škoda.
Telovadni oddelki so nastopili v precej manjšem številu, kakor je bilo soditi po prijavah. Vzrokov je več, glavni vzrok jc pa gmotna izčrpanost društev in posameznikov, ki v dveh mesecih niso zmogli treh tako velikih prireditev. Društva so tudi tekmovala v udeležbi pri prostih vajah. Uspeh te tekme, ki se jc izvršila s posebnimi listki, bo objavljen v prihodnji številki. Navzlic manjšim nedostatkoin je XVII. župni zlet v celoti odlično uspel. Ostal bo vsem telovadcem pa tudi mnogoštevilnemu občinstvu v najlepšem spominu kot izpodhuda in i/kušnja naše delavnosti in zmogljivosti v času največjih zahtev.
Uspehi tekem na župnem zletu
dne 11. junija
Člani.
Srednji oddelek:
Mesto	Društvo	Točke
1. Ljubljanski Sokol	3553
2. Ljubljana II	3219
3. Ljubljana-Šiška	2993
Nižji oddelek:
1. Sokol I-Tabor	3357
2. Ljubljanski Sokol	3038
3. Unec-Rakek	2805
4. Žiri	2544
Posamezniki.
Srednji oddelek:
Husi« Tekmovalec
%
78.9
71.5
66.5
74.6
67.5 62—
56.5
1. Erbežnik Dan.
2. Stadler Franc
3. Kaiser Mer.
4. Burja Davo
5. Prochazka |.
6. Šega Leopold
7. Hočevar Ciril
8. Volčič Lndovik
9. Počkar Jože
10. Sadar Zvonko
11. Hani Franc
12. Madon Albert
13. Berdajs Bog.
14. Wuland Rod.
15. Kumer Jernej
16. Kroupa Pavel
17. Žigon Zdravko
18. Brežnik Vinko
19. Cesar Franc
20. Lepša Jože
Nižji
1. Kosec Miloš
2. Jaklič France
3. Polak Bojan
4. Herga Aloiz
5. Kopač Vin ko 6 Perčinlič A.
7. Šaunik Tomaž
8. Sedej Janez
9. Koman Srečko
10. Škulj Karel
11. Marinček Mil.
12. Premelč Bog.
13. Škulj Jože
14. Javornik Bog.
15. Kosmač Mirko
16. Krže Bojtln
17. Strehar Franc
18. Kraigher Ciril
19. Wcdain Adolf
20. Kovač Tone
Društvo Tof.ke		"/o
L j. Sokol	615	87—
Lj.-šiška	598	85.4
Lj, Sokol	597	85.3
L j.-šiška	592	84.6
Lj. II	570	81.4
L j. Sokol	548	78.3
Lj. 11	542	77.4
L j. Sokol	539	77—
L j. 11	558	76.8
L j. Sokol	500	71.4
Lj. 11	494	70.5
Lj. Sokol	475	67.8
Lj.-šiška	464	66.3
L j. Sokol	443	63.3
Lj. 11	434	62—
Lj.-šiška	389	55.6
L j.-šiška	384	54.9
Lj. II	379	54.1
Lj. II	376	53.7
Lj. šiška	287	41 —
oddelek:		
Sokol 1	618	88,—
Unec-Rakek	563	80.4
Sokol I	548	78.3
Sokol I	524	74.9
Žiri	522	74.5
Lj. Sokol	521	74.4
Lj. Sokol	519	74.1
Žiri	518	74—
Sokol I	493	70.4
Lhiec-Rakek 477		68.1
Lj. Sokol	475	67.8
Sokol 1	472	67.4
Unec-Rakek 460		65.7
L j. Sokol	441	63—
Žiri	431	61.6
Sokol I	425	60.1
Lj. .Sokol	408	58.3
Lj. Sokol	392	56—
Sokol I	385	55,—
Unec-Rakek 372		, 53.1
Mesto Tekmovulec
21. Horčička M.
.f.?' Bavec Tone r,^ Finžgar Vilko
24. Baic Stanko
25. Arko Metod
26. Govekar V.
27. Fortuna Jak.
To?ke
351
Društvo
L j. Sokol
Unec-Rakek 343 Lj. Sokol	343
Žiri	325
Unec-Rakek 309
Žiri
Žiri
287
176
Moški naraščaj.
Višji o <1 d e 1 e k: Ljubljanski Sokol 3566
1.
2. Sokol I-Tabor
3369
Srednji oddelek:
3448 3370
1. Ljubljana II
2. Ljubija na-šiška
Nižji
1. Lj. Sokol — I.
2. Sokol I-Tabor
3. Dolenji Logatec
4. Lj. Sokol — 2. vrsta
5. Ljubljana 111
6. Kočevje
7. Ljubljana II Planina
oddelek: vrsta
8.
3429
3308
2948
2824
2708
2615
2584
1800
50.1
49—
49—
46.—
44.1 41 —
25.1
79.24
74.86
76.62
74.90
76.20
73.51
65.51 62.75 60.18 58.10 57.40 40—
Posamezniki.
Višji 1. Pešl Rado	o <1 d e 1 e k: Lj. Sokol	615	87.6
2. Kreinesec M.	Lj. Sokol	611	87.3
3. Hladnik Mil.	Lj. Sokol	607	86.7
4. Žargi Mirko	Sokol I	583	83.3
5. Marinc Marij.	Sokol I	533	76.1
6. Makarovič D.	Sokol I	511	73—
7. Legat Primož	Sokol 1	508	72.5
8.	Giuran Bogo 9.	Ahčin Branko	Sokol 1	497	71—
	Lj. Sokol	487	69.6
10. Legiša Dušan	Lj. Sokol	484	69.1
1 1. Košak Martin	Lj. Sokol	478	68.3
12. Kovačič Bož.	Lj. Sokol	458	65.4
13. Wedam Albin	Sokol I	455	65—
14. Košir Bojan	Sokol I	449	64.1
15. Kos Bojan	Lj. Sokol	437	62.4
16. Wedam Jože	Sokol 1	428	61.1
Srednji o d d e 1 e		k: ,	
1. Vardjan Vlasto	Lj. 11	559	80—
2. Jeraj Edo	L j.-šiška	546	78—
3. Indof Marijan	Lj. II	539	77—
4. Počkar Gregor	Lj. II	536	76.6
5. Terčelj Bogd.	Lj.-šiška	535	76.4
6. Jelušič Dušan	L j. II	529	75.6
7. jager Vinko	Lj. II	' 528	75.4
125
ir.~ •
Mesto Tekmovalec
8. Mišič Ivan
9. Drolc Milojko
10. Sila Dušan
11. Magister llado
12. Megušar Mar.
13. Grabnar Ljubo
14. Gebert Štefan
15. Sivec Dušan Ib. Perko Matko
Društvo
Lj.-šiška L j.-šiška L j. šiška Lj. II Lj. II Lj.-šiška Lj. II Lj.-šiška Lj.-šiška
Točke %
523 74.7 509 72.7 508 72.6 479 67— 473	66—
470 65.7 460 64.3 433 60.4 310 44.3
Mesto Tekmovalec
Društvo
Točke°/0
Nižji oddelek:
1. Urbanc Anton
2. Polak Milan
3. Čuk Matko
4. Kališnik Jane/
5. Marušič Miro
6. Rabič Adolf
7. Jerina Franc
8. Korošec Zvon.
9. Potnik Srečko 10. Kuhar Rudo tl. Zalar Stojan
12. Jereb Igor
13. Herzog Janez
14. Bernot Jože
15. Rankel Karel
16. Klopčič Dušan
17. Pičulin Dušan
18. Černe Alojzij
19. Bratovž Marij.
20. Kostnapfel j.
21. Gostiša Jože
j Pfeifer Ciril 0- |Kutin Julij
24.
Dežman Mirko
| Glavič Vlad.
26. Krapež Stanko
27. Tavzes Žarko
28. Brelih Boris
29. Jager Tone
30. Brezovšek B.
31. Poženel Franc
I ”1 Kreč Vladimir -- Reisner Jože
34. Garibaldi Fr.
35. Plečnik Justin
36. Novak Rajko
37. Kisovec Marij.
38. Gebert Stane
39. Rus Vojan 40.1
’‘IHočevar Lojze + ) |Marčan Jože
42. Marineelj Jože
43. Lunder Franc
44. Vrhunec M.
45. Crnkovič Rud.
46. Stanovnik Ivan
47. Koršič Milan
48. Murovič Franc
49. Lukančič St.
50. Moser Janko
51. Čamcrnik A.
Lj. Sokol Sokol I D. Logatec Kočevje D. Logatec Lj. Sokol Sokol I Lj. Sokol Sokol I L j. Sokol l.j. Sokol Sokol I Lj. Sokol L j. Sokol Kočevje Sokol I Lj. III Sokol I Sokol I Lj. Sokol D. Logatec
Lj, Sokol Sokol t
Lj. Sokol Lj. Sokol
Lj. III Lj. II Lj. III
Lj. II
I). Logatec Planina
Lj. Sokol L j. Sokol
Lj. Sokol D. Logatec L j. I II Lj. III Lj. H Lj. III
Lj. H
L j. Sokol
Kočevje Kočevje L j. Sokol Kočevje
Lj. II
Kočevje Kočevje D. Logatec L j. II Lj. III
596
576
544
535
531
529
516
515
514
510*
505
498
492
473
472
470
467
459
456
453
451
85. t
82.3
77.7
76.4
75.9
75.5
73.7
73.6 73.4
72.9
72.1
71.1
70.3
67.6
67.4
67.1
66.7
65.6
65.1
64.7
64.4
441	63—
441	63—
440 62.8 440 62.8
437 62.4 435 62.1 431	61.6
425 60.7 414 59.1 404 57.7
52.	Klemen Frane	Planina	300	42.8
53.	Vreček Aleks.	Lj. II	288	41.1
54. Šavs Jože		i.j. ir	285	40.7
55.	Poljšak Jože	Planina	265	37.9
56. Skvarča Karel		Planina	244	34.9
57.	Nagode Stane	Planina	235	33.(>
58.	Belčič Matevž	Planina	201	28.7
Članice.
Višji oddelek:
Meslo Društvo	Točki-
1. Ljubljanski Sokol	362’3
%
86-2
Srednji oddelek:
L Ljubljana II.	264	1	62	88
Nižji oddelek:
1. Dolenji Logatec
2. Ljubljanski Sokol 3 Sokol I Tabor
4. Ljubljana III
3173 301-8 282-7 236 7
75 5 71-85 67-3 56 36
Posameznice.
Višji o <1 d e 1 e k:
Mesto	Tekniovalku	Točke	%
1. Pustiček Marta,	Ljub.	Sokol	949	949
2. Rupnik Lidija	„	„	92 0	92’0
3. Pribošek Ančka	„	„	84-5	84‘5
4. Cizej Danica,	Št. Vid	72 5	72'5
5. Paumgarten Ada,	Ljub.	Sokol	7P8	718
S i
nji oddelek:
1. Urbas Irena, Sokol I	715	7P5
2. Hočevar Draga, Ljubljana II 65 3 65’3
3.	Jerman Majda,	„	„	63 7	63-7
4	Novak Nada,	„	„	63'2	63 2
5	Ham Minka,	„	„	54 4	54’4
6. Opeka Tončka, „	„	53-3	53-3
7	Gril Mttra,	„	„	40 2	40 2
403	57.6		Nižji	o d d e 1 e k:		
403	57.6	1.	Vrezec. Vida	Dol. Log.	93	93
402	57.4	2.	Ponikvar Fanča	Lj. Sok.	858	858
390	55.7	3.	Verbič Pavla	Dol. Log.	81-3	81-3
388	55.4	4.	Sket Ada	Sok. I	77-3	77-3
387	55.3	5.	Poličar Mira	Lj. Sok.	71-5	71.5
383	54.7	6.	Janša Bara	Sok. I	68-8	68 8
382	54.6	7.	Li. en Zora	Lj. Sok.	64-5	64 5
377	53.9	8. Mare Angela		Dol Log.	63 9	639
		9.	Čemažar Joža	Lj. Sok.	639	63-9
377	53.9	10.	Prosene Boža	Sok. 1	63-8	63-8
375	53.6	11.	Acc.etto Tatjana	Sok. III	63 7	63-7
367	52.4	12. Strauss Valerija		Dol. Log.	60 9	60-9
363	51.9	13.	Pehaček Ela	Dol. Log.	60-5	60-5
361	51.6	14. Guček Boga		Sok. I	57-3	57-3 ,
360	51.4	15. Papež Nada		Sok. III	55 3	55-3
357	51 —	16.	Riido.ševič Slav.	Sok. 111	552	55-2
348	49.7	17.	Belič Milena	Sok. III	55--	55-
345	49.3	18. Vodopivec Vilma		Sok. III	538	53-8
339	48.4	19.	Rakoš Zora	Lj. Sok.	53-5	53 5
315	45—	20.	Podpae Julka	Sok. I	502	502
Naraščajnice.
yisji oddelek:
Mc«to Društvo	Točko
1 Sokol I Tabor	353 9
2. Ljubljanski Sokol	317'9
3. Ljubljana II	269"2
4. Litija	207"8
Nižji o d <1 e 1 e k:
1. Ljubljanski Sokol
2. Sokol I-Tabor
3. St. Vid
4. Moste
5. Ljubljana III
6. Ljubljana II
7. Dol. Logatec
8. Lavrica
Posameznice.
Višji oddelek:
Mesto	Tekmovalka
1. Plesnik Mila, Sok. I
2. Sever Alinu, Sok. 1
3. Ivančič Ivica, Sok. I
4. Čamernik Nada, Lj. Sok.
5. Zaletel Tatjana, Lj. Sok.
6. Roblek Tatjana, Sok. I
7. Podgornik Zdenka, Lj. Sok.
8. Ferline Alenka, Lj. Sok.
9. Dejale Martina, Lj. II
10. Porenta Dragica, Lj. II
11. Pirih Sonja, Lj. II
12. Bedenikovič Zdenka, Litija
13. Geržinič Zdenka, Lj. II
14. Korjak Mimica, Litija
15. Pogačnik Cirila, Lj. II IG. Vidovič Draga, Litija
17. Kovič Zofka, Litija
18. Juvan Auica, Litija
19. Weilgyni Vauda, Litija
Nižji oddelek:
1. Bratuž Iva, Ljubljanski Sokol
2. Bratuž Vlada, „
"/o
84'26 75 69 64' — 49 48
343-1	8169
340-7	81-11
316 7	75-33
299 8	71-38
293-5	70 —
276-6	65 85
272-7	6493
268-5	63-93
Točke	7«
92-9	92 9
83-8	83 8
82 8	828
80 9	80 9
78-3	78-3
754	75 4
736	73-6
71-1	711
65 8	65 8
65-3	65-3
62-4	62-4
60 5	60-5
59 5	595
50 7	50 7
45-8	45 8
43 7	43-7
43 1	43-1
34-5	345
29-5	29 5
87-0	87
84-6	84-6
Mesto
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25. 26
27.
28.] in 29.,
30.
31.
32 in
33
34 in
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41. in 42 43.
Tekmovalka
Šest Esta, Sokol I Kneisel Anda, Sokol I Doljak Rada, Moste Lenard Mdena, Št. Vid Podgornik Nevenka, Lj. Sok. Novak Marija, Št. Vid Bučar Zlata, Šokol I Dular Desa, Sokol I Perme Vida, Moste Podgoršek Roža, Št. Vid Zajec Majda, Ljub. Sokol Merljak Boža, Ljubljana III Kocjan Ivica, Moste Slanovic Saša, Ljubljana II Žorž LibuSa, Ljubljana III Šuligoj Vika, Št. Vid Kožuh Jelka, Lavrica Habič Marija, „
Klofutar Vida, Ljubljana III Kompare Danica, Ljub. II Stojkovič Vida, St. Vid Marušič Julija, Dol. Logatec Rožič Joža, Ljubljana II Mrak Danica, Dol. Logatec Mikluž Elza,	„	„
Urbas Slava, „	„
Remškar Anuška, Ljub. III
Rupnik Mara, Lavrica Brančič Milka, Št. Vid
Reinžgar Danica, Moste Magušar Joža, Ljubljana II
Rybička Zora, Ljubljana III Brelih Cvetka, Ljubljana III
Poljec Mira, Ljubljana II Podkovšek Angela, Dol. Log. Čemažar Mina, Ljubljana III Gorenc, Lada,	„	„
Mozetič Milena, Lavrica
Ajdič Dragit,	„
Ajdič Milena,	„
Nartnik Metka, Dol. Logatec
Točke	
84-3	84-3
82-6	82-6
81-4	81 4
80-9	80 9
79 8	79-8
79-5	79-5
79-4	79-4
78 8	78-8
78-7	78-7
78 0	78-—
77-8	77-8
74 2	74-2
73-5	73 5
70 7	70-7
70 6	70-6
70-2	70-2
69 5	695
69-0	69-—
689	68 9
68-4	68-4
68-0	68'-
67-8	67 8
67-6	67-6
675	67-5
65 9	65-9
65-5	65-5
65-5	65-5
64-9	64 9
63-8	63 8
63-6	636
63-6	636
62-9	62-9
62-9	62 9
61-3	61-3
60-8	60-8
56-6	56-6
56-4	56-4
56 3	56-3
56-2	56-2
56-0	56--
47-1	47-1
R
N
O
V zadnji šte\ilki »Sokolskega vestnika.' čitnmo pod naslovom «Sokolski kinematografi in nemški filmi* med drugim tole: «Ne dajte, da bi se s češkim denarjem, ki ga plačujejo za nemške filme sokolski kinematografi, podpiral nakup nemškega orožja! Imamo zadosti angleških, francoskih in drugih filmov, tla lahko .nemške filme sploh popolnoma opustimo. Samo dobre volje je treba. Spametujmo sc zdaj.
ko imamo pred očmi še vso nevarnost zadnjih majskih dni!» lem besedam bi samo še pridoli, da je zadnja leta večina nemških filmov vsiljivo tendenčna, proti-slovanska in umetniško na veliko nižji stopnji kakor so na primer, češki, francoski ali angleški filmi. Torej tudi za naše sokolske kinematografe vzrokov dovolj, da bi se ravnali po teli besedah.
Kako zatirajo Čehoslovaki Nemce v svoji državi, se vidi najlepše v šolah. Češki učitelj ima v razredu poprečno po 39 otrok, nemški na Češkoslovaškem po 36.5, pruski učitelj po 42.3, bavarski pa celo po 46.2. Otroci čeških Nemcev so torej bolje preskrbljeni /. učitelji kakor češkoslovaški otroci in še veliko bolje kakor nemški otroci v Nemčiji sami.
Iz uredništva
Junijska številka je imela 32 struni in je bila torej dvojna za junij in julij. Zaradi vsesokolskega zleta v Pragi smo pa izdali še julijsko številko, zato pa izide prihodnja številka šele meseca septembru. Današnja številka ima zato označbo štev. 7/8.
Francoska radijska postaja v Strasbourgu je uvrstila v svoj spored vsuk teden po eno predavanje o X. vsesokolskem, zletu. Predava dekan ondotne filozofične fakultete prof. Mougai, velik prijatelj češkoslovaškega naroda in vnet pobornik sokolske misli.
II. obrambni /.bor /.upe Ljubljana; Nezgoda hipnega sla.
Prizadevaj si, da bodo tvoje besede pri sporu mehke in razlogi tehtni. Glej, da nasprotnika ne razjariš, ampak prepričaš.	Wilkins.