The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovrnec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI lrt URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBb o . . MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 53. CHICAGO, IIL., SOBOTA, 18. MARCA — SATURDAY, MARCH 18, 1933 LETNIK (VOL.) XLII ODKAR JE NASTOPIL NOVI PREDSEDNIK, SE JE RAZPOLOŽENJE PREBIVALSTVA TEMELJITO PREDRU-GAČILO. — VSE Z ZAU PANJEM ZRE V BODOČNOST. — PREDSEDNIK JE S SVOJO ODLOČNOSTJO VNEL ZAUPANJE. CELOKUPNA ROOSEVELTOVA DRUŽINA NASILSTVA FAŠISTOV Washington, D. C. — Menda ni več osebe v Zed. državah, ki bi utegnila trditi in pričakovati, da bi mogli priti še slabši časi. Skoraj vsakdo je prepri.»Nem»ki ?ašbti besne nad svojt- čan, da je najhujša depresija za! mi žrtvami g«*ega mašče-nami, da smo popolnoma "na vanja. dnu". Z dna pa ne vodi pot ni- 0 kamor drugam več kakor le na-! Berlin Nemčija. — Nasil-vzgor. j stva, ki jih izvajajo fašisti v Ljudstvo torej zaupa v boj Nemčiji nad svojimi političnimi dočnost. In zaupanje je glavni nasprotniki, prekašajo celo te-temelj prosperitete. Dokler se italijanskih fašistov, je vsakdo skrbno čuval, kam bo Italijanski fašisti so .namreč u-postavil svoj dolar, da bo bolj. sonabljali svoje nasprotnike le skrit, dokler se ga ni nihče upal j dotlej, dokler se niso čutili po-investirati, da ga ne izgubi, je Polnoma varne na vladi; ko so bila vsaka možnost izboljšanja dosegli popolno oblast, so nasi-izkij učena. Danes je položaj P° večini ponehala, ravno nasprotni. Banke, ki so se odprle po večdnevnem morato- V Nemčiji je zdaj ravno nasprotno. Hitler sedi s svojimi riju, prejemajo ogromne množi- Pristaši trdno na vladi, saj je ne denarja v'obliki vlog, novih '.potom volitve dobil večino; ni se in starih; skriti denar prihaja'mu treba bati legalne opozicije na dan. Na borzi, ki je po mora- in bi torej lahko brez skrbi pu-toriju v sredo zopet pričela S stil sv% nasprotnike v miru. poslovanjem, vlada taka živahJ Ravno Potem Pa- ko so se začu' nost, kakoršne že dolgo ni bil« fašisti povsem varne, so pri-videti. Ne udejstvujejo se na!če,i šele besneti v najbolj divji njej samo profesijonalni pre- mSt Jugoslavije« STRAŠNA NESREČA KMETSKEGA DELAVCA — SLAMO-REZNICA MU ODTRGALA OBE ROKI. — ŽALOSTEN ZAKLJUČEK DOMAČE ZABAVE PRI PTUJU NA ŠTAJERSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE. Gornja slika kaže celo rodbino Franklina D. Roosevelta, kc se je odpravljala v cerkev prvo nedeljo potem, ko se je lovi predsednik vselil v Belo hišo. Od leve proti desni so: Sin James in njegova žena, matV predsednikova, njegcva soproga, predsednik sam, sin Jihn, hči Mrs. Curtis Dali, in sin Franklin Jr. kupčevalci, kakor so se dolge mesece, marveč naročila prihajajo tudi od publike, ki investira denar v vodilna podjetja. Cene so zato tudi znatno poskočile, da vzbujajo skrb tukajšnjim vodilnim osebnostim, da bi ta dvig ne utegnil biti prehi-ter. Poskočile so tudi cene žitu. Splošno vlada v deželi popolnoma drugačen duh, odkar- je v Washingtonu nastopila nova administracija z novim predsednikom na čelu. Njegov pogum, ko brezobzirno stavi j a svoje predloge, ne glede, ali komu prijajo ali ne,- in ne oziraje se na to, da bi se utegnil komu zameriti, njegova odločnost, s katero vodi svoje ideje do uresničenja, in v glavnem pa te njegove zdrave in učinkovite ideje same — vse to je pripomoglo , da se je mišljenje prebivalstva tako temeljito izpremenilo. Zdi se, kakor bi se njegovega osebnega meri; ne, da bi si zasigurali svojo pozicijo, marveč le iz umazanega maščevanja nad svojimi nasprotniki, ki se sploh ne morejo braniti, nad komunisti, so-cijalisti, pacifisti in j udi. Svoje žrtve, nad katere se spravijo, na najbolj divjaški način mučijo. In pritožbe ni nikake, kajti fašisti so najvišja oblast. Nekateri pristaši fašistov, ki se sramujejo početij, kateer nasilniki uganjajo, opravičujejo to, da se to dela brez vednosti Hitlerja, češ, da je ta izgubil kontrolo nad svojimi četami, kar je pa le izgovor. V doglednem času utegnejo o sebne nasilnosti prenehati, namesto tega pa se bodo, kakor se napoveduje, pričela preganjanja od strani oblasti in pričakovati je aretacij v celih masah. DIJAKI SE UPIRAJO VOJNI Glasgow, Anglija. — Dijaki na tukajšnji univerzi so imeli v , v . . , , sredo med seboj glasovanje gle- razpoloženja in njegove dobro- vojaške s]užbe. Pri tem so voljnosti nalezla vsa dežela. Od-' u z večino g]asov tisti, ki kar jo je Hoover zapustil, se je - lasovali da niso popravljeni Bela hiša povsem predrugacila. nositi orožja za kralja ali deže. Mrzlo in mrko ozračje je izgini- Jo Enako la80va -e z enakirc lo, z njim je sla tudi trda kon- ijddom se je malo . • vršUo tud- PRODAJNI _DAVEK 3 odstotni prodajni davek uveden v Iliinoisu. Springfield, III. — V sredo je poslanska zbornica državne zakonodaje odobrila uvedbo ta-kozvanega prodajnega davka, s katerim se imajo dobiti novi viri za javno pomoč brezposelnim. Temu davku bo podvrženo vse blago razen farmarskih produktov in kuriva za stroje. K vsaki ceni blaga, ki se bo prodalo, se bodo prišteli tri odstotki prodajne vrednosti, kar bo moral plačati kupec. -o-- KATOLIČAN V ROOSEVEL-TOVEM KABINETU Washington, D. C. -— Zanimivo za katoliški svet je dejstvo, da je predsednik Roosevelt imenoval v svoj vladni kabinet dva katoličana. Od njih pa i je žalibog enega, namreč senatorja Walsha, ugrabila smrt, še predno je nastopil svoj urad. Drugi katoličan pa, ki sedi zdaj v kabinetu, je J. A. Farley iz New Yorka. Tako je po '28 letih zopet katoličan v vladi Zed. držav. Zadnji katoličan, ki je sedel v vladi je bil Ch. J. Bona-part, in sicer v sednika Theodora Roosevelta KRIŽEM^SVETA — London, Anglija. — Angleška vlada je zahtevala od sovjetske Rusije pojasnila glede aretacije šesterih angleških podanikov, kateri so zaprti kot soudelženci pri nekih nemirih. — Lwov, Poljska. — Ukrajinci, kateili so po mirovni pogodbi prideljeni poljski državi, se bridko pritožujejo, da jih Poljaki zatirajo irn zahtevajo, da se jim "dovoli samostojnost. — Tokio, Japonska. —Kakor se doznava iz zanesljivih virov, bo Japonska poslala okrog 24. marca Ligi narodov noto, v kateri ji bo naznanila svoj izstop. — Varšava, Poljska. — Po zgledu nemških fašistov so pričeli tudi poljski nacionalci preganjati jude. Več sto judov, ki so zbežali iz Nemčije preko meje, je bilo poslanih nazaj. -o- PREPOVED ZLATA SE KMALU ODPRAVI Washington, D. C. — Zaklad- MAC DONALD V ITALIJI " ■ — 1 ........... s Italijo sm&tra Mac Donald važnim činiteljem. Rim, Italija. — Ob koncu tega tedna prispe semkaj na razgovor z Mussolinijem angleški min. predsednik Mac Donald. Italijo namreč smatra Mac-Donald činiteljem, ki lahko odvrnejo evropsko nevarnost. Vedno bolj se opazuje dvojna grupacija evropskih držav; na eni strani Francija, na drugi Nemčija. Italija je edina, ki se še mi odločno izt'ekla niti za eno niti za drugo stran, in bi ji tako bilo možno, posredovati med obema kupinama. vencijonalnost, ki je bila podob na srednjeveškemu kraljevemu dvoru; veselo razpoloženje in prava demokratičnost vlada zdaj v njej. Nedostopne in visoke osebnosti, kakor smo imeli navado, predstavljati si predsednika, ni več v Beli hiši; v njej sedi zdaj mož, ki s smehljajem in "podomače" razmotriva ha j bolj resna vprašanja. In s tako domačnostjo tudi govori z ljudstvom, kakor je storil ravno preteklo nedeljo po radio. Kljub temu, da ne deli svojih ukazov z visokega stola, vendar je do zdaj predsednik dosegel vse, kar je hotel. Kongres mu je poveril zahtevano moč, da je po svoje razrešil zamotan finančni položaj, kar je tudi zadovoljivo izvršil; sprejel je njegov varčevalni predlog, po katerem se bo vladi prihranilo pol milijarde dolarjev; odobril je njegovi za- na univerzah v Oxford u in Man-chestru. ---o- VELIKA IZREDNOST V DANAŠNJIH ČASIH London, Anglija. — Skoraj neverjetno se sliši ta vest, vendar je resnična. Tukajšnja tvrcika Imperial Chemical Industries, eno najbolj močnih podjetij na svetu, je postavila vse plače na prejšnjo višino. Znižanje je itak znašalo samo 5 odstotkov. To podjetje izkazuje za leto 1932 večji dobiček kakor za leto prej. Da stoji na taki višini, mu brez dvoma mnogo pomaga to, ker je podjetje največji izdelovalec kemičnega in vojnega materijala za Anglijo. pripravljen je še nadalje, da sprejme, kar je Roosevelt začrtal v svoj "new deal". S takim možem na čelu je dežela upravi-htevi po legaliziranju piva, in ičena, da pričakuje najboljšega. ZAGOVARJA ŠE ZARADI PODPORE Chicago, 111. — 32 letni Geo Papas, 954 W. Harrison st., je bil naznanjen, da je prejemal javno podporo kljub temu, da je zaposlen in služi na teden $25. Papas ne taji tega, obenem pa pravi, da poleg svojega zaslužka potrebuje podporo, kajti vzdrževati mora družino, ki šteje 12 otrok. -o- BANKIRJI NIMAJO VEČ UGLEDA Detroit, Mich. — Tukajšnji župan Murphey je objavil, da ne mara v mestni službi nikakega bankirja, in je vsem tistim, ki upravljojo kak urad, ali so v kakem odboru ali komisiji, dal nasvet, naj sami resignirajo, ker drugače bodo odpuščeni. Bankirstvo je bilo prej, je dejal, časten poklic, zdaj pa je postalo prokletstvo dežele. niški tajnik poroča, da prihaja skritega zlata v banke "za cele truke". Ako se bo to nadaljevalo, bo v kratkem mogoče, prekli-kabinetu pred- cati prepoved, ki je bila nedavno izdana, po kateri se ne smejo izplačila izvrševati v zlatu. Enako tudi prepoved izvoza zlata v inozemstvo; ameriški dolar je na zunanjih borzah točas-no tako močen, da se ni bati ponovnega napada nanj. tukajšnje šolske oblasti, W. J. Bogan, je stavil predlog, naj se odpravi izdajanje diplom otrokom, ki dovršijo obvezno nižjo šolo. S tem se bo prihranilo precej denarja, obenem pa so te diplome postale brezpomembne, ker pretežna večina učencev Nesreča nikoli ne počiva V vasi Hudo, v občini Št. Vid pri Stični na Dolenjskem je 22 letni delavec Adolf Zupančič imel opravka s slamo-reznico. Rezal je slamo za živino. Z obema rokama je grabil slamo in jo tlačil v stroj, da bo v kratkem času imel veliko delo opravljenega. Pa se je zgodila nesreča, da je med tlačenjem slame pregloboko porinil obe roki, za katere ga je zagrabil stroj in mu jih grozno razmesaril. Nekdo je na | strašen krik prihitel in usta-Ivil slamoreznico, a slamorezn'i-:ca je že opravila svoje — odtrgala je namreč Zupančiču 'obe roki in sicer eno nad zapestjem, drugo pa pri dlani. Težko ponesrečenega Zupančiča «o s težavo spravili na zasebni Vedranov avto *in. ga .prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer mu bodo zdravniki sicer rešili življenje, ne bodo mu pa mogli! nikdar več dati nazaj njegovih rok; tako bo revež novan Hinko Snoj, posestnik in delovodja v predilnici, ki je že 20 let v občinskem odboru. -o-- Smrtna kosa V Mariboru je umjrla Lojzika Jovan, soproga bančnega uradnika Vinka Jovana. — V Ljubljani je umrla Jožefa Zajec, rojena Pečar, zasebnica. — V Tr-navčah pri Mozirju je umrl Franc Brdovnik, po domače Pre-ložnik. — V Ljubljani je umrl Emil Brandt, posestnik, slaščičar in bivši kavarnar v Šiški, doma iz Kosez. -o- Huda nesreča Na Jesenicah se je hudo ponesrečil 33 letni tovarniški delavec Alojzij Brajc. Po nesreči je zašel med dva stroja, ki sta ga hudo pritisnila in mu poškodovala hrbtenico in križ. -o- nasproti barakarskim prave palače. Tukaj so namreč družine1 nastanjene vsaka v svojem vagonu, medtem ko so bili v barakah vsi na kupu in so le nizke pregraje ločile stanovanje od stanovanja, kakor pregrade v hlevtih. — Reveži so ti "barakarji". Vse njih bogastvo obstoji iz par slamnic, par loncev in par stolčenih ponev. Pri nekaterih še nekaj sirovo zbitih stolov in mizica, zraven pa kup otrok, izpitih, bolnih obrazov. -o-- Notranjsko bodo elektrifieirali Poročajo, da nameravajo v najkrajšem času elektrificirati Notranjsko. Transformacijske postaje bodo zgradili v Spodnjem in Gornjem Logatcu, v La-zah, Planini, I van jem selu, Rakeku, pri Zelšah, v Cerknici in v Dolnjem jezeru. :-~o—i— Imenovanje Za banovinskega namestnika v Tržiču na Gorenjskem je ime- ostal za vse ljen. življenje pohab- Nepričakovan zaključek zabave Ptuj, 28. febr. — V Novi vasi pri Sv. Marku se je sinoči pripetil prav žalosten dogodek. — V ptujski ;oko5iici je namreč navada, da se ob pustu prirejajo domače zabave. __Tako zabavo je za svoje pri- DIPLOME SE NAMERAVAJO lif1^®1prjedi|L Judi posestnik ODPRAVITI jI eter Cvetko. Zabavali so se in Chicago ,111. - Predstojnik :se ^^ ko Proti Pt noči prišli pred hišo nepovabljeni gostje, trije fantje iz Stojncev in sicer Kos, Hamer-šak in Pešek. Da bi morda ne prišlo do neljubih posledic, so se gostje mUrno zadržali in povabili fante, da so pristopili in celo zaplesali. Ko so pa fan- itak nadaljuje študije na višjih tie odplesali, se je eden izmed šolah. njih spozabil tako daleč, da je z nožem zadal globoko rano Samo za šalo Iz Maribora poročajo, da je MRS. JUDD ZOPET PRED ZASLIŠEVANJEM Florence, Arizona. -— Mrs. Winnie Ruth Judd, ki je obsojena na smrt vsled umora, ki ga je izvršila pred letom dni nad svojo tovarišico A. Leroi in neko drugo žensko, katerih razse-kani trupli je skušaia v kovče- t>a je že med potjo izdihnil. -o- Vrtnarstvo iz vinarstva Ker se vino v sedanji vseobči krizi zelo težko proda in pri vsem tem, če se tudi proda, ne 'gih poslati v Los Angeles, je bi- vrže niti toliko,, da se z izkupič- lla v sredo ponovno zaslišana, in , kom krijejo stroški dela, so 'sicer od urada za pomiloščenje .mnogi Dalmatinci svoje vino-Zasliševanje je bilo tajno in tu-(grade izpremenili v vrtove, kar di časnikarski poročevalci ni.so'.ie za tamošnje suhe kraje tudi bili k njemu pripuščeni. Na- j precej težko. Kot edini vrtnar-daljnje zasliševanje se bo vršilo ski pridelek se je obnesla le kar-v ponedeljek. Eden zagovorni- fijolti. — Upajo pa, da bodo z kov Mrs. Judd je obdolžil po- .vreditvijo vodovodov toliko na-la tatu, ki ima na vesti tatvin v jrotnike, da so se dali pregovoriti, predovali, da bodo pridelovali vrednosti več stotisočev. Samo, j da so izrekli smrtno kazen nad j tudi drugo zgodnjo zelenjavo, kar so našli prj niem, je vredne žensko le zato, da iz nje izsilijo, 'katera se uvaža iz Italije. o pomočnik pri umoru. Kakor je zdaj določeno, se bo obešen je nad obsojenko izvršilo 14. aprila. 32 letnemu posestniku Francu Inedavno med odmorom na neki Mežnariču, katerega so takoj stavbi v šali sunil neki delavec odpeljali v ptujsko bolnico, I svojega tovariša Pavla Šalamo- na in je ta padel z večpietrov visokega odra in se prav nevarno poškodoval. -o- MILIJONSKEGA TATU ZASAČILI Miami Beach, Fla. — Tiček, katerega je newyorška policija že dolgo skušala ujeti, .ji je preteklo sredo končno prišel na li-manice. V osebi 38 letnega Harry Sitamore je namreč uje- nad pol milijona, obstoječe vsejda bo izpovedala, kdo je bil nje iz draguljev, po večini ukradeni v New Yorku. Detektivi so dolgo pletli mreže okrog njega, dokler ga niso končno ujeli v njegovem tukajšnjem domu. Poleg ukradenih draguljev so' našli pri njem število ključev, s Vagonska kolonija V Mariboru so nedavno ustanovili tako zvano "vagon-sko kolonijo," kamor so naselili "barakarje", ki so bivali v barakah v Melju. Ta vagonska Koroška Bela Po tukajšnji občini letošnjo zimo precej hudo razsaja hripa in je veliko oseb obolelo za to zavratno boleznijo. Smrtnega slučaja do sedaj vendar še ni bilo. katerimi mu je bilo mogoče od preti skoraj vsako ključavnico.'stanovanja, tako poročajo, so j bolnico Če slepec udari V neki mariborski gostilni se je pred pustom zabavala večja družba, kateri je igral slepi mu-zikant Maks Klompfer iz Maribora. Nastal je med gosti prepir in eden je razžalil tudi muzi-kanta, kateri je zagrabil za palico in udaril v smeri odkoder je slišal da je padla žaljivka. Zadel pa ni pravega, ampak nekega Ruperta Kobaua iz Pobrežja, katerega so morali prenesti v I 1 ■• v ® 1 v ' • • V ■ • Ifi • || Izboljšanje položaja st pneakuje - Teronzcm v Nemčiji ____kirtiiRuvA^iCvi SLuViiWEC ''""".............................■ "J-J-. "'■ Sobota, 18. marca 1933. AMERIKANSKI SLOVENEC ■'rvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. . Newspaper in America. uKtanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-«!jkov in dhevov po prsamkib. day and the day after holiday«. Izdaja it* tiska: j Published by: « EDINOST PUBLISHING CO. 1 EDINOST PUBLISHING I'O. Naslov uredništva in uprave: Address of publication ofBpe: 849 W. 22nd St., Chicago, III 1849 W. 22nd St., Chicago, IB. Pltene: CANAL 5544 Telefon CANAL 5544 " k - - * Naročnina: Subscription: . Lst celo' leto ..................$5.00 For one year ......_..„.........................$5.00 ii [jp lila . .... ,___________ 2.S0 For half a year ....._______________"2.50 'a četrt Ict^i _________________________,______ 1.50 For three months ........................... 1.50 2a Chit-ago.- Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: i a celo leto ___________________i_______$6.00 For one year ____________________________$6.00 kedaj "fnate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, Iter s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ke oblasC izvedela za zločin, je prijela zločince, ki bodo obsojeni po zakonu o protirevolucijskih činih. O vozilu, ki ga kaže gornja slika, pravijo, d'a je najstarejši avto, na katerem se je še mogoče voziti. Na njem vidimo M. Campbella, kateri je nedavno dosegel sVetovni rekord v hitrosti (seveda ne s tem avtGmobilcm.) S pastirsko palico v roki iz-pregovori še zadnje opomine, dokonča sv. mašo in jim podeli blagoslov, da bodo blagoslovljeni v duhovniškem stanu in da bodo za grehe in pregrehe ljudstva darovali spravne daritve Očetu vsemogočnemu. — Tako se je vršilo 11. marca v stolnici sv. Janeza Ev. Po dokončanem obredu je pre-vzvišeni g. škof kleče prosil, da naj vsak novomašnik podeli njemu in ljudstvu prvi blagoslov. O koliko srečnih oči se je pri tem od veselja oroselo, koliko je bilo med veliko množico, ki so s tolikim hrepenenjem čakali tega, trenotka, srečnih očetov in blagih mater, čigar trud in trpljenje za; svojega sina šo danes v tem prvem blagoslovu poplačani ! Kblikaterim blžigim materam je danes v tem prvem blagoslovu njih izvoijeijjck božjega poplačano. , { Tucji za verno;;ljudstvo je dan posvečbvanja novih jtnašnikov dan veselja. Zato moli v veselju, saj je vsakdo maziljen ili poslan, da podira in zida podira greh, zida v dušah krepost, — da o-znanja ubogim evangelij zveličani a in grešnim dan sprave, da podpira slabe in dviga padle, da i-zprevaja ljubezen-Srca Kristusovega do vseh ljudi. Da smo šli s Newburskim popotnikom na novo mašo v nedeljo 12. marca v Lorain, se razume. Saj pri sv. Lovrencu g. Viktorja Viranta že vsi poznajo, ko je večkrat že na Veliko noč pel v naši cerkvi! In prvo mašo ima vsak le enkrat, zato nas je bilo 25, kar je nas. In napregli smo lize, da s^ bomo znali drugo leto tudi pri nas prav zaobrniti, če bo božja volja! Fantje so šli, da so začeli misliti, odkod bodo vozili mlaje,^^lettf, da bo- V resnici nova maša je rojstvo v novo življenje za novo-mašnika, a ne le zanj, ampak najboljša pridiga za vernike, iz čigar srede je vzet kot mazilje-nec. Gospodov! Ne morem vsega opisati, a enega nesmem prezreti, kar je v slovenskem jeziku povdaril1 g. pridigar Rev. Oman: V zgodovinskem zapisniku župnije sv. Cirila in Metoda stoji, da se je 1. 1907. vršil slovesni blagoslov Krstnega kamna v navzočnosti faranov, raznih društev in več duhovnikov. Zgodovinar piše, da so kupile ta katrien slovenske in hrvaške žene. Pri tem pa omenja še prav posebno ime ,žene: Jera Virant, kateri pripisuje takratni župnik Rev. Zakrajšek največ zaslug. In prvi krst pri novem kamnu je bil iz Virant-ove hiše in temu1 otroku je bilo ime VIKTOR! • 25 let je preteklo, odkar*se "je vse to vršilo v tej hiši božji, v' kateri smo danes zbrani. Zanimivo bO, da bo moral kronist današnjega dne zopet omeniti ime Viktor-ja Viranta, kot no-vomašnika iii že druzega duhovnika iz te družine. In zopet bp beležil, da so na tej slovesnosti prisostvovala razna društva, fa-ratii, število čč. gg. duhovnikov iz raznih krajev. Povedal bo, da so bili navzbči vsi bratje in sestre novOmašriika, in kako s ponosom š6 gledali na svojega brata Viktorja — Viktor pomeni milijonov skoraj dolarjev. -o- dve milijardi MOŠKI SE NE SMEJO IMEftO' NOVATI MARIJA Dva zakonca v Pragi'stu dobila sina, ki sta' ga hotela luv-j ti na ime Ludovik Marija Urathvik, ki vpisuje otroke \ matriko, pa je ime Marija od klonil češ, dw je ime Marija z; otroke moškega spola nctlopi. stno. Oče i:iV mati sta afe zaraj tega pritožila na. najvišje sodi ki . . .. , „ . ........... ......— matrike, pO nam je pripravil ta dan! Mesto I lpoma pniV, jč Zastopal1 g1, župan sam, ki je j _Q_ v sVOjih' ččštiteh izrazil, da je ANEKDOTA Da se bi komiusline ne cedile, povem da je bilo na banketu, v Virantovi dvorani — natlačeno polni — prav domače in dobre U ki jf} -;zjavU0( da irne volje smo bili ih hvalili Boga, ki Inrac]:ni]< jfcj vot|j ponosert da je katoličan, čeprav je mbral že marsikatero požreti radi tega! Iz Virantove družine poznamo poleg novemašnika in brata Sloviti slikar Mcn::el je gle- dal na svet in njegove dngo'd ke samo skozi slikar. l,:a očala [Pripovedujejo, da jo nok'>'e i)" .. . . ka njegova?modelka r.icd dcloir g. župnika loren^kega se dVa: s „.,,', ., , ... . , ■ , ■ u-i om'edlela m Menzel ji n. sko-Brat pokojnega očeta ,ie " zmagovalec in res, danes je dO znale kar najlepše (gasiti m splesti vencev, kuharce, da so pokusile novomašno pogačo! In priznati moramo, lepo je bilo, čeprav bi dva para čevljev raztrgal, še bi šel ! Cerkev kot nevesta okrašena, da sprejme no-vomašnika, le premajhna je bila za toliko svatov; če bi ne bilo premraz, bi bilo najboljše, da bi' na prostem imeli novo mašo kot na Koroškem. mašniki. Škof in duhovniki drže iztegnjeno desnico nad ordinandi, med tem ko škof moli: Prosimo, predragi bratje, Boga Očeta vsemogočnega, da na te svoje služabnike, katere je izbral za duhovniško službo; obilno razlije nebeške darove in da to, kar po njegovi milosti prejemajo z njegovo pomočjo tudi do' sežejo. Po Kr. G. našem. Amen. To prvo pokludanje škofovih rok z molitvijo je najvažnejše dejanje svetega obreda. S tem so izvoljeni božji že posvečenci v mašnike. Saj tako so posvečevali mašnike apostoli : roke so nanje pokladali in molili so nad njimi. Da M milost Sv. Duha vtrdil v srcih novopošvečevan-cev, moli škof obrnjen k oltarju iiV odkrit šč dve mblitvi, in prosi Boga, naj bi častitljivo službo mašništva v teh služabnikih vkoreninil in jih na potu svetosti ohranil, da bi tako po zvestem oskrbovanju' svoje službe dosegli kdaj plačilo večnega zveličan j a. V naslednjih ceremonijah se le še bolj izrecno podeluje po-oblaščenje za posamezna mašni-ška opravila. Škof zatem vsa- OB ČASU BANČNE PANIKE on zmagovalec: premagal je vse zapreke na dolgi skoraj 20 let dolgi poti do cilja in danes stoji ob vznožju oltarja in govori z veselim srcem: Stopil bom k oltarju božjem, k Bogu, ki je radost mojega življenja--- Vsem je postalo tesno, ko je govornik nadaljeval: Toda naša :,rca niso povsem zadovoljna- Še nekoga iščemo med nami, Ki bi se po pravici smel najbolj veseliti današnje slavnosti; oči naše iščejo nekoga, ki bi moral sedeti tu spredaj, da prvi prejme no-vomašni blagoslov, ni ga, katerega bi vsi danes najbolj blagro-vali. Gledani' po starših novo-mašnika, po dobrem očetu, po vrli krščanski materi, ki bi da-lies' sedela tu spredaj v največji sreči, ki jo morejo kršč. starši dbčutiti tu ha Zemlji. Ni jih več, obeh ni, ki sta s svojim vzgledhim krščanskim življenjem1 pripeljala' že drugega sina k ohkrjtv GtospOdovem! Ni jih, v Večiiost sta odšlh, d'a1 jima Bog atdieib poplača žfa njih trud in žrtve, ki' sta' jili morala doprinesti —- —- — Krasno petje je povzdignilo slavnost, govor v\slbvenskem kot angleškem jeziku je pokazal vzvišeno a prepogosto- trnjevo pot duhovnika!' Vsakdo je rad Čakal čeprav do druge ure, da je le prčjel blagoslov, katerega je novomašnik vsakemu posebej podelil'! bil u- mrli kanonik Virant Novem mestu! Sin sestre očeta — no-vomašnikove tete pa župnuje V Vavti vasi na Dolenjskem, to je Bertold Bai-tei! Gospodu Viktorju, ki pride med nas mesto Rev. Franko, želimo z govornikom': Blagoslavlja naj te Vedno Bog Oče, ki te jte izbral od' vekomaj, krepča naj te B6g Sin, čegar Telo bftš' držal v svojih rokah, posvečuje naj te sv. Duh, ki je razli! svoje darove pri sv. mašniškem- posve-čenju. S' teboj naj gre skozi življenje tudi tvoja.. Mati, g. Viktor — Tvoja Mati, Marija! — Vse je iznenadila vest; iz škofije, da bo Rev. Franko'odšel na novo župnijo sv, Elizabete! — "Komaj1 *se nas 'je navadil- iii 0-troci so g# tako radi imeli" — so še Lindičeva- mati potožili ! Toda vsak duhovnik obljubi po-| korščinb te škofu, ne našim željam; zato mu želimo v novi župniji iste delavnosti in dobre volje, ki jo je med nami kazal na vedno ,prijaznem smehljajočem obrazu! Naj ga povsod Vodi božji blagoslčv za blagOr neU-mrjočih duš, kot je govoril Doh; Bosco: Duš mi daj, drugo pa vzemi! — V Glasilu berem', da je med nami obilo Jožetov in Jožic, Pepčkov in Pepc, Žovov in Zeik — Vsem na sv. Jožefa dan: Bog usliši njih želje za dušo in telo! -o- "Prijatelj katoliške cerkve je tudi prijatelj katoliškega ti ska!"~ —Rev. P. Odilo H&pršek. čil morda na pomoč, temveč jc je še naj prvo hitro skiciral ir šele potem se je pobrigal zanjo Nekega dne je prišel neki hjegfov prijatelj slikar ves pre-paden v njegov atelje, češ, da je bil pravkar videl, kako je po-vozilo neko žensko. In kje je skica? je vprašal Menzel hladnokrvno. Skica ? Saj vendar ne boš zahteval da bi v takšnem trenutku delal skico! "Pdrtem pa tudi' nisi pravi slikar'V je odvrnil Menzel. —o- JOSEPH A Predsednik družb«, fti izdeluje znano Joseph Triner Bi ti er ■Wine, je bil. nedavne počaščen od governerja Homerja s tem, da je bil imenovan načelnikom 'illinoiške boksarske komisije. Jos. Triner je sicer po letin še mlad m-ož, toda veteran po svo-jih izkušnjah ir, zaslugah za deželo, državo' in mesSo. Med voj-u6 jc- 'otf v vojaški službi, po vojni pa se je stalno utlejsivoval na l'aznih j'nvnih meslih, Bil je Član p0svet0Vab.3Sči odbora pokojnega župana Čariivka. Poleg tega je tudi člatv več drugih organizacij1 in na vodilnih me- NAPftVFrMiTP q j ,y.KSF 'Stih P" več podjrl.fi h. ftot nav- j d^ušen športnik bo zelo primeren BOLJŠIH ČASOV jza m0Kt0j na kate,0„ |c bil Washington, D. C. — Hhnm-1 nbvan. ški senat!oi- Lewis je po konfe renči, ki' jb .iti imel Na sliki se vidi zakladsriišški tajnik Woodin, ko je med časom zadnje bančne panike zapuščal konferenco z vodilnimi finančniki. Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganili čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam. popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. tlelo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam! JOHN F ALE , Slovenska POPRAV rj.\i,m\\ ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3517 CHICAGO -y - v ponedeljek 'sf pVeašediiikom Rooseveltom. pbdiai izjavo, v kateri se je zek optim&fičho izrazil glede bodoč-Abstf. Pravi, da se bo tekom dVčh tednov, ali najkasneje tekom. efreg'a rti'dseca opazilo zn0-h'0 izboljšanje'v trgovini. S svojimi odlččiiimi ukrepi je namreč predsednik vzbudil zaupanje v prebivalstvu, razpršil je V njem obup in ga navdal' z' novim pogumom. —-—o-- C V ADUŠTVO V RUSIJI V Urafekem e^istriktu se je •Odigrala rtenavadn'a tragedija V vasi1 NaZiVamovl pri- Tavd. sta" ovadita- dva fantiča v starosti 9 !in 13'let svojega očeta ofe-lasftji, češ da hi prijel kulakov v i»iiMi«T- ^'AZNANILO NAROČNIKOM v naselbinah Bridgeville, Presto, Morgan, Beadling, Čady. in Sygan v državi Pen ji sylvan i.i i ■tiaznanjamo, 4a je sprejela za-^tophištvo za Ifet Amer. Slove-Aec za imeilo'va'ne nas'elbine in okoliče Mrs. Mary Usenicmfc ria Morgan, P'enna., katera 'je pooblaščena sprejemati naročnino za list Amer. Slovenec, naročila za oglase, prodajati knjige in' Vse druge predmete iz naše knjigarne. Naročnikom in vsem rojalt'pm po imenovanih naselbinah jb prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko in .pomagajo §iriii med narod pre-potrebni katoliški tisk. Uprava A. S. PLUMBARSTV0 K4i popravljamo vsa plutnbnrska lela. — Inštaliramo kopalne,' umi-/aliie in kuhinjske sinke, toilete, po Smerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. OaMey Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL Kakovost Točnost Postenost i F. — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2153 West 22nd Street, oge! Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ kemu nadene štolo čez obe rami in jo na prsih prekriža, kar pomeni breme mašniške službe — a sladko in lahko breme, onemu, ki je nosi z ljubeznijo. Nato jih obleče v mašne plašče, ki so pa na hrbtu še skupaj zviti. Mašni plašč, kot najvrhneje oblačilo pomeni ljubezen, ki je vrhovna vseh čednosti. Po d'aljši molitvi novim mašnikom mazili j o roke. Škof kleče glasno začne slavo-spev: Pridi sv. £)uh, ki ga zbor nadaljuje. Med tem škof mazili s svetim oljem vsem ordinan-dom po vrsti palce, kazalce in dlani na obeh rokah v podobi križa S tem mazilj en jem prejmejo oblast in milost, da zarho-rejo in smejo blagosloviti in posvečevati. Masni'iove roke dele milost v sv. zakramentih s palcema in kazalcema se dotikajo presvete-ga telesa Gospodovega. Zato je treba, da so s sv. oljem mazilje-ne in*poSvečene. Škof sklene obe roki, ki jih eden izmed strežnikov zveže z platnenim trakom. Škof si očisti roke in vsakemu posebej poda kelih z vinom in vodo in pateno s hostijo, da se vsakdo obojega dotakne. Maša se nadaljuje, med tem si novo-mašniki umijejo roke. Od darovanja naprej vsi novoposvečehci mašujejo skupaj s škofom. To je-njihova prva sv. maša. Pri' darovanju daruje vsak škofu gorečo svečo. S tem izražaj o, da' hočejo vse svoje dušne in telesne moči cerkveni službi podeliti, ljudem pa svetiti z lučjo lepega zgleda in gorečnosti v božji službi. Ganljivo je, kako pri sv. mašniškem ppsveČenju novi mašniki s škofom na glas izrekajo molitev za molitvijo in s svetimi ,besedami tudi prvikrat kruh in .vino v telo in kri Kristusovo iz-premene. Oče in sinovi poveličujejo skupaj z najvišjo daritvijo Očeta, ki je v nebesih. Pri sv. obhajilu škof obhaja najprej .sebe, potem pa novoniašnike, da tako zopet oče in sinovi uživajo nebeško jed od skupne mize. Po sv. obhajilu podeli škof odpuščati grehe! NovoposveČen-ce imenuje sedaj že kot svoje prijatelje. Ko odmolijo apostolsko vero pred škofom in ljudstvom, katero bodO odšlej ozna-njevali, položi vsakemu posebej škof roke na glavo in govori: Prejmite sv. Duha, katerim bos grehe odpustil, so jim odpuščeni, katerim jih boš zadržal, .so i jim-zadržani. Pri tem razvije na ;hrbtu podviti mašni plašč. Tako stoji slehrni pred škofom cel* duhovnik, cel mašnik božji. Vso oblast, vse pravice svetega mašništva ima' Slovesno vsakdo obljubi škofu in njegovim namestnikom pokorščino, brez katere ni sadov v vinogradu Gospodovem. Škof stisne obe roki med svoje znamenje edinosti — in ko mu polVečenfee obljubi, ga škof na lice poljubi, kot ljubeči oče sinu: Moč Gospodova bodi vedno s teboj! r Etran 4 AMERIKANSK1 SLOVENEC Sobota, 18. marca 193;',. Slvčev vražek RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. Astafjev je Tanjuši pomagal postaviti samovar in profesorjeva žlička je že zažvenke-tala v njegovi veliki skodelici. Starčku je bilo všeč, če so se zbrali krog njegove svetilke pametni ljudje, s katerimi je bilo prijetno in domače posedeti in poklepetati. "Znanost moramo čuvati. Pokoljenja bodo minila, luč znanosti pa bo ostala. Znanost je naš ponos." Poplav.ski je molče pil čaj in žvečil črni pre-pečenec; sestradan je bil. Astafjev je vlekel nit pogovora dalje. "S čim naj se pa ponašamo, profesor? Ali s svojo logiko? Meni se pa večkrat dozdeva, da nas je veda, zlasti pa narovoslovje, spravila s prave poti mišljenja, mišljenja v podobah. Prvotni človek je mislil brez logike, zanj so bili redmeti v medsebojni zvezi in zato mu je bil •vet poln skrivnosti in lepot. A mi smo si izmislili ia loi de participation' in svet je obledel, prišel ob barvo in pravljičnost. Mi smo seveda izgubili igro." Astafjev je iz navade mešal z žličko ne-osladkani čaj, a ko je Tanja porinila predenj posodico s sladkorjem, je dejal: "Hvala, ne bom, imam svojega." Vzel je iz telovnika škatlico in dal tableto saharina v čaj. "Zakaj nočete sladkorja? Dovolj ga imamo." Astafjev je pa trmoglavo odrinil posodico: "Nikar ne rušimo dobrih, določenih pravil 3dljivosti, Tatjana Mihajlovna." Profesor je dejal: "Potrebno je, da znamo logično mišljenje lepo spojiti z mišljenjem v podobah." "Ne, profesor, to je nemogoče. Tu ni ni-lcake sinteze. Sklicujem se na Edvarda Lvo-viča. On živi v svetu glasbenih podob, v svetu lepote, — ali more soglašati z dandanašnjo logiko? To bi pomenilo, da se mora odreči u-metnosti." "Edvard LvoviČ je malo zardel, mencal na stolu sem in tja in zabrundal: "Moram reči, da vas nisem popornoma ra-zumer. Grasba ima svoje zakone in zdi se, da tudi svojo rogiko, a ta ni povsem tista rogika, o kateri vi govorite. A meni se je zero težko izraziti." Ornitolog je s priznanjem pokimal Edvardu Lvoviču in pripomnil: "Tudi jaz vas nekam ne razumem, Aleksej Dimitrič. Misel vašo razumem, a vas samega nikakor ne morem dojmiti. Kakor bi bili vi izvzeti in tudi vam ne bi bilo težko sprijazniti se s sedanjostjo' in jo opravičiti! Pa za-nikavate vedo in bi hoteli misliti brez logike ko kak divjak! Seveda, v vas je vse to od glave in ne od srca. No, saj ta doba, pa prav sedanja, zanikava tudi kulturo in logiko, ona sama je pa sploh brez vsake logike." "Nasprotno, profesor, prav ta sedanjost je popolni ustroj glave, je najpristnejša matematika, učenostna telovadba glave. Logika in tehnika, to sta naša dva nova boga v zameno za nekdanje bogove. A če ta dva bogova nista zmožna, da bi nam pomagala v sili, tedaj ni to njuna krivda, navzlic temu ohranita svojo bo-žanstvenost." Tanjuša je poslušala Astafjeva in se nehote spomnila drugih besed, ki jih je nekoč govoril tu. Astafjev je živo nasprotje. Zakaj govori tako? Zaradi zagonetnosti? In bo govoril jutri povsem drugače? Zakaj? Pa je vendarle odkritosrčen. Ali pa se potvarja? Po-čemu je tak. . . Od žalosti? Zdaj je slišala samo Astafjeve besede, ne da bi se poglobila v njih pomen. Poudarjajoč besede, le da se razgovor ni pretrgal, a brez sleherne želje za pogovarjanje, je nadaljeval Astafjev: "Od vseh ljudi sovražim najbolj letalce, šoferje, nadzornike plina in elektrike. Prav nič jim ni mar tega, da mi je hrumenje propelerja in to divje, z ničemer opravičljivo ropotanje motorja tako zoprno. Ne da bi jih kdo pozval, se vrinejo v naše življenje in niso le prepričani, da pravilno postopajo, marveč se zazdijo ko nekakšna višja bitja." "Ljudje bodočnosti." "Zares, to je njih grozna oznaka. In sploh so mi v vrsti drugih negativnih tipov še žogo-brci ljubši. Ti so vsaj izraziti bebci in to tudi priznajo. A pri letalcih in nekaterih inženjer-jih dobiš nekaj razuma, čeprav je okrnjen." Tanjuša je pogledala dedka. Starček je nejevoljno poslušal Astafjeva, ne da bi mu verjel in komaj se je premagal, da ga ne bi zasovražil. Besede, same besede in niti ne duhovite! Neumestno, ceneno glumaštvo v resnih vprašanjih. "Zakaj je tak?" je zlovoljno pomislila Tanjuša. Edvard Lvovič ni igral tega dne in je kmalu odšel. Ornitolog je odvedel Poplavskega v v svojo sobo, da bi ga vprašal za svet glede knjig, ki jih je odbral za na prodaj. Astafjev je ostal s Tanjušo. "Zakaj govorite tako, Aleksej Dimitrič? Govorite, pa sami sebi ne verjamete." "To je zato, ker ne verjamem niti sebi niti drugim. Morda res ni vredno, da tako govorim. Pa vendarle pretiravate: v marsičem imam prav." Pomolčal je in dodal: "Da, neumno je. Zdi se, da, mi je profesor Eamerii moje šolarske izbruhe. Sploh se mi je priskutilo misliti in govoriti. In kaj bi rad — sam ne vem." "Mislila sem, da ste močnejši." "Sem tudi bil močnejši. Zdaj — nisem." "Zakaj?" • 'Bržkone sem se zmotil v svojih računih. Mislim, da je zraven tudi nekoliko vaše krivde." "Moje? Zakaj moje?" Astafjev, sedeč v naslanjaču, je iztegnil roko in jo položil na divan zraven Tanjuše. Tanjuša je s pogledom oplazila njegovo veliko roko in se nehote, komaj opazno nekoliko od-meknila. "Vi že veste, zakaj, Tatjana Mihajlovna. Morali bi vedeti. Jaz ne skrivam zelo svojih čustev in tudi ne stremim za tem, čeprav mi mogoče ne pristojajo. Predvsem nimam tistih besed, ne vem, kako se povedo. . . Ali se vam, na primer, ne. dozdeva, da sem vas vzljubil?" To ni bilo prvo odkritje. Prvo je bilo tedaj, pri vratih. In je bilo prav tako hladno. Tanjuša je odvrnila počasi: "Ne dozdeva se mi. Morda sem vam všeč in hočete tako misliti. A ljubezni to ni podobno." Astafjev se je nečedno nasmehnil: "Kaj veste vi o ljubezni, Tanja?" Nikdar ni nihče nazival Tanjuše Tanjo in njej ni bilo všeč to ime. Zakaj on. . . Tanjuša je dvignila oči, naravnost pogledala Astafjeva in rekla: "Jaz? Jaz vem!" (Dalje prih.) DVE N0VI COLUMBIA PLOŠČI 25180- 25181- IZPRED DRŽAVNEGA SODIŠČA V RELGRADU ALI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. -Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c -Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo. Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Subelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c 25120—^Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropaš-Banovec-Šubelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, pianinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25124—Moji tovarši so me napravli, V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetr^ek po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet .........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134—F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo a zanimivo in humoristično .......................................75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, RibenČan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c ..5140—Pleničice je prala, i Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ,............................75c 35147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krajev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25 T 49—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naroči lom priložile potrebui znesek. Pri naroČilih manj «*or 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. A ko naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za »- .Ake 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravno«! n< ... j^j,- Knjigarna Amerikanski Slovenec 184» W«»t 22nd Street, Chic.ro, lil. (Dalje) Proti obtožencu Štrcinu so pričale priče Mrak Jožef in Mrak Marta, češ, da je pozival fante s "No fantje, ali ne bo nič". Nadalje priče Sire Peter, Vidali Mihaela, ki trdi, da je videla Štrcina, kako je govoril ljudskim masam in pri tem delal živahne kretnje z desno roko. Druge priče, obremenilne za obtožence zaradi dogodkov v Mengšu, so še Vidali Jožef, Horn Franc, Ropret Terezija in Adamič Josip, ki so izjavili, da so slišali protidinastične vzklike. Priča Lavrič Miroslav je Štrcina navedla kot "najhujšega med njimi". Proti misijonarjem Ocepek in Godina so izjavile priče Sire Peter, Mulej Josip, Vrhovnik Melhior in Blejc Alojzij. Obtožnica navaja proti obtožencu Vombergerju sledeče priče : Znidar Franc, Globočnik I-van, Erzar Jožef, Dolinar Franc, Lapajne Julijana, Kern Ivan, Kovač Andrej, Zorman Janko, Vintar Miha, Zargaj Miha, Štern Janez, Jenko Ivan, Mi-klavčič Ivan in Dolinar Ivan. V slučaju Grilca Franca so pričali proti obtožencu Sotler Franc in Srebot Ivan. Proti obtožencu Kosu Vinku sta izjavi prič Sotlerja Ivana in Pegana Franca. Obtežilno za obtoženca Labo-do Josipa so izjavile priče Rajh Marija, Rajh Josip, Zvab Ven-ceslav, Johan Alojzij, Zaje Stanko, Klemenčič Anton. Glede obtožencev Ogrina Tomaža in Cerarja Petra so obremenilno pričale priče Vodopivec Janez, Belješak Mihael, Šaruga Franc, Mrak Marta, Vidali Jožef, Strah Vilko. Glede "obtožencev Škrbca Matije in Ilije Alojzija, je glavna izjava priče Mravlje Milana, narodnega poslanca, nadalje Ivana Lokarja in Franca Dolšine. Proti obtožencu Francu Gre-gorinu so izjavile priče Markič Jožef, Cerar Anton in Konjar Anton. Zaslišanje J. Brodarja Belgrad, 21. febr. 1. Takoj , po ugotovitvi osebnih podatkov navzočih obtožencev je predsednik odredil zaslišanje prvega obtoženca Janeza Brodarja. Splošnega popisa dogodkov v Hrastju in Šenčurju v začetku maja 1932 kakor tudi ozadje teh dogodkov predsednik obtoženemu Brodar-ju ni dovolil. Pač pa je smel Brodar odgovarjati na posamezna vprašanja predsednika in votantov Stamenkoviča, Kur-toviča in dr. Stuhca kakor tudi na vprašanja državnega tožilca. Brodar zanika vsako krivdo ter odgovarja na posamezna vprašanja tako-le: Predsednik: "Ali ste razumeli obtožnico?"—Brodar: "Sem." — Predsednik: "Ali se čutite krivega?" — Brodar: "Ne." — Predsednik: "Ali se sploh čutite krivega?"—Brodar: "Sploh ne." — Predsednik: "Tu sta dva slučaja: slučaj Hrastje in slučaj Šenčur. Razpravljali bomo najprej o slučaju Hrastje. Ali ste bili vi narodni poslanec?" — Brodar: "Da." — Predsednik: "Od kdaj?" — Brodar: "Od leta 1918 dalje." — Predsednik: "V katerem okraju?" — Brodar: "V kranjskem okraju." Predsednik: "Kako se je razvil dogodek v Hrastju? Kdaj ste prišli iz Ljubljane oziroma kaj ste delali v Ljubljani?" — Brodar: "Iskal sem dr. Korošca. Ze prej sem nameraval, da se pomenim z .njim o političnem položaju v državi." Predsednik: "Ali ste vedeli za shod v Hrastju?" — Brodar: "Za shod nisem vedel. Sem pa tja sem slišal, da bo shod, nisem pa vedel, kdaj bo. Dr. Korošec mi je pripovedoval, da se je pred kratkim vršila seja opozicije in da bo v kratkem odšel v Srbijo z Aco Stanojevičem. Drugih informacij, zlasti političnih, ljudstvo ne more dobiti." — Pred- sednik: "Pustite to." — Brodar: Ker sem moral biti poučen, da ljudem lahko obrazložim razvoj dogodkov, sem se radi tega večkrat obračal na dr. Korošca, radi česar sem ga obiskoval v Ljubljani. Navadno sem šel v Ljubljano vsaka dva do tri mesece v letnem času, v zimskem pa tudi večkrat." Predsednik: "V maju mesecu je na posestvu veliko dela." — Brodar: "To je bilo v nedeljo, ko sem šel v Ljubljano. Ob pol 7 zjutraj odpelje vlak in ob pol 8 sem bil v Ljubljani, kjer sem šel takoj k maši." — Predsednik: "Vi ste šli v Ljubljano, da Se informirate o političnem položaju? V Šenčurju pa je bil shod." — Brodar: "Shod je bil razglašen po maši in jaz sem bil tedaj v Ljubljani." Predsednik: "Torej, kaj ste vi razpravljali z dr. Korošcem v Ljubljani?" — Brodar: "Dr. Korošec mi je pripovedoval čisto osebne stvari in pri tem tudi rekel, da bo šel z Aco Stanojevi-;em v Srbijo. Ko sem odšel od dr. Korošca, sem pred kavarno Union" srečal dr. Natlačena, ki mi je rekel, naj grem domov, ker je napovedan za popoldne shod narodnega poslanca Barle-ta." Predsednik: "Ali vam ni dal dr. Natlačen nobenih navodil?" — Brodar: "Nobenih, ker se mi je mudilo na vlak. Šel sem takoj na vlak. V Kranj sem prišel ob 1 ter sem tam vstopjl najprej v gostilno, kjer sem imel spravljeno kolo. Nato sem se vrnil preko Čirčič domov. V Čirčičah sem se obrnil na dva odbornika, ker sem hotel zvedeti, kdaj je zadruga sklenila, da da Barletu na razpolago društveno dvorano, ker je bil napovedan Barle-tov shod. Oba odbornika sta mi povedala; da ne vesta o tem ničesar in da jima sploh ni nič znano, da bi prišla kaka vloga na načelstvo zadruge. Zanimalo me je to, ker sem sam član zadružnega načelstva in sem se čudil, -a i- •r.' -.-d nap -'J .)] v naši dvora'-.; in da jaz o tem nič n- vem. Zato pokhcal načelnika zadruge, če je morebiti on osebno dal kako dovoljenje. Tudi njemu ni bilo znano, da se bo shod vršil v društveni dvorani. Nato sem šel domov." Predsednik: "Ali so se pri vas zbirali?" — Brodar: "Prostor, kjer so se zbirali, je nasproti društvenemu domu. Ko sem se vrnil, sem šel takoj h kosilu. Med kosilom sta prišla k meni moja dva nečaka in sem naročil ženi, naj jih pogosti. Ker sem pred hišo videl še nekaj drugih fantov, sem jim tudi rekel, da lahko spijejo eden ali dva kozarca jabolčnika, če so žejni. Bilo jih je pet do šest." Predsednik: "Ali ste se med kosilom kaj pogovarjali o Bar-letovem shodu?" — Bordar: "Slišal sem, da so fantje godrnjali proti Barletu, češ, kaj prihaja k nam, ko vendar ve, da smo vsi proti njemu." — Predsednik: "Ali so bili samo domači fantje?" — Brodar: "Ne, tudi iz Voklega. Ko sem videl, da se fantje jeze sem jih posvaril, naj bodo mirni in previdni pri svojem ravnanju, zlasti pa pri vzklikanju in govorjenju. Bal sem se, da ne bi fantje v razburjenju napravili kakšno neumnost. Medtem je prišel po mestu Barle do društvenega doma in ko je videl, da je dvorana zaprta, se je obrnil proti našim, nakar so fantje zavpili: "Živijo dr. Korošec, dol Barle!" Predsednik: "Kakšne kravate so imeli? Ali so imeli zelene?" (Dalje prih.) -o- Revež Um se je omračil 25 letnemu posestnikovemu sinu Ivanu Vimerju iz Grušove, pri Mariboru. Siromaka so odpeljali v mariborsko bolnlico. ŠIRITE AMER. SLOVENCA l