: f! T
Kamniški občan
LETO XXX.
KAMNIK, 9. APRILA 1990
Skupno zasedanje zborov skupščine
Smeti začasno no drnovsko polje
Že na pretekli, nesklepčni seji je predstavnik krajevne skupnosti Križ predlaga!, da bi stisko pri iskanju začasne lokacije morda lahko premostili z začasnim odlaganjem smeti v jamo na drnov-skem polju, blizu suhadolske, kamor krajani že dolgo časa nelegalno odlagajo odpadke.
Marsikomu se je na zadnji seji ponudba krajevne skupnosti Križ zdela morda preračunljiva, vendar so se delegati po pretehtani debati le odločili - le z enim vzdržanim glasom - za predlagano začasno rešitev. Jamo bodo seveda morali po prenehanju uporabe (po mnenju strokovnjaka iz SMELTA, dr. Marijana Ivanca bi jama zadoščala le za dobre pol leta) popolnoma ekološko sanirati: nasuti predvsem zadostno plast prsti, da bo izravnana površina kasneje uporabna za nadaljnje kmetijsko izkoriščanje. Seveda bo jamo treba strokovno uposobiti za legalno izkoriščanje že pred tem - zaščita podtalnice, vmesne folije med plastmi odpadkov, odcedne vode bodo zbirali v posebne posode, in jih odvažali v centralno čistilno napravo, jama bo zaščitena t ograjo, ponoči osvetljena, vanjo bo možno odlagati le neškodljive gospodinjske odpadke. Komunalno podjetje bo, ko bo jama pripravljena za odlaganje odpadkov in ko bo zaprta dupliška jama (rok se je po ogorčenem na-| sprotovanju Dupličanov in Podgorcev, kasneje sta le popustila, nekoliko prestavil od dogovorjenega, na 30. april) celotno infrastrukturo za odlagališče začasno Preselil na Drnovsko polje, jamo bo stalno nadzoroval čuvaj. Krajevna skupnost Križ je ob tem Postavila Komunalnemu podjetju tudi zahtevo, da bo, če bodo dovažali smeti v njihovo jamo, moralo urediti vse ceste in križišča skozi vas, obenem pa bo moralo priskrbeti tudi material za tamkajšnje gozdne poti. Strokovnjak za to področje, dr. Marijan Ivan je na seji povedal, da si je jamo z nekaj ostalimi strokovnjaki ogledal in da jo je treba na čimhitrejši način zasuti in strokovno sanirati. Zaprli bi jo torej na vsak način, četudi ne z odpadki, če pa bo to opravljeno strokovno, po vseh ekoloških kriterijih, ne bo ogrožalo podtalnice, 'kot se nekateri boje. Na seji so namreč o neškodljivosti te jame za okolje podvomili predstavniki Zelenih Kamnika in Društva za
varstvo okolja Domžale-Kamnik. Slednje se boji, da bo s tem okužena podtalnica. Vendar so ga drugi v razpravi opomnili, da to onesnažujejo predvsem z divjim, nezaščitenim odlaganjem smeti, in prav zato je treba jamo čimprej zapolniti in sanirati.
Najbolj vroče je bilo seveda, ko je Komunalno podjetje povedalo, da se ne bo moglo držati dogovorjenega roka za zaprtje dupliške jame. To bi morali do konca marca po odločbi inšpekcije nepreklicno zapreti. Vendar naj delegati razumejo, da je v zadnjem času ponujena začasna rešitev prišla s tolikšno zamudo, da bi rabili vsaj dva tedna, da bi novo jamo pripravili za uporabo. Predstavnika krajevne skupnosti Duplica in Podgorje sta na seji ponavljala, da je potrpežljivosti tamkajšnjih krajanov konec, da so vsaj osem let skoraj na vsaki skupščini obravnavali ta problem in iskali vse mogoče rešitve. Če Komunalno podjetje ne bo spoštovalo odločbe, bodo fizično, s traktorsko zaporo preprečili odvažanje odpadkov na dupliški hrib! Po dolgotrajnem sporazumevanju sta tudi ti dve krajevni skupnosti popustili in pristali na zadnji odlog - konec aprila!
Položaj za delegate tega sestava res ni bilo najbolj rožnat, ko so se tik pred volitvami odločali o tako pomembnem vprašanju, vendar je tudi res, da nobena nova vlada po magičnem trenutku, po volitvah, ne bo kar naenkrat prinesel nove rešitve. Tudi Zeleni ne, čeprav so že pregovorno za strokovno reševanje teh problemov. Na seji so njihovi predstavniki povedali, da je treba pri iskanju nove lokacije upoštevati vse najnovejše izsledke stroke, upoštevati vsa merila za varstvo okolja, ponovno pa so poudarili, da si bodo Zeleni Kamnika prizadevali prosvetliti ljudstvo do te mere, da se ne bodo za vsako ceno branili odlagališč, saj ta, če so strokovno pripravljena niso nikakršnen bavila v. Seveda pa se bo morala imaginarna stroka pod kakršenkoli predlog o dolgoročni novi lokaciji za odlagališče v občini podpisati z imenom in priimkomINa seji je bilo rečeno, da moramo biti stvarni, kar zadeva zahtevane regionalizacije reševanja te problematike. Prvič se to že zelo dolgo rešuje, pa še vedno stvari niso razščiščene, drugič pa, kaj če bo ob takem reševanju odlaganja odpartl^'     ponnv- ".mnik
predlagan za najugodnejšo lokacijo?
Prav zaradi tako občutljivega reševanja te problematike (nobena občina, nobena krajevna skupnost noče smeti, druga drugi pa jih privoščijo) je bilo na skupščini predlagano, da je treba republiški skupščini predlagati, naj nemudoma začne pripravljati zakonodajo, s katero bi bilo možno premagovati take probleme. Republika bi naj v tem primeru posredovala v občini kot arbiter.
Delegati vseh treh zborov so po razpravi le sprejeli predlog, da za izvedbo pobude KS Križ poskrbi izvršni svet, stroka, ki naj bi pri tem sodelovala, pa naj bi upoštevala tudi pobude delegatov glede naravno varstvenih ukrepih pri začasnem, pa tudi pri dolgoročnem odlagališču.
Delegati so na seji zahtevali, da se raziskave na možni bodoči lokaciji za odlagališčno jamo nemudoma nadaljujejo, pri vseh strokovnih mnenjih pa je ob strokovni organizaciji (SMELT in neodvisna institucija SEPO) treba upoštevati tudi kmetijce, gozdarje in lovce.
Glede bodoče lokacije so delegati krajevnih skupnosti Moste, Komenda in tudi iz sosednje občine, krajevne skupnosti Vodice, odločno nasprotovali možni lokaciji v Ozkih delih. Po njihovem mnenju je to mesto popolnoma neprimerno za odlaganje odpadkov, ker so tla prepustna, ker bi uničili lep, ravninski gozd, predvsem pa so proti krajani Vodic, saj bi na ta način onesnažili talne vode, ki jh je na tistem območju, predvsem ponikalnic, veliko. Zaradi sestave tal in pomembnosti tega prostora bi bile po njihovem mnenju kakršenkoli nadaljnje raziskave na tem terenu metanje denarja proč. Zanimalo jih je še, zakaj je bil predzadnji predlog o lokaciji v Kračku tako hitro opuščen!?
Kljub vsemu pa so delegati sprejeli predlog, da v bodoče delajo raziskave na vseh možnih lokacijah, izvršni svet pa naj išče trajne rešitve z vsemi pravnimi ukrepi. Študije o potencialnih lokacijah deponij komunalnih odpadkov, ki jih je izdelal SMELT, pa naj pregleda institucija, ki ima trenutno največ pooblastil in znanja v ekologiji, t. j. SEPO iz Ljubljane. Republiški skupščini pa naj nemudoma začne delati na zakonodaji, ki bo reševala te probleme.
ROMANA GRČAR
Gospodarstvo razbremeojeoo za 13 odstotkov
Delegati vseh treh zborov so n& zadnji skupščini sprejeli predlog izvršnega sveta, ki ga je oblikoval na pobudo občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice, o zmanjšanju prispevnih stopenj. V zvezi s tem je izvršni svet pripravil osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v občini Kamnik v letu 1990.
Zaradi razbremenitve gospodarstva, ki se je znašlo v hudih likvidnostnih težavah, se tako ne ^Plačujeta več stopnji iz dobička
na osnovi bruto osebnih dohodkov za vzajemnost v višini 0,60 odstotka in kadrovska stanovanja v višini 0,10 odstotka. Izvršni svet bo na zahtevo občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice o 20-odstotnem znižanju prispevnih stopenj pripravil predlog krčenja programov oziroma znižanja prispevnih stopenj za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo do naslednje seje skupščine, ki bo 18. aprila.
Z omenjenim odlokom se tako za april zmanjša prispevna stopnja za občinsko kulturno dejav-
nost iz bruto osebnega dohodka (ukinitev stopnje za knjižnico v višini 0,6 odstotka), stopnja za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (ukine se stopnja za PTT v višini 1,42) ter ukinja stopnja za pospeševanja proizvodnje hrane, intervencije v osnovni preskrbi in blagovne rezerve.
Prispevna stopnja za občinsko raziskovalno dejavnost se od 1. aprila dalje zniža z 0,12 na 0,11 ter stopnja za občinsko zdravstveno varstvo z 0,5 na 0,4 odstotka.
R. G.
S seje izvršnega sveta
Zgrešeno naložbo je treba sanirati
Kako poteka likvidacijski postopek v rudniku Kaolina v Črni, koliko toplote spustimo v zrak zaradi zgrešenega toplovoda in o kino-dvorani, ki je za kino podjetje Kranj nerentabilna, so se med drugim pogovarjali člani izvršnega sveta na svoji seji konec marca.
Likvidacijski upravitelj Jože Kramarič je člane izvršnega sveta seznanil, kako poteka redni postopek likvidacije v črnanskem rudniku kaolina. Povedal je, da bo projekt za potopno zapiranje rudnika narejen v drugi polovici tega leta. Financiran bo pretežno iz sklada solidarnosti, ekološega sklada, denarja za prekvalifikacijo delavcev in lastnih sredstev. Seveda Rudnik kaolina Črna računa tudi na pomoč kamniške občine. Sicer pa so do sedaj odpustili že okrog polovico zaposlenih v rudniku, preostalim pa so za polovico povečali plače. Kljub težavem v poslovanju (ruda se še naprej izkorišča) pa se že pogovarjajo o sodelovanju z nekaterimi partnerji (Gorenje in Ju-gokeramika) in o odprodaji nekaterih objektov.
Sicer pa je likvidacijski upravitelj Jože Kramarič še dejal, da od kamniške občine pričakuje, da bo rudniku pomagala najti nadomestne zaposlitve za delavce, nekaterim pa bodo poslušali dokupiti leta.
Člani izvršnega sveta so predstavnika rudnika opozorili, da bi moral ob nadaljnjem izkoriščanju rude dobro poskrbeti za ekološko sanacijo potoka Črne, ob postopnem zapiranju rovov pa poskrbeti za popolno ekološko sanacijo. Predvsem je treba preprečiti kakršnokoli možnost odlaganja odpadkov v opuščene rove. V Rudniku bodo v projektu omenili tudi možnosti izkoriščanja dela rovov v poučne in turistične namene.
Še hujši problemi, kot je zapiranje rudnika, pa so za občino stroški daljinskega ogrevanja. Razburja se predvsem Svilanit, ki na svoje stroške v svoji kotlarni proizvaja toploto, ki jo po daljinskih vodih odvzemata le zdravstveni dom in ZUIM. Kljub temu, da po besedah direktorja zdravstvenega dpma oni plačujejo najdražjo toplotno energijo v Sloveniji, pa nikakor ne pokrijejo ogromnih stroškov Svilani-ta. Upravljalec toplovoda, Komunalno podjetje, pojasnuje, da dolgujejo Svilanitu okrog 310 tisoč dinarjev za stroške med proizvodno
ceno in ceno, ki jo za ogrevanje plačujeta edina odjemalca.
Po mnenju razpravljacev bi morali sistem toplifikacije (in načrtovane plinifikacije) dokončati in vanj vključiti čimveč odjemalcev, predvsem vse okoliške zasebne hiše. Seveda bo treba v projekt zajeti tudi bodoče sofinan-cerje, zaenkrat je zanj prispeval le zdravstveni dom, ki po besedah dr. Vladimirja Breznika, direktorja zdravstvenega doma, pokriva eno največjih zgrešenih naložb v občini. Med drugim je omenil, da na primer toplotna energija iz tega sistema stane Zavod za usposabljanje invalidne mladine mesečno več kot vsa hrana, ki jo v tem času porabi ta ustanova. Predlagal je še, da bi na levem bregu Kamniške Bistrice zgradili alternativno toplarno, če namerava Svilanit svoje gostoljublje resnično ukiniti v dveh letih. V tej delovni organizaciji namreč trdijo, da paro prodajajo pod svojo lastno ceno. Očitno bo moral to zgrešeno naložbo nekdo sanirati, vsekakor pa bo to v bodoče strošek, ki ga bo slej ko prej morala plačevati cela občina. Izvršni svet se je strinjal, da bo treba čimprej pripraviti nov projekt toplifikacije in plinifikacije občine in vanj vključiti vse možne soinvestitorje, predvsem pa novi soseski na Perovem in v Novem trgu. Projekt pa bo moral seveda upoštevati spremenjene okoliščine (iskanje lokacije za novo kotlarno).
In še nekaj nerentabilnega ima kamniška občina. Člani izvršnega sveta so se na omenjeni seji med drugim seznanili še z informacijo Kina Kranj, da je kino Dom v zgornjem delu mesta za njih postal nerentabilen. Obiska ki-nopredstav je čedalje manj, zato se jim v bodoče ne izplača več. Direktor podjetja je napovedal, da bodo dvorano predvidoma zaprli že aprila. Kino Dom kranjskemu podjetju že nekaj časa prinaša le izgube. Sicer pa zaprtje kinodvorane v KIK prostorih le ne bi smelo biti tako boleče za občino, saj je na Duplici (slabe štiri kilometre razdalje) že druga, ko-mendski in tuhinjski konec pa imata tudi svojo kino dvorano. V kranjskem kino podjetju se bodo v naslednjih dneh še odločili, kam bodo dali opremo (stoli) oziroma ali jo bodo pustili v KIK dvorani za morebitne kulturne prireditve. •
R. GRČAR
Uolitue 1930
Tudi v naši občini so bile nedeljske volitve mirne in dostojanstvene, kar kažeta posnetka iz Mekinj in Podgorja; probleme, kolikor se jih je pokazalo na voliščih, je bilo mogoče rešiti brez večjih težav. V ponedeljek zjutraj nam je tajnik občinske volilne komisije Miran Jereb posredoval tudi prve rezultate, po katerih je za Milana Kučana glasovalo 45,8 odstotka od 17.824 vo-lilcev (v imenike je bilo vpisanih 20.613), za Jožeta Pučnika 27,7, za Ivana Kramhergerja 17,7 in za Marka Demšarja 8,8 odstotka volilcev. Med 12 kandidati za člana predsedstva so v občini dobili
Volišče v kulturnem domu KS Podgorje.
Na edinem volišču v Mekinjah je bila pred domom Partizan malo-dane ves dan vrsta. Foto: Stane Simšič
največjo podporo Ciril Zlobec, 54,3, Ivan Oman 47,8, Dušan Plut 40,3 in Slavoljub Žižek 39,6 odstotka glasov. Med strankami so po prvih podatkih najvišje ZSMS - Liberalna stranka s 15,8 odstotka, sledijo Slovenski krščanski demokrati, 13,3, Zeleni 13,2 in ZKS - SDP 13,1 odstotka. Izmed treh kandidatov za delegata občine v republiškem zboru občin nihče ni dobil potrebne večine, v drugem krogu se bosta pomerila Branko Novak, 47,3, in Bogomir Kovač, 26,8 odstotka glasov. Maksimiljan Lavrinc je dobil 25,9 odstotka glasov.
V četrtek, 12. aprila, bomo volili delegate v zbore združenega dela, v nedeljo, 22. aprila, pa bo zadnji krog letošnjih volitev.
Občinski odbor MGZ
noša družba je predraga
»Zakaj bi si gospodarstvo moralo izposojati denar - da smo tudi v Kamniku nelikvidni, že dolgo ni nič novega - zato, da bi drago plačevali predrago skupno in splošno porabo?! Če se moramo mi prilagajati novim razmeram na trgu, se bodo morali po svojih normativih in programih, predvsem pa po preobilni administraciji ozreti tudi v družbenem sektorju!«
Tako so ogorčeno ugotavljali predstavniki kamniškega gospodarstva na zadnji seji občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice, kojim predstavniki občinskega izvršnega sveta niso mogli zagotoviti dvajset odstotno zmanjšanje prispevnih stopenj, kakršna je usmeritev republiške gospodarske zbornice glede na čedalje težji položaj slovenskega gospodarstva.
V posebno težkem položaju so se znašli predvsem izvozniki, saj je devizni tečaj zamrznjen od sredine decembra, prilagajati se morajo razmeram na svetovnem trgu, kjer njihovi konkurenti niso tako zelo obremenjeni s stroški porabe kot pri nas, ko se celo višajo, zato tujci lahko dosegajo nižje cene izdelkov, mi pa, če jim hočemo konkurirati, moramo seveda prodajati pod ceno. Take in drugačne pripombe smo slišali na seji zbornice, predstavniki občine pa so vztrajno zatrjevali, da se bolj kot so predlagali, prispevnih
stopenj ne da skrčiti. Razen, če posežemo v osnovne, zagotovljene programe, in če se odpovemo celo najnujnejšemu vzdrževanju osnovnošolskih objektov, ki smo si ga nedavno tega zagotovili na skupščini z uvedbo posebnega sklada za ta namen.
V občinskem izvršnem svetu pa so prišli do izračuna, da bi se prispevno stopnjo dalo zmanjšati le za približno deset odstotkov; tako bi za en mesec ukinili prispevno stopnjo za knjižnico in poštno omrežje. Za intervencije v kmetijstvu in raziskovalno dejavnost bi stopnjo malenkostno zmanjšali, za deset odstotkov bi morda lahko zmanjšali stopnjo za zdravstvo, pri gospodarski infrastrukturi pa bi se po predvidevnajih predstavnikov izvršnega sveta morda odpovedali edinole denarju za solidarnostna stanovanja oziroma delno zmanjšali stopnjo za te namene. Gospodarstveniki niso bili zadovoljni s temi izračuni, dejali so celo, da bodo morali tudi v družbenih dejavnostih pogledati resnici v oči, predvsem pa se nehati oportunistično obnašati, češ, se ne da, v občini nimamo škarij in paltna v rokah, ni odvisno od nas in še se najdejo razlage in opravičevanja. Če gospodarstvo ne bo likvidno, ko se bo znašlo pred stečajem, še teh prilivov ne bo več! In če iščemo notranje rezer-
ve v gospodarstvu, jih bo moralo poiskati tudi negospodarstvo, ki se zahteve po zmanjšanju zaposlovanja, predvsem v režiji, še najmanj drži. V gospodarstvu gledajo na vsak dinar, ne nabavljajo nepotrebnih surovin, materiala imajo le za sprotno proizvodnjo, odpovedujejo razne ugodnosti, ki niso najnujnejše (prevozi na delo, razni sindikalni izleti, darila za 8. marec in podobno, zmanjševanje osebnih dohodkov, združevanje referent-skih služb, varnostnih inženirjev in nekaterih delovnih mest, ki niso najnujnejša, odpuščanje delavcev z odkupom let, odpravnino in podobno) verjetno bodo morali tudi v družbenih dejavnosti podobno pogledati pred prag, katerim službam in koliko administrativnim delavcem bi se morda le odpovedali!
Oglasil se je tudi eden od gospodarstvenikov, ki je s točnimi številkami prikazal, koliko denarja mesečno porabijo za osebne dohodke in koliko za prispevke in dajatve - v celotni masi je več kot 60 odstotkov vsega de-anrja za prispevne stopnje in prispevke.
Že res, da se je težko pogovarjati o racionalizaciji, ko ima večino odločitev na področju družbenih dejavnosti sedaj v rokah republika, ki tudi določa normative in standarde, pa vendar bo te treba zmanjšati, saj denar za pla-
če na tak ali drugačen način le zagotavlja gospodarstvo v občini. Sicer pa glavna kriza še pride, so napovedovali pesimisti med gospodarstveniki, prav zato si takega družbenega standarda v tem obdobju naše družba ne more privoščiti. Gospodarstvu namreč hočeš nočeš morajo zniževati cene, nihče jih ne vpraša, če jih lahko! Zato bo morala tudi skupna in splošna poraba dati svoj prispevk k racionalizaciji.
Na zadnji seji občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice so se direktorji še zmenili, da bodo oblikovali komisijo, ki bo pripravila predloge, kako poenoteno racionalizirati organizacijo poslovanja v kamniških podjetjih, predvsem, kako poenotiti merila za prevoze na delo, malico, združitev služb, kot so na primer referenti za samoupravo, varnostne inženirje, socialne delavce in podobno.
Predstavnik Utoka je navzoče seznanil s predlogom o možni seltivi tovarne na južni del obvoznice, predvsem njenega ekološko spornejšega dela. Po tem predlogu bi na prvotni lokaciji ostala samo konfekcija. Na prostoru, kjer je sedaj usnjarna, pa bi zgradili parkirišča, garaže in poslovno trgovski center. Poslovne lokale bi oddajali zasebnim in ostalim interesentom, z odprodajo (predvidoma bi naj dobili približno 15 milijonov dolarjev) pa bi delno pokrili naložbo na novi lokaciji (50 milijonov dolarjev), kjer bi največji delež pri stroških pomenila centralna čistilna naprava.
R. GRČAR
nouice s Križa
Izredni sestanek zadružnikov
Kako bolje in uei delati
Ni naključje, da smo se v Kmetijski zadrugi Emona sestali na izrednem in razširjenem sestanku organi zadruge: zadružni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, naš delegat v skupščinskem zboru združenega dela, nekateri vodilni delavci zadruge in predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj občine Domžale.
Namen sestanka je bil soglasno dosežen in sicer - popolna medsebojna obveščenost o aktualnih gospodarskih vprašanjih zadruge in pridobitev mnenj vseh navzočih o predlogih, kako bolje in več delati v spremenjenih ekonomskih in družbenih razmerah - vse v interesu kmetov, njihove zadruge in potrošnikov. Vodilo nas je načelo, da je jamstvo za bolj pestro in kakovostno ponudbo kmetijskega blaga oziroma
hrane nadaljnji napredek kmetij, v zvezi z njihovim razvojem pa tiidi krepitev zadruge in celotne družbe.
Takšna usmeritev zadruge je bila tudi doslej, vendar ji čas in družbeni sistem nista bila povsem naklonjena. Zdaj v republiki Sloveniji nismo samo v obdobju narodne umiritve, ampak tudi gospodarske streznitve. Delati smo začeli s svojo glavo, kar se vsak dan pozna, saj že delujejo tržni zakoni, kot je ponudba in povpraševanje ter ustreznejše vrednotenje kmetovega dela.
Konkretno smo se dogovorili, da je treba storiti vse, kar je v moči zadruge, da bi dosegli pogoje za čim ugodnejše kredite, ker je kmetovim materialnih potreb in interesov za avanse okoli 70% prav v obdobju spomladanske setve in drugih kmetijskih
opravil. Skrb za tekočo likvidnost zadruge ni majhna. Ta naloga je letos izrazita na vseh področjih gospodarstva, ker povsod zaznavajo problem pomanjkanja obratnih sredstev.
V ta namen so zadružniki sprejeli več predlogov in pritrdili pobudi vodilnih delavcev zadruge, da je treba poenotiti nabavo in prodajo reprodukcijskega in drugega blaga v zadružnih trgovinah. Da bi kmetje in drugi kupci imeli boljše pogoje za nabavo, trgovine pa več prometa, bodo le-te podaljšale svoj delovni čas v popoldnevih in sobotah. Temu se bo prilagodila hranilno-kredit-na služba oziroma blagajna in kmetijski pospeševalci.
Koristna so bila vsa mnenja in predlogi kmetov, bodisi glede potrebe po enotnih cenah repro-
dukcijskega materiala, kot tudi zboljšanja kmetijske pospeševalne službe. Vzorno je, da se je ravno zadružnik zavzel za to, da bi bilo dobro razvijati pospeševalno službo na podlagi računalniške obdelave podatkov.
Zadruga bo po potrebi pripravljala analize, mnenja in druge podatke iz svoje poslovne dejavnosti, da bi kmetje lažje razpravljali in odločali v okviru svojih organov v kmetijski zadrugi in v svoji stanovski stranki. Takšno sodelovanje je v skupnem interesu in v korist političnega pluralizma v novem skupščinskem sistemu. V njem bo kmet imel večjo besedo kot doslej. Povečan vpliv bo imel tudi v zadrugi, v kateri bo utrdil svoje članstvo z deležem in jamstvom, kot to veleva zvezni zakon o zadrugah. O tem bo letos tekla živahna razprava, ki jo bosta organizirala zadruga in podružnice Slovenske kmečke zveze. Volje je dovolj in tam, kjer je volja, je tudi pot - pravi znana ljudska modrost.
DALIBOR HLADNIK
Zagotovo v vseh desetletjih novejšega razvoja na Križu ni pomembnejše pridobitve, kot je nova trgovina. Odprta je bila že pred pol leta, v domiselno in stilno ustrezno predelanih prostorih Emoninih praznih in zapuščenih hlevov. Sproščena lastninska zakonodaja jih je »prezračila« in krajanom, ki smo doslej iskali vsakodnevne življenjske izdelke po kamniških, moščanski ali ko-mendski trgovini, na široko odprla vrata. Kaj lahko naredi iz neuporabnega, nikomur koristnega prostora domiselna roka, iznajdljivost in volja, seveda ob velikih vloženih sredstvih! In ne samo, da so nam približani nakupi, urejen je delček vasi, kjer je kar kričala po lastniku zadružna-družbena lastnina, propadli spomenik propadle dobe.
Tu sedaj najdemo vse, od živil do galanterijskih izdelkov, tudi diskontne cene. Vse sveže, tudi uvoženo, domiselno ponujeno. In kar je še prijetnejše: ponujeno z osebnim odnosom in prijazno besedo. Trgovina je sedaj naša; udomačila se je in postaja središče vaškega življenja, kjer sosedje pokfamljajo in rečejo kakšno
modro. Stari, mladi, ob sobotah in nedeljah, radi skočijo vanjo vsak hip, saj se zdaj lahko tudi kaj pozabi, ko imaš stvari pri roki. Tudi Kamničani, predvsem pa Podgorci, se radi zapeljejo mimo »bajerja« in so tako deležni še prijetne naravne svežine. V zimskem času drsanja, ko je, bilo tam pravo mravljišče, pa se je prilegla malica.
Lastniki Maroltovi želijo ugoditi in se resnično potrudijo z vedno novimi presenečenji, koristnimi za žep.
Kraj torej na novo živi. Ob neumornem prostovoljnem delu krajanov, predvsem gasilcev, raste in že dobiva dokončno podobo kulturni dom. Razširjena cesta s pločnikom do Most pa bo v prihodnje zagotavljala varno pot šolarjem, pešcem in kolesarjem.
V času negotovosti in otopelosti so take pridobitve toliko bolj dragocene, saj potrjujejo človekovo zavzetost za bližnje, krajevne potrebe. Za razvoj svojega kraja se po pregovoru V slogi je moč premosti marsikatera ovira, tudi materialna.
IVA OGOREVC
Šmaren ne ipi
Marsikateri Šmarčan se je moral v teh dneh sprehoditi nekaj dlje kot ponavadi in svojega jeklenega konjička pustiti kar precej metrov od hiše. Tega seveda nihče ni delal zaradi zdravega načina življenja ali da bi vdihoval čisti zrak, ki ga na ta konec občine prinašajo izpuhi iz »mesta«. Vsi ti razlogi povprečnega Šmarčana ne bi pripravili do tega, pač pa obstaja veliko preprostejši razlog. Zaradi polaganja telefonskih kablov so te dni ceste v Šmarci marsikje preozke za vožnjo po njih, zato ljudem ne preostane nič drugega, kot da pešačijo, če hočejo do svojih domov. Morda bo s telefonom prišel v našo KS tudi še večji razvoj in ne bomo več le odmaknjena KS tam na jugu občine. Kdo ve, če se ne bo celo kdo od občinskih mož kdaj ustavil v Šmarci in nam povedal kaj lepega o naši umazani smrdljivi Kamniški Bistrici, ki je pri nas še veliko smrdljivi Kamniški Bistrici, ki je pri-nas še veliko bolj umazana, kot v Kamniku, pa se za to nihče ne zmeni. Važno je, da Domžalčanom ne smrdi, ker imajo čistilno napravo, za Šmarčane pa je tako ali tako vseeno. Odgovorni verjetne čakajo, da se Šmarčani samoorganizirajo, kot so se Dupličani ob svojem (in našem, kamniškem) smrdljivem čudežu sredi polja. Ali pa bo kdo priredil v našem kulturnem domu uro pravljic za nas mlajše s takole zgodbico: »Nekoč je tekla skozi Šmarco čista, kot studene* bistra reka, ki so jo ljudje prav zato poimenovali Bistrica ... »ali pa bo kdo od odgovornih kdaj zašel v lep športni park, kjer bo lahko ot vonjavah iz Kamniške Bistrice odigral partijo tenisa.
Da Šmarca ne spi, pa dokazujejo kulturne prireditve ob kulturnem prazniku in ob dnevu žena. In glej ga vraga, celo politika se je začela zanimati za Šmarco, kar dokazujejo dobro obiskani zbori volilcev. predvolilna predstavitev Demosa ... Svojevrstni zbori volilcev pa se vsak dan dogajajo v tukajšnjih gostilnah, kjer ob dobri kapljici steče debata o bližnjih volitvah in seveda kmalu pade vprašanje: »Komu verjeti?« Ali prenovitvenim komunistom ali bivšim komunistom v vrstah Demosa ali mladincem, ki v Šmarci sem ter tja pripravijo škandalček... Če bi skušal potipat predvolilni utrip v Šmarci, bi dal rahlo prednost Demosu, vendar se bojim, da bodo ljudje po volitvah parafrizirali Julija Cezarja in se spraševali: »Tudi ti, Demos?« Aktualna je tudi parola: »Dan zmage se bliža.«
Le za koga?
ROK RAVNIKAR
S seje izvršnega sveta
»Izbrano u naraui za žlahten dotik«
Zgornji naslov ni nič drugega kot življenjsko geslo Utokovega programa ekološke sanacije. Njihovi predstavniki so ga v tovarni usnja tokrat predstavili članom izvršnega sveta.
Ni treba posebej predstavljati Utokov in kamniški največji problem - umazani del proizvodnje se mora iz strogega dela mesta izseliti in kjerkoli že po novem bo, ga je treba popolnoma ekološko sanirati; to pomeni zgraditi vse potrebne čistilne napravtia,
tehnolo**". r""■■■ '
(      v?'.'?£n.,'"(ju:.oaooiti proizvodnjo!
V mnogih letih je Utok poskušal marsikaj. Od razmišljanj o selitvi umazanega dela proizvodnje (usnjarne) v drugo občino in celo republiko, poskusa saniranja usnjarne na obstoječi lokaciji z izgradnjo za to okolje neprimerne čistilne naprave, do razmišljanja o selitvi na južni del ob obvoznico, kjer je za nekaj metrov kmetijske zemlje prišlo do večletnega ustavnega spora. Vendar pa so v Utoku spoznali, da nimajo več časa za čakanje. Njihovi industrijski odpadki postajajo čedalje bolj sporni (zaradi vsebnosti kroma). Kamnik trenutno nima kam voziti smeti, domžalska čistilna naprava zahteva, da nekaj naredijo s svojim odpadnim muljem, ki bo čistilno napravo sčasoma zadušil, saj »strupenega« blata
nimajo kam odvažati.
V Utoku so vsa ta leta vlagali ogromno denarja v raznorazne študije možne ekonomske in ekološke sanacije, mnogo denarja je šlo za čistilne naprave v obstoječi tovarni. Tovarna usnja Kamnik je bila tudi ena redkih, ki je že leta nazaj pristopila h konzorciju, ki naj bi poiskal v regiji lokacijo za skupno odlagališče odpadkov. Skratka, direktor Utoka, ki je o tem govoril /|3^o(mJzvršneg;> <v<>'" n3 niih^vj
zadnji seji, je skušal na ta način povedati, da je v tem podjetju ves čas obstajala želja in volja po čimboljši ekološki sanaciji, in da so si tudi oni sami prizadevali biti čimmanj moteči za okolje. Na žalost so rešitve prihajale in padale v vodo. Upajmo, da tudi slednja ne bo mrtvorojeno dete.
Utok se mora namreč zaradi republiških izhodišč (saj je ta tovarna ena največjih onesnaževalcev Save) ekološko sanirati do konca tega leta. Če ne, bodo tovarno zaprli. Sicer pa je direktor Horst Hafner na seji odgovoril na mnoge pomisleke, češ, zakaj nova lokacija v južnem delu mesta, zakaj ogromna naložba, če bi Utok lahko ohranil konfekcijo, usnje pa uvažal oziroma drugod kupoval polpredelane kože. Dejal je, da so najprej začeli razmišljati o tem, čeprav bi seveda pri-
bližno petsto delavcev potem morali prerazporediti na druga delovna mesta v Utoku, pa tudi drugje v občini. Vendar se jim, preprosto rečeno, tudi to ni izšlo. Po besedah direktorja ima več kot 90 odstotkov vseh usnjenih konfekcij svojo proizvodnjo usnja doma, za svoje potrebe, seveda. Enako imajo svojo trgovsko mrežo, saj se usnjeni izdelki najbolje prodajajo v specializiranih trgovinah.   Polpredelanih >o*
_____., Zuict ..c prodaja oziroma je takoimenovanega »vetblu-ja« na prostem trgu premalo. Nemogoče si je zagotoviti stalnega dobavitelja te surovine. Uvažali ali kupovali bi lahko le surovo kožo. Sicer pa, če bi bilo to možno, bi bila na primer Industrija usnja Vrhnika prva, ki bi začela kupovati polpredelane kože. Horst Hafner je ob tem še poudaril, da je v republiškem dolgoročnem programu zapisano, da naj bosta v Sloveniji dve us-njarni - kamniška in vrhniška.
V razpravi je predstavnik Zelenih Kamnika poudaril, da bi bilo treba predlog Utokovega programa in preselitve strokovno obdelati v nekakšni ekološki komisiji, ki bi morala biti v bodoče v okviru občine. Morda bi takšna komisija investitorju dala svoje mnenje in morda celo preprečila zgrešeno naložbo. Sicer pa danes
verjetno ni nikogar, ki ne bi bil »zelen«, ki si ne bi želel čistega okolja, in zato je napačno razmišljati, da kdo dela proti temu. Res pa je, da bo družba enkrat morala to tudi plačati. Drage naložbe v ekološko sanacijo podjetij bodo vsekakor podražile izdelke iz njih. Pa ne samo to, je bilo rečeno na seji. Eden od Članov izvršnega sveta je še poudaril, da je čisto vseeno. kan> ui.«.-laiio proizvodnjo (s smetmi je podobno!), lahko tudi sto kilometrov stran, v vsakem primeru onesnažujemo naravo, dihamo pa isti zrak, ki ne pozna občinskih meja. In še to: ekološko problematičnih tovarn v svetu ne ukinjajo za vsako ceno, v večini jih ekološko sanirajo!
In sedaj nekaj besed o Utoko-vem programu. Ekološke potrebe Utoka in koncept njihovega nadaljnjega razvoja so združili v kompleksen program, ki združuje program nadaljnje rabe objektov na stari lokaciji, predvsem program razvoja konfekcije na stari lokaciji, in fazno preselitev tovarne na novo lokacijo ob obvoznico (so v fazi odkupa ali zamenjave zemljišč). Celovito bi program predstavili v eni naslednjih številk glasila, tokrat pa le o tem, da bi na stari lokaciji, kjer je sedaj usnjarna, potem zgradili parkirišča, garaže, poslovne pro-
store (zanimivo za zasebna podjetja) in nekakšen trgovski center. Vse to bi se seveda čudovito vklapljalo v staro jedro, v vsakem primeru pa bi z njegovo izvedbo ogromno pripomogli k revitalizaciji Kamnika.
»Stara lokacija bi se ponovno lahko vživela v mesto kot središče dogajanj na trgovskem, obrtnem, oblikovalskem in programsko podjetniškem področju za realizacijo valilnic novih tehnologij,« so zapisali Utokovi strokovnjaki v program.
In y?ko .bjL siv,-" »zadale na novi toicauji •' - . redili usnjarno, nad njo bi lahko postavili manjšo samostojno pre-hrambno firmo, program toplih gred z izkoriščanjem odvečne proizvodnje toplote, program ozelenjevanja trave (iz odpadnega mulja bi pridelovali travo za ozelenjevanje avtocest in obvoznic), skladišče za Utok in centralno kamniško skladišče, možen bi bil tudi bazen. Kot že rečeno, o programu »Utok 2000« kdaj drugič. Na seji je bilo še rečeno, da bo največji zalogaj pri naložbi 50 milijonov dolarjev, za odpro-
dajo stare lokacije pa bi predvidoma dobili 15 milijonov dolar je v sodobna čistilna naprava. Sicer pa bi novogradnjo sofinancirali z denarjem vodne skupnosti ekološkim dinarjem, republiškiir razvojnim dinarjem in delnim tujimi vlaganji (Itall). Gradili b' postopno, prvi projekti, ki jih de la domžalski Razvojni zavod, bo do narejeni v približno treh me secih. Sicer pa bi se najprej lotil čistilne naprave, skladišča surovih kož, nato lužilnice in odmaš-čevanja kož. Kakorkoli se komu morda ->!n*ha zd; zelo optimistična, so v Utoku, pa i na izvršnem svetu prepričani, da je to edina rešitev za Utok, in če bi jim naložbeno vse uspelo (Utok se bo v kratkem povezal s tujim partnerjem - SZ v delniško družbo, sicer pa se bo kasneje organiziral v holding), si boljše rešitve tudi za Kamnik ne bi mogli želeti. Utok s tem ne bi samo rešil sebe in ekološko saniral proizvodnjo, ampak bi ponudil Kamniku zanimiv program oživitve tega dela mesta.
R. G
NOVO  NOVO  NOVO  NOVO NOVO PLETENINA »MERY«
Kidričeva 14, Kamnik sporoča -
na zalogi imamo veliko izbiro raznovrstnega modnega blaga za poletna krila in bluze po. ugodnih cenah.
Kandidati ZKS-Stranke demokratične prenoue za družbenopolitični zbor obiine Kamnik
Preduolilni zbor na Inznh
ZKS-SDP
I. volilna enota
(Tuhinj, Motnik, Šmartno, Špitalič, Srednja vas, Nevlje)
1. JOŽE SEMPRIMOŽNIK, roj. 1936, kmetijski tehnik, zaposlen v Mladinski knjigi
2. JANA PAVLIC, roj. 1954, pedagog, zaposlena v OS Toma Brejca podr. Loke
3. TONE ŠIMENC, roj. 1952, inženir lesarstva, zaposlen v Stolu
4. RUDI BALOH, roj. 1937, delavec, zaposlen v KIK-u
DELEGATI ZKS-STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE SE BOMO BORILI ZA ClSTO IN PRIJAZNO OKOLJE V MESTU IN VASEH POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI!_
II. volilna enota
(Mekinje, Godič, Kamniška Bistrica, Črna, Tunjice)
1. IVO PIRC, roj. 1951, diplomirani ekonomist, zaposlen v Skupščini občine Kamnik
2. BOJAN MLAKAR, roj. 1955, ekonomist, zaposlen v Skupščini občine Kamnik
3. FRANCI DOLINŠEK, roj. 1936, usnjarski tehnik, zaposlen v UTOK-u
4. JANEZ HUMAR, roj. 1950, ekonomski tehnik, zaposlen v Kočni *
5. JOŽE HOČEVAR, roj. 1937, organizator dela, zaposlen v Zavarovalni skupnosti TRIGLAV
III. volilna enota
(Podgorje, Moste - Križ, Komenda)
1. JANEZ PERŠIN, roj. 1940, strojni tehnik, zaposlen v TITAN-u
2. BOGOMIL VVIEGELE. roj. 1946, organizator dela, zaposlen v SVILANIT-u
3. TOMAŽ VERBOLE, roj. 1942, diplomirani inženir arhitekture, zaposlen v RUDIS-u
4. ANTON OGOREVEC, roj. 1936, gimnazijski maturant, zaposlen v Cankarjevi založbi
ZKS-STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE NE OBUUB-UA NIČESAR, KAR NE BI BILO MOGOČE URESNIČITI V SODELOVANJU Z VSEMI, KI JIM JE PRI SRCU RAZVOJ DEMOKRATIČNE IN SUVERENE SLOVENIJE.
IV. volilna enota
(Duplica, Šmarca, Volčji potok, Vranja Peč)
1. prof. dr. BRANKO BOŽIČ, roj. 1927, doktor znanosti, upokojen
2. TOMAŽ JANČAR, roj. 1941, diplomirani ekonomist, zaposlen v LJUBLJANSKI BANKI GB Ljubljana
3. BORIS BAVČAR, roj. 1953, diplomirani ekonomist, zaposlen v Skupščini občine Kamnik
4. IGNAC JUNTEZ, roj. 1946, organizator dela, zaposlen v STOL-u
5. STANE ZOBAVNIK ml., roj. 1960, elektrotehnik, zaposlen v KIK-u
V. volilna enota
(Perovo, Zaprice, Novi trg, Center)
1. MILAN MARINIČ, roj. 1952, diplomirani ekonomist, diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlen na CK ZKS-SDP
2. DAMJANA JAKOPIČ, roj. 1960, zdravnica, zaposlena v Zdravstvenem domu Kamnik
3. BOŽO PILEJ, roj. 1946, pedagog, zaposlen v OŠ Duplica
4. BORUT PEKLAR, roj. 1957, strojni tehnik, zasebni obrtnik
5. MOJCA KORETIC, roj. 1959, laboratorijski tehnik, zaposlena v Zdravstvenem domu Kamnik
6. TATJANA ROT-DJALIL, roj. 1947, sociologinja, zaposlena Zveza prijateljev mladine Ljubljana
DELEGATI ZKS-STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE SE NE BOMO IGRALI Z USODO LJUDI IN NARODA, DELO-VALI BOMO PREMIŠLJENO IN MODRO!_
STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE V OBČINI KAMNIK
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili liste kandidatov, na strani, kjer se je predstavila ZSMS-Liberalna stranka, je bilo nekaj tiskarskih napak pri imenih, za kar se opravičujemo (enako vsem ostalim za morebitne napake). Pravilno se imena pri liberalnih kandidatih glasijo: Gregor Koncilja, Demitrij Perčič, Darja Čermelj. Ob tem se opravičujemo tudi občinski volilni komisiji, saj je pri objavi občinskih aktov o volitvah nenamenoma izpadlo ime tajnika te komisije, Mirana Jereba. Uredništvo
Zakaj imamo kljub številni administraciji tako dolge poti, da pridemo do potrebnih dokumentov na občinski upravi, so se spraševali udeleženci nedavnega predvolilnega zbora ZKS - SDP na Lazah v Tuhinju. Upravne postopke je treba poenostaviti in občanom omogočiti, da bodo na enem mestu pridobili vse potrebne dokumente, na primer za gradnjo hiš, ne pa da letajo od vrat do vrat. Tudi zato imamo v naši občini kar precej črnih gradenj, zlasti vikendov, so dejali.
Na zboru, ki so se ga udeležili Milan Balažic, kandidat za DPZ republiške skupščine, kandidati ZKS - SDP za občinski družbenopolitični zbor Milan Marinič, Ivo Pire, Jože Semprimožnik in predsednik IS Janko Gedrih, so podprli program ZKS - stranke demokratične prenove in kritično opozorili na nekatere slabosti iz preteklega
obdobja, za katere pa so odgovorni posamezniki, vendar te nc smejo zamegliti uspešnega razvoja, katerega je bila deležna tudi Tuhinjska dolina.
Jože Semprimožnik je dejal, da je treba nadaljevati začete programe, še posebej pa poskrbeti za hitrejši razvoj hribovskih kmetij. Ne sme nas biti sram preteklosti, saj smo bili pobudniki številnih uspešnih akcij v naši dolini in v občini.
Posebej so podprli predlog za razvoj obrtnih storitvenih dejavnosti v dolini, zlasti kovaške, kolarske in podobne obrti. Izredne pokojnine in druge privilegije je treba odpraviti, nezaposlenim pa omogočiti, da bodo svoj del svojega nadomestila zaslužili z delom.
Zavzeli so se tudi za ustanovitev pravih kmečkih zadrug, ki bodo delovale v interesu kmetov in ki jih bodo kmetje sami upravljali.
F. S.
Duplico in Šmaren prejeli priznnnje ZK SZDL Jugnslnuiie
V petek, 2. marca, je predsednik Socialistične Zveze Slovenije Jože Smole v prostorih Socialistične zveze Slovenije podelil priznanja Zvezne konference SZDL. Med ostalimi prejemniki v Sloveniji sta priznanje prejeli iz občine Kamnik:
Krajevna skupnost Duplica za vzorno sodelovanje med KS Duplica in delovno organizacijo STOL Kamnik. Krajevna skupnost Duplica zelo uspešno sodeluje s športnimi organizacijami, na kulturnem področju, sodeluje pri financiranju v šolske prostore - objekte, pomaga društvom in vsem, ki delujejo na njihovem območju. Brez sodelovanja KS bi marsikatero področje lahko le životarilo. Takemu odnosu in vsestranskemu posluhu za potrebe krajanov gre zahvala, da se načrtovane aktivnosti razvijajo v skladu
z dolgoročnimi načrti KS.
Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju za smotrno in načrtno koriščenje razpoložljivih finančnih sredstev. Priznanje so prejeli tudi zaradi uspešnega povezovanja krajanov v KS, kar hkrati pomeni krepitev krajevne samouprave. Tako delo KS, v sodelovanju z večjim delom krajanov, je omogočilo v zadnjih letih razrešiti vrsto zelo perečih in pomembnih vprašanj. Dograjen je bil kulturni dom, gasilski dom, asfaltiranih je bilo več kot 5 km cest, razširjena je bila telefonska mreža in rešenih še vrsta drugih nalog. KS Šmartno zgledno sodeluje s strokovnimi institucijami v občini in tudi to je razlog, da so pravočasno uspeli reševati sprejete naloge, nam je povedal Brane Modrijan. STANE SIMŠIČ
oomm pmemim, mantim mmim...
Poezija, politika, narodov spomin...
Srbski (in svetovni) pisatelj Danilo Kiš je nekoč dejal, da se je v umetnosti treba politike izogibati iz higienskih razlogov. Ni pa imel te sreče, da bi se politika ognila njegovi umetnosti. Mir je odšel iskat v tujino, tam umrl in s tem potrdil tragično absurdnost lastne misli.
Tudi Slovenci se ne moremo pogovarjati o poeziji na normalen način - kot o poeziji. Skrbna mati politika nam je zastrla pogled na pesništvo z debelim rdečim pajčolanom. V časih, ko sej>a osvobajamo, pa moremo in moramo o njem spregovoriti. Že zato, da zgodovina nekoč morda ne bo več predvsem zgodovina človeške neumnosti.
Nadvse sem bil vesel članka gospe Jesenikove o Francetu Balantiču. Odpira pomembna vprašanja in nanja bo treba odgovoriti, če hočemo nekoč z vsem dušnim mirom v Balantiču odkrivati literarnega genija. Pri tem mučnem iskanju lahko pomagam.
Ne bom naštel imen ljudi, ki so se pred leti čutili dolžne abortirati Balantičev recital v Kamniku. Čeprav smo Pedenj-možici zaradi svoje idele doživljali hude reči, se mi zdi bolj pravično, da se tedanji eksekutorji sami oglasijo z besedo, morda kar v Kamniškem občanu. Ti ljudje so trdno ostali na svojih (ne tako nepomembnih) položajih, kdo od njih se utegne pojaviti tudi na kakšnem volilnem seznamu...
Tale izziv sploh ne bi bil potreben, ko bi omenjeni dogodki ne bili izbrisani iz spomina ljudi, preden so vanj lahko prišli. Pri tem je sodeloval tudi Kamniški občan, ki ni hotel ničesar vedeti o stvareh, o katerih je govoril cel Kamnik. Kolikor se spominjam, smo uredništvu celo poslali vabilo na enega od sestankov, v katere so nas prisilili »bolj enakopravni«. Menim, da ni opravičila za tisti kričeči molk
ČaSGptSa.
Želim, da ljudje sprejmejo odgovornost za svoja dejanja. Tudi politiki in novinarji. MARKO TROBEVŠEK
Demokratične višave in niža ve
Kako neprijetno bode v ušesa besedna zveza boj za oblast! Tudi iz prispevkov, objavljenih v Kamniškem občanu, je razvidno, da se teh besed drži negativen prizvok. Marsikdo namreč zameri novim strankam, da jim gre samo za oblast...
Očitno je moralno manj vprašljivo in bolj sprejemljivo to, da imajo nekateri v svoji lasti oblast že 45 let, da imajo v svojih rokah vse niti zastrašujoče močnega državnega aparata in delijo ter vladajo po svoje. Brez demokratičnih in svobodnih volitev! Brez legitimnosti! In konec koncev še brez uspeha - tako političnega kot gospodarskega. Kljub vsemu pa so nekdanjim oblastnikom vse zasluge vštete v izjemne pokojnine, ki so mnogokrat večje od tiste, ki jo prejema npr. delavka, kije 35 let in mnogo svojega zdravja pustila za tekočim trakom.
Pa vendar se novonastalim strankam kot glavni očitek meče v obraz ravno ta fraza - ti so blefer ji, ničesar še niso pokazali, samo za oblast se borijo! Pa naj bo tako. Seveda, za oblast gre. Vtem ni nič slabega. Kako bi sicer stranke uresničevale svoje programe, če ne bi imele vpliva na oblast? Ravno ob tem dejstvu se razkrije popolna absurdnost prejšnih očitkov. Vendar pa je treba poudariti najpomembnejše: nikomur ne gre za to, da bi v svojih rokah držal vso oblast. Do tega ne sme priti. Država in njen aparat ne smeta biti testnina ene stranke. Ravno v tem pa je bistvo demokracije in večstrankarskega sistema - da je omogočeno demokratično dogovar-
janje in usklajevanje različnih stališč.
Kakorkoli stvari obračamo, vedno trčimo ob pojem demokracija. Hkrati pa je ta beseda ključna tudi v vseh programih novih in starih strank. Tudi zaradi tega so si programi navidezno podobni, kar povzroča pri ljudeh, ki se za politiko ne zanimajo preveč, precej zmede. Na demokracijo prav vsi na mrtvo prisegamo. Menim pa, da je treba začeti z »demokratično prenovo« najprej v nas samih. To pomeni, da nekih imaginarnih in ne vedno uresničljivih vrednot ne smemo zamenjati s človeškimi vrednotami, ki so iz krvi in mesa in ki so zelo otipljive. Torej ljudi v prvi vrsti ne smemo presojati po njihovi politični opredelitvi, pač pa po njihovi človečnosti, dobroti, poštenju, strpnosti, etičnosti, duhovni širini, znanju, sposobnosti... V zadnjem času se dogaja, da se razdirajo stara znanstva iz malenkostnega razloga - razhajamo se v političnem prepričanju. Tudi zato se moramo naučiti in navaditi sprejemati pozitivne spodbude, predloge ali ideje s strpnostjo in pravim odnosom - ne glede na to, od kod prihajajo. Nikakor jih ne smemo že vnaprej obsoditi. Pa četudi menimo, da niso pozitivne - nikar z nizkimi »zmerjalskimi« izrazi, nikar posegati v osebno plat in nekoga ali nekatere tako zelo osebno obsoditi z nastopači in podobno (čustvenost škoduje politični modrosti).
Res je veliko laže opletati z visokodonečimi besedami o demokraciji, kot pa biti demokratičen v svojem bistvu, pa čeprav se šele na oblasti okličeš za demokrata. Hudo pa je tudi to, da moraš v lastno obrambo nekaj, kar absolutno ni na nizki ravni, razglasiti za NIZ-KOTNOST samo zato, da opravičuješ lasten nizek nivo in vzvišeno deliš opazke o tem, kdo je nesramen, kdo je nastopaški, kdo se spreneveda, kdo si in kdo si ne prizadeva za pravno državo...!
Ravno to pa iskreno pričakujemo, da se bo uresničilo po volitvah, če zmaga tista stran, kije bila zdaj odrinjena na rob ali pa je sploh ni bilo. Če zmaga demokratična opozicija Slovenije - potem ne bosta tekla med i mleko, potem bodo še vendo delavci ostajali brez dela, še vedno se bo nekaj časa onesnaževala naša narava... Vendar pa bo odprt demokratičen prostor za demokratično dogovarjanje, takrat bo funkcionirala zares PRAVNA DRŽAVA, v kateri bo posameznik zaščiten. To pa je tisti prag, preko kalerega lahko stopimo v Evropo. Drugega ni! Pa še nekaj bomo rabili - trdno voiju in mnvgO, mnogo trdega dela in na litre znoja.
Ko bo funkcionirala pravna država, se bomo lahko tudi po mili volji zmerjali po časopisih. Ampak vsi si bomo žugali med seboj, ne pa samo tisti, ki imajo moč. O ja, tisti lahko koga prav krepko ožuga preko časopisa s pomočjo novinarskega peresa. Drugim pa kar tako režejo konce člankov (ki pa je bil celo bolj milo zašiljen).
B. P.
*
Ker pa tudi moč bledi, se očitno nekateri mediji poslužujejo tudi izkrivljanja objektivnih dejstev.
Ena od najbolj hecnih pa je tista, da bo župan priskrbel kamniški opoziciji tople prostore, v katerih ga bodo metali z oblasti. (Kam. občan. 7.2. 90). Glede na zgoraj povedano sta možni dve razlagi tega zapisa:
a) nerazumevanje temeljnih DEMOS-ovih izhodišč in pluralizma nasploh, :-'
b) namerno ironočno izkrivljanje dejstev.
Kamniški občan je časnik, ki je na Kamniškem najbolj bran. Tudi zaradi tega je čas, da vanj zapihajo pluralne sapice — ali pa vsaj objektivnost in korektnost do različnosti!
★
Objavljamo manjkajoči del prispevka avtorice B. P. z naslovom Boj za oblast, ki je bil objavljen v 3. štev. Kamniškega občana, 20. februarja letos, in sicer zato, da bi iz njenih besed napačno ne sklepali, kaj hudega da je bilo izpuščeno. Avtoričin prispevek je bil nekoliko predolg in ko sem se morala odločiti za krajšanje (prostor-
ske zakonitosti so, hvala bogu, nadstrankarske) sem izločila del, kije vsaj smiselno, če že ne z dokaj podobnimi besedami vsebovan tudi v pismu Ivane Skamen, ki ga je napisala v imenu Demosa, objavili pa smo ga v istem časopisu v rubriki odmevi, polemike, kritična mnenja...
In naj k temu dodam le še to, da bom kritike o nedemokratičnosti, neobjektivnosti in nekorektnosti vzela zares šele takrat, ko bodo utemeljene. Če me spomin ne vara, avtorici doslej nismo zavrnili ali skrili v predal nobenega prispevka, ne v tistih časih, ko jih je pisala za naše glasilo še kot študentka, in ne zdaj, ko jih, žal podpisana le s kraticami, piše kot članica za svojo stranko. Javni mediji so vedno zrcalo družbe in bodo skupaj z njo postali bolj demokratični, upam pa, da ne samo za žuganje in zaradi njega. JANA TAŠKAR
0 zaslugah in podobnem
Eden od najpopularnejših Kamničanov, župan in komunist Maksimilijan Lavrinc, ki se bo, sodeč po modro-rumenih predvolilnih plakatih, potegoval za še en mandat, je preko Kamniškega občana izjemno ostro napadel opozicijo, združeno v DEMOS-u zaradi njene izjave v zvezi s tremi spornimi odloki, ki jih je sprejela občinska skupščina. Iz tira so ga vrgle štiri trditve, ki jih vsebuje omenjena iz java:
— DEMOS trdi, da se stare politične organizacije še vedno financirajo iz občinskega proračuna (Socialisti, Liberalci), s tem pa se ohranja enopartijska oblastna drža tudi na finančnem področju. Župan to mnenje označi kot »nesramno in nastopaško sprenevedanje«, kajti do zaposlenih v teh organizacijah obstajajo obveznosti, ker pač živimo v pravni državi;
— DEMOS ugotavlja, da v skupščini nima legitimnih predstavnikov in zato tam nima vpliva na odločanje. Župan obratno trdi, da jih ima in to v zborih združenega dela in krajevnih skupnostih, obenem pa on opozicijo ves čas vabi na seje skupščine;
- aktivisti DEMOS-a hodijo v službo, zato na seje skupščine, ki so praviloma dopoldan, ne morejo priti. Župan meni, da alternativa »nesramno koketira« z mislijo o nekoristnosti sedanje skupščine, - ">sr, at'iViio M/   '"teli časa na pretek;
- iA2mWobvešča javnosi ,,.>';; res.no misli odpraviti enopartijsko vladavino, za to pa se bo boril preko svojih delegatov, ki boui) prvič po vojni izbrani na svobodnih volitvah. Zupan ga obtožuje nastopa-štva in trdi, da ni le opozicija zaslužena za uveljavitev pluralizma.
Na tem mestu se ne bomo ukvarjali s politično kulturo, ki zahteva korektnost pri dialogu z drugače mislečimi in ki je očitno našemu županu španska vas. Pozabimo tudi na moralno obveznost, da se župan (predsednik skupščine) obnaša čimbolj nadstrankarsto, da je strpen do ljudi različnih političnih barv, da je razumen in moder razsodnik v primerih spora zaradi razhajanj mnenj, ne pa agitator in trobilo svoje stranke. Posvetimo se dejstvom.
Eno od dejstev je prav gotovo, da se Socialisti in Liberalci, delno pa tudi bivši komunisti financirajo iz občinskega proračuan, da imajo velikansko premoženje (objekti, stanovanja, avtomobili), da imajo ogromno dobro plačanih funkcionarjev in drugih uslužbencev, ki poleg tega, da parazitsko živijo od sadov našega dela ne počnejo in niso nikoli počeli kaj prida koristnega. To potrjujejo rezultati njihove dolgoletne vladavine, ki jo grobo lahko ocenimo kot načrtno uničevanje človeka in narave. Zato prosim, ne prenesem opletanja s pojmom pravne države, ki se ji še na daleč nismo približali.
Ker v času zadnjih skupščinskih volitev še ni bilo nobene gorganizi-rane opozicije, je ljudstvo v parlament volilo le predstavnike (takrat še krvavo rdečih) političnih organizacij, ki so omenejne v prejšnjem odstavku in so vmes malce spremenile imena in barve. Tako je
Nadaljevanje na 4. strani
Kje vse sem hodil, kaj vse sem počel _
sem bil največ razumevanja deležen prav pri ZSMS-Liberalni stranki, s pomočjo katere mi je
do teh podatkov sploh bilo omogočeno priti.
MARKO SUŠNIK
Rodil sem se pozno po drugi vojni. Niti najmanj nisem predvideval, da bi mi kdaj prišlo na misel, da bi pogreval stvari iz preteklosti. Pa vendar me je nekaj spodbodlo, da sem začel razmišljati tudi o tem! Zakaj sem se za to odločil?
1. Nikoli mi niso bile pojasnjene okoliščine izginotja večjega števila oseb iz naše vasi (Janez Hribar, Jaka Podbregar, Janez Matjan, Janez Podbevšek st., Janez Podbevšek ml.).
2. Nikoli nisem točno vedel in še danes ne vem, kje so moji stari starši - so živi ali mrtvi. Tega mi ne vedo povedati niti ljudje, ki so v pristojnih službah po republiki.
3. Izguba oz. odvzem gozdne zemlje lastnikom - kmetom je v končni fazi privedla do tega, da so gozdovi zanemarjeni in da hkrati ne vemo, kdo ima od teh gozdov družbeno korist.
Zima samoupravnega socializma je minila - nastopila je otoplitev demokracije in tudi jaz sem se dokopal do fotokopije edinega dokumenta, ki bi mi lahko razjasnila nekatere stvari.
Okrajno sodišče v Kamniku je namreč v januarju 1949 izdalo odločbo o zaplembi oz. prenosu pretežnega dela gozda določene osebe v Tast FLRJ (katera je ta oseba, je možno odčitati na fotokopiji dokumenta, ki se hrani v uredništvu Kamniškega občana).
Pot, ki sem jo prehodil po »odkritju« omenjenega dokumenta, ni bila kratka in enostavna. Ravno nasprotno! Najprej sem se odpravil na zemljiško knjigo v Kamniku in na vprašanje: »Kdo je lastnik odvzete zemlje?«, dobil odgovor, da je omenjena zemlja SPLOŠNO LJUDSKO PREMOŽENJE.
Vprašal sem se, kdo je sploh
začel celotni postopek in odgovor je bil kratek. Začetnik in predlagatelj celotnega procesa je bil OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KAMNIK (oz. okrajno sodišče), ki mu je takrat »predsedoval« sodnik Franc Miklavčič. Ker na zemljiški knjigi nisem dobil zadovoljivih odgovorov, sem se odpravil še na matični urad, kjer sem vprašal o »izginulih« osebah. Odgovorili so mi, da niso vodeni niti pod »izginuli«, »pogrešani«, »umrli« ali kaj podobnega. Po uradni, sicer slabi statistiki, so te osebe še vedno žive. Toda kje?
Čudno mi je bilo, da se ljudje, ki so 45 in več let odsotni od doma, niti enkrat ne bi oglasili. Zato sem vrtal naprej. V mestnem arhivu v Ljubljani sem spoznal, da verjetno stvari sam ne morem priti do konca. Tam je na vprašanje, »na podlagi česa je bila napisana in izdana odločba o zaplembi«, sledilo neprijetno presenečenje. VSI DOKUMENTI V ZVEZI S TEM PROBLEMOM SO BILI LETA 1953 VZETI IZ ARHIVA OZ. DRUGAČE REČENO - LIKVIDIRANI. In kaj sedaj, sem si rekel: jaz torej ne vem nič, naj torej izvedo isto vsi ostali!
Od vseh popotovanj naj še omenim, koga vse sem obiskal:
- M. Breznik (vodja sodišča v Kamniku)
- F. Miklavčič (telefonsko - takratni sodnik okrajnega sodišča v Kamniku)
- V. Poličnik (matični urad Kamnik)
- uslužbenci v mestnem muzeju Ljubljane
- J. Frezelj (predsednik ZZB NOV Kamnik)
- O. Grbec (sekretar OK ZSMS-Liberalne stranke Kamnik)
Ob koncu bi želel poudariti, da
Zimsko šolo v naravi na Jezerskem _"
»Malošolčki« iz kamniških vrtcev so konec februarja preživeli čudovitih sedem dni v šoli v naravi. Ponavadi so otroci sicer v taki šoli pozimi deležni zimskih radosti, smučali so in sankali, letos pa so jim vzgojiteljice pripravile zanimiv program drsanja. Na Jezerskem je namreč majhno jezero, februarja pa so bile temperature dovolj nizke, da se je led obdržal.
Z drsalkami in veliko volje za sedemdnevno spoznavanje narave so se torej kamniški malčki s šestimi vzgojiteljicami (Mija, Alenka, Slavka, Vanda, Mojca in Francka) in dvema športnima animatorjema (Dare-Đu in Franci) podali na Jezersko. Vendar je že prvi preskus ledu pokazal, da bo tudi drsanje tokrat odpadlo. Vzgojiteljice so se zato morale znajti na drug način. Otrokom so pripravile nekaj izletov v naravo, spoznali so delo carinikov na mejnem prehodu, obiskali so zaščiteno kmetijo, imeli so raziskovalni dan, pripravili so nekaj ličnih ročnih izdelkov, ki so jih sistematično prikazali še na priroč-
ni razstavi v skupinskem prostoru hotela. Prav tam pa so za pusta pripravili tudi čisto pravo maška-rado. Ob zaključku zimovanja so se otroci (za popestritev pa tudi njihovi starši) pomerili v slalomu. Pa ne čisto pravem. Dare-Du in Franci sta športno tekmovanje pripravila kar na asfaltiranem igrišču, poleg slaloma »po suhem« pa so morali v teku premagati tudi nekaj lažjih ovir.
Mojca Svete, ki je bila vodja zimovanja in je obenem pripravila program šole v naravi, nam je povedala, da otroci niso bili prav nič razočarani, ker niso mogli ne drsati ne smučati. Nasprotno, zaradi takoimenovanega raziskovalnega programa so otroke k drugačnemu, resničnemu spoznavanju narave in samoiniciativnemu pristopu pritegnili bolj kot vsa leta prej.
»Otrokom smo pokazali zaščiteno kmetijo, prvič so lahko videli črno kuhinjo, na primer, ogledali so si hlev, peljali smo jih na slikarsko razstavo tamkajšnjega umetnika, ogledali smo si staro cerkev, ena skupina pa je šla
tudi do izvira termalne vode na Jezerskem. Vzgojiteljice smo vsak večer na sestanku pretehtale, kako poteka program, koliko so otroci samoiniciativno delovali tekom dneva. To je namreč bistvo projektnega načrtovanja, ki ga uvajamo tudi pri delu v naših vrtcih. Spodbujamo otroke, da sami opazujejo, vidijo, sklepajo, vprašajo in nasploh delujejo bolj samostojno, sami si iščejo tudi vire informacij, ne pa, da je sveto le, kar reče in naredi učiteljica oziroma vzgojiteljica.«
Lahko bi dejali, da so otroci iz kamniških vrtcev letos imeli res-
nično kakovosten program in da bi se prav zaradi vsega navedene ga (da ne omenjamo, da so bili vsi siti - hrana je bila odlična, zdravi in veseli) prihodnje leto več staršev odločilo svoje otroke poslati na to, zares poučno zimo vanje. Letos je bilo v skupini tri-inštirideset otrok, v prihodnje pa bodo organizirali dve skupini, če se bo prijavilo več otrok. Omenimo še, da sredstva za zimovanje med drugimi prispevata otroško varstvo in zveza telesnokulturnih organizacij - ta jim plača šport nega animatorja.
R. GRČAR
Konferenca borčevske organizacije_
!Mu suhem slalomu in preskakovanje ovir je bilo zelo zabavno.
Na letni konferenci Krajevne organizacije Kamnik v četrtek, 15. marca, je sodelovalo precej borcev in aktivistov. Sestali so se, da ocenijo dosedanje delo in se dogovorijo za bodoče akcije. V dokaj konkretnem poročilu je odbor govoril o realizaciji nalog, opozoril na nekatere probleme in težave, nekoliko več pa se je zadržal ob sedanjem zahtevnem in težkem položaju. Nastopajo nerešljivi problemi, krepijo se na: sprotja med našimi narodi, nikogar pa ni, ki bi uspel zaustaviti razdiralno politiko srbskega vodstva. Poročilo razglablja o narodni spravi, o strankarskih bojih in odgovornosti tistih, ki pehajo naše narode na rob obupa oziroma želijo doseči svoje cilje ne glede na žrtve. Borci so padali za svobodo, za človeške in narodne ideale, zato najodločneje odklanjajo vse ostrejše napade na Slovenijo, ki grozijo uničiti vse, kar je naše narode povezovalo. Iz poročila izhaja, da borci podpirajo reforme v Sloveniji, so za strankarski pluralizem, za evropsko kakovost življenja, za konfe-derativni položaj Slovenije, odločno pa nasprotujejo unitarizmu
in prisilni pokorščini. Borci bodo zastavili ves svoj vpliv, da bodo demokratični procesi v Sloveniji in tudi širše v popolnosti uspeli.
Številčnost organizacije ZZB NOV pada. Sedaj ima 366 čla-. nov. Vsako leto jih precej umre.
V zadnjem letu je letovalo v počitniških domovih 24 članov, 7 jih je bilo v zdraviliščih, 35 članov je bilo deležno novoletne pomoči, 3 pa so koristili posojilo za adaptacijo stanovanj.
V razpravi je bilo poudarjeno, da so sredstva za zdraviliško zdravljenje preveč skromna, zdravstveno stanje tudi zaradi večje starosti članov pa je vsako leto slabše. Poiskati bi morali še dodatna sredstva. Priznavalnino prejema 13 članov.
Razprave o drugih vprašanjih skoraj ni bilo, verjetno zato, ker jih je obravnavalo poročilo. Po finančnem poročilu in poročilu nadzornega odbora je konferenca izvolila nove organe, ki bodo usmerjali delo v prihodnje. Izvolili so nov 11-članski upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor in 24 delegatov za občinsko konferenco ZZB NOV Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Nadaljevanje s 3. strani
nesporno, da DEMOS v skupščini nima legitimnih, kaj šele legalnih predstavnikov. Opoziciji je odvzeta formalna možnost, da vpliva na odločitve najvišjega organa oblasti. Župan se bridko moti, če misli, da bomo na seje pošiljali ljudi kot »zunanje sodelavce« in tako motili delo izvoljenih poslancev. DEMOS bo prišel v skupščino legalno, preko volitev.
Velika večina članov kamniške združene opozicije nas je seveda zaposlenih. Morda je tovariš župan že pozabil, kako je v tovarni, zato mu bom prišepnil, da se tam ponavadi dela od 6. do 14. ure, ponekod od 7. do 15. ure, torej v času, ko potekajo zasedanja skupščine. Če torej hočem prisostvovati, si moram vzeti dopust. To je nesporno dejstvo. Zato se čudim županovemu izbruhu, ker DEMOS nikoli ni oporekal izvoljenim delegatom, da so v času zasedanj skupščine odsotni z dela. Opozicija se bo v bodoče zavzemala za profesionalizacijo dela poslancev, ki nas bodo lahko dobro zastopali le neobremenjeni z drugim delom.
Na koncu je potrebno spregovoriti še o veliki travmi boljševikov, o travmi zaslug. Navajeni, da jim je Ijdustvo kimalo in ploskalo, ko so si lastili zasluge za vse uspehe, ki so bili v času graditve komunistične družbe v glavnem plod naključij danes, »v novih pogojih političnega pluralizma«, kot bi se izrazil kateri od njihovih eminentnih predstavnikov, naivno igrajo na stare karte. Namesto da bi si pripisali zasluge za mizerijo, ki so nam jo zakuhali, se hvalijo, da so pomagali pri rojevanju demokracije. Trditev je tako absurdna, da ne zasluži preširokega komentarja. Primeri držav Vzhodne Evrope nam govorijo, da nobena komunistična stranka do sedaj še ni prostovoljno in na lastno pobudo izpustila oblasti iz svojih rok. Vedno jo je bilo potrebno v to prisiliti in vedno se je temu upirala z vsemi sredstvi. Tudi pri nas je tako. V Kamniku sije nehvaležno vlogo borca z rdečo gospodo zadal prav DEMOS, pred katerim se danes marsikomu s slabo vestjo tresejo hlače.
MATEVŽ BERGANT
Kamniški 15 v Špankf
Madrid-in Toledo sta zelo lepi turistični mesti. Večina nas je tja - v zlatih časih socialistične blaginje - potovala iz. r$dem govoj(: torej kgt turist,. Ogledovali m^^Vsem kulturnozgodovinske po^^iz~%tiLiije, muzeje, posebnosti, deželo samo...
Ampak v politiki je vse drugače. Tako je kar 20 (?) ljudi kamniškega IS in nekaj članov predsedstva občine Kamnik (pa še nekaj prisklednikov) potovalo tja na STROKOVNO ekskurzijo, kjer naj bi MED DRUGIM obiskali španski parlament in se pogovarjali o delu tamkajšnjih občin. Kaj naj pomeni še tisto med drugim, si ne znamo predstavljati. Morda jih bodo poučili o tem, kaj pomeni demokracija in odgovornost ali neodgoovrno zapravljanje denarja v pluralistično ustrojenem okolju. Ne moremo si predstavljati gospodarskih Spancev in njihovega začudenja, ko jih bo v ta namen obiskalo kar 20 (DVAJSET) ljudi iz ene same občine. Gotovo si bodo ustvarili lažno sliko o naši vsesplošni blaginji. Kljub vsem pomislekom se nam poraja še nekaj vprašanj:
1. Zakaj tako drago in masovno potovanje na koncu mandata ? Mar je to možno utemeljiti samo z dejstvom, da je to pač običaj?
2. Očitno je, da imajo na kamniški občini že preveč dobrih računalnikov, da so delavci v občinskih službah dobro strokovno podkovani, da nihče ne rabi strokovnih seminarjev, da rabijo malo strokovne literature, ...Le kako bi sicer to vsoto z lahkoto namenili v tako nekoristne namene.
3. Kamniškemu DEMOSU je bilo s težavami nakazanih 25 tisoč dinarjev. Sebi z lahkoto namenijo 93 tisoč dinarjev, pa čeprav iz sklada za izobraževanje.
4. Če smo odkriti - dvomimo o izobraževalnem in strokovnem
namenu te odprave. Takšne stvari mečejo neprijetne sence na tovrstne organe in njihove nosilce, zato jim ljudje ne zaupajo.
5. Konec koncev pa se vsi tisti, ki smo zbrani v DEMOSU, sprašujemo, zakaj in s kakšnim namenom se je treba izobraževati v Španiji? Mar ni dovolj poučnih in demokratičnih pobud že v domačem, čeprav skromnejšem okolju?
Morda bodo obiskali še Dolino padlih, blizu dvorca Escorial, ki si ga bodo morda ogledali. Tam si bodo pridobili izkušnjo, ki bi jim lahko lahko koristila doma, ko se bodo pogovarjali o narodni spravi. V Dolini padlih je namreč spomenik žrtvam državljanske vojne — ne glede na to, na kateri strani so padli.
ZDRUŽENA OPOZICUA NA KAMNIŠKEM DEMOS PREDSTAVNIK I. PODBREŽNIK
Uroših aiala niso davali
To, da se sme vsakdo naučiti branja, trajno pokvari ne samo pisanje, temveč tudi mišljenje.
Friedrich Nietzsche
Seveda ne gre samo za vid. So stvari, ki jih očala ne morejo popraviti. Če sem se (vsem resnim zadržkom navkljub) spustil v polemiko z novinarjem občinskega štirinajstdnevnika, jo moram dokončati. Zaradi resnice. Nadaljeval je ne bom, niti v primeru dobronamernih pikrosti z druge strani ne. Resnica se ljudem kaže v življenju vendarle bolj kot na straneh časopisov.
1. Dogodek, ki se pojavi opisan včasopisu, bi moral biti kaj več kot omembe vreden. Če bi zadostovalo »začinjanje«, bi tudi dnevniki lahko izhajali na sto straneh. Razen tega je pri omenjenem početju treba biti previden; ostati mora v mejah dostojnosti, predvsem pa mora biti duhovito in smiselno. To ni lahko.
2. Cene viha so odvisne od več stvari in so različne. Gost, ki se je v Kavarni počutil ogoljufanega, je verjetno po pomoti naročil dražjo vrsto. Glede na to, da tistega »deci« ni plačal on niti kdo drug, se mi stvar ne vidi tragična. Gospoda sem zars* ijubiga miru povabil na vino in povabilo /£ srjssj^.
—'1- Opravičujem se za trditev, da pisec ni moj gost. Do te misli sem prišel na osnovi njegovega pisanja, prav vseh občasnih gostov pa si ne morem zapomniti. Priče ne bodo potrebne.
4. Kadar v Veroniki kakega dnevnika ni pri roki, pogledamo okrog sebe ali ga zahtevamo od natakarja.
5. O tem, kaj je razstava, so mnenja očitno različna. Moji sodelavci -slikarji in fotografi - pravijo, da razstava lahkopoteka tudi v lokalu. Glede informacij pa sem navajen, da gostje lahko vse, kar jih zanima, zvedo od osebja. Seveda je treba vprašati. Žal si ne morem privoščiti, da bi Kavarno preuredil v galerijo. Še posebej v zadnjem času si prizadevam, da bi dvignil organizacijski nivo, čeprav sem za obvestila o razstavah skrbel že prej (objavljali so jih na radiu in v resnih časopisih). O avtorju omenjene fotografske razstave pa M. R. lahko veliko prebere tudi v Kamniškem občanu (o njem je nekajkrat pisal Dušan Lipovec).
6. Poleg razstav fotografij ali slik - dekoracije, ki na steni visi v okras (prosto po kronistu) - pa bom v svojo mrtvilo še naprej vključeval tudi nastope vseh vrst. Ne zdi se mi pametno omejevati se na tisto, kar je včasih sodilo v kavarne, saj se časi spreminjajo. Merila izbora so moj okus, želje gostov in možnosti. Seznam razstav vam pošiljam v prilogi št. 1, o drugih prireditvah se lahko poučite iz priloge št. 2.
P. S.: Dvomim, da lahko objavite tudi vse priloge k mojemu pismu. Rad bi, da kronist dobi približno predstavo o tem, kar imenuje mrtvilo. Verjetno ga je v absurdne trditve privedlo veselje do začinjanja, vendar ga je potrebno popraviti.
FLORJAN MLAKAR
Odgovor no odprto pismo iidelovaltu harmonik Rafku Sitarju
Drug drugemu si kaj povemo. Tako sočloveku, večim ljudem ali večji skupini. Prav je, da je tisto rečeno po resnici.
Med široke oblike medsebojnega komuniciranja spada objava neke informacije v časopisu in je zato tu še toliko pomembnejše, da je zadeva zares točna.
V Kamniškem občanu, ki je izšel 20. februarja letos, je bil objavljen kratek sestavek avtorja Andreja Ažmana iz Kranja, v katerem je bralcem na enostranski način prikazal moj odnos kot izdelovalca harmonik do naročnikov, in bo bralec, ki zadeve ne pozna, lahko vzel informacijo na tak način.
Stvar pa je drugačna. Ni potrebno, da o tem govorim sam, pač pa naj povedo tisti ljudje, ki so glasbilo kupili pri meni. Teh je kar nekajr Med njimi tudi vrhunski izvajalci domače glasbe.
Na Radiu Ljubljana so posneli kasete in jih še snemajo. Ni treba posebej razlagati, da je tu potrebna vrhunska kakovost glasbila in da pride prav tako kot izvajalec tudi instrument pred zelo natančna in izkušena ušesa. Prav na tem mestu so bile moje harmonike pohvaljene in priznan njihov kvaliteten zven in uglasitev.
Na Radiu Ljubljana so z mojimi harmonikami doslej snemali ansambel Jožeta Šumaha, ansambel Toneta Čučka, ansambel Gašperji, odlični harmonikar Milan Resnik. Informiran pa sem, di bo pri snemanju svoje nove kasete tudi ansambel Franca Flereta uporabil mojo harmoniko.
Tudi med drugim harmonikarji, med katere spada tudi Andrej Ažman in ki si prizadevajo, da bi dosegli visok nivo izvajanja, so moje harmonike vedrio pohvaljene. S temi ljudmi seje treba le pogovoriti.
Vsakdo, ki igra na harmoniko ve, da se mora instrumentu privaditi in ga tako sprejeti za svojega. Vsak strokovnjak tudi ve, da je\ potrebno glasbilo še dodatno prilagoditi izvajalcu glasbe.
Andreju Ažmanu bi prav tako. kot vsem drugim, ki so pri meni' kupili harmoniko, rad ustregel. V tako kratkem času. kot je zahteval, pa usluge nisem mogel opraviti, kar on tudi sam ve. Po nalogu podjetja, kjer sem redno zaposlen, sem prav takrat odhajal na enomesečno delo v Libijo in sem se od tam šele pred kratkim vrnil.
Andrej Ažman je stvar vzel drugače, kot je moja navada in odnos do kupcev harmonik. Sporazumela pa bi se prav lahko, tako, kol z vsakim drugim. Kanček strpnosti pa je potreben od obeh strani.
Zatorej: Povejmo ljudem po resnici. Ne enostransko, kot je v odprtem pismu storil Andrej Ažman iz Kranja. RAFKO SITAB
Sprehod no mali grad
V četrtek, 22. februarja, smo se učenci podaljšanega bivanja šolt Frana Albrehta namenili, da prosti čas izkoristimo za ogled Malegl gradu. Ker hodimo v 2., 3. in 4. razred osnovne šole, nas že zanimajc take lepote in znamenitosti.
Presenečeni smo bili, saj so bila vrata v kapelici na stežaj odprta Ko smo vstopili v prvo kapelico, smo videli pravo razdejanje! V prv kapeli je bilo razbito steklo, v drugi so bili po tleh odpadki, v tretj kapalici pa je bilo še hujše razdejanje. Razočarani smo odšli ii cerkvice. Česa takega niti malo nismo pričakovali.
Kdo so tisti razbojniki, ki si upajo uničevati to lepoto in kulturni dediščino Malega gradu ?!      UČENCI. OŠ FRANA ALBREHTA
(podaljšano bivanjel
Kamničani na republiškem tekmovanju
Uojo dela mojstra
Že ničkolikokrat izpeto geslo se je ponovno izkazalo za zlato pravilo v glasbi. Ure in ure vaj, ponavljanja, treniranja, piljenja, učenja na pamet, pa treniranja tehnike, ritma,... Učenci glasbene šole to vedo, in si to vzamejo v zakup, ko se enkrat odločijo resno študirati glasbo a se vendarle znajdejo v trenutkih, ko bi vse vrgli v kot, zbežali daleč od notnega črtovja, daleč o instrumentov, pa tudi daleč od vztrajnega učiteljevega ponavljanja: Se vadi, več vadi, izpili ta del, pazi na ritmiko... Groza, marsikdo bi že sanjal lahko po notah! In preden pridejo na vrsto spomladanska tekmovanja je za njimi toliko ur dela, toliko odrekanja učencev in učiteljev, ki se v tistem obdobju popolnoma posvetijo učencu, ga trenirajo, spodbujajo, preživijo z njim ma-lodane vsako prosto uro (tudi zimske počitnice so to zimo šle za trening),ob vsem pa ne smemo pozabiti na zelo pomembno stvar - razumevanja staršev, ki morajo
tudi sami otroka spodbujati in na vse načine sodelovati z mentorjem.
Letos se je na republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe, tokrat je bilo v Titovem Velenju, odpravilo pet kamniških učencev pod vodstvom dveh mentorjev - Martine Bohte-Go-lob in Janeza Krta. Republiško tekmovanje je organizirala Zveza društev glasbenih pedagov Slovenije in Glasbena šola Frana Ko-runa Koželjskega. Mladi glasbeniki so sredi marca tekmovali v večih disciplinah - komorne skupine, orkestri, godalni, simfonični in pihalni orkestri so tekmovali v Celju, Titovem Velenju in Ljubljani. Tekmovalni program je obsegal obvezni in prosti del. V prvi kategoriji so nastopali najmlajši. Tako se je letos prvič tekmovanja udeležil tudi učenec trobente iz' kamniške glasbene šole Mitja Žinič, sicer učenec 4. razreda osnovne šole Moste, doma iz Žej. V glasbeni šoli obiskuje drugi razred trobente pri učite-
Priznanje zuezi kulturnih organizacij občine Kamnik_
Zveza Društev upokojencev Slovenije je Kamniški zvezi kultrurnih organizacij izročila posebno PRIZNANJE za dobro organizacijo in sodelovanje pri srečanju upokojenskih pevskih zborov Gorenjske. Ti so nastopili v srednješolskem centru v Kamniku.
Prav Zvezi kulturnih organizacij kamniške občine gre zahvala, da je ta pevska prireditev vsestransko uspela, zato je PRIZNANJE prišlo na pravi naslov.
STANE SIMŠIČ
V ospredju stoji Mitja Žinič s trobento, za klavirjem sta Nina Resnik in Jana Verbič, stojijo pa Nataša Bider in Urša Drčar ter mentorja
Fotografi v razstavišču Veronika
Foto-kino zveza Slovenije je v sodelovanju z ZKO Kamnik in Foto-kino klubom Mavrica iz Radomelj pripravila 9. marca v razstavišču Veronika medklub-sko predstavitev barvnih diapozitivov. Na otvoritvi in prikazu izbranih diapozitivov sta ZKO Kamnik in klub Mavrica podelila nagrade in priznanja uspešnim avtorjem iz vse Slovenije. Nagrade so prejeli: Nande Bobič, Toni Iglic, Jani Novak, Janko Prelo-vec in Branimir Ritonja. S priz-nanji-diplomami pa so bili nagrajeni: Darko Čadež, Aleksander Čufar, Marjan Bažeto, Mojmir Maraž, Marjan Močivnik, Adi Fink, Vinko Skale, Branimir Ritonja, Jana Remic in Mojca Iglic. Sodelovali so ljubitelji fotografije iz osemnajstih slovenskih klubov.
Hkrati z otvoritvijo medklub-ske razstave barvnih diapozitivov so odprli tudi razstavo fotografij članov foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj. Spomladanska raz-
stava kluba, ki ga vodi mednarodni mojster fotografije EFIAP Vlastja Simončič, je že tradicionalna, saj razstavljajo že četrtič zapored. Na razstavi z naslovom »Naj slika govori« razstavlja čr-no-bele fotografije pet avtorjev. Levji delež, deset eksponatov, je prispeval Janez Kosmač. Njegovi morski sončni zahodi, ribiči in ribiški inventar dosegajo zgleden nivo tako po formalni, kot tudi tehnični izvedbi. Tudi Mojca Iglic je posnela obmorsko vzdušje s čolni ob obali. Lojze Popelar pa podoben motiv s čolnom združi še z zahajajočim soncem. Na neokrnjeno naravo prisegata Mirni Pollak z alpskimi motivi in Janez Marčun z izsekom iz narave.
Letošnja dokaj skromna predstavitev pa je vseeno zaokrožena celota, saj je osredotočena na poglede v idilično naravo in zanimive obmorske motive.
DUŠAN LIPOVEC
Martina Bohte in Janez Krt.
lju Janezu Krtu. Na tekmovanju v Titovem Velenju je med 32 tekmovalci dosegel tretjo nagrado. Ob spremljavi Martine Bohte-Golob je zaigral delo Tvmana Susata: Rondo in Saltarello, Čaj-kovskega: Pogreb lutke in Ščeko-vo: Mojo uro. Mali Mitja je zelo zadovoljen s svojim uspehom, še bolj veseli pa so bili diplome njegovi starši, ki so po besedah njegovega učitelja pridno spremljali njegovo delo, vadbo in dobro sodelovali z učiteljem.
Učenke profesorice Martine Bohte-Golob, bile so štiri, igrale so klavir štiriročno, so bile deležne še posebne pohvale svoje mentorice. »To je garanje, priznam, tudi zame, pa vendar, dekleta so izredno nadarjena in predvsem pridna. V tekmovalni program sem z njimi skupaj vložila več mesecev trdega dela,« je pripovedovala Martina Bohte. Se posebej je pohvalila učenki Nino Resnik in Jano Verbič, ki sta nastopali v prvi kategoriji, pri mlajših. Sta učenki drugega in četrtega razreda klavirja; čeprav sta to stopnjo znanja dosegli v zelo kratkem času (leto in pol), pa sta svojo nadarjenost dokazali tudi z udeležbo na republiškem tekmovanju, kjer sta dobili tretjo nagrado. Zaigrali sta Mozartovo Sonato v B-duru, dva stavka in Griegov Norveški ples.
Najviše sta posegli Urša Drčar in Nataša Bider. V drugi kategoriji, kjer so tudi dijaki srednjih glasbenih šol (sicer obiskujeta v kamniški glasbeni šoli in sedmi šesti razred klavirja) sta dosegli
Foro: R. G.
izjemen uspeh - drugo nagrado sta si priborili v konkurenci, kjer prve letos niti niso podelili. Do prve nagrade jima je zmanjkala le poltretja točka. Tudi oni dve sta zaigrali klavir štiriročno na enem klavirju, in sicer Mozartovo Sonato v B-duru, tri stavke in izjemno skladbo francoskega sodobnika Francisa Paulena: Elč-gie. Slednjo pa sta izredno občuteno in graciozno (delo je spevna novoromantika) zaigrali na dveh klavirjih. Čestitamo, in še veliko podobnih uspehov!
ROMANA GRČAR
»Vascit pr'Zile« Sama Uremšaka
Pevci Domžalskega komornega zbora, pod vodstvom Karla Leskovca, so v petek, 30. marca, v avli OŠ Šlandrove brigade v Domžalah predstavili koncertni ciklus »Vascit pr' Žile« (Ziljska ohcet) kamniškega skladatelja in zborovodje Sama Vremšaka.
Skladatelj, ki ga poznamo po odličnih skladbah in priredbah za vse vrste zborov, je tokrat zbral in obdelal 22 obrednih pesmi na temo ziljske ohceti. Večino pesmi, ki so bile do tedaj tudi zbirateljem in zapisovalcem neznane, je Samo Vremšak v zadnjem trenutku iztrgal pozabi in jih mojstrsko obdelal za koncertno iz-
vedbo.
Ta Vremšakov koncertni ciklus je s pevci Domžalskega komornega zbora vzorno pripravil zborovodja Karel Leskovec. Upamo, da bomo to mojstrovino, ki je bila doslej izvajana pred leti v St. Jakobu v Rožu, lahko slišali tudi v Kamniku. Povejmo, da so jo izvajalci, s simpatičnima povezovalcema programa Bernardo Potočnik in Lorkom Lončarjem, ki sta poslušalce vodila po postajah ziljske ohceti, posvetili tudi 60-letnici, ki jo bo skladatelj praznoval v prihodnjem mesecu!
JANEZ MAJCENOVIČ
S kamniško foikloro v Bipe-Jadran
Vključevanje Slovenije in Jugoslavije v Evropo je »šlager sezone«, ki ostaja bolj pri besedah in željah. Ta ugotovitev pa ne velja za plesalce Folklorne skupine Kamniška Bistrica, ki so se z uspešnimi nastopi v mednarodni konkurenci uvrstili na seznam najboljših tovrstnih skupin v deželah, ki tvorijo skupnost »Alpe--Jadran«. Zadnji tak nastop je bil v soboto, 10. marca, v Celovcu. To je bilo srečanje folklornih in pevskih skupin Furlanije, Bavarske, Slovenije in Koroške. Prireditev je bila posvečena 40-letnici sodelovanja celovške folklorne skupine »Edelweiss« s furlansko folklorno skupino »Dancerini di Lucinico« iz Ločni-ka blizu Gorice. Pokrovitelji prireditve so bili koroški deželni glavar dr. Gorg Haider, njegov pomočnik dr. Peter Ambrozv in župani mest Celovec. Dachau in
Kavarna Veronika in njen kulturni utrip
Bil je petek, 23. februarja. V kamniško kavarno me je zvabil nevsiljiv verz ruskega pesnika Hlebnikova: »- a kadar ljudje umirajo - pojejo pesmi -«. Megla cigaretnega dima. Za mizami so sedeli mladi ljudje. Njihov videz je bil neurejen. Bleda lica deklet; med prsti cigareta. Glasno govorjenje. Besede so izginjale pod strop.
v kotu so bili zbrani študentje iz Komende, ki so obljubljali recital ruske poezije.
Vsi ljudje in vse stvari dobile so že zmlada samosvoj pečat; če bi ne imel jaz pevske žile. bi gotovo bil slepar in tat.
Tako je spregovoril plavolasi ruski pesnik Jesenin v pesmi Vsi ljudje. In ljudje, ki so se zbrali ob kozarcu piva v kavarni, so čakali. Da so prišli poslušat rusko poezijo, je gotovo v njih iskra, ki hoče vzplamteti, ob ognju žive umetniške besede. (V očeh teh ljudi tega ognja ni bilo čutiti.)
Razstava Hlojza Berleca
V kavarni Veronika, v kateri so že od otvoritve lani poleti na ogled mesec dni trajajoče likovne razstave, se tokrat predstavlja Kamničan, akademski slikar in likovni pedagog Alojz Berlec. Razstava, na otvoritvi katere je bila predstavljena poezija kamniškega rojaka Franceta Balantiča, je odprta od 10. 3. do 10. 4. letos.
Alojz Berlec je bil med študijem na Šoli za oblikovanje v Ljubljani (prof. Tone Žnidar-šič) in na Ljubljanski likovni akademiji znan kot izrazit risar, ki je svoje risarsko znanje izpilil do perfekcije, za kar je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Berlec pripada generaciji študentov ALU (1969-1973), v kateri je bilo nekaj izvrstnih risarjev, recimo njegov sošolec, žal, prezgodaj umrli Bard Iucundus.
Čeprav obsega Berleceva razstava le deset oljnih slik, je to pravzaprav njegova mala slikarska retrospektiva, saj vsebuje dela iz njegovih treh značilnih obdobij: »figura-lutka«, »tihožitja« in »kamniške vedute«. Figuralni
ciklus »Lutke« (predstavljene tri slike) je nastal neposredno po študiju na akademiji, kjer mu je osnova trdna in zanesljiva risba, vendar pa ne izostanejo slikarske kvalitete. Časovno je sledila serija tihožitij, ki je predstavljena s štirimi eksponati. V tihožitjih (tema, h kateri se Berlec nenehno vrača!) je raziskoval strukture in površine različnih, zlasti še bleščečih materialov (pločevinke) in njihovih optičnih efektov, reševano v kopičenju čistih ploskev posameznih barv. V zadnjem času se je Berlec lotil pejsa-ža domačega Kamnika. To so značilni vedutni pogledi na staro mestno jedro v različnih svetlobah in letnih obdobjih. V teh slikah v realistični, skoraj veristični maniri, ne gre zgolj za mimetično odslikavo dane krajine, temveč tudi za študijsko raziskovanje in tonsko preoblikovanje barvnih odnosov v sliki. V tem smislu je Berlečevo krajinarstvo kvaliteten prispevek k sicer bogati slovenski pejsažni tradiciji.
DUŠAN LIPOVEC
Spočet čez noč in rojen v noč sem kriknil v čas spoznanj...
Besede pesnika Bloka so me postavile v središče dogajanja. Bila sem sredi mladih ljudii, ki so z zanosom in tenkim posluhom govorili o sreči, trpljenju in smrti.
In šel sem k sreči. Pot blestel v svetlobi rose je večerne.
(Blok)
Zunaj ni bilo rose, bil je svetel predpustni večer. Na ulici pred kavarno so se ustavljali avtomobili. Oglašali so se pijani glasovi mimoidočih. Nekdo se je grom-sko zarezal, ko je slišal s cinizmom prežet glas recitatorja.
Le v kakšen čas,
viharen,
obseden,
kakšni galjoti so me spočeli -da sem tako velik in tako beden!
(Majakovski)
Kamnik je ostal zavit v svojo samovšečnost, njegov utrip je leno uspaval vse, ki jih pesniki ne vznemirjajo. Kaj šele ruski?
Jeseninov Črni človek nam je sedel v dušo; za trenutek smo se zazrli v dno našega besednega življenja, pesnikov negativni jaz in smrt sta nas obsedla. (Tudi v take globine se mora človek spustiti, da najde sebe v drugih ljudeh.)
Črni človek
kakor menih za mrliča
momlja nad menoj,
s prstom po mrzki knjigi drsi
in mi bere življenje
nekega pijanca in pridaniča, da dolgočasi me, obenem plaši.
Kdo riše s prstom v naši knjigi življenja, kaj pušča v njen svoje sledi? Če je to umetnost, nas bogati in vodi k človeku, pa čeprav je to pijanec in pridanič. Je pa le - človek.
Napolnjeni s pretresljivimi usodami nesrečnih pesnikov, iz-povedanimi v večni besedi poezije, smo se razšli. Mladi umetniki iz Komende so nam pripravili lep večer.
Sobota, 10. marca. Kavarna Veronika je spet odprla vrata umetnosti. Na stenah prijetnega lokala visijo slike akademskega slikarja Alojza Berleca, ki s svojo umetniško izpovedjo prepričajo vsakega ljubitelja lepe umetnosti. Prijetno je posedati v kavarni ob tako zgovornih umetninah in čakati na recital pesmi Franceta Balantiča, ki so ga napovedali ob otvoritvi prodajne razstave Alojza Berleca.
Pesmi Franceta Balantiča, pesnika, ki je bil štirideset let zavit v molk in ga šele v zadnjem času »odkrivajo«, je občuteno prebral mladi slavist Marko Trobevšek. Balantičeva pesem je prepojena z ljubeznijo in smrtjo, v njej na-djemo strast in milost, krivdo in kazen... in taka je prišla med nas, tako smo slišali tudi ta sobotni večer. Kitara, s katero je Brane Bičanič spremljal branje pesmi, je dala Balantičevi poeziji še poseben čar.
Slike Alojza Berleca in pesmi Franceta Balantiča so popestrile kamniški kulturni utrip v kavarni Veronika.
TILKA JESENIK
Gorica (Italija). Čisti dohodek je bil namenjen za pomoč Romuniji.
V bogatem programu folklornih in pevskih skupin so se kamniški plesalci odlično odrezali. Naše narodne noše in plesi z vključeno pevsko točko s citra-mi so dvignili poslušalce na noge in dolg aplavz je bil plačilo za koreografsko izdelano točko umetniškega vodje Kamničanov Francija Poljanska. Nastop so odlično ocenili tudi zbrani strokovnjaki in oceno potrdili s povabili na prihodnja srečanja.
Prireditev je v celoti uspela, ker so bile skupine dobro pripravljene in so njihovi nastopi prikazali bogastvo narodnih plesov, pesmi in noš, ki s podobnostjo in razlikami povezujejo ljudi dobre volje med Alpami in Jadranom. To se je pokazalo zlasti v zadnji točki sobotnega večera, ki se je odvijal v elitni celovški dvorani, ko so zbrani plesni pari iz vseh skupin napolnili oder in so zaigrale barve narodnih noš v venčku plesov vseh štirih dežel.
Folklorna skupina »Edelwe-iss« iz Celovca je zahtevno prireditev dobro pripravila, kar je bila
v veliki meri zasluga njihovega simpatičnega umetniškega vodje in prijatelja kamniških plesalcev Arnulfa Wadla. Za udeležence srečanja so organizatorji pripravili »prijateljsko nedeljsko dopoldne«. Ob nagovorih in izmenjavah daril se je spontano odvijal program nemških, italijanskih, furlanskih in slovenskih pesmi, ki ga je popestril Tomaž Pla-hutnik z mojstrsko igro na citrah. Za okusen prigrizek so poskrbele članice in podporniki celovške folklorne skupine, ki so se jim pridružili plesalci »D'Ampertaler - Dachau« s tremi sodčki bavarskega piva. Kljub jezikovnim težavam so se spletla nova poznanstva, izmenjale izkušnje in ostale so želje po ponovnem srečanju.
Pred odhodom smo si ogledali še manjšo vadbeno dvorano in sejno sobo s posebnim pohištvom za bogato garderobo narodnih noš in številne trofeje. Mestna občina je dodelila te prostore folklorni skupini »Edelweiss« v brezplačno uporabo z utemeljitvijo, da skupina na svojem področju reprezentira mesto Celovec!
JANEZ MAJCENOVIČ
CflfV v Kamniku
Po zadnjih podatkih je na razvod CATV občine Kamnik pri-klopljenih približno 2000 odjemalcev. Točno število bomo objavili po končanih delih v naselju KS Zaprice.
Odbor CATV je v začetku letošnjega leta pripravil poročilo o opravljenem delu v lanskem letu. Lani so bila opravljenega večja dela, s tem pa tudi porabljen denar za:
- dela na kabelskih razvodih v KS
- dela na primarnem razvodu
- dela na sprejemni postaji Stari grad
- ureditev prostora CATV v zgradbi kopališča
- ostala manjša popravila na sekundarnih razvodih.
Na sestanku odbora CATV občine Kamnik, 6. marca, smo sprejeli plan dela za letošnje leto.
Vzdrževanje sistema se bo plačevalo s položnicami v štirih obrokih. Gospodinjstva, ki imajo v svojih domovih ojačevalce sistema, plačajo samo en obrok, ostalo se jim obračuna za tokovi-no. Na ta način zbrana sredstva bodo porabljena za razširitev sistema sprejema satelitskih programov in ureditev lokalnega TV programa za območje CATV občine Kamnik.
Ostala planirana dela pa bodo:
- dodatna dela na sprejemni postaji Stari grad
- menjava anten za sprejem zemeljskih signalov
- zaščita porabol na Starem gradu
- menjava linijskih ojačevalcev na nekaterih delih razvoda
- vzdrževanje in zavarovanje celoletnega sistema
- ureditev sprejema radijskih signalov.
Zaradi različne kvalitete ojačevalcev v sistemu CATV bo treba te prilagoditi na sprejem in ojače-vanje, s signalom. Od skupnega zneska zbranih sredstev" zWiJr' zevanje bo del porabljen za vzdrževanje primarnega voda, zavarovanje sistema in za sprejemno postajo Stari grad. Ostala sredstva pa bodo namenjena popravilom in vzdrževalnim delom v razvodih po KS. Finančna poročila delamo trimesečno. Zadnje poročilo lahko dobite pri svojih predstavnikih v odboru CATV.
Prosimo vas za razumevanje ob morebitnih izpadih signala. Do tega prihaja zaradi regulacije sistema. Motnje bodo odpravljene, ko bo celoten sistem zaključen in zreguliran.
Z željo in v upanju, da bo teh motenj čim manj, vam želimo dober sprejem.
ODBOR CATV
VABIMO VAS
NA VELIKO ZABAVNO-GLASBENO PRIREDITEV
V PESMI JE LJUBEZEN,
ki bo v okviru akcije Nedeljskega »Iskrica v žalostnih očeh«
v ČETRTEK, 26. aprila 1990 ob 20. uri v večnamenski HALI v Kamniku.
Nastopali bodo:
ANSAMBEL KRT - predstavitev kaset Alberto Gregorič Miha Dovžan
Ansambel Bratje iz Oplotnice
Gostja iz Avstrije Karin Weiss
Ljubljanske mažoretke
Gasilska godba Kamniška Bistrica
Plesna skupina FLASH
RA — Viktor Silvo Teršek
Humorist Franc Pestotnik-Podokničar
s sodelavkama Ivico Oštir in Nevenko Pavlovič
Plesalka Nataša Špende
Povezovalci
Metka Centrih-Vogelnik Mojca Blažej-Cirej Tone Ftičar
Na modni reviji bodo najnovejše kolekcije predstavile tovarne UTOK, SVILANIT in BETI
ČISTI IZKUPIČEK PRIREDITVE JE NAMENJEN DRUŠTVU DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK DOMŽALE-KAMNIK Vstopnice po 60 din so v prodaji v Baru Ideja, Agenciji Veronika in ZKO Kamnik PRIDITE TUDI VI!
Prisluhnite pesmi, zavrtite se v našem ritmu, nazdravite s prijatelji!
In prižgite s tem tudi vi vsaj eno iskrico v očeh tudi drugim!
Mali oglasi
Iščemo varstvo za dveletnega fantka. Kličite 831-919 popoldne.
Garažo na Grabnu prodani. Dragoš Jana, Kovinarska 10/b, Kamnik.
Oddam v najem parcelo 1.100 kv. m. z barako. Tel. 832-338.
Kupim parcelo, staro ali nedograjeno hišo ali zamenjam dvosobno stanovanje za hišo (lahko nedograjena) z doplačilom. Me-jač, Ljubljanska i/a, Kamnik, tel. 832-350.
BAGY dam za tekmovanje, lahko ga tudi odkupite. Tel. 713-137.
Prodam barvni TV Gorenje, ekran 57, dobro ohranjen. Me-jač, Ljubljanska 3/A, Kamnik. Tel. 832-350.
Najamem telefon (navedite ulico). Usenik, Murnova 1, Kamnik.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Vabimo vas na SKUPNI KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK in MOŠKEGA PEVSKEGA KD JANEZ ČEBULJ KOMENDA, ki bo v sredo, 25. aprila 1990 ob 20. uri v dvorani Veronika v Kamniku.
DKD SOLIDARNOST KAMNIK ŽENSKI PEVSKI ZBOR
Kamnitimi, pozor!
Spet je tu že tradicionalni VEČER PLESA, ki bo v petek, 20. 4. ob 2()h v avli SENŠRM. Karte so v predprodaji na ZKO Kamnik in na sedežu ZSMS - LS Kamnik.
Vljudno vabljeni, ne bo vam žal!
Cepljenje lisii proti steklini
Lisica je glavni prenašalec stekline, zato bomo 21. aprila letos izvedli akcijo cepljenja lisic proti steklini z vabami in s tem preprečevali možnost okužbe ljudi in živali s steklino.
V nekaterih evropskih državah so uspešno zajezili steklino na območju, kjer so izvedli cepljenje lisic. Zato bomo v občini Kamnik na območju cca 500 km2 izvedli akcijo z vabami, ki jih bodo položili lovci na določena mesta v gozdovih in na polju. Vabe so rjavosive, vonja po ribji moki in so podobne piškotom.
Ko lisica vabo pregrizne in prežveči, pride cepivo v usta, kjer prične razvijati zaščito proti steklini. Na ta način zajamemo večino lisic in jih uspešno cepimo.
Cepivo je neškodljivo za domače živali. To velja tudi za ljudi s pripombo, da ne sme priti do dotikanja vabe in nato do prenosa z rok v oči.
Ponovno opozarjamo, da je prepovedano dotikati se vab oz. jih zbirati ali odstranjevati, sicer akcija ne bo uspešna. Če pa slučajno kljub temu pride do direktnega stika cepiva z rano, očmi ali usti, je treba kontaktno mesto umiti z milnico in splakniti z vodo. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč.
Na cepnih območjih bomo namestili lepake z napisom: POZOR, OBMOČJE CEPLJENJA PROTI STEKLINI! PSE VODITE NA VRVICI
Za morebitne druge informacije se obrnite, na telefon 832-207 ali 831-266, int. 22 - veterinarska inšpekcija.
VETERINARSKI INŠPEKTOR Marjeta Dolinar, dipl. vet.
SMRTI:
- RESNIK Franc, delavec iz Žubejevega 7, star 29 let
- URH Drago, kmet z Zavr-ha pri Črnivcu št. 6, star 59 let
- ZUPANEC Marija, inv. upokojenka iz Duplice, Ljubljanska 20, stara 85 let
- CEVKA Janez, os. upokojenec iz Bistričice 10, star 79 let
- SPRUK Jernej, upokojenec z Gozda 4, star 87 let
- JUHANT Janez, os. upokojenec z Križa 49, star 93 let
- SONC Zorica, upokojena profesorica klavirja iz Ljubljane, Mirje 15, stara 90 let
- HUMAR Ivana, gospodinja iz Vodic nad Kamnikom 1, stara 78 let
- HRIBAR Franc, delavec z Malega Hriba 3/A, star 24 let
- BERDNIK Anton, os. upokojenec iz Kamnika, Jurčičeva 25, star 82 let
- MAROLT Frančiška, km. upokojenka iz Ribnice, Gorenjska c. 76, stara 83 let
- ŽEBALJEC Ivana, gospodinja iz Potoka 3/A, stara 70 let
- ZALOGAR Matjaž, iz Ga-brovnice 9, star 2 meseca
- JAGODIC Franjo, umv. prof. v pokoju iz Gabernika 11, star 88 let
- LESKOVEC Feliks, upokojenec iz Stolnika 15, star 82 let
- ŠINK Anica, upokojenka iz Ljubljane, Študentovska 11, stara 83 let
POROKE:
PRODNIK Robert, klepar iz Kamnika in KOŠNIK Darja, monterka vezi iz Kamnika
Kulturna sekcija GD Šmarca vabi na
KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE
Kamnik
- oddelek Šmarca, v sredo, 25. aprila 1990, ob 19. uri, v dvorani Kulturnega doma v Šmarci. Nastopili bodo tudi orkester, solisti in baletna skupina matične glasbene šole Kamnik.
Vstopnine ni!
VABLJENI!
MR BILJARD KLUB »POD SKALCO« Kamnik,
honorarno zaposli več fantov in deklet za strežbo gostov v poletni sezoni.
Informacije osebno ali na tel. 831-233.
MAČEK MURI
vabi vse otroke na koncert v soboto, 21. aprila 1990 ob 14. uri v kino dvorani na Duplici.
Pridite prej, da boste lahko poizkusili sladoled, čunga lungo ali lahko kokto.
Nastopajo: NECA FALK, JERKO NOVAK, MARKO NOVAK
Pokrovitelj: LEGO Organizator. BAMBOLE, d.o.o.
BENEJA
Trgovina s tekstilom in galanterijo
Zaradi velikih ekonomskih problemov in sistemskih sprememb je v naši družbi vse več brezposelnosti. Veliko ljudi ostaja brez služb, mnogi med njimi pa poskušajo »začeti na svoje«, kot radi rečemo. V Kamniku vse več podjetnih zasebnikov odpira male trgovine, ki naj bi popestrile ponudbo našega mesta in seveda konkurirale večjim; nekatere bolj, nekatere manj uspešno.
Pred nekaj dnevi smo v naše mesto dobili še eno. Lastnica trgovine na Perkovi 3 (na Perovem), Nevenka Bezovšek, se je
namreč odločila zapolniti praznino v ponudbi. In kaj ponuja?
Ko sem vstopila v okusno opremljen prostor, sem bila prijetno presenečena. Dekleta, žene, šivilje, nešivilje, v tej trgovini lahko kupite vse kar potrebujete za šivanje: od zadrg, elastike, šivank, metrskega blaga... Prav pri nakupu blaga se je Nevenka še prav posebno potrudila. Ima res pestro izbiro vzorcev, ki so namenjeni za izvoz. Kdor išče, ta najde. In Nevenka je našla za vsak okus nekaj. Za tiste, ki ne znate same s šivanjem zadovoljiti svojih potreb po lepoti oblačenja, ima na razpolago tudi konfekcijo. Posebnost je konfekcija za močnejše postave. Izmed tisoč vrst gumbov bodo mamice našle tudi gumbe za otroške jopice, tudi trenirke ima na policah. Pa še... Ja, verjetno nisem vsega naštela. Sicer pa, pojdite sami na Perkovo 3 in se prepričajte. Trgovina je odprta od 9. do 11. in od 14. do 18. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
Mame, srednješolke, bliža se maturantski ples.
V BENEJI boste našle kaj lepega zase!
AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO
- montaža
- premontaža
- centriranje
- vulkanizacija pnevmatik
Delavnica je odprta ves dan, ob sobotah od 8. do 13. ure. Tel. 737-300.
SKOK Jože, Veselovo nabrežje 16, Mengeš
GOODBVE KAMNIK, AND THANK YOU!
Miss Deeney bi se rada zahvalila mestu Kamnik, sosedom, prijateljem, še posebno pa otrokom v Little England Clubu za njihovo prijaznost in prijateljstvo v času, ko je bila tu.
Upa, da bodo otroci nadaljevali s pridnim delom v Little England Clubu in si hkrati želi, da se spet kmalu vidijo.
will miss you aH!
Denise, no. 7
Delavska univerza Kamnik (SENŠRM
- Novi trg 41/a)
prireja naslednje
tečaje za odrasle
s pričetkom v drugi polovici aprila 1990:
- tečaj španskega jezika I. stopnja
- tečaj angleškega jezika I. stopnja
- tečaj nemškega jezika I. in IV. stopnja
- tečaj francoskega jezika I. stopnja
- tečaje krojenja in šivanja (začetne in nadaljevalne)
- tečaje higienskega minimuma
- tečaj transcendentalne meditacije
- antistres tečaj
- ciklus tečajev z masažo do zdravja
- tečaj akupresure in magnetoterapije
- tečaj radiestezije
- tečaj tehnike ustvarjalnega mišljenja
- tečaj astrologije
Prijavite se pisno ali po telefonu 831-064 vsak dan od 7. do 15. ure, v četrtek od 12. do 19. ure.
NOVO!NOVO!NOVO!NOVO!NOVO!NOVO!NOVO!
MODNI SALON »ŠIK«
Groharjeva 6, Duplica (za trgovino Mercator)
Za vsakogar nekaj
ŽENSKE, MOŠKI, DEKLETA, FANTJE, OTROCI!
Odprt je nov salon z modnimi oblačili in dodatki. Vabljeni ste vsak dan od 12. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
Na zalogi so izdelki naših priznanih modnih oblikovalcev po zelo UGODNIH, KONKURENČNIH CENAH.
Nudim vam strokovno-tehnično pomoč na področju gradbene dejavnosti in sicer:
- ekonomske, organizacijske in svetovalne storitve in strokovno nadzorstvo v gradbeništvu in projektiranje
- izdelava vseh vrst projektov za občane ter druge dokumentacije v zvezi z gradnjo, predračuni za pridobitev kreditov, pomoč pri pridobivanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
- sodne cenitve nepremičnin in izvedeniška mnenja.
Naročila sprejema popoldne sodni izvedenec za gradbeno stroko JANEZ KUKOVIČ, dipl. gradb. ing., Duplica, Črnivska ul. 5, tel. 831-802.
Komunalno podjetje Kamnik
obvešča,
da bo organiziralo
spomladanski odvoz kosovnega materiala
in sicer:
v sredo, 18. aprila 1990, bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na ponedeljek, torek in sredo
v četrtek, 19. aprila 1990, pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na četrtek in petek
Občane prosimo, da kosovni odpadni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj.
Zaradi bližajočih se praznikov pa bo odvoz smeti in odpadkov potekal takole:
- namesto v petek, 27. aprila 1990, bomo smeti odvažali v četrtek, 26. aprila 1990,
- namesto v torek, 1. maja 1990, bomo smeti odvažali v četrtek, 3. maja in
- namesto v sredo, 2. maja, bo odvoz v petek, 4. maja 1990.
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti upravnih organov in strokovne
službe občine Kamnik
razpisuje dela in naloge
1. veterinarskega inšpektorja
Pogoji:
VII. stopnja veterinarske smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit iz področja dela, ZUP.
Poleg navedenega morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik, Kadrovska služba, Titov trg 1, Kamnik
Zahvala gasilcem in vaščanom
Najlepše se zahvaljujemo požrtvovalnim gasilskim ekipam iz kamniške občine (GD Kamnik, IGD Svilanit, IGD Stol, GD Duplica, GD Tunjice, GD Moste, GD Topole, GD Križ, GD Komenda, IGD Titan in še drugim, če smo slučajno katero pozabili omeniti), ki so 16. marca pomagale pogasiti gozdni požar pri Suhadolah. S svojo učinkovito, hitro in strokovno usklajeno akcijo so preprečile, da bi se požar še bolj razširil in lahko povzročil veliko gmotno in naravno škodo. Prav tako se zahvaljujemo domačinom iz Suhadol, ki so takoj prihiteli na kraj požara in nesebično pomagali gasilcem. Še posebej pa velja iskrena zahvala lastnikoma gozda Cilki Pi-bernik iz Suhadol za razumevajočo strpnost in velikodušnost.
Družina Pavlic Suhadole
©LPK
LONČARSKO
PODJETJE
KOMENDA
Mlaka 4 61218 KOMENDA tel. 061/841-015
Vabimo vse v naše poslovne prostore, kjer boste lahko kupili izdelke prve in druge kvalitete po tovarniških cenah.
Izbirali boste cvetlične lončke in korita, uporabne izdelke iz tradicije slovenske keramike (modele za potice, gibanice, garniture majolk s kozarci, pekače, kmečke lonce,...) ter unikatno in umetniško keramiko.
Ves uporabni program je poglaziran z glazurami, ki ne vsebujejo svinca in so zdravju neškodljive.
Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob torkih do 17. ure, ob sobotah (razen v juliju in avgustu) od 9. do 12. ure.
»KOČNA« ZA VAS Od 9/4 do 14/4-1990
AKCIJSKA PRODAJA - NAJCENEJE PRI NAS
- ves asortiman MOŠKIH OBLEK v prodajalni KONFEKCIJA
obleka MURA cena 943,20 din
obleka MURA 996,60 din
obleka RIO 1.029,60 din
obleka RIO 1.104,90 din
obleka RIO 1.181,60 din
- vse asortiman ŽENSKIH KOSTIMOV v prodajalni OBLAČILA
PIK
GORENJSKA OBLAČILA
MURA
LABOD ,
cena 1.345,80 din
1.350,00 din
1.458,30 din
1.847,90 din
- ves asortiman KAVBOJK v prodajalni CICIBAN
proizvajalcev: JEDINSTVO, UNIVERZALE, ELKROJ NOVOTEKS... št. 4 št. 6 št. 8 št. 10 št. 12 št. 14 št. 16
cena 171,00-253,00 din 165,00-270,00 din 174,00-275,00 din 160,00-230,00 216,00-286,00 270,00-314,00 248,00-388,00
din din din din
POZOR, SAMO 6 DNI!
TO NI NAVADNA ČENČA!
Kočnini trgovini na Titovem trgu smo nedavno z vašo pomočjo izbrali
novo ime - »ČENČA«.
V »Čenči« dobite vse za otroka - od konfekcije do 3. leta pa do vse ostale opreme za vaše malčke. Se posebno zanimiv je program Chlcco! Oglasite se, presenetili vas bomo s posebnimi popusti!
SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT IZOLACIJE OPRAVLJAM. KAKER, KOVINARSKA 5, KAMNIK.
V SPOMIN	
15. aprila 1990 mineva leto dni, odkar je po hudem trpljenju zaspalo srce zlate mame	
	IVANKE
	RESNIK
" ■ ■ ■ ■	16. januarja 1990 pa je zaspal
	še oče JOŽE RESNIK
	
■HPiliHHl	
mM	Hvala vsem, ki naročate maše, obiskujete grob, prinašate cvetje in lučke.
	Resnikovi Žubejevo, april 1990
	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega, skrbnega in ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA DROLCA
iz Zg. Tuhinja 22
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in soborcem I. Jugoslovanske brigade, ustanovljene v Rusiji, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma Jožetu Hribarju in Lojzetu Logarju za poslovilne besede. Hvala pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Marec 1990
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame
IVANE VAVPOTIČ
Šarčove Johance iz Šmarce
so nama številni izrekli sožalje, njen grob pa zasuli s cvetjem. Vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali svoje sočustvovanje, vsem, ki so nama ob težki uri pomagali ali pa njen spomin počastili ob mrtvaškem odru in grobu, se iskreno in od srca zahvaljujeva.
Vida Leskošek in Konrad Vavpotič s sorodstvom
April 1990
ZAHVALA
Na pragu svojega 89. rojstnega dne se je tiho poslovila od nas naša draga mama. stara mama, tašča, teta in prababica
JOŽEFA PESTOTNIK
rojena PREMK p. d. Bohačeva mama iz Preserij 1 pri Zlatem polju
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežnjih dneh, darovano cvetje, sveče in denar, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo cerkvenemu zboru in organistki za občuteno petje in igranje, praporščakom, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede. Iskrena zahvala dr. Pippu za večletno zdravljenje in babici Nadi Dolenc, ki je naši mami požrtvovalno pomagala v zadnjih tednih njenega življenja. Hvala vsem. ki boste našo mamo ohranili v lepem spominu
Vsi njeni
Preserje, Dupeljne, Kamnik, marec 1990
ŠD VIRTUS - Teniška sekcija
Obveščamo vse člane teniške sekcije, da lahko poravnajo igralnino za sezono 90 vsak četrtek od 17. do 18. ure v pisarni teniške sekcije (v brunarici).
Zadnji rok za plačilo igralnine je 17. maj.
Športni pozdrav!
ZAHVALA
17. marca 1990 je odšel v 86. letu k Bogu po plačilo za vsa svoja številna dobra dela, 19. marca pa smo položili truplo k večnemu počitku v zemljo, ki jo je tako neizmerno ljubil
ANDREJ SIVEC
iz Most pri Komendi
Ob moževem oziroma atovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, izraženo sočustvovanje, za podarjeno cvetje in za oddane sv. maše, prav tako pa vsem drugim številnim pogrebcem, ki so ga spremili na božjo njivo k sv. Petru v Komendo. Hkrati bi radi izrekli zahvalo dr. Šuštarjevi za zadnje lajšanje bolečin, komendskemu gospodu dekanu Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred, moščanskim, kriškim in topolskim gasilcem za spremstvo, posebej pa še Viktorju Nograšku in Francu Ravnikarju za tople poslovilne besede. Hvala tudi vsem sosedom za pomoč, posebno Branetu Borinu, hvala tudi pevcem in vsem drugim vaščanom, ki so mu izkazali zadnje zemeljsko spoštovanje.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Ciril, Andrej in Ivan z družinami .................... ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti smo nepričakovano izgubili našega dragega moža, ata, starega ata in pradeda
ANTONA BERDNIKA
iz Kamnika, Jurčičeva 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma Ribiške družine Domžale in Društva upokojencev Kamnik, pevcem Lire za zapete žalostin-ke, šoferjem za zadnje spremstvo, gospodu župniku in gospodu patru za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Metka, sinova Mirko in Franci z družinami ter drugo sorodstvo
Kamnik. Bremen, Miinchen, marec 1990
ZAHVALA
Ko nas je zajela bolečina ob spoznanju, da se naša
JULKA SLANOVEC
iz Tunjic
ne bo več vrnila med nas, smo občutili veliko tolažbo ob pomoči vseh, ki ste nam stali ob strani v teh žalostnih dneh in dokazali, da ste Julko imeli zelo radi. Iskreno se zahvaljujemo sosedom: Dani, Mojci, Francki, Tišlarjevim. Hol-cerjevi mami, Strehovim, Komovčevim, pa tudi g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Tunjic in pevskemu oktetu »Dolničar« iz Ljubljane. Hvala Ivanu Nograšku za ganljive besede ob njenem grobu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njeni
Tunjice, Mekinje, Vrhpolje, Črnuče, Tunjiška cesta, februar 1990
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustil dragi oče,       »S f**4Citfifc., , brat in stric
JANEZ JUHANT
s Križa 49
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najiskreneje se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za obiske v času njegove bolezni, za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede slovesa, vsem gasilcem, še posebej iz Gasilskega društva Križ in njihovemu predstavniku za poslovilne besede ter komend-skim pevcem za občuteno zapete pesmi.
Žalujoči: hčerki Danica in Anica z družinama, sestra Man-ca z družino in drugo sorodstvo
Kamnik, Križ, Jarše, Ljubljana, Gora pri Komendi, marec 1990
Drevesa padajo u dan, izginjajo u not!
Sem nemi opazovalec narave, okolja in ljudi, zato se bom predstavil oziroma podpisal samo: občan.
Redno hodim na TRIM stezo na Zaprice oziroma zapriški gozd. Opazujem in se jezim. Gozd se z dneva v dan krči. Nasilje nad drobrorastočimi mladimi drevesi se stopnjuje že nekaj let. Vprašujem se, kaj bo ostalo. Suši se drevje iglavcev, suh je kostanj. Kar je še odporno, do sedaj zdrava rast, ki kljubuje onesanžene-mu zraku, bo izsekal in odnesel človek.
Vabim vas, oglejte si gozd od začetka steze. Posekan je najbolje rastoči gabe, posekana in uničena je vsa podrast, ostala so visoko rastoča jesenova drevesa.
Na tleh ležijo izsekane veje podrasti in gabra - iztrgana pljuča gozda, naravni filter...
Človek, kaj si mislil, ko so padajoča drevesa ječala v svoji nemoči v tvoje zadovoljstvo, da si jih spravil na tla?! Ti, ti, in ti, ki spadaš k »avantgardi«! Danes te obtožujejo prazni štori, iz katerih teče življenjski sok posekanega debla, tu drevesa ne bo več.
Grem po stezi dalje. Včeraj je stala tu mlada bukev, danes me pozdravi praznina, le ostanek debla - štora in odsekana krošnja sta še tu, ostalo je vzela noč. Tudi ta greh bo čez leta izbrisala narava.
Sobota je, zgodnje popoldne, sonce sije. Nasproti mi prideta in sta namenjena v dolino moški in
Občni zbor PD Kamnik
Se več skrbi zn varovanje okolja_
Letošnjega občnega zbora PD Kamnik, 23. marca, so se udeležili številni planinci, ko so med letom v mnogočem prispevali k uspešnemu delu.
Skupina glasbene šole iz Kamnika pod mentorstvom znanega citraša Tomaža Plahutnika je zbranim planincem na začetku zaigrala več pesmi s planinsko in narodno tematiko. Zaigrali so na citre in kitaro.
Poročila so vključevala vse aktivnosti društva in so zajela celotno društveno življenje. Rezultati dela so bili ugodni in napredek se kaže na vseh področjih.
Obiskovanje gora ne upada, kar kaže na želje obiskovalcev, da se naužijejo svežega zraka. Obiskujejo osrčje Kamniških planin, radi se udeležujejo obiskov tudi v drugih gorjih.
Povečan interes za planinstvo je razviden tudi v letnem porastu članstva. Kamniška občina sodi med tiste, ki imajo včlanjenih nadpovprečno število prebivalcev.
Delovna vnema kljub nekoliko manjšemu obsegu gradbenih del ni ponehala. Opravljeno je bilo precej prostovoljnih delovnih ur na Koroškemm sedlu. Na Kamniškem sedlu je bila zamenjana strešna pločevina in urejena še vrsta drugih nalog.
Razprava na občnem zboruje bila živahna. Odločno je bilo postav-
ljeno vprašanje varstva narave in opredeljene naloge, ki jih planinska organizacija mora opraviti, da bi preprečila nadaljnje uničevanje planinskega življenja in narave. Vrsta predlogov, oblikovanih na občnem zboru, bo soliden temelj za konkretne akcije, pri tem pa bo treba upoštevati vse vidike gospodarjenja pri ohranjanju planinskega sveta.
Po končanem občnem zboru, so se udeleženci zbrali na planinskem srečanju v zgornjih prostorih društva, kjer je bila dorečena še marsikatera dobra misel.
Nekaj prizadevnih planincev je prejelo bronaste, srebrne in zlate značke PD Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Spominski pohod no Porezen
V nedeljo, 25. marca, je bil zimski spominski pohod na Pore-zen. Tega pohoda se vsako leto udeležijo tudi Kamničani. Interes je bil velik, zlasti, ker je bila dolgoročna vremenska napoved ugodna.
Prav na dan pohoda pa je vreme pokazalo roge. Megla in rahlo rosenje sta pohod otežila. Ni bilo snega, zato pa več blata. Še nikoli toliko. V hrib iz Petrovega brda se je podalo skoraj 60 planincev iz Kamnika in Mengša.
Na vrhu se niso zadrževali, saj je bila vidnost zelo omejena, zato so se takoj vračali nazaj v dolino.
Tokratnega pohoda se je udeležilo tudi precej mladih planincev, pod Marjanovim vodstvom. Pohod je uspel. Obiskovalci so bili zadovoljni in srečni, ker so osvojili Porezen, visok nad 1600 m.
Planinci se pripravljajo že na nov naskok, na Blegoš in na Stol v mesecu maju.
STANE SIMŠIČ
ženska, na ramah neseta pravkar posekano smreko v premeru okoli 20 cm. Mož ima zapičeno sekiro v deblo, žena nese žago - tako je to!
»Graščaka« že dolgo ni več. Grad in gozd sta družbeno-dr-žavna last; človek, ne obnašaj se tako samogoltno, požrešno! Narava te varuje in hrani! Če bi bil gozd tvoja last, bi sekal smreke v najlepši rasti, bolne pa pustil, da stoje razpadajo?! Bi sekal podrast, posekal gaber in zdrave bukve, trgal pljuča gozdu, ki ti je doslej dobro služil, da si ostal in si zdrav? Zavedaj se, da bo življenje tudi jutri, ne samo danes; to si načrtoval, ko si ustvarjal svojo družino!
Občani Kamnika in Zeleni v Kamniku ne dopustimo, da se tako dela v naših družbenih in tudi zapriških gozdovih, v korist zgoraj opisanih in »nevednih« občanov!
Kamnik, na dan praznika kmetic.
VAŠ OBČAN, K. A.
Krvodajalska akcija
Od 13. do 16. marca 1990 je bila krvodajalska akcija za kamniško občino, ki se je je udeležilo kar 10% krvodajalcev več kot v enakem času lani. V ponedeljek, 19. marca, se je krvodajalske akcije udeležilo tudi 65 dijakov in vzgojiteljev Srednješolskega centra R. Maistra. Ta prva spomladanska krvodajalska akcija je tako dobro uspela zato, ker so se vanjo intenzivno vključili aktivisti RK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na občinski organizaciji RK zagotavljajo, da bo podoben odziv tudi pri naslednji krvodajalski akciji avgusta letos.
STANE SIMŠIČ
Letna konferenca organizacije RK Srednjo vas
Letne skupščine RK v KS Srednja vas, ki je bila v petek 30. marca v kulturnem domu Srednja vas, se je udeležilo več kot 40 krajanov.
Skupščino so združili s predavanjem z naslovom »Zdravje in okolje«. Zelo zanimivo je predavala dr. Metka Klavišar iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Krajani so bili z vsebino in načinom podajanja snovi zelo zadovoljni, zato si takih in podobnih predavanj še želijo.
Krajevna   organizacija RK
Srednja vas sodi med izredno delovne v Kamniški občini. Zelo uspešno organizirajo krvodajalske akcije, akcije za zbiranje pomoči in vse druge humanitarne aktivnosti. Vsaka akcija, ki jo je organiziral RK v Srednji vasi, je bila deležna polne podpore in razumevanja.
Povedati velja, da je življenje v Srednji vasi med seboj tesno povezano. Krajani se udeležujejo vseh akcij v KS. Ni bolj ali manj pomembnih aktivnosti. Da je temu tako, priča tudi sodelovanje
predsednika krajevne skupnosti Srednja vas na tej skupščini.
V imenu občinske organizacije RK je v delu skupščine sodelovala Marija Zagore, tajnica OO RK Kamnik. Krajanom se je zahvalila za nesebično delo in jih povabila k nadaljnjemu sodelovanju.
Ob tej priliki je Marija Buče-vec, ki je zelo uspešno vodila krajevno organizacijo RK Srednja vas nad 20 let, odložila to dolžnost, bo pa še vedno pripravljena sodelovati tudi v prihodnje.
STANE SIMŠIČ
Pohod na Rosica
Kamniški planinci se bodo udeležili vsakoletnega spominskega pohoda na Rašico v soboto, 21. aprila.
Do Trzina se bodo peljali z rednim, avtobusom, odhod iz Kamnika ob 7.10. Od Trzina se bodo podali peš na Dobeno in na vrh Rašice. Od tu dalje po grebenu proti Gobavici in nato v Mengeš.
Na spominski pohod so vabljene tudi planinske skupine iz šol, delovnih organizacij in drugih sredin. Pot je primerna za vse starostne skupine in ni naporna.
STANE SIMŠIČ
Ustanovni zbor avtakros kluba
Iz dela županstva bajterjev na Veliki planini
Tako kot vsako prvo sredo v mesecu, smo se tudi v sredo, 7. marca, pri Kebru v Domžalah sestali bajtarji z Velike planine, da bi se pogovorili o delovnih akcijah iz našega letnega programa dela.
Najprej smo ugotovili, da je Pustni smuk 24. februarja, kljub temu, da ni bilo snega, izredno uspel in privabil na Veliko planino 61 mask ter kakšnih 200 do 300 turistov. Ker maske niso mogle smučati, so imele tek med vratci. O tem dogodku je obširneje poročalo že Delo.
Nato smo se dogovorili za izvedbo dveh delovnih udarniških akcij za urejevanje cest in sicer za pomoč oskrbniku Železničarske-ga doma Kisovec pri ureditvi - popravilu ceste proti planini Kisovec, ter očiščenju gozdne poti iz Mačkovega kota v Tiho dolino, kar pa bomo izvedli v odvisnosti od programa upravljalca Velike planine. Izmed delovnih akcij velja posebej izpostaviti dokončanje obnove spomeniško zaščitene Preskarjeve bajte na Veliki planini, kar bo končano
do 1. maja 1990. V sodelovanju z OGZ Kamnik in pristojnimi občinskimi upravnimi organi poteka akcija, da bi na Veliki, Mali in Gojški planini imeli na razpolago opremo za gašenje požarov, ki so lahko ob takšnih suhih obdobjih še kako nevarni.
Na področju kulture in izobraževanja bomo 21. aprila in 26. maja gledali diapozitive in poslušali potopise naših znanih vrhunskih alpinistov, pa tudi na izdajo edicije Planinskih pesmi se pripravljamo.
Aprila bo izšla tudi nova številka internega glasila »Bajtar«.
Veliko pozornosti pa smo posvetili obeležju letošnje 60. obletnice Županstva bajtarjev, ki jo bomo počastili z dvema velikima prireditvama:
- 5. avgusta z akcijo »Planina poje in igra« na Veliki Planini
- novembra pa s prireditvijo v eni izmed dvoran v Kamniku.
Dogovorili smo se tudi, da bo naša letošnja »Mala tura« izvedena 23. junija na Korošico. •
Pestro kajne!
TONE HLADIN
V mali dvorani Kina dom Kamnik so se v petek, 2. marca, zbrali ljubitelji avtokrosa in ustanovili AVTOKROS KLUB KAMNIK. Ta klub je med prvimi ali pa je celo prvi v Sloveniji.
Dosedanje aktivnosti avtokrosa so potekale v okviru AMD Kamnik. Želja po specializaciji je pripeljala do ustanovitve samostojnega kluba. Ustanavljanje kluba je potekalo sporazumno z AMD Kamnik.
V pravilih so zapisane osnovne naloge kluba, ki so predvsem v:
- razvijanju in pospeševanju avto moto športa
- pospeševanju in razvoju avto moto turizma
- razvijanju ostalih nalog. Kot dosedanja sekcija AMD
Kamnik so bili zelo aktivni. Dosegli so solidne uspehe. Zametki
Za tekmovanje in vadbo imajo progo v Tunjicah. V zadnjem letu pa so dobili še novo progo v Radmirju ob Savinji. Prostor jim je odstopilo Gorenje Keramika. S tem so pogoji dela znatno izboljšani in pričakujejo še večji razmah te športne zvrsti.
Na občnem zboru so govorili tudi o nalogah za leto 1990. Organizirali bodo tri tekmovanja in eno mednarodno srečanje, med Jugoslavijo in Madžarsko. V klubu pravijo, da so edini v Jugoslaviji, ki organizirajo taka tekmovanja v avtookrosu.
Cilj, ki ga želijo doseči - vključitev v evropsko tekmovanje. Upajo, da bodo uspeli z vpisom v mednarodni koledar prireditev in kasneje želijo kandidati za organizacijo evropskega prvenstva.
tega športa v Sloveniji segajo v leto 1985, ko je bila tudi prva športna predstavitev, 1986 so pod okriljem AMD Kamnik organizirali dve tekmovanji in se s tem predstavili širši javnosti, 1988 je bila pri AMD ustanovljena sekcija avto krosa. Pripravili so tri tekmovanja. V letu 1989 dosežejo vrh, ko je na prireditvi v Tunjicah sodeloval tudi evropski prvak za leto 1988 iz Italije in evropski prvak za leto 1989 z Nizozemske.
novice o mlodih kegljocih
V začetku marca je bil v Trbovljah prvi letošnji turnir za republiško prvenstvo za pionirje in pionirke. Čeprav v Kamniku nismo niti dobro pričeli z delom, smo na to prvenstvo že peljali tri dečke in deklico. Z rezultati seveda še niso posegli po prvih mestih, kar je pravzaprav pričakovano in razumljivo. Sam pristop, zavzetost in končno tudi doseženi rezultati pa govorijo o tem, da smo na dobri poti in prepričani smo, da tudi rezultati ne bodo izostali. Če vemo, da je jugoslovansko kegljanje v svetovnem vrhu, slovensko pa v jugoslovanskem, nam daje še dodatno voljo in motiv za zagnano delo.
Poglejmo si dosežene rezultate v Trbovljah:
Pionirke 3. kategorija:
7. mesto: IRENA BRUNŠEK
(94 +17 +98 +35) 244 podrtih keg.
Pionirji 3. kategorija:
7. mesto: ALEŠ PROSEN (201 +52+112+54)319podrtih keg., 18. mesto ADAM ADRO-VIC (210 +20 +113 +26) 279 podrtih keg.
Pionirji 4. kategorija:
23. mesto: DAMJAN PIPAN ()137 +43 +120 +47) 346 podrtih kegljev.
Čestitke vsem štirih tekmovalcem, posebna pohvala pa Alešu in Damjanu, sa sta njuna rezultata že prav dobra.
S hitrimi koraki se bliža prvo občinsko prvenstvo v Kamniku. Žal na šolah niso znali ali pa hoteli motivirati učencev za to športno zvrst, ki lahko kasneje služi kot odlična rekreacija. Večina do sedaj prijavljenih tekmo-
valcev je iz osnovne šole Frana Albrehta, posamezniki iz drugih šol pa so se prijavili na osnovi razpisa v Kamniškem občanu. Prijave smo sprejemali do 31. marca.
In še popravek tekmovalnih kategorij, ki smo ga dobili od Kegljaške zveze Slovenije:
1. kategorija - tekmovalci rojeni 1980-82
2. kategorija - tekmovalci rojeni 1978-79
3. kategorija - tekmovalci rojeni 1976-77
4. kategorija - tekmovalci rojeni 1974-75
Na občinskem prvenstvu bodo tudi vpisovali pionirje in pionirke, ki žele resno trenirati pod strokovnim vodstvom. Na prvem sestanku in tudi sicer je zaželjena prisotnost staršev.
NASVIDENJE NA OBČINSKEM PRVENSTVU 21. in 22. 4. 1990. men
Po krajši razpravi so sprejeli pravila in izvolili vse organe kluba, ki ga bo vodil Alfonz Kern.
Načrti so zahtevni in bo potrebno sodelovanje vseh članov kluba, da bi lahko uresničili vse cilje. Izkušnje zagotavljajo, da bodo realizirali vse zastavljene naloge, čeprav bodo morali napeti vse svoje sposobnosti. Po razpoloženju na občnem zboru sodeč, bodo brez dvoma kos sprejetim obveznostim.
STANE SIMŠIČ
1M[ Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, , izdajatelj Socialistična zveza Slovenije Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-let-nici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Herle. Strokovna sodelavka Vera Me-jač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - žiro račun pri SZS 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani..