GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 10. MAJA 1982 Pozdrav štafeti mladosti V nedeljo, 25. aprila je v' kamniško občino prispela zvezna štafeta mladosti. Na nekaj tisoč kilometrov dolgi poti po Jugoslaviji, od Prilepa v Makedoniji do Beograda, so jo lahko pozdravili tudi občani in mladina Kamnika. Pridružile so se ji tudi lokalne štafete iz Tunjic, Grintavca, Motnika, Vranje peči in Komende. Štafeta je potovala po poti od Črnivca, kamor je prispela ob 12.45, prek Stranj in Kamnika, kjer je bil svečan sprejem ob 13.15, po Kidričevi, Steletovi in Ljubljanski do Duplice, ob 13.45 pa so jo mladi iz Volčjega potoka predali domžalskim mladincem. Na slovesnosti pri spomeniku revolucije v Kamniku, ki so jo z glasbo izpolnili pihalna godba in pevska zbora osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta, je spregovoril predsednik OK ZSMS Drago Kranjec: Dolgo vrsto let se že na tem mestu vsako leto zbiramo, da bi v svoji sredini pozdravili štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti, skupnih hotenj vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Dolga leta nas je še posebej družila misel, da se s tem najbolj neposredno s svojimi iskrenimi željami približamo tovarišu Titu, izkažemo svojo pozornost in zahvalo, ter ga spodbudimo k še bolj zavzetemu delu. Ko se približuje druga obletnica, kar tovariša Tita ni več med nami, čutimo, da iskrene želje, zahvala, delo ostajajo tako živi, kot je živ spomin, ki se kaže v vsem, s čimer se vsak dan srečujemo na vsakem koraku. Mladina ostaja Titova mladina, ki bo vedno nadaljevala njegovo pot, ki bo s svojim delom in znanjem ohranile in razvila pridobitve dosedanjih rodov delavcev, revolucionarjev. Vemo, da v svojih prizadevanjih ne ostajamo sami, v vsakodnevnem delu si pridobivamo vedno novih delovnih in revolucionarnih izkušenj. To niso samo misli mladih naše občine, take misli so se zbirale mesec dni na poti štafete od Prilepa v Makedoniji do Kamnika v tej palici, ki je v primerjavi s svojo simboliko tako majhen predmet. Tisoče mladih vojakov, delavcev, šolarjev in študentov se bo pridružilo tej silni reki, ki bo čez mesec dni v Beogradu združila vso mlado generacijo Jugoslavije, vse delovne ljudi in občane. Majhna je moč sovražnikov socialistične, samoupravne, federativne in neuvrščene Jugoslavije v primerjavi z močjo jugoslovanskega delavskega razreda. Mladina in občani Kamnika pozdravljamo štafeto v svoji sredini in ji želimo srečno pot po Titovi Jugoslaviji! PREDSEDSTVU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE PREDSEDSTVU CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Mlada generacija vedno ostaja mlada, neizčrpen vir novih delovnih in revolucionarnih moči. Štafeta mladosti je samo majhen delček, del neomajne povezave tradicij revolucionarne borbe in neutrudnega delovnega elana, ki že generacije dokazuje svojo uspešnost. Kljub temu, da med nami ni več tovariša Tita, osrednje osebnosti revolucije jugoslovanskega delovnega razreda in glavnega nosilca simbolike štafete mladosti, naša vsakoletna akcija ni izgubila svojega pomena. Samo za hip se je zaustavil naš korak, delo, v katerega smo tako življenjsko in celovito vgradili Titovo misel in delo pa teče naprej. Naša odločnost, da nadaljujemo to pot je ostala neokrnjena, z učenjem in delom smo bili to vedno pripravljeni dokazati. ■Jasen nam je cilj, ki smo si ga zastavili: bratstvo, enakopravnost, razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, ustvarjanje pogbjev za še boljšo, komunistično družbo, miroljubno sožitje med vsemi narodi sveta. Rodovi pred nami so za te cilje Prelivali kri, naše orožje pa sta delo in znanje. Obljubljamo, da Titova pot ne bo nikoli ostala zapuščena, da bomo vedno branili pridobitve socialistične revolucije. MLADINA IN OBĆANI KAMNIKA Prvi maj v Kamniški Bistrici Tudi letošnji prvi maj je v Kamniško Bistrico na tradicionalno srečanje delavcev ob prazniku dela privabil več tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice. Vzdušje, značilno za vsa dosedanja praznovanja, se je ponovilo tudi tokrat. Ljudje so bili razpoloženi, marsikdo si je v gumbnico pripel nagelj in s tem še posebej izpričal pomen praznika. Celo vreme, ki se je v preteklih letih navadno skisalo, je bilo letos praznovanju naklonjeno. Delavsko srečanje je začela godba na pihala, po pozdravnem nagovoru pa so zapeli združeni moški pevski zbori, ki jih je vodil Viktor Mihelčič. Sledile so recitacije in nastop folklorne skupine Kamniška Bistrica. Priložnostni nagovor je imel predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Jeras, ki je med drugim dejal: 1. maja praznuje ves svobodoljubni, demokratični svet, praznujejo vse napredne sile svoj praznik, praznik dela in praznik delovnih ljudi. Težka je bila pot do pravice, da si sme tudi žuljava roka odpočiti, da sme stisnjena v pest zakričati: tu sem, tu je moja pravica in moja oblast. Težka in krvava je bila ta pot, pa tudi herojska. Polno je na njej obeležij štraj-kov, boja s policijd.boja z manjšino, ki je imela oblast. Krvave čikaške ceste so napovedale ta boj, ko so pod streli policije padli prvi delavci, pa štrajki, ki so se razširili po vsem svetu. Prvo veliko znamenje, da bo ta boj uspešen, je bila zmaga velike Oktobrske revolucije, ko so ruski delavci, kmetje in napredna inteligenca vzeli oblast v svoje roke. Ta zmaga se je kot plaz razširila po , svetu, delavci so šli na barikade. Takrat je zakrvavela tudi Zaloška cesta, rdeče Trbovlje pa so prevzele oblast, res samo za 3 dni, vendar pa je bila to vojna napoved, ki so jo jugoslovanski narodi zaključili z zmago nad okupatorjem in z nič manj pomembno zmago nad kapitalističnim redom. V letu 1949 je Zvezna skupščina sprejela zakon, ki je prvič v zgodovini človeštva uzakonil oblast dela: tovarne delavcem. Takrat je na naših tleh zrasla tudi pobuda novega povezovanja narodov, gibanja neuvrščenih. Tito, Naser in Nehru so ga dvignili tako, da danes neuvrščenost pomeni edino obliko sproščanja svetovnih napetosti, da se z njim enakopravno pogajata tudi velika bloka, ko iščeta poti reševanja svetovnih konfliktov. Ponosni smo lahko, da je jugoslovanska mati rodila človeka, ki je opravil genialno poslanstvo revolucionarja in vi-zionarja. Tito je v praksi speljal prevzem oblasti delavskega razreda in povezovanje narodov na osnovi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Ponosni smo in hvaležni hkrati, da smo živeli v njegovi dobi. Ko je odhajal od nas, so dvignili glavo špekulanti in začeli manipulirati, kaj bo z nami, ko ga ne bo. V en glas smo jim odgovorili: Po Titu bo Tito. Hodili bomo po njegovih globokih brazdah, ki jih je začtal daleč v prihodnost. Kaj so res mislili, da smo se pripravljeni odreči svobodi, oblasti, sreči in ponosu, da povsod v svetu s spoštovanjem izgovarjajo imeni Tito in Jugoslavija. Zaključki pravkar končanega kongresa slovenskih komunistov so nedvoumni: jačati je treba samoupravo, delavec v združenem delu mora resnično odločati o vseh oblikah razdelitve dohodka. Pred delavski razred je treba razgrniti celotno gospodarsko situacijo, ne zaradi kritike preteklosti, ampak zato, da vsi skupaj poprimemo in pričnemo delati več in bolje. Kajti to je tudi cilj gospodarske stabilizacije. Dvigniti delovno storilnost, pa ne na račun zaposlovanja nekvalificiranih delavcev, ampak z znanjem. Mislim, da so ti zaključki kot umerjeni na kožo kamniškega gospodarstva. Res smo izvozno aktivna občina, res je tudi, da lani nobena temeljna organizacija ni zaključila poslovnega leta z ne-kritp izgubo, res pa je tudi to, da nam je v istem času padel • Tudi letos so na srečanju ob prazniku dela v Kamniški Bistrici podelili srebrne znake sindikata, kijih vsako leto prizadevnim, dolgoletnim sindikalnim aktivistom podeljuje občinski sindikalni svet. Franc Sikoiek, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kamnik je priznanja izročil naslednjim delavcem: Ladu Pergov-niku, Tereziji Kvas, Anici Koderman, Valentinu Orešniku, Va-lantinu Romšaku, Francu Remsu, Marinki Peršič in Francu Železniki!. družbeni proizvod, padla delovna storilnost, porasle zaloge in izredno padli realni osebni dohodki! Veliko je za takšno stanje objektivnih razlogov, veliko krivde pa je tudi v nas samih. Kamniško gospodarstvo še vedno nima kvalitetnih investicijskih programov, ne za gradnjo novih tovarn, ampak zanaložbe v nove stroje, v novo tehnologijo, za proizvodnjo izdelkov, ki jih bo v večji meri prodajalo v razvitem zahodnem svetu. Dvig produktivnosti dela pa je imperativ. Ne na račun zaposlovanja nekvalificiranih delavcev, ampak na račun znanja in boljšega izkoriščanja proizvajalnih kapacitet, boljše organizacije dela in boljšega trženja. Veliko več se bo treba povezovati z gospodarstvom razvitejših področij in se ne zapirati v ozke tozdovske in občinske meje. Zato mislim, da je letošnji 1. maj ponovno mejnik pričetka velike borbe, morda ene najtežjih po vojni. Borbe za stabilizacijo gospodarstva, za njegovo ekonomiko, za jačanje samoupravljanja in delegatskega sistema. Ves jugoslovanski delavski razred bo moral enotno, kot v svojih najtežjih časih poprijeti za delo. Globoke bodo spremembe, vendar pa sem prepričan, da jih bomo zmogli in iz te bitke ponovno izšli kot zmagovalci. SLOVESNA IZJAVA Novi predsednik ter 12 članov občinskega izvršnega sveta in predsedniki zborov občinske skupščine ter njihovi namestniki so pred prvomajskimi prazniki podpisali slovesno izjavo, ki so jo dali novemu predsedniku občinske skupščine Ivanu Justinku. Obljubili so, da bodo zaupano dolžnost opravljali vestno in odgovorno, v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili ter da se bodo z vsemi svojimi močmi zavzemali za varovanje družbene'ureditve SFRJ, za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine, Socialistične republike Slovenije in Jugoslavije. Srečanje aktivistov Na praznični dan - 27. aprila je delovna organizacija Svilanit gostila prek 180 aktivistov, ki so med NOB delovali na območju kamniške, domžalske, črnuške ter delu šišenske in bežigrajske občine oziroma nekdanjega Kamniškega okrožja. Zbranim preživelim borcem, kurirjem in drugim aktivistom narodnoosvobodilnega gibanja so na predlog okrožnega odbora podelili posebna priznanja za njihov neprecenljiv prispevek k osvoboditvi in nadaljnji graditvi socialistične samoupravne domovine. Priznanja so podeljevali predsedniki občinskih konferenc SZDL občine Domžale, Črnuč, Šiške, Bežigrada in Kamnika. Na srečanju aktivistov, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki omenjenih občin in njihovih družbenopolitičnih organizacij, je spregovoril Franc Župančič-Marjan, sekretar vojne- ga okrožnega komiteja. Ni spregovoril samo o pomembnem delovanju aktivistov med NOB in po njem, temveč poudaril tudi naslednje: »Ne smemo prezreti sedanjega težavnega gospodarskega položaja, temveč moramo tudi mi, začetniki gibanja za svobodo, neodvisnost ter lepše življenje, napeti vse sile v skupnem reševanju problemov, za ohranitev in dograjevanje pridobljenih dobrin, za socialistično samoupravno ureditev ter družbenoekonomski razvoj. Na področju gospodarjenja si moramo bolj prizadevati, da bomo želje in hotenja spravili v okvir realnih možnosti.« Na zboru aktivistov so tudi razrešili dosedanje vodstvo domicilnega odbora in izvolili novo. Po razpravi in podelitvi priznanj je bilo prisrčno tovariško srečanje. MIRA JANČAR Uspešno štiriletno delo V petek, 23. aprila so se zbrali delegati OOS na skupščini občinskega sveta ZSS Kamnik, na kateri so obravnavali 4-letno delo ter sprejeli smernice delovanja v naslednjem mandatnem obdobju. Na skupščini sindikata sta bila kot gosta predstavnik RS ZSS Milan Deisinger ter predstavnik MS ZSS Karel Lamut, ki sta pozdravila skupščino in ji zaželela uspešno delo. Poleg poročil in gradiva, ki so ga delegati prejeli za sejo, je v uvodnih besedah dosedanji predsednik občinskega sveta Janez Brlogar orisal prizadevanja sindikata za dosledno uveljavitev vloge delavca v samoupravnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Za dosego teh ciljev pa je bilo potrebno'veliko naporov, da bi se čimbolje organizirali in usposobili v OOS za izvajanja nalog, ki so bile postavljene pred članstvo sindikata. Sodelovanje z ostalimi DPO in Skupščino ter IS občine je bilo ocenjeno kot zelo dobro. Dobra lastna organiziranost in sodelovanje z drugimi subjekti sta omogočala, da smo kljub mnogim problemom uspešno premagovali ovire. Skupno z OOS smo si prizadevali v praksi spremljati, ocenjevati in obvladovati nemirna gospodarska gibanja, izgube, ali celo odpravljanje vzrokov nezadovoljstva delavcev. Povezanost in aktivnost občinskega sveta z osnovnimi organizacijami sindikata je potekala preko članov sveta, predsedstva in organov občinskega sveta, čeprav je bilo še vedno premalo odziva in povratnih informacij iz temeljnih okolij. Reševanje problemov, ki jih imajo posamezni delavci, se še vedno ne rešuje v njihovih okoljih, kar je čutiti,-saj se delavci neposredno obračajo na Občinski sindikalni svet, pa tudi na DPS in organe skupščine. Vzrok takšnih obiskov na Občinskem sindikalnem svetu ni toliko v nezaupanju, da ni možno problemov rešiti v temeljni sredini, kot v nepoznavanju pravilnosti samoupravnih poti za reševa- nje problemov ali pa so po sredi čisti osebni interesi in odločitve odgovornih delavcev. Tako se problemi zaostrijo, do takšne mere, da jih ni možno rešiti v temeljni sredini, čeprav je jasno, da jih od zunaj ni moč objektivno razreševati. Z obravnavanjem rezultatov gospodarjenja v OSS še ne moremo biti zadovoljni, čeprav je napravljen znaten korak v kakovosti pripravljenih poročil, kot tudi ukrepov za izboljšanje gospodarjenja ter s tem doseganje večjega dohodka. Nekoliko manj uspešni pa smo bili v preteklosti pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja v negospodarstvu saj je prisotna FRANC SIKOŠEK, novi predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kamnik proračunska miselnost pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka, kot tudi dohodka. Z uveljavitvijo dogovora o skupnih osnovah pri razporejanju dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bila dosežena globalna družbena kontrola pri delitvi samo tistega dohodka, ki je ustvarjen z delom in rezultati dela ter smotrnim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. Še nadalje si moramo prizadevati, da bomo nagrajevali ustvarjalnost, prizadevnost ter delavce, ki delajo v težjih delovnih pogo-jih. V nadaljevanju uvodnega referata je bila poudarjena velika aktivnost v pripravah na splošne in sindikalne volitve v letu 1982. Da bi lahko delavci resnično odločali p rezultatih svojega dela, bo treba usposobiti novo izvoljene delegate, kot tudi sindikalne delavce, ki so bili izvoljeni v izvršne odbore OOS, ali v organe v Občinskem sindikalnem svetu Kamnik. Od usposobljenosti delegatov je odvisna učinkovitost obvladovanja tokov družbene reprodukcije, kot tudi sistema socialističnega samoupravljanja. Ob koncu se je Janez Brlogar zahvalil vsem sindikalnim aktivistom, članom občinskega sveta in njihovih organov, predvsem pa članom predsedstva za vso prizadevnost pri opravljenem delu, saj so bile naloge in akcije uspešno opravljene le takrat, kadar smo jih skupaj vodili, kolektivno in odgovorno. Novemu vodstvu občinskega sveta je zaželel čim več uspehov pri delu v novi mandatni dobi. Razprava, v katero se je vključilo veliko razpravljalcev, je bila zelo plodna, saj je načela vrsto družbenih pojavov in področij, na katerih čaka novo vodstvo sindikata še veliko dela in akcij, ki bodo s podporo drugih subjektivnih sil uspešneje reševali družbena protislovja, ki so se in se še bodo pojavljala. Ob koncu razprave so delegati sprejeli poročilo o delu v 4-let-nem mandatu ter potrdili razreš-nico dosedanjem vodstvu sindikata. Delegati so izvolili nov 38-članski občinski svet, 3-članski nadzorni odbor ter 8 delegatov za 10. kongres ZS Slovenije in delegata za 9. kongres ZS Jugoslavije. V nadaljevanju se je sestal občinski svet na konstitutivni seji, na kateri je izvolil predsedstvo in organe občinskega sveta. Predsedstvo občinskega sveta bo v naslednjem dvoletnem mandatu vodil Franc SIKOŠEK iz delovne organizacije »STOL«, za podpredsednika je bila izvoljena Jelka TUŠAR iz delovne organizacije »ETA«, za sekretarja pa je bi! potrjen dosedanji sekretar Janko BLAGŠIČ. Občinski sindikalni svet Kamnik • Pogovor s Francem Jerasom, novim predsednikom občinskega izvršnega sveta Prva naloga spremembe družbenega plana »O prvih vtisih na novi dolžnosti težko kaj rečem. Morda le to, da določila občinskega statuta trdo občutimo v praksi. Izvršni svet je zaradi omejitev mandata skoraj v celoti nov, novi so vsi predstojniki posameznih oddelkov in zato kontinuitete dela skoraj ni. Dosedanji predsedniki so odšli na nove dolžnosti in si težko vzamejo čas, da bi nam še priskočili na pomoč. Moram pa reči, da so vsi, izjema je le gospodarstvo, svoje delo objektivno predali in ga je mogoče nadaljevati,« je odgovoril na prvo vprašanje novi predsednik občinskega izvršnega sveta France Jeras. Sicer pa je o vtisih najbrž res težko govoriti in najbrž o njih tudi ni časa razmišljati ob delu, ki ga kljub zamenjavi občinskega vodstva ni mogoče odložiti. »Na vratu nam visijo spremembe družbenega plana za to srednjeročno obdobje s tesno napetimi roki, ki jih je priporočila republiška skupščina. Prejšnji izvršni svet je nosilce planiranja pravočasno pozval, naj pripravijo spremembe razvojnih načrtov, toda naloge niso pravočasno opravili, delno.tudi zaradi volitev v skuščine interesnih dejavnosti oziroma novih delegatov in novih vodstev skupščin. Roke za spremembo bomo skušali spoštovati, najbrž pa bo družbeni plan zaradi tega manj kvaliteten.« Tri spremembe bodo zlasti občutne meni Franc Jeras. »Predvidevali smo, da se bo družbeni proizvod povečeval za pet odstotkov, v preteklem letu pa je padel za prav toliko odstotkov. Izvoz naj bi se povečeval za 10 odstotkov, toda lanskoletni izvoz je ostal enak izvozu v letu 1980. Zmanjšal se je dohodek na zaposlenega. Na tej osnovi je tre- France Jeras ba razmišljati o skupni obremenitvi gospodarstva, ki se ne sme povečevati. Interesne skupnosti sicer računajo na povečanje prispevne stopnje in tudi vztrajajo na predvidenih naložbah. Toda Odlikovanja predsedstva SFRJ V četrtek je bila v prostorih občinske skupščine priložnostna slovesnost, na kateri je predsednik občinske skupščine Ivan Justinck petim občanom izročil odlikovanja predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije. Red dela z zlatim vencem so prejeli dr. Milan Kirn, dr. Franc Pucelj in Matevž Košir, red republike z bronastim vencem je prejela Antonija Trdin, red dela s srebrnim vencem pa Ivanka Jerman. Odlikovancem iskreno če-. stitamo. ^--S V zadnjem času se v nekaterih državah Vzhodne Evrope, predvsem pa v Sovjetski zvezi, začenjajo nekoliko obotavljive razprave o stvareh, za katere se je še nedolgo tega zdelo, da spadajo med največje »tabu« teme. Tako so v SŽ začeli nekoliko odkriteje razpravljati, o tem, ali imajo tudi nezaposlene. A vendar je bolj zanimiva razprava o tem, ali je delo v vseh razmerah res tista vrednota, ki lahko vedno pomeni edini življenjski cilj človeka. Zdi se torej, če lahko sodimo le po svetom, sooča s pojavi bogatenja posameznikov. Vendar problem ni v tem, da ti ljudje ne bi pošteno delali, marveč v tem. da so pač izkoristili ko-njukturne potrebe ljudi v sovjetski družbi. Tako počasi, a očitno povsem zanesljivo, nastaja nekakšen nov sloj ali skupina ljudi, ki prav zaradi zunanjega blišča odstopa od drugih in s tem ustvarja resna notranja nesorazmerja. Zadeva sama po sebi ne bi bila prav nič problematična, če bi šlo za kriminalce, ali pa ljudi, ki so prišli do Razmišljanja o pojavih, ki niso uradno mišljenje dveh omenjenih temah, da so se v Sovjetski zvezi vendarle lotili tematike, ki globoko zanima sovjetsko stvarnost. Razprava o smislu in pomenu dela v socialistični družbi je očitno precej bolj globoka in tudi gorka, kot je to mogoče presoditi s stališča zunanjega opazovalca. Problem dela, ali bolje rečeno dvom o tem je preprost: ali je delo v socialistični družbi res tako osrečujoče, ne da bi se tisti, ki dela, oziral tudi na materialne (ne)u-godnosti, ki jih prinaša delo. Videti je, da se je razprava o tem pričela predvsem zaradi nekaterih pojavov, pred katerimi v Sovjetski zvezi ne morejo več zatiskati oči, pa čeprav hi jih morda radi. Dejstvo namreč je, da se je sovjetska družba, ki se počasi odpira iz nekakšne hermetične zavarovanosti pred zunanjim »premoženja« na nepošten ali vsaj sumljiv način. Vprašanje je namreč, ali je lahko profesor, »nabit« z znanjem, hkrati pa vkalupljen v obstoječe materialne sheme, povsem neobčutljiv za očitno bogatenje posameznikov, ki pa za to skorajda niso nič krivi. Seveda pa je bolj kot konkretno obravnavanje problema pomemben nekakšen idejni predznak. Sovjetska. zveza- je namreč dolga desetletja strogo zavračala razpravo o pojavih, ki niso bili v skladu z »uradnim mišljenjem«, so pa med ljudmi očitno zbujala veliko pozornosti. Če nič drugega, potem bi lahko ob vsem tudi ugotovili, da pač vse te razprave kažejo, kako razmere v družbi, četudi je socialistična, ni mogoče jemati kot za vselej dane in nespremenljive. J. KOVAĆIĆ povsem jasno je, da iz prispevnih stopenj ne bo več mogoče uporabljati denarja za naložbe in da bo tudi objekte iz samoprispevka mogoče graditi le, če bodo zagotovljena vsa sredstva. Torej bo možno le prerazporejanje sredstev med interesnimi skupnostmi in pa prednostni vrstni red naložb, na osnovi katerega naj bi interesne skupnosti združevale sredstva za naložbe.« Ob vseh teh ugotovitvah se kar samo zastavlja vprašanje o lani izglasovanem samoprispevku. »Namenili naj bi ga za zdravstvo, šolstvo in za krajevne skupnosti. Toda zbrani denar, približno 80 milijonov, ne bo zadostoval niti za en program. Predvidena naložba za zdravstveni dom znaša okrog 280 milijonov, za dograditev šole na Duplici okrog 150 milijonov. Program samoprispevka bo zato ena od najodgovornejših nalog, zlasti za skupščino zdravstvenega varstva in izobraževanja.« Hkrati z družbenim planom bi morali sprejeti tudi prostorski načrt. »Gradivo še vedno ni pripravljeno, vendar pa naj bi v njem upoštevali odločitve, dogovorjene z zazidalnimi načrti. Prisluhnili bomo tudi potrebam kmetijstva in sprejeli nekaj kompromisnih predlogov ter tako zaščitili nekaj kmetijskih zemljišč prve kategorije.« Še nekaj problemov je, ki bolj ali manj pogosto vznemirjajo ljudi ali širšo skupnost. »Na primer promet. Prednostna naloga komunalne skupnosti bo dograditev obvoznice z vsemi priključki. Treba bo določiti tudi nove parkirne površine in s Šutne odstraniti avtomobile. Ne nazadnje ne smemo odstopiti od gradnje avtobusne postaje. Prva faza je končana in avtobuse bi lahko hitro preselili na novo postajališče, za drugo fazo pa se pojavljajo novi investitorji. Precej prahu je tudi okrog toz-da Kalcit. Zavedamo se potrebnosti te surovine in njenega izkoriščanja. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je za tozd ponudila novo lokacijo v kamnolomu ob Kamniški Bistrici, kamor naj bi se predelava kalcita selila postopoma, ne da bi prekinila proizvodnjo. Veliko kritik je na račun turizma. Res zmogljivosti niso dobro izkoriščene, zato bomo zelo resno začeli z akcijo za povezovanje družbenega turizma v eno delovno organizacijo, saj sedanja povezanost ne daje rezultatov. Res pa je tudi, da nimamo pravih strokovnih kadrov in da jih bomo morali načrtno vzgajati. O industriji bi najbrž veljalo dodati kakšno misel. »V vseh dosedanjih in predvidenih pogovorih v tovarnah poudarjamo, da je treba izkoristiti obstoječe zmogljivosti in modernizirati opremo. Novih naložb bo najbrž zelo malo, možnosti zanje imata s svojimi programi trenutno le Alprem in Trival.« Pa kmetijstvo. »Zavrnili,smo pobudo o uvedbi dodatnega združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva. Najprej moramo imeti programe dolgoročnega razvoja kmetijstva, saj si ne smemo dovoliti stihijskega vlaganja. Predvsem moramo najprej izkoristiti in intenzivirati sedanje kmetijske površine oziroma pridelavo hrane, tudi pašnikov in tudi za ovčerejo. Naj ob tem dodam še, da bomo izdelali celotni program materialne oskrbe, ter predlagali povečanje blagovnih zalog, tako količinsko kot po vrstah blaga. Sicer pa smo se doslej kar preredko pohvalili, da je v naši občini preskrbljenost z osnovnimi izdelki izredno dobra in če je kdaj pa kdaj kakšnega blaga zmanjkalo, ga je predvsem zaradi nakupovalne mrzlice posameznikov, ki so si kopičili zaloge doma.« JANA TAŠKAR Enoletne izkušnje družbenega pravobranilca samoupravljanja Komaj leto dni imamo v Kamniku svojega družbenega prvo-branilca samoupravljanja, ki dela v prostorih šolskega centra Rudolf Maister. Prej je za obe občini deloval pravobranilec v Domžalah. V razgovoru z našim pravobranilcem Janezom Novakom smo izvedeli nekaj več o njegovem delu ter vlogi družbenega pravobranilstva samoupravljanja, ki še vedno ni zaživela v pravi meri. Vzroke najdemo predvsem v premajhni osveščenosti delovnih ljudi in samo-upravljavcev. kako pomembna je ta družbena služba za varstvo samoupravnih pravic posameznih delavcev in samoupravnih organov, še zlasti njeno preventivno delo, s katerim bi lahko preprečili marsikatero težavno in mučno obravnavo samoupravnih kršitev. - S kakšnimi težavami se pravzaprav srečuje kamniški pravobranilec pri svojem delu, ki je razdeljeno na vprašanje varstva individualnih pravic delavcev in na vprašanje varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (uresničevanje sistema socialističnega samoupravljanja)? »V začetku so ljudje prihajali bolj poredkoma in z nekakšno bojaznijo, ki je izvirala in nepou-čenosti. Nekateri »iskalci pravic« niti ne vedo kam in kako naj se obrnejo po pomoč. Temu botrujejo tudi vrzeli v OZD, kjer ni prisotno svetovanje delavcem. Razen pravnega poduka ni druge pomoči. Zato se mnogi obračajo kar na ljubljanski sindikat. Gre predvsem za pravno pomoč (pisanje odločb, pritožb), ki jo v Kamniku ni. Tako obliko pravne pomoči bi bilo treba čim prej poiskati v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Drugo je vprašanje varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, kjer je bilo v začetku čutiti močan odpor s strani poslovodnih organov, vendar so med njimi le še redke izjeme, ki bi družbenega prvobranilca šteli med »nujnozlo«. Znatno premalo je prisotna prventivna vloga pravobranilca, torej, da bi še ustrezni predlagatelji ali samoupravni organi o zadevah prej posvetovali. Vsak kasnejši ukrep je bolj boleč in z daljnosežnimi posledicami. Na tem področju hi-morale več storiti družbenopolitične organizacije in samoupravne kontrole v OZD. Slednje so še vedno preveč zaprte v svoj krog. namesto da bi o določenih zapa-žanjih in ugotovitvah pravočasno obveščale pravobranilca, ki bi strokovno preveril, če je prišlo do kršitve ali ne. Tako bi bila marsikatera delovna organizacija pred sodiščem manj kaznovana ali celo oproščena.« - Kje so vzroki takega ravnanja, oziroma redkega obračanja na družbenega pravobranilca samoupravljanja? »Se vedno je prisoten oportu-nizem in premajhna osveščenost. To dokazujejo tudi pogostejše anonimne prijave posameznikov z željo po ukrepanju zoper kršitelje samoupravnih pravic, namesto ustreznih obvestil samoupravnih organov. Naše delo pa bi bilo tudi dosti bolj učinkovito, če bi zadeve pravočasno obravnavali organi, na katere so naslovljene in kjer bi jih morali obravnavati kot prednostne, kajti vsako zavlačevanje položaj poslabšuje, če ga družbenopolitične skupnosti na osnovi presoje in z zakonskimi ukrepi ne začnejo čim prej reševati. Konkreten primer je naprimer TOZD Gostinstvo in žičnice zaradi večletnih izgub in motenj v samoupravljanju. Drugi primer je Stanovanjsko komunalno gospodarstvo, kjer gre za vprašanje ureditve pristojnosti odnosov te delovne organizacije in obeh SIS, ki z njo združujeta dela. Omenjena primera i rt še nekateri drugi kažejo, da bi bilo treba znatno več pozornosti nameniti delovanju interesnih skupnosti, ki se pri svojem delu bolj oddaljujejo od koncepta enotnega združenega dela, kar se Vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja V mesecu marcu 1982 so se učenci, ki zaključujejo 8. razred osnovne šole prijavili za nadalnje izobraževanje. Osmi razred v štirih osnovnih šolah zaključuje 368 učencev: 179 fantov in 189 deklet. Izbirali so lahko med 35 različnimi usmeritvami usmerjenega izobraževanja. Glede na predviden obseg vpisa v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja za š. I. 1982/83 se je prijavilo preveč učencev predvsem v elektrotehnično (35 prijavljenih učencev, razpisanih 5 štipendij), tekstilno-tehnološko (10 prijavljenih učencev, (ni štipendij), pedagoško (26 prijavljenih učencev, 4 razpisane štipendije), zdravstveno (12 prijavljenih učencev, ni razpisanih štipendij) in družboslovno usmeritev (19 prijavljenih učencev, ni razpisanih štipendij). Mreža šol je zgrajena le na podlagi približnih ocen potrebah po teh delavcih in trenutnih potrebah združenega dela. Ker niso planirane dolgoročne kadrovske potrebe, ki bi korigirale usmerjeno izobraževanje, se učenci vpisujejo predvsem tam, kjer imajo zagotovljeno vključitev. Tak odliv kaže ekonomska usmeritev (46 prijav, 5 razpisanih štipendij). Tik pred razpisom za vpis je bilo potrjeno tudi dejstvo, da se bo izvajala v Kamniku nova usmeritev: agroživilstvo, kjer se bodo izobraževali za poklic veterinarskega tehnika, mesarja, predelovalca živil rastlinskega izvora, živilskega tehnika. Prijav za to področje izobraževanja ni bilo veliko in tudi kadrovski interes OZD, ki delajo v teh panogah dejavnosti še ni prikazan. Možnost zaposlovanja na teh delih bi bil najboljši korektor preusmerjanja ženske mladine. V gradbeništu, rudarstvu, kemiji, usnjarstvu in lesarstvu delavcev primanjkuje. Razpis štipendij kaže na veliko potrebo po lesarjih (37 razpisanih štipendij), vendar so kapacitete šol za lesarsko usmeritev prenapolnjene in zato preusmeritev kandidatov ni možna (9 učencev prijavljenih). Nakazan je tudi problem izobraževanja preko matematične-naravoslovne usmeritve (13 učencev prijavljenih), ki edina ni našla direktnega porabnika. Še vedno ni dana možnost napredovanja brez dodatnih izpitov direktnega porabnika. Še vedno ni dana možnost napredovanja brez dodatnih izpitov absolventom iz te usmeritve v različna področja izobraževanja na visokošolski stopnji. Ni problem vpisa naših učencev v to usmeritev, pač pa premajhen odziv na razpis. Večje težave nastopajo pri usmerjanju ženske mladine. Polovica se jih odloča za tako imenovane »ženske« poklice. Kljub vsem načelom naj se tudi ženska mladina vključuje v proizvodne poklice, je premik v to smer minimalen in izzveni le kot parola. Še vedno je v starših, OZD in ne nazadnje izobraževalnih ustanovah zakoreninjena miselnost o prednostih moških, ki bolje ustrezajo nekaterim pogojem dela. V poklicnih namerah, zabeleženih v oktobru 1981, je bila opažena tendenca opredelitve deklet za: vzgojiteljice predšolskih otrok, učiteljice, medicinske sestre, šivilje. Zaradi prevelike usmeritve v te sufici-tarne programe smo skušali del ženske mladine preusmeriti v usnjarstvo in kemijsko usmeritev, kar je delno uspelo. Nekaj možnosti ob preusmerjanju bi bilo potrebno poiskati v agroživilstvu in naravoslovno-matematičnem programu, kjer se bodo skušali vključevati tudi učenci iz ljubljanskih šol. S. V. kaže tudi pri neusklajenih planskih usmeritvah. Torej so SIS še vedno preveč prepuščene same sebi.« - Ste pri dosedanjem delu zasledili večje zlorabe položajev ali oškodovanje družbene lastine? »Temu ne morem pritrditi, čeprav je težko reči, da taki primeri ne obstajajo. Dokler taka zadeva ne pride na dan, je nadzorna funkcija vseh organov omejena zgolj na občasno preverjanje zakonitosti poslovanja, ki pa ne more imeti tolikšnega pomena. kot ga ima lahko le aktivno sodelovanje vseh samoupravnih in političnih struktur pri razreševanju že ugotovljenih nepravilnosti.« V preteklem letu je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval 170 zadev, od teh kar tri četrtine individualnih, ljudje se obračajo po pravno pomoč z različnimi problemi. Tudi če ne sodijo na ta naslov, jih skuša pravobranilec usmeriti, jim svetovati. Po vsebini ti primeri ne predstavljajo hujšega kršenja samou- pravnih pravic, temveč gre v večini primerov za disciplinske kršitve in nepravilnosti pri razporejanju na dela in naloge ter delitev sredstev za osebne dohodke. Čeprav je s področja družbenega prvobranilstva samoupravljanja manj zadev, zahtevajo te bistveno več zavzetega dela, v katerega naj bi se v večji meri vključevali vsi samoupravni in družbenopolitični subjekti, da bi bili problemi čim hitreje in uspešneje rešeni. MIRA JANČAR Na sliki: dobitniki društvenih priznanj Mednarodni dan invalidov Mednarodni dan invalidov je bil za kamniške invalide priložnost, da pokažejo svojo aktivnost na kulturnem področju. V ta namen smo pripravili svečano akademijo v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku. Sodelovali so: gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika, Študentski pevski zbor iz Kamnika, kulturno prosvetno društvo slepih in slabovidnih »Karel Jeraj« iz Ljubljane. Po uvodni pesmi Študentskega pevskega zbora so gojenci zavoda za usposabljanje invalidne mladine prisrčno izvedli svoj program. Mnogo truda je bilo treba, da so pripravili prijetnih pol ure programa. Aplavz, radost in ginjenost poslušalcev je poplačalo ves trud, ki je bil vložen. Hkrati je bil to dokaz, da invalidi lahko enakopravno korakajo z zdravimi, le razumeti jih je treba. Vinko Mihelič, predsednik društva invalidov, je v svojem govoru orisal dvanajstletno pot društva invalidov Kamnik. Pot, ki ni bila lahka. Poudaril je, da so vsi, ki delajo za društvo volonter-ji, saj je prenekatera ura ostala v. prostoru društva. Ni jim bilo žal prostega časa, saj delo danes rodi sadove. Žal vseh problemov ni bilo mogoče rešiti kljub trudu. Več kot 650 članom se moramo čimbolj približati, prisluhniti težavam, saj je to namen in cilj društva. Svojo aktivnost mora društvo uresničiti tudi po delovnih organizacijah, kjer je napredek že storjen, in ne nazadnje oživiti delo v krajevnih skupnostih. Težko delo, a s pomočjo nas vseh ga bomo uresničili. Dolgoletno aktivno delo nekaterih članov, ki so predano delali za dobro vseh članov društva in celotne družbe nasploh je bil razlog za prvo podelitev društvenih priznanj. Trije Titovi srebrniki so priznanje in vodilo našega časa: živeli smo s Titom, živimo s Titom in živeli bomo s Titom v naših srcih. S temi besedami je predsednik društva invalidov podelil priznanja/ Republiški zvezi društev invalidov SRS Ljubljana, Samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva Kamnik, Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Občinski konferenci socialistične /voze delovnega ljudstva Kamnik, Francu Že-bovcu, Milanu Trojanu; Antonu Osolniku, Karlu Šimencu, Francu Trdina, Slavku Novaku, Ivanki Jevšnik, Štefanu Zvcru, Francu Popitu, Janku Koželju, Eli Pocllesnikur, Ljudmili Dolenc in Ljubi Poljanšek. Predsedniku društva Vinku Miheliču pa je društvo invalidov za njegovo aktivno in požrtvovalno delo izrazilo hvaležnost s knjigo Zgodovina Slovencev. V imenu vseh, ki so prejeli priznanja, se je zahvalil član predsedstva občinske konference SZDL Nande Vode. Njegove spodbudne besede so članom dale novih moči in voljo za delo v bodoče. Program so nadaljevali nastopajoči i/, kulturnoprosvetnega društva slepih in slabovidnih »Karel Jeraj« iz Ljubljane. Recital bo ostal prene kateremu obiskovalcu še dolgo v spominu. Za konec nam je Študentski pevski zbor zapel nekaj prelepih slovenskih pesmi, ki so ob narodnih nošah dobile še prislnejši priokus. Iako razpoloženi in s prijetnimi občutki smo se razšli. Člani društva invalidov Kamnik se, zahvaljujemo vsem nastopajočim za nesebično pomoč in kvalitetno izvedbo, gostom družbenopolitičnih organizacij za udeležbo in vsem, ki ste utegnili priti na akademijo ob mednarodnem dnevu invalidov in s tem dali priznanje delu, ki smo ga opravili z željo, da se ob podobnih priložnostih vidimo še v večjem številu. Društvo invalidov Kamnik Varčevanje z energijo -skrb za čistejše okolje V skupna prizadevanja za varčnejše ravnanje z energijo, s tem pa tudi za čistejše in bolj zdravo okolje, se hočemo vključiti tudi v kamniški občini. To hotenje je zapisano tudi v razvojnih načrtih in v resoluciji za letošnje leto, ki so jo zbori občinske skupščine sprejeli decembra. Odločitev o gradnji vročevoda je logična posledica skoraj dveletnih dogovarjanj med nosilci načrtovanja in hkrati tudi strokovnih priprav. Že januarja so se v Alpremu odločili, da bodo sodelovali pri gradnji vročevoda, načelno so se za sodelovanje odločili tudi v Stolu in Svilanitu, hkrati pa je nastal idejni projekt toplifikacije, predstavniki samoupravne komunalne skupnosti so se dogovarjali o tehničnih rešitvah in lokacijskih pogojih za priključitev na slovensko plinovodno omrežje s predstavniki Petrola. Pripravili so tudi pogovor z vsemi bodočimi uporabniki toplotne energije, dvakrat se je v tem času sestal tudi pripravljalni odbor. Gradnja vročevoda je prav gotovo zelo pomembna investicija, zato bomo v nekaj številkah našega glasila podrobneje predstavili izhodišča, ki so narekovala odločitev za gradnjo ter tudi delovanje vročevoda. Gradivo nam je posredovala samoupravna komunalna skupnost. ★ ★ ★ Gradivo, ki je pred vami, skuša vse nas spodbuditi k razmišljanju o tem, kakšen je, oziroma kakšen bo naš odnos do prostora, v katerem živimo indelamo in ki smo ga dolžni varovati in ohranjati zanamcem takšnega, kot je bil. V široki paleti dogajanj, ki bistveno vplivajo na naš danes in jutri, smo se lotili razmišljanja o racionalnejši uporabi energije za ogrevanje stanovanjskih naselij, proizvodno-tehnoloških kompleksov, objektov ožjega in širšega družbenega pomena in seveda tudi individualnih objektov naših občanov. Trudili smo se, da ostanemo na realnih tleh, da novo navezujemo na obstoječe in da vizija našega razvoja teče skla- dno z dolgoročnimi usmeritvami republike in države. Realizacija ukrepov za racionalno ravnanje z energijo mora postati naša stalna naloga zaradi več vzrokov: visoka energetska odvisnost SR Slovenije, omejena življenjska doba domačih virov energije, visoka vlaganja v objekte za proizvodnjo, transformacijo in prenos energije, kakor tudi potreba za vse večjim varstvom okolja. Zavedamo se, da struktura industrijske proizvodnje, način urbaniziranosti našega prostora in sistem izgradnje naselij v veliki meri vplivajo na vse intenzivnejšo povečevanje porabe energije. Vse večji izdatki za uvozno energijo močno obremenjujejo plačilno bilančni položaj Jugoslavije in Slovenije in v njenem okviru tudi naše občine. Zaradi uskladitve z našimi plačilno bilančnimi možnostmi je treba stremeti k zmanjšanju odvisnosti od uvoza energije, kar je naša PRIMARNA skrb v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Republiški komite za energeti- ko je v letu 1977 imenoval posebno komisijo, ki je pripravila program ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. V marcu 1978 je Skupščina SR Slovenije obravnavala in podprla program, in predlagala podpis družbenega dogovora o ukrepih in aktivnostih, zajetih v programu. Poleg ukrepov o racionalnem ravnanju z energijo so bile sprejete na področju stanovanjske gradnje še druge naloge kot npr. energetska bilanca SR Slovenije do leta 2000, ki je odraz naših prizadevanj za varčevanje z energijo. Ustanovljeni sta bili dve samoupravni interesni skupnosti, ki si prizadevata izpeljati načela in naloge racionalnejše proizvodnje in porabe energije. Poraba toplote na nizkotem-peraturnem in srednjetempera-turnem nivoju, ki vključuje poleg ogrevanja in vroče sanitarne vode tudi tehnološko toploto za industrijo, bo v naslednjem obdobju predvidoma dosegla 30 do 40 odstotkov porabe električne energije. Ta veliki kvantitativni skok zahteva nujno vključitev v toplifikacijski sistem, ki najsmo-trnejše izkorišča naša geološka energetska bogastva. (Dalje prihodnjič) Najstarejša Tunjičanka Kaplanova mama, rojena Kuhar, je najstarejša prebivalka krajevne skupnosti Tu-njice, saj letos praznuje že 86. rojstni dan. Za 8. marec so se nanjo spomnili tudi mladinci s šopkom cvetja in ji čestitali. O tej mami je vredno napisati kaj več. To je mama, ki je vse svoje življenje trdo delala, saj je morala skrbeti za 11-člansko družino. Rodila je devet otrok, od katerih so trije umrli. Tudi mož ji je kmalu umrl. Naj omenimo njeno življenje med vojno; težko se je prebijala v vojni vihri, da je preživela vso svojo družino. Veliko truda in skrbi je posvetila partizanom. Bila je predica in pridno je delala dneve in noči. Vsi njeni otroci sp ji pridno pomagali pri delu, da so se preživljali. Spominja se večera, ko so jo partizani prišli prosit za 40 kg volne. Kaj je hotela drugega, kot da jim jo da. Nihče od njenih strank ni vedel za to, ker jim je spredla novo volno. Ni se hotela izdati, ker bi dve sestri so zvezali in žive sežgali na senu. Okupatorju se je ta družina zdela najnevarnejša, ker je bil prepričan, da imajo partizansko skladišče. Ker je hiša stala ob gozdu, so vsi sosedje spravili živež, obleke in vse drugo vanjo, sami pa so se umaknili na Menino planino. Mi otroci se dobro spominjamo, kako je bilo naši mami takrat hudo, vsi smo jokali in ne samo mi, temveč vsa vas. Samo ena misel nas je bodrila - da so življenja dali za svobodo. V Novi Štifti stoji lep spomenik padlim za svobodo z vklesanimi imeni. Kaplanov! mami iz Tunjic pri Kamniku čestitajo za njen 86. rojstni dan in ji želijo še veliko let zdravja - sinova Adolf in Ivan, hčerke. Marica poročena Hribernik, Ivanka, Anica in Angelca, pet vnučkov in dva pravnučka, ki ji pošiljata koš poljubčkov. bilo lahko narobe, saj je bilo veliko izdajelcev. Pomagala je vsakomur, če ne z drugim, s koščkom kruha in suhim sadjem. Veliko je pretrpela leta 1944, ko je okupator napadel Novo Štifto, njeno rojstno vas, in požigal vse od kraja, med njimi tudi hišo, kjer so bili njeni starši in dve sestri. Oče je zgorel v hiši, mamo in med katerimi so tudi imena družine Kuhar. Kljub temu, da je naša mama toliko pretrpela in pregarala, je še danes vedrega duha in je kos še marsikateremu delu. Pravi, da se veseli vsakega dne, saj življenja v svobodi se je prav gotovo vredno veseliti. Z njeno mislijo smo tudi vsi njeni in verjetno še marsikdo. M. H. SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KAMNIK razpisuje za šolsko leto 1982/83 ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM za udeležence v usmerjenem izobraževanju Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo Kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1981 nI presegal 55 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1981, kar znaia 6.272,00 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davKe iz katastrskega dohodka je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljen katasterski dohodek za leto 1981 pomnožen s količnikom 8. 1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bomo imeli prednost: - kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah - kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno-eko-nomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kemčkih družin - kandidati z boljšim učnim uspehom - kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno šolanje in delo v izbrani usmeritvi (mnenje o tem posreduje strokovna služba poklicnega usmerjanja). 2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini stalnega bivališča; učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo. 3. Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisne kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za odločen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na tem območju. 4. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obrazec 8,40 -»Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«) priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih - potrdilo o premoženjskem stanju družine (izdaja oz. potrjuje davčna uprava SO) - potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja matični urad pri SO) - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, posebej naj bodo navedeni otroški dodatki (če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1981) - izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Kandidati za štipendije ali razliko h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev naj vložijo prošnje s prilogami o materialnem položaju in učnem uspehu do 30. avgusta 1982 osebno strokovni službi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik, Kajuho-va pot 11. Vloge bodo predvidoma rešene do 30. septembra 1982. PREDNOSTNI POKLICI V OBČINI KAMNIK Po sklepu skupščine z dne 2.3.1982 se kot prednostne upošteva naslednje poklice: - Poklici III.in IV. stopnje zahtevnosti: kmetijci, rudarji, metalurgi, oblikovalci in obdelovalci kovin, monterji (stavbni monterji, monterji hladilnih naprav, monterji TT linij), električarji, elektromonterji, zidarji, tesarji, železokrivci, izolaterji, pleskarji, steklarji, mizarji, živilski delavci, natakarji, kemijski pro-cesničarji, strojniki gradbenih mehanizacij, strojni mehanik; - Poklici V. stopnje zahtevnosti: rudarski tehniki; - Poklici VI. in VII. stopnje zahtevnosti: metalurški ing., strojni ing., elektro ing., predmetni učitelj, matematike in fizike, predmetni učitelj praktičnega pouka, varnostni ing., predmetni učitelj glasbe, ekonomist-finančnik, dipl. kmetijski ing., dipl. ru: darski ing., dipl. metalurški ing., dipl. ing. kemijske tehnologije, dipl. strojni ing., dipl. elektro ing., dipl. ing. lesarstvo, prof. fizike, prof. matematike, dipl. stomatolog, dipl. obramboslovec. SKUPŠČINA TITOVEGA SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV SR SLOVENIJE RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE 1. Sklad razpisuje v šolskem letu 1982/83 a) 145 štipendij za mlade delavce: - ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu - ki imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let - ki so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne rezultate v svojih delovnih okoljih ter - ki so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih b) 119 štipendij za učence In študente: - ki so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje pred vstopom na delo - ki dosegajo nadpoprečne učne uspehe - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 8 - ki so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih c) 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev (učence in študente) na začasnem delu v tujini 2. Postopek za podelitev štipendij Za štipendijo Titovega sklada evidentirajo in predlagajo a) mlade delavce - do 30. maja 1982 samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej organizacijah ZSMS v organizacijah ali skupnostih; b) učence in študente - do 30. junija 1982 sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini; c) mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini -do 30. junija 1982; 3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati: - utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju) - kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju - za mlade delavce dokazila o delu in nalogah, ki ga opravlja kandidat - za otroke delavcev potrdilo o šolanju in učnem uspehu v šolskem letu 1982/83 - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov - soglasje kandidata - vlogo za štipendijo (obr. DZS 8,40 - »vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«) 4. Izbira kandidatov O podelitvi štipendij sklada razpravljajo in odločajo izvršni organi v skladu s samoupravnimi sporazumi o štupendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi): - za mlade delavce pristojni organi v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki predlagajo kandidata, in sicer do 30. junija 1982 - za otroke delavcev pristojni organi v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče, in sicer do 10. septembra 1982 - za mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini izvršni odbor Titovega sklada SR Slovenije; Število štipendij, ki jih pristojni organi podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer: - za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 štipendij - za učence in študente eno štipendijo na"vsakih 16.000 prebivalcev v občini, vendar največ 4 štipendije; Samoupravni organi štipendiranja v manj razvitih občinah lahko še dodatno podele po eno štipendijo sklada. Na tej podlagi lahko podelijo v občini Kamnik naslednje število štipendij: a) za mlade delavce: 2 štipendiji b) za učence in študente: 2 štipendiji 5. Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov: a) pri mladih delavcih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati: - ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti - ki so glede na sVoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju; b) pri učencih in študentih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati, ki: - se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice ozi- roma tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini oziroma regiji - so otroci delavcev v materialni proizvodnji - so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju - so udeleženci mladinskih delovnih akcij 6. Pravice in obveznosti štipendistov sklada Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji preteklega leta, za izobraževanje ob delu pa v višini 50% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji preteklega leta. Otroci delavcev prejemajo štipendije v skladu z določili sklada in se jim štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali: - učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh oziroma prav dober, s tem, da morajo imeti v predmetih, značilnih za smer šolanja odlične ocene - študenti najmanj poprečno oceno 8 - mladi delavci izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7, sicer izgube pravico do štipendije - da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo - da ne bodo brez soglasja pristojnega organa v občini spremenili smeri izobraževanja - da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti - obvezujejo pa se tudi za vračilo sredstev štipendije, če ne bodo izpolnili pogojev za redno napredovanje v izobraževanju. 7. Pristojni organi so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom ter izvršnemu odboru Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitev štipendij pri strokovni službi pristojnega organa za štipendiranje v občini. - Samouprav, skup. za zaposl. V imenu skupščine Titovega sklada SR Slovenije sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti sklada izvršni odbor skupščine, ki poskrbi tudi za enotno tehnično in finančno izvajanje štipendiranja. 8. Morebitne spore v zvezi z neupoštevanjem razpisnih kriterijev pri podeljevanju štipendij bodo reševali organi Titovega sklada Slovenije v skladu z določili spremenjenih pravil Titovega sklada, ki jih bo sprejela skupščina Titovega sklada predvidoma v mesecu maju 1982. Predloge posredujte na naslov: Skupnost za zaposlovanje - strokovna služba, Kajuhova 11,61240 Kamnik. Iz doma upokojencev Skupina iz našega Doma je skupaj s predstavnicama Centra za socialno delo v Kamniku, Ivanko Jerman in Danico Kro-pivšek, aprila odšla v Ljubljano, v Šiško. V urbani soseski stoji lepa, šest nadstropna hiša, ki preseneča. K dobremu vtisu je doprinesel tudi prijazen sprejem ravnateljice Ivice Horjak, ki nam je o Domu veliko povedala in rada odgovorila na naša vprašanja. Pridružile so se tudi vodilne sestre iz delovnega kolektiva in lahko smo si ogledali vse prostore. Že v veži je velika jedilnica, potem pa se vrstijo knjižnica, soba socialne delavke, frizer, pediker, ambulanta, upravni prostor. Nadstropja so razdeljena v dve polovici, z dnevnim prostorom in jedilnico posebej, za manj pokretne. Imajo več oskrbovancev kot pri nas, kar 228, ki so porazdeljeni v enoposteljnih sobah in v manjšini v dvoposteljnih ter na bolniškem oddelku. Starost je povprečno 78 let, imajo pa tudi več mlajših invalidov, precej multi-ple skleroze. Imajo potrebne delavce, s stalnim zdravnikom v hiši. Sobe so treh vrst in se tudi v ceni razlikujejo. Ogledali smo si tudi prostore za fizioterapijo z raznimi aparati za razgibavanje, ambulanto in kuhinjo, pralnico, likalnico. Knjižnica ima le domače oz. podarjene knjige, kakih 3000 po številu, ki pa so vzorno oštevilčene. Oskrbovanci sicer rajši posegajo po revijah in časopisih in je bralcev manj, kot najbrž povsod. Imajo pa razgiban urnik, poleg fizioterapije tudi delovno: ročna dela in možnost svobodnih aktivnosti. Tudi za družabnost je poskrbljeno: vsak četrtek poje pevski zbor ob klavirju, praznujejo rojstne dni, obiski so neomejeni, razen v večernih urah, pripravljajo kulturne prireditve šol, pevskih zborov in podobno. Kako so zadovoljni oskrbovanci sami, je seveda odvisno od posameznikov, predvsem pa jim veliko pomenijo aktivnosti, posebno ročna dela, ki jih tudi prodajajo. Z oskrbovan-ko Ančko Rupertovo, ki vodi ročna dela, smo se dogovorili za izmenjavo mnenj in izkušenj. Za vse te nove vtise smo bogatejši in smo dolžni zahvalo ravnateljici in vodilnemu kadru za naklonjenost ob našem obisku. MARIJA I.AVRIĆ DNEVI ČISTOČE, VARSTVA OKOLJA IN REDA V PROMETU V dneh čistoče, varstva okolja in reda v prometu, od 1. rnaja do 1. junija 1982, vabi Turistično društvo Kamnik prebivalce mesta In okolice k sodelovanju. Skrbimo za čistočo mesta in okolice! Odpadke od-lagajmo v smetnjake in kontejnerje! Kadilce prosimo, naj ne odmetavajo cigaretnih ogorkov kjerkoli, saj so po naših zapažanjih prav oni na prvem mestu med onesnaževalci naših ulic. Hišni sveti in šolska vodstva naj poskrbe za čiščenje okolic hiš in šolskih poslopij. V vode ne odmetavajmo odpadkov in jih ne onesna-žujmo, saj so skupno z zrakom temeljni vir življenja in zdravja! V gozdove in na travnike ne odlagajmo odpadkov, odvažajmo jih v za to določene odpadne jame! Gostinske in trgovske organizacije naj skrbe za čistočo in urejenost svojih lokalov, za kulturno postrežbo, za kakovostno blago in storitve, za higieno osebja in posebej še sanitarij. Vozniki motornih vozil naj spoštujejo cestno prometne predpise, zlasti o hitrosti, parkiranju in povzročanju nepotrebnega hrupa. Prav vsi, še posebej mladina, bodimo skrbni varo-valci narave in zaščitniki okolja, živalstva in rastlinstva, naših spomenikov in naše kulturne dediščine. Komisije za varstvo okolja v mestu, vaseh in zaselkih naj sodelujejo v naši akciji. Varstvo okolja, čistoča in red v prometu naj bodo znak naše kulture in naša trajna skrb. Samo čista in urejena mesta ter naselja so lepa in privlačna za domačina in tujca! Vsem, ki boste podprli naša prizadevanja za čistočo, varstvo okolja in reda v prometu, naša zahvala! TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK išče sodelavce za delo v planinski koči na Kokrškem sedlu v letni sezoni junij-oktober 1982 za: a) oskrbnika planinske koče b) kuharico Interesente prosimo, da se osebno zglasijo na sedežu društva, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila ali pa pošljejo pisne ponudbe na Planinsko društvo Kamnik, Kidričeva 38. Izvršni odbor društva bo vloge pregledal in o rešitvah pravočasno seznanil prosilce - ponudnike. TOZD PTT DOMŽALE, n. sol. o., Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1 delavca za dostavljanje ptt pošiljk na ptt enoti Kamnik 1 delavca za dostavljanje ptt pošiljk na ptt enoti Laze Osebni dohodek nad 11.000 din Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov TOZD Ptt Domžale Ljubljanska 74. 61230 Domžale. 8. SREČANJE PEVSKIH DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE V KAMNIKU Kamnik je letošnji gostitelj ,8. srečanja pevskih društev - upokojencev Slovenije. Srečanje bo 12. junija 1982 v športni hali v Kamniku Nastopilo bo okrog 60 zborov s 1200 do 1300 pevci Društvo upokojencev v Kamniku vabi vse občane, da se te zelo lepe in kvalitetne prireditve udeležijo polnoštevilno. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ V OBČINI KAMNIK za š. 1.1982/83 Seznam razpisanih kadrovskih štipendij so skupnostim za zaposlovanje poslale organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije. Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in ustreznih samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za karovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija bo izjemoma lahko podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno izobraževalne programe ni dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Višina kadrovskih štipendij je določena s točkami od 400 uo 1.080 točk. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se udeleženci samoupravnega sporazuma sporazumejo v organih za štipendiranje v občini. V skladu z 10. členom samoupravnega sporazuma o štipendiranju je skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik na svoji 12. seji, dne 4.11.1981 sprejela sklep, da se v š. I. 1982/83 obravnavajo naslednji poklici kot izrazito deficitarni: mizar, zidar, tesar, kemijski procesničar, rudar in se jim lahko štipendija poveča za 200 točk. O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti, ki nameravajo zaprositi za štipendijo, čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja. Večina štipenditorjev bo namreč sprejemala vloge le maja in junija. Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti najkasneje do 15. julija; tisti, ki se bodo naknadno vpisali, pa najkasneje v 30 dneh po vpisu. Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra. Prijave morajao prosilci oddati v kadrovski službi štipenditorja. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (Obr. DZS 8,40 - Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokčpijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu, navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1981. Posamezni štipenditorji lahko zahtevajo tudi druga potrdila. V razpisu so skladno z zakonom o usmerjenem izobraževanju tudi štipendije za poklice, za katere so v preteklih letih delovne organizacije razpisovale učna mesta. TUDI TISTIM KANDIDATOM ZA VPIS V KATERIKOLI PROGRAM USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, KI NE NAMERAVAJO ZAPROSITI ZA ŠTIPENDIJO, PRIPOROČAMO, DA PROUČIJO RAZPIS ŠTIPENDIJ, SAJ JIM LE-TA LAHKO MNOGO POVE O ZANIMANJU ZDRUŽENEGA DELA ZA POSAMEZNE POKLICE IV 10 Alprem, Kamnik IV 2 MP »Zarja«, Kamnik IV 4 MP »Zarja« IV 1 MP »Zarja« IV 2 MP > IV 3 MP > V 1 MP. VII 1 MP ■ IV 2 stavbni ključavničar stavbni ključavničar monter ogrevalnih naprav monter klima naprav vodovodni instalater elektroinstalater strojni tehnik strojni inženir strugar »Zarja« »Zarja« rezkalec IV 2 elektronik IV 1 upravljalec strojev IV 3 metalurški tehnik V 1 kemijski tehnik V 1 strojni tehnik V 2 dipl. matalurg. inženir VII 1 dipl: strojni inženir VII 1 dipl. strojni inženir VII 1 strojni tehnik V 2 predm. učitelj ang.-nem. VI 1 dipl. ekonomist VII 1 dipl. strojni inženir VII 1 Kamnik r, Kamnik r, Kamnik Kamnik ■Zarja«, Kamnik »Zarja«, Kamnik Tovarna kovin. izd. in livarna Titan - TOZD Livarna Tovarna kovin. izd. in livarna Titan - TOZD Livarna Tovarna kovin. izd. Livarna Tovarna kovin. izd. Livarna Tovarna kovin. izd. Livarna Tovarna kovin. izd. . Livarna Tovarna kovin. izd. Livarna Tovarna kovin. izd. Livarna Tovarna kovin. izd. Tovarna kovin. izd. Tovarna kovin. izd. Tovarna kovin. izd. Tovarna kovin. izd. VZDRŽEVANJE in livarna Titan - TOZD in livarna Titan - TOZD in livarna Titan - TOZD in livarna Titan - TOZD in livarna Titan - TOZD in livarna Titan - TOZD in livarna Titan - DSSS in livarna Titan - DSSS in livarna Titan - DSSS in livarna Titan -vDSSS in livarna Titan - TOZD dipl. elektro inženir VII 1 Tovarna kovin. izd. in livarna Titan - TOZD VZDRŽEVANJE strojni tehnik V 1 Tovarna kovin. izd. in livarna Titan - TOZD VZDRŽEVANJE elektrotehnik-energetik V 1 Tovarna kovin. izd. in livarna Titan - TOZD VZDRŽEVANJE tapetnik IV 1 Obrtno podjetje Usluga, Kamnik čevljar IV 1 Obrtno podjetje Usluga, Kamnik rudar-kopač IV 10 Rudnik kaolina in kalcita lesar-pomožni mizar III 2 Menina, tov. pogrebne opreme lesar-mizar IV 2 Menina, tov. pogrebne opreme lesar-pomožni mizar IV 2 Stol. ind. pohištva-TOZD Ploskovno pohištvo lesar-pohištveni mizar IV 3 Stol - TOZD Ploskovno pohištvo strojni ključavničar IV 5 Stol. ind. pohištva - TOZD Vzdrževanje obratovni elektrikar IV 2 Stol. ind. pohištva-TOZD Vzdrževanje kovinar-strugar IV 1 Stol. ind. pohištva - TOZD Vzdrževanje klepar IV 1 Stol. ind. pohištva - TOZD Vzdrževanje tesar IV "1 Stol. ind. pohištva - TOZD Vzdrževanje lesar-pomožni mizar III 6 Ind. pohištva Stol - TOZD Sedežno pohištvo lesar-pohištveni mizar IV 8 Ind. pohištva Stol - TOZD Sedežno pohištvo lesar-pomožni mizar III 1 Stol, ind. pohištva - TOZD Kovin, in tap. pohištvo lesar-pohištveni mizar IV 1 Stol, ind. pohištva - TOZD Kovin, in tap. pohištvo tapetnik IV 3 Stol. ind. pohištva-TOZD Kovin, in tap. pohištvo lesar-pomožni mizar III 1 Stol, ind. pohištva, TOZD Sloga Moste lesar-pohištveni mizar IV 3 Stol, ind. pohištva, TOZD Sloga Moste lesar-tesar II 1 SGP Gradbinec Kranj, Gradbena operativa Kamnik zidar IV 1 SGP Gradbinec Kranj, Gradbena operativa Kamnik tesar IV 2 SGP Gradbinec Kranj, Gradbena operativa Kamnik železokrivec IV 1 SGP Gradbinec Kranj, Gradbena operativa Kamnik zidar za ometavanje III 5 SGP »Graditelj«, Kamnik zidar IV 10 SGP »Graditelj«, Kamnik tesar IV 10 SGP »Graditelj«, Kamnik gradbeni tehnik v 2 Stan. in komunal, gospodar. SLO-obramba VII 1 Skupščina občine Kamnik prodajalec IV 1 Ind. komb. Planika, prodaj. Kamnik prodajalec IV 1 ABC Pomurka - TP »Kočna« - TOZD Prodaja na debelo ekonomski tehnik v 1 Tovrna usnja - DSSS usnjarski tehnik v 2 Tovarna usnja - TOZD Usnjarna prodajalec usnja in obutve IV 2 Tovarna usnja - TOZD Konfekcija šivalec usnjene konfekcije IV 2 Tovarna usnja - TOZD Konfekcija kemijski procesničar IV 15 Kemijska industrija Kamnik vzdrževalec vozil in strojev IV 1 Kemijska industrija Kamnik strugar IV 3 Kemijska industrija Kamnik vzdrževalec in upr. strojev - IV 2 Kemijska industrija Kamnik strojni ključavničar elektromehanik-energetik IV 1 Kemijska industrija Kamnik tesar-stavbni mizar IV 2 Kemijska industrija Kamnik elektrotehnik-jaki tok v 1 Kemijska industrija Kamnik varnostni inženir VI 1 Kemijska industrija Kamnik inženir org. dela VI 1 Kemijska industrija Kamnik dipl. elektro inženir VII 1 Kemijska industrija Kamnik dipl. ekonomist VII 2 Kemijska industrija Kamnik dipl. strojni inženir VII 3 Kemijska industrija Kamnik učitelj razrednega pouka VI 3 Občinska izobraževalna skup. - Skupne službe SIS predmetni učitelj glasbe VI 1 Občinska izobraževalna skup. predm. učitelj, teh. p., fizike VI 1 Občinska izobraževalna skup. učitelj glasb, pihala VI 1 Občinska izobraževalna skup. dipl. ekonomist VII 1 Tekstilna tovarna Svilanit inženir tekstilni tehnolog, smer VI 1 Tekstilna Tovarna Svilanit oblikovanja 1. SEJA IZVRŠNEGA SVETA Člani izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik so se 2°. aprila prvič sestali. Sejo je vodil predsednik Franc JERAS. Iz minule seje bomo izpostavili temo, ki se nanaša na predvidene spremembe družbenega plana občine Kamnik, ki so potrebne zaradi splošno spremenjenih pogojev gospodarjenja. Skupščina občine Kamnik je namreč na svoji seji 29.marca letos sprejela odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Po tem odloku mora izvršni svet predložiti občinski skupščini predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik do 25. maja 1982, do 30. junija 1982 pa je izvršni svet dolžan predložiti osnutek; do 30. septembra pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana za obdobje 1981-1985. Nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev je Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik. Komite je ugotovil, da so bili nosilci planiranja - organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti - že februarja, oziroma marca obveščeni p rokih za uskladitev planskih dokumentov. Tako bi morale samoupravne organizacije in skupnosti do 15. marca 1982 sprejeti anekse k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana 1981-1985, družbenopolitične skupnosti pa do 25. marca elemente za anekse k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik. Ker je komite za družbenoekonomski razvoj iz razgovora s poslb-vodnimi delavci nekaterih organizacij združenega dela, pa tudi predstavniki SIS ugotovil, da akcija usklajevanja planskih dokumentov še ni stekla v vseh okoljih, je predložil da izvršni svet spodbudi aktivnosti pri omenjenih planskih aktivnostih in sprejme operativni plan, ki naj omogoči, da bo izvršni svet lahko do 25. maja 1982 predložil predlog sprememb in dopolnitev dogovora q temeljih družbenega plana občine Kamnik 1981-1985. Izvršni svet se je s predlogom komiteja za družbenoekonomski razvoj strinjal in sklenil: - da bodo na komiteju za družbenoekonomski razvoj pripravili anaHzo o spremenjenih pogojih gospodarjenja, ki bo izhodišče za spremembe in dopolnitve temeljev družbenega plana občine Kamnik 1981-1985 - analiza bo posredovana nosilcem planskih aktivnosti, razgovore s poslovodnimi organi, planerji v OZD, predstavniki SIS in krajevnih skupnosti pa bo komite opravil do 10. maja 1982 - OZD, SIS in krajevne skupnosti pa morajo najkasneje do 20.maja 1982 sprejeti predloge aneksov k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana 1981-1985. SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI 12. aprila sta se sestala pod vodstvom predsednika Boža MAT1-ČIČA oba zbora skupščine Kulturne skupnosti Kamnik; skupščina je tako zaključila svoje delo v drugem delegatskem mandatu. Izvolitvi verifikacijske komisije in imenovanju overovateljev zapisnika je sledilo poročilo o delu izvršnega odbora med 6. in 7. sejo skupščine, ki govori o sklopu vprašanj, ki so jih člani izvršnega odbora obravnavali in reševali v navedenem času. Na poročilo ni bilo pripomb in so ga delegati soglasno sprejeli. Sledilo je poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta kulturne skupnosti Kamnik za preteklo leto. Poročilo o realizaciji zastavljenega programa Kulturne skupnosti Kamnik (v nadaljevanju KSK) je oblikovano na osnovi poročil delovnih organizacij s področja kulture, ki delujejo v kamniški občini in poročil društev združenih v Zvezo kulturnih organizacij. Navedene so vse dejavnosti, od knjižničarstva, založništva, varstva kulturne in naravne dediščine, gledališke dejavnosti, glasbene in plesne dejavnosti, delovanja mladinske likovne sekcije, do prenove podstrešja galerije zbirke Mihe Maleša, kjer so v lanskem letu urejali depo za podarjena umetniška dela in prostore za likovno dejavnost. Gledano v celoti, se je program.ki si ga je KSK zastavila za lansko leto, ustrezno izvajal. Iz realizacije finančnega načrta KSK za lansko leto je razvidno, da je skupnost razpolagala s sredstvi v višini 28.736.496,30 din, porabila pa jih je 26.630.913,40 din; saldo 31/12-1981 je bil 2.105.582,90 din. Na skupščini so predstavniki strokovne službe pojasnili tiste postavke, ki so presegle sprejeti program. Delegati so s pojasnili soglašali in obe poročili - o realizaciji programa in o finančni realizaciji - soglasno sprejeli. Delegati so se nato seznanili s predlogom delovnega in finančnega načrta za letošnje leto. Delovni program kulturne skupnosti izhaja iz dogovorjenega in sprejetega srednjeročnega načrta kulturne dejavnosti v občini za obdobje 1981-1985 in letnih programov vseh nosilcev in izvajalcev programov dejavnosti v 1982. letu. Iz programa dejavnosti za letošnje leto bomo izpostavili nekatere predvidene točke: - knjižnica načrtuje nabavo 3.800 knjig in racionalnejše poslovanje. Obnovila bo tudi ure pravljic, predvidena pa je tudi otvoritev novega izposojevališča v Volčjem potoku -F pri spomeniško varstveni dejavnosti - izvajalec je Zavod za spomeniško varstvo Kranj - bo ena glavnih nalog v letošnjem letu priprava registra nepremičnih spomenikov kamniške občine, ki ga bo potrdila in sprejela Skupščina občine Kamnik. Na terenu se bodo nadaljevala naslednja dela: čiščenje, utrjevanje in prezentacija grajskih razvalin, restavratorska dela na sakralnem spomeniku Mali grad, nadaljevanje restavriranja baročnih kipov iz Komende (za našteta dela kulturna skupnost Slovenije prispeva 50% potrebnih sredstev) in konsolidarija zidov stranskega trakta gradu Zaprice. - pri muzejsko galerijski dejavnosti - izvajalec je Kulturni center Kamnik - delovna enota Muzej, bo glavna naloga priprava registra premičnih spomenikov. Muzej bo nadaljeval z raziskavami, pospešil pedagoško dejavnost, dal v restauriranje določeno število predmetov iz 17., 18. in 19. stoletja; nadaljevala pa se bo tudi posodobitev stalne zbirke slamnikarije na gradu Krumperk. V programu muzejskih in občasnih razstav so v letošnjem letu še (dve sta že bili in sicer Miha Maleš - mladostna doba in Stoli Branka Uršiča) naslednje: lectarstvo in svečarstvo družine Štele, ob občinskem prazniku bo predstavitev Slavonske Požege, sledila bo predstavitev življenjskega opusa Božidarja Kantušarja, ob 100-letnici Lire pa bodo pripravili zgodovinsko razstavo. Pripravljena bo še razstava, ki bo obsegala likovni trenutek, sledila pa bo še pregledna razstava Aladina Lanca - omeniti bi veljalo še glasbeno plesno dejavnost, kjer bo izvajalec Zveza kulturnih organizacij in njena društva, v letošnjem letu organi - zirala revijo pevskih zborov, ki delujejo v kamniški občini, osrednja prireditev pa bo jeseni in seveda bo to praznovanje 100-letnice prvega pevskega društva Lira. Program seveda navaja tudi ostale dejavnosti; tako založniško, gledaiško, kot tudi dejavnost mladinske likovne sekcije. Delegati so delovni načrt kulturne skupnosti brez pripomb sprejeli. Na delovni načrt za letošnje leto sta se nanašali dve na skupščini postavljeni delegatski vprašanji, ki ju objavljamo v rubriki delegatska vprašanja in pobude. Finančni program predvideva sredstva v višini 29.568.582,90 din; pri odhodkih pa sta se predloga izvajalcev in predlog izvršnega odbora kulturne skupnosti razhajala. Prvi so predvidevali odhodke v višini 31.349.037,00 din, medtem ko je izvršni odbor predložil odhodke v višini prihodkov - 29.568.582,90 din. Delegati so sprejeli predlog finančnega načrta, ki ga je predložil izvršni odbor skupnosti. Na skupščini so obravnavali in sprejeli še: predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije: delegati nanjo niso imeli bistvenih dopolnil in pripomb. Prav tako ni bilo bistvenih pripomb na predlog Statuta Kulturne skupnosti Kamnik; delegati so ga soglasno sprejeli in ga objavljamo v Delegatski prilogi. Delegati so se seznanili še s predlogi aktov i? izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Kamnik in Statuta, razpravljali in sprejeli pa so le poslovnik o delu skupščine, medtem ko o sestavi odbora za LO in DS niso razpravljali, ker še niso pripravljeni seznami delegatov za nove skupščine, iz katerih naj bi bili oblikovani predlogi. 2. SEJA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI 13. aprila je bila seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik, ki jo je vodil predsednik skupščine Stane ZOBAVNIK. Po imenovanju verifikacijske komisije, imenovanju overovateljev zapisnika in zapisnikarja in pregledu realizacije sklepov 1. seje skupščine Samoupravne komunalne skupnosti (v nadaljevanju SKS), DELEGATSKA PRILOGA v_< . J so delegati poslušali poročilo o delu izvršnega odbora SKS v novem mandatnem obdobju. Poročilo navaja, da se je izvršni odbor praviloma sestajal enkrat mesečno. Na sedmih rednih in štirih izrednih sejah so obravnavali probleme, ki so bili ali so še aktualni. Poročilo vse te probleme pregledno, po točkah obnavlja in pri tem navaja sklepe, stališča in akcije izvršnega odbora. Delegati obeh zborov so poročilo o delu izvršnega odbora sprejeli. Sledilo je poročilo o delovanju Centralne čistilne naprave Domžale--Kamnik v preteklem letu, ki mu je bil priložen predlog cene za čiščenje odpadnih vod. Poročilo kaže, da so bila v preteklem letu prizadevanja vložena predvsem v ustanovitev TOZD Centralne čistilne naprave (v nadaljevanju CČN) Domžale Kamnik in za oblikovanje cene čiščenja odpadnih vod. V teh prizadevanjih so sodelovali predstavniki Komunalne skupnosti in Komunalnega podjetja Kamnik; pri končnem izoblikovanju elaborata o ceni čiščenja odpadnih voda na CČN - s pripadajočimi kriteriji za obravnavanje onesnaženosti odpadne vode - pa je delovala tudi komisija predstavnikov delovnih organizacij večjih porabnikov iz Kamnika. Nove cene za čiščenje odpadnih vod so: - za delovne organizacije od 4.0 din/m3 do 10,40 din/m3 - za negospodarske organizacije in malo gospodarstvo 4 din/m3 - za vsa gospodinjstva, ki so priključena na kolektor 1,50 din/m3. V razpravi so se dotaknili predčiščenja, ki ga delovne organizacije ne izvajajo dovolj kvalitetno, zato morajo več prispevati k stroškom čiščenja skozi kanalščino. Zbora sta soglasno potrdila poročilo CČN Domžale-Kamnik, soglašala sta s ceno za letošnje leto, glede zajemanja kanalščine pa bo zadevo urejal izvršni odbor SKS Kamnik v soglasju s Komunalnima podjetjema iz Kamnika in Domžal. Delegati so obravnavali še realizacijo finančnega načrta SKS do 31.12.1981 in finančno poročilo za preteklo leto. Finančni načrt SKS za preteklo leto je bil sprejet na 13. seji skupščine 23. 3. 1981 in je predvideval sredstva v višini 161.573.000,00 din. Na 1 seji skupščine 12. 10. 1981 pa je bil sprejet rebalans plana, ki je sredstva skrčil na 107.171,000 din. Realizacija prihodkov za preteklo leto kaže, da so bili le-ti doseženi 91% - 98.000.807,40 din. Odhodki so bili realizirani 88% -94.264.944,95 din in so jih največ namenili za pokrivanje nedokončanih investicij - 32% (obvoznica I. faza, Komenda II., kanalizacija Podgorje-Šmarca, BS2 Perovo, kanalizacija ceste PodjeKa-Brezje, kanalizacija Zg. Perovo, cesta BS2, avtobusna postaja Šmarca, kanalizacija Podgorje, most Bistričica, komunalna ureditev 14. parcel, gospodarsko poslopje Komenda in še za dve postavki), za odplačilo anuitet 19%, za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav 16%, za izgradnjo prve faze avtobusne postaje in zaklonišča 12%, financiranje izdelave tehnične dokumentacije 12% in še za nekatere manjše postavke. K finančnemu poročilu sta bila dodana poročilo o izvršenih investicijah in delih, ki jih je v lanskem letu investirala SKS in zapisnik seje odbora za samoupravni nadzor, ki je finančno realizacijo in finančno poročilo za lansko leto potrdil s pripombo, da je potrebno razčistiti industrijsko obrtno cono Podgorje-Šmarca in izpolnitev pogodbe s strani RSC Ljubljana glede sofinanciranja kamniške obvoznice. Oba zbora skupščine sta sprejela realizacijo finančnega načrta in finančno poročilo SKS za preteklo leto. K tej točki dnevnega reda je bil priložen še predlog Komunalnega podjetja Kamnik, ki je predlagalo spremembo cen komunalnih storitev. Sedanja cena za vodarino je bila 4.00 din/3, za kanalščino pa 1.50 din/m3, na skupščini prdlagana cena za vodarino pa je bila 5.00 din/m3 in 1.90 din/m3 kanalščine, s čemer bi pokrivali stroške enostavne reprodukcije. Po obširni razpravi je zbor uporabnikov izglasoval sklep, da se predložene cene Komunalnega podjetja Kamnik lahko dvignejo v okviru republiške resolucije za letošnje leto, to je za 16%. Delegati so obravnavali še osnutek finančnega načrta SKS za letošnje leto: na skupščini so bili predloženi kar trije osnutki in po dolgotrajni razpravi je bil sprejet osnutek, ki ga je pripravil izvršni odbor SKS. Osnutek predvideva, da bi SKS v letošnjem letu razpolagala s prihodki v višini 92.018.152,00 din, med odhodke pa se vključi tudi izgradnja kolektorja mimo Titana (v kolikor bo banka zagotovila posojilo SKS, ki bo investitor. Delegati so tak osnutek finančnega načrta za letošnje leto sprejeli. Na skupščini so sklepali tudi glede prispevka k stroškom delovanja Zveze komunalnih skupnosti Slovenije za letošnje leto in sklenili, da se stroški lahko v letošnjem letu dvignejo le za 16%. Enako velja tudi za prispevek za izvajanje mladinskih delovnih akcij, ki jih sofinancira Zveza komunalnih skupnosti. Za redno izhajanje Kamniškega občana so na skupščini sklenili, da se lanskoletni prispevek SKS poveča za 16%. Delegatom je bila posredovana še informacija o poteku akcij glede energetskih povezav v Kamniku: prizadevanja glede tega se nadaljujejo le z razgovori z bodočimi uporabniki, ki naj bi pristopili k tej skupnosti. Vse ostale aktivnosti mirujejo, dokler ne bodo vsi uporabniki podali pismene izjave o svojem pristopu. Na skupščini so bila postavljena tri delegatska vprašanja, odgovore nanje pa so delegati dobili že na seji. SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KAMNIK 1. seja skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kamnik je bila 22. aprila in jo je do izvolitve novega vodil dosedanji predsednik Vinko ROTAR. Delegati so se na seji naprej seznanili s poročilom o delu organov občinske skupnosti za zaposlovanje v mandatnem obdobju 1978-1982. V tem času se je skupščina sestala na 14. sejah, enkrat pa je bila nesklepčna. Udeležba delegatov na sejah skupščine je bila 55%, boljša je bila udeležba delegatov iz delegacij OZD - 64%, slabša pa iz krajevnih skupnosti - 45%. Poročilo v prvem delu govori o vsebini dela skupščine, ki je v preteklem mandatnem obdobju velik delež svoje aktivnosti posvetila oblikovanju in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov skupnosti, nadalje pripravi srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981-1985, ter sprejemanju letnih planov in poročil o izvajanju zastavljenih nalog. Skupščina je nadalje sprejela Samoupravni sporazum o planu zaposlovanja v letu 1982 in ga posredovala v podpis vsem TOZD in DS v občini, prevzela pa je tudi izvajanje štipendijske politike v občini in upravljanje z namenskimi sredstvi za štipendiranje iz združenih sredstev. Poleg sprejemanja samoupravnih in planskih dokumentov je skupščina posebno v zadnjem obdobju obravnavala več analiz s področja zaposlovanja in brezposelnosti, posebno pozornost pa je namenila obravnavi analize pogodbenega in nadurnega dela in zaposlenosti delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. V program dela skupščine so bjle redno uvrščene tudi obravnave plana in programa dela strokovne službe in poročilo strokovne službe o izvršitvi programa. Skupščina je obravnavala tudi pomembnejša gradiva za seje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in zagotavljala udeležbo delegatov na njihovih sejah. V nadaljevanju poročilo analizira aktivnost delegatov na sejah, se dotakne obveščanja o delu skupščine in daje pregled delovanja izvršnega odbora, odbora za LO in DS in odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti. Delegati na poročilo niso imeli pripomb in so ga soglasno sprejeli. Skupščina je nato sprejela ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o letnem planu zaposlovanja v občini Kamnik za leto 1982, h kateremu je do 31. 3. 1982 pristopilo 7.033 delavcev iz 66 temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti v občini, kar je več kot 2/3 delavcev iz območja občine. S tem je bil samoupravni sporazum o letnem planu zaposlovanja v občini Kamnik za letošnje leto sprejet. Prav tako je bil sprejet predlog sklepa o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje 1981-1985, ki določa, da bo skupščina skupnosti do 15. maja letos obravnavala osnutek, do 10. junija letos pa predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik. Do 30. junija bo Skupščina skupnosti za zaposlovanje obravnavala osnutek, do 30. oktobra letos pa predlog sprememb in dopolnitev plana Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje 1981-1985. Sočasno z obravnavo osnutka sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana bo skupščina skupnosti za zaposlovanje obravnavala tudi analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja za obdobje 81-1985. Delo na pripravi teh dokumentov se prične takoj. Delegati so se nato seznanili s programom dela strokovne službe za letošnje leto, ki ga je strokovna služba skupnosti pripravila v obliki povzetka in s tem delegatom prihranila prebijanje skozi obsežen, strokoven in natančno razčlenjen prikaz svojega dela v letošnjem letu. Delegati so program dela strokovne službe brez pripomb sprejeli. Na skupščini so nato sprejeli statutarna sklepa: sklep o številu delegatskih mest v skupščini Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik, ki določa, da ima skupščina 30 delegatskih mest; delegate pa v skupščino delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije, oziroma konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo. Glede pripombe delegatov o oblikovanju konference delegacij so na skupščini sklenili, da bodo pripombe posredovali SZDL. Sprejet je bil tudi statutarni sklep o oblikovanju organov Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik, ki določa, da skupnost upravlja skupščina, za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov ter za opravljanje drugih nalog pa ima skupščina naslednje skupne organe: - odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje - odbor za štipendiranje - odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov - odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve in - odbor LO in DS. Na skupščini so nato razrešili dosedanjega predsednika skupščine, predsednike odborov in tajnika skupnosti (tajniška dela bodo odslej opravljali v strokovni službi), s priznanji nagradili tiste, ki so marljivo delovali v skupnosti v preteklem mandatnem obdobju in izvolili novo vodstvo: - za predsednika skupščine je bil predlagan in izvoljen Jože MUHVIČ, ki je po izvolitvi prevzel vodenje skupščine - za namestnico predsednika skupščine je bila predlagana in izvoljena Mira BOGATAJ. - izvolili so še člane vseh odborov, ki bodo na svojih prvih sejah izmed članov izvolili predsednike. Delegati so nato predlagali člana za odbor za varstvo pravic pri Medobčinski skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, izvolili delegate za: prvo sejo Medobčinske skupnosti za zaposlovanje, za prvo sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS, za prvo sejo skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Kamnik in določili zastopnika in odredbodajalca občinske skupnosti za zaposlovanje Kamnik. Strinjali so se tudi z imenovanjem tov. Antona 1PAVICA za vodjo delovne skupnosti Strokovne službe za zaposlovanje Ljubljana. Na ugotovitve periodičnega obračuna Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje januar-marec 1982 delegati niso imeli pripomb in so ga sprejeli. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE Frančiškanska knjižnica Delegatka iz Stola je na skupščini Kulturne skupnosti sprožila vprašanje reševanja frančiškanske knjižnice. Objavljamo odgovor Kulturne skupnosti Kamnik: »Frančiškanska knjižnica je bogata zbirka 10.000 knjig, ki je ovrednotena kot kulturni spomenik II. kategorije. Trenutno se nahaja v neprimernih prostorih v nekdanjem oratoriju frančiškanskega samostana. Zaradi ogroženosti knjižnega fonda in neustreznosti prostora je predvideno, da se knjižnica preseli v nekdanji refektorij samostana, ki je last splošnega ljudskega premoženja. Stališče kulturne skupnosti glede ureditve in namestitve knjižnega fonda je, da se prostori, namenjeni za postavitev knjižnice, vrnejo samostanu; Ic-ta je namreč pripravljen prostore prenoviti, kulturna skupnost pa bi omogočila ureditev knjižnice. Izvršni odbor in skupščina kulturne skupnosti sta na svojih sejah večkrat obravnavala to pereče vprašanje, posredovala svoja stališča širši družbeni skupnosti in ustanovila odbor za ureditev frančiškanske knjižnice, ki bo zadevo sprožil na republiški ravni«. Sanacija in ureditev Malega gradu Delegat Krajevne skupnosti Šmartno je želel pojasnilo o trajanju sanacije in ureditvi Malega gradu. Odgovor Kulturne skupnosti Kamnik: »Arheološka izkopavanja na Malem gradu trajajo od 1976. leta in bodo predvidoma zaključena leta 1983, kot je predvideno s srednjeročnim programom in v dogovoru z izvajalcem - Zavodom za spomeniško varstvo Kranj. V letošnjem letu so predvidena odkrivanja temeljev na obodu in v jedru nekdanjega gradu. Izkopavanja se bodo - tako kot vsako leto, začela junija in se končala septembra. Če bodo dela zaključili pred septembrom, bodo izvedli še sondiranje na površini severovzhodno od malograjske kapele. Do konca leta bodo predvidoma končani tudi načrti za ureditev in predstavitev celotnega izkopanega grajskega kompleksa (dohodi, ozelenitev, morebitno prekritje stolpa in informativne table, ki bodo obiskovalce opozarjale na zgodovino gradu). Obenem s temi deli se bodo zaključila restavratorska in konserva-torska dela na dvonadstropni malograjski kapeli«. Na podlagi 65. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. I. št. 17/79 SRS) ter 22. in 40. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. I. SRS št. 1/81) sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Kamnik (kot uporabniki) ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (kot izvajalci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK I. Namen in cilji ustanovitve Kulturne skupnosti občine Kamnik 1. člen Kulturno skupnost občine Kamnik ustanavljamo za uresničevanje svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti ter za uveljavljanje celovite kulturne politike v občini Kamnik. 2. člen V Kulturni skupnosti občine Kamnik bomo uporabniki in izvajalci odločali o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja kulturnih dejavnosti v občini Kamnik in določali skupne osnove kulturne politike tako, da bodo kulturne vrednote dostopne vsem občanom, da se bodo vse kulturne dejavnosti skladno razvijale in da bodo delavci v kulturnih organizacijah in samostojni kulturni delavci v enakem družbenoekonomskem položaju kot delavci na drugih področjih združenega dela. Oblikovali in usklajevali bomo politiko kadrovanja, usposabljanja in izpopolnjevanja kulturnih delavcev ter opravljali še druge naloge, za katere se bomo samoupravno sporazumeli ali jih določa zakon. 3. člen Za opravljanje nalog iz prejšnjega člena bomo uporabniki in izvajalci v Kulturni skupnosti Kamnik združevali potrebna sredstva, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, razvijali svo- bodno menjavo dela in sodelovali z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. II. Svobodna menjava dela in planiranje 4. člen Predmet svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti so posamične kulturne in druge storitve. Predmet svobodne menjave dela so tudi storitve, potrebne za izvedbo posameznega kulturnega programa. V primerih, ko zaradi narave kulturnih dejavnosti ni mogoče ali ni smotrno vrednotiti kulturnih dejavnosti po programu storitev ali po posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela posamezna dejavnost. 5. člen V Kulturni skupnosti Kamnik bomo uporabniki in izvajalci določili, skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije, skupna merila za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti ter normative in standarde za tiste dejavnosti, ki jih bomo zagotavljali s svobodno menjavo dela v Kulturni skupnosti Kamnik. Oblikovali bomo enotno metodologijo za sprejemanje elementov, ki so podlaga za pripravo samoupravnih sporazumov p temeljih plana kulturnih skupnosti. 6. člen Vsebino in obseg nalog, ki jih bomo opravljali v Kulturni skupnosti Kamnik, in dejavnosti, ki jih bomo v njej zagotavljali s svobodno menjavo dela, bomo določali s samoupravnim sporazumom p temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik. Z njim bomo določili zlasti: - program, obseg, vrsto in kvaliteto dogovorjenih kulturnih storitev, program nalog, ki jih bomo uresničevali skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije in program naložb za modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti: - obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenih programov in nalog. 7. člen \ Programe storitev, ki so tudi del programa Kulturne skupnosti Slovenije, bomo planirali hkrati in skladno s Kulturno skupnostjo Slovenije. 8. člen Za kulturne dejavnosti in programe storitev, za delovanje organov in za opravljanje strokovnih in raziskovalnih del v zvezi z nalogami Kulturne skupnosti Kamnik, bomo združevali sredstva in razvijali svobodno menjavo dela v Kulturni skupnosti Kamnik. 9. člen V Kulturni skupnosti Kamnik bomo spremljali uresničevanje dogovorjenih izhodišč in programov. Če bo prišlo do odstopanj od dogovorjenega obsega programov, njihove kvalitete ali potrebnih sredstev za njihovo uresničevanje, bomo ravnali skladno z zakonskimi določili in sprejeli ukrepe, predvidene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik. K 10. člen S postopkom planiranja, vsebino planskih dokumentov in s posameznimi odločitvami bomo uporabniki in izvajalci v Kulturni skupnosti Kamnik uveljavljali in razvijali sodelovanje, skupno delo in medsebojno pomoč, ki zagotavlja dobro izrabo ustvarjalnih moči in materialne podlage kulturnih dejavnosti. 11. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmemo v Kulturni skupnosti Kamnik plan skupnosti, v katerem opredelimo: - politiko in cilje razvoja kulturnih dejavnosti; - naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana; - naloge, ki jih prevzema kulturna skupnost po drugih samoupravnih dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev; - organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. III. Samoupravna organiziranost 12. člen Organi skupnosti so: - skupščina Kulturne skupnosti občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu skupščina), - odbor samoupravne delavske kontrole in - posebno sodišče združenega dela pri Kulturni skupnosti Slovenije , 13. člen a) Skupščina Kulturno skupnosti Kamnik upravlja skupščina. - delegate v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Kamnik delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti - delegate v zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Kamnik delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti. Zbor izvajalcev se oblikuje zanaslednja področja: - varstvo naravne in kulturne dediščine, založništvo, knjižničarsko in likovno dejavnost - glasbeno, plesno in gledališko dejavnost. Število delegatskih mest in način delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev so v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma. IV. Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah 14. člen V skupščini Kulturne skupnosti Kamnik se uporabniki in izvajalci sporazumevamo, usklajujemo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov. Skupščina sprejema odločitve na zasedanjih zborov. . • 15. člen Zbora sprejemata praviloma odločitve na skupnih sejah. Delegati v skupščini Kulturne skupnosti Kamnik?" - odločajo o programu, obsegu, vrsti in kvaliteti dogovorjenih kulturnih storitev - odločajo o obsegu potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenih programov in nalog - odločajo o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti - oblikujejo predlog za naložbe v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti - ugotavljajo in ocenjujejo obseg in kvaliteto uresničevanja sprejetih programov - odločajo o zadevah, o katerih skupščina Kulturne skupnosti Kamnik soodloča enakopravno z zbori skupščine družbenopolitične skupnosti - volijo predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika zborov in namestnika - sprejemajo samoupravne splošne akte skupnosti - opravljajo druge zadeve, ki jih določajo zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut Kulturne skupnosti Kamnik. 16. člen Odločanje skupščine je veljavno, če je na seji skupščine navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Odločitve so sprejete, ko jih sprejme večina vseh delegatov. 17. člen Delo skupščine in njenih organov je javno. Zagotavljanje javnosti dela se podrobneje uredi v statutu. 18. člen Delo skupščine vodi predsednik skupščine. Predsednika in podpredsednika izvoli skupščina izmed članov delegacij. 1<>. člen Vsak zbor skupščine iz vrst članov delegacij izvoli predsednika zbora in njegovega namestnika. 20. člen Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge: - predstavlja skupnost - sklicuje seje skupščine in jim predseduje - skrbi za izvajanje sklepov skupščine - skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnimi sporazumi in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 21. člen Za pripravo predlogov iz seje pristojnosti in izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina lahko skupne organe uporabnikov in izvajalcev tako, da jih sestavljajo delegati, ki so člani delegacij, uporabnikov in izvajalcev. Število, delovna področja in sestavo organov določa statut Kulturne skupnosti Kamnik. Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s statutom oblikujejo tudi stalna ali začasna strokovna delovna telesa. 22. člen Uporabniki in izvajalci se bomo v Kulturni skupnosti Kamnik organizirali v temeljne skupnosti ali enote, kadar nam bodo tako narekovale potrebe in možnosti, da bi tako kar najbolj neposredno ^uresničevali svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela. 23. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena oblikuje Kulturna skupnost Kamnik svojo delovno skupnost, ali pa si zagotovi opravljanje navedenih del s samoupravnim sporazumom z drugo SIS, organizacijo ali organom. b) Odbor samoupravne delavske kontrole 24. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov v skupnosti oblikujemo odbor samoupravne delavske kontrole. S statutom se skladno z zakonom urejajo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ter sestava, volitve in odpoklic članov odbora samoupravne delavske kontrole ter diuga vprašanja s področja dela tega odbora. C) Posebno sodišče združenega dela 25. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih' odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejamo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela pri Kulturni skupnosti Slovenije. Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela določa statut Kulturne skupnosti Slovenije. V. Samoupravni splošni akti 26. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: - statut skupnosti - poslovnik o delu skupščine in drugih organov te skupnosti - ostale samoupravne sporazume, pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt. VI. Prehodne in končne določbe 27. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Kamnik je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti, večina uporabnikov in izvajalcev, ki so kot člani po zakonu dolžni ustanoviti skupnost. 28. člen Ta samoupravni sporazum je mogoče spreminjati le na način, ki je veljal za njegov sprejem. . 29. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Kamnik uporabljamo od dne. ko skupščina Kulturne skupnosti Kamnik ugotovi, da je sklenjen, veljati pa začne, ko da k njemu sog) »kup ščina družbenopolitične skupnosti. 30. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v delegatski prilogi K škega občana. OBVESTILO! Kolesarsko društvo Kamnik prireja v soboto, 22. maja 1982 spominsko dirko Slavka Jesenovca in občinsko prvenstvo Kamnika v kolesarjenju. Za vse udeležence v prometu bo ta dan veljala od 9. do 12.30 zapora naslednjih cest: - Ljubljanska cesta od hišne št. 35 (križišče Zaprite do gostilne »Bevc«) - Kovinarska cesta (v celotni dolžini). Obvozne ceste med zaporo iz smeri Ljubljana so: - ulica Vilka Rožiča - »kamniška« obvoznica za smer Ljubljana pa: - Kranjska cesta - »kamniška« obvoznica. Za vse udeležence v prometu, kakor tudi za avtobusni promet znotraj zapore bo organizirano nemoteno odvijanje prometa v petnajst minutnih odmorih pred startom posameznih kategorij. IO Kolesarskega društva Kamnik Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kamnik - Odbor za množičnost - v sodelovanju s KOLESARSKIM DRUŠTVOM »KAMNIK« v počastitev dneva mladosti razpisuje 22. maja 1982 ob 9. uri SPOMINSKO DIRKO SLAVKA JESENOVCA in OBČINSKO PRVENSTVO KAMNIKA Tekmovalni krog: Start pri tovarni »Svilaoit«—križtSče Zaprice--križišče »Bevc«-tovarna »Titan«-cilj pri tovarni »Svilanit«. Proga je krožna in v celoti asfaltirana. Dolžina kroga je 2000 metrov. Kategorije: I. skupina: Pionirji B (1970-1969) Mlajši mladinci (1968-1966) 6 krogov II. skupina: Mladinke (1970-1963) Članice (1962-1952) 3 kroge Veteranke (1951 in starejše) III. skupina: Veterani A (1946-1942) Veterani B (1941-1937) Veterani C (1936-1932) Veterani D (1931-1927) 8 krogov Veterani E (1926-1922) Veterani F (1921-1917) IV. skupina: Starejši mladinci (1965-1964) 12 krogov V. skupina: Člani C (1963-1947) 16 krogov Start: I. skupina starta ob 9. uri pred tovarno »Svilanit«, vsaka naslednja skupina starta 5 minut po prihodu predhodne skupine na cilj. Pravica nastopa: Na Spominski dirki SLAVKA JESENOVCA lahko nastopajo: pionirji B, mlajši mladinci, starejši mladinci, člani C in veterani A, B, C, D, E in F. Vsi nastopajoči morajo imeti veljavne licence za leto 1982. , Na dirki za občinsko prvenstvo Kamnika lahko nastopajo vsi občani Kamnika v razpisanih kategorijah. Tekmovalna pravila: Za dirko veljajo pravila Kolesarske zveze Slovenije, Biciklističkog saveza Jugoslavije, Zveze kolesarskih sodnikov Jugoslavije in tega razpisa. Prijave: Organizator tekmovanja sprejema prijave do 15 minut pred startom vsake skupine, obenem se,delijo startne številke. Štartnimi je 50 din. Nagrade: Prireditelj podeli za Spominsko dirko SLAVKA JESENOVCA medalje za prva tri mesta v vsaki kategoriji. Za dirko občinskega prvenstva Kamnika se podelijo medalje za prva tri mesta v vsaki kategoriji. Pritožbe: Pismene pritožbe sprejema glavni sodnik najkasneje v 15 minutah po prihodu tekmovalca na cilj proti vplačilu kavcije 500 din, ki se vrne, če je pritožba ugodno rešena. Splošni predpisi: Na tej dirki so tekmovalci dolžni nositi zaščitno čelado. Dovoljena je zamenjava kolesa. Dajanje hrane in pijače med dirko ni dovoljeno. Na progi lahko tekmovalce spremljajo vozila sodnikov in organizatorja. Vozi se po cestno prometnih predpisih. Tekmovalci so nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Triglav - PE Mengeš. S svojim startom tekmovalec sprejme pogoje tega razpisa in vozi na lastno odgovornost. Organizator ne prevzema nobene odgovornosti za povzročeno škodo s strani tekmovalca ali po tretji osebi. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. • Organizator si dovoljuje spremembo tega razpisa eno uro pred startom skupine. Izvršni odbor Kolesarskega društva »KAMNIK« Ena najstarejših fotografij o nastopu Slavka Jesenovca leta 1926 v Logatcu (Slavko Jesenovec v sredini z obvezo na obrazu). Slavko Jesenovec (1908-1980) Življenska pot Slavka Jesenovca se je začela v Postojni, kjer se je rodil v delavski družini z več otroci. Že v mladih letih je imel priložnost na lastni koži občutiti tujega gospodarja na slovenski zemlji, kajti ta predel je Italija dobila kot nagrado za sodelovanje v prvi svetovni vojni. Njegovi starši so se kmalu po priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k Italiji pred naraščajočim fašizmom umaknili na Vrhniko, kjer je Slavko postal vajenec. Pri delu ga je doletela težka nesreča, katere vidne posledice je nosil vse življenje. Že od mladih nog je rad kolesaril in s kolesom obredel prenekateri slovenski kraj. Po zmagi na dirki Vrhnika-Kamnik 1.1931 je dobil ponudbo podjetja Kregar-Fajdiga in se v Kamniku zaposlil kot elektrikar. Njegovo predvojno in povojno športno udejstvovanje je bilo zelo vsestransko, od kolesarjenja do dviganja uteži, jamarstva in planinarjenja. Še kot član » Vrhnike* je bil republiški prvak v gorski vožnji, izmed planinskih podvigov pa je najbolj znan tisti, ko se je s kolesom na rami podal kar na Planjavo. Že pred vojno in tudi po njej se je aktivno in uspešno ukvarjal z motociklističnim športom, zraven pa je še vedno rad sedel na kolo in se zapeljal v Kamniško Bistrico, vse dokler ga huda bolezen ni priklenila na bolniško posteljo. Že od prvih dni vojne je bil Slavko aktivist OF, terenski delavec, kurir in obveščevalec. Njegova dejavnost je trajala vse do decembra 1.1943, ko je bil aretiran in šest mesecev zaprt v Begunjah na Gorenjskem. Po izpustitvi je svoje delo nadaljeval vse do zadnjih dni vojne, ko je iz kamniških zaporov rešil skupino borcev pred agonijo sovražnika. Za to dejanje je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Slavko Jesenovec je bil eden tistih mož, ki so se zapisali športu z veliko mero entuzijazma in pristnega veselja. Bil je športnik, borec in domoljub vse dni svojega življenja in kot takšnega ga bomo tudi ohranili v spominu. KOLESARSKO DRUŠTVO KAMNIK Prvi teniški rezultati V prvi polovici aprila je bil v Mariboru turnir za slovenski pionirski pokal, ki so se ga udeležili tudi trije tekmovalci iz Kamnika: Andrej Šlegl, Aleš Gruden in Jure Lah. Sodelovali so tekmovalci iz Maribora, Ljubljane, Kranja, Medvod in naši pionirji so'se v močni konkurenci kar dvakrat uvrstili v četrtfinale. Rezultati: STAREJŠI PIONIRJI I. kolo Šlegl : Turin (Medvode) 6:2, 6:2, Sušac (Br) : Gruden 6:0, 6:1, Lah : Denislič 5:6, 6:2, 6:.4 II. kolo Šlegl : Por (Tr) 6:2, 6:1, Breznik (Ol) : Lah 6:3, 6:0, III. kolo-četrtfinale Stare (Tr) : Šlegl 6:0, 6:2 MLAJŠI PIONIRJI: I. kolo Lah J. : Madžarac 6:3, 4:6, 6:0 II. kolo - četrtfinale Markovič (Br) : Lah 6:0, 6:3 Člani kamniškega teniškega kluba so se sestali na izrednem občnem zboru in pregledali delo kluba v lanskem letu in se domenili za naloge in delo kluba v letošnjem letu. Predsednik Tone Prešern je v svojem poročilu povedal, da predstavlja največji problem pomanjkanje igrišč, saj je lansko" leto klub štel že 134 članov in za vse ni bilo prostora na štirih igriščih. Kamniška tele-snokulturna skupnost je uspela pridobiti zemljišče za bodoči športni park, kjer bo našel svoj prostor tudi tenis. Ta šport je tudi glede tekmovanj vezan na odprte terene, zato je nujno, da . klubski gradbeni odbor v sodelovanju z odborom za objekte pri telesnokulturni skupnosti čim- prej pripravi akcijo za gradnjo novih igrišč. Člani kluba so novo sezono pričeli z delovnimi akcijami za ureditev igrišč, ki bodo odprta šele, ko bodo v celoti pripravljena za igranje. * Posebnih tekmovalnih uspehov letos najbrž r.e moremo pričakovati, saj je večina pionirjev in mladincev prestopila v višji starostni razred, kjer se bodo morali šele uveljaviti. Mladi bodo morali sodelovati na čimveč turnirjih in si tako nabirati izkušnje. Posebno pozorno pa bo treba delati z začetniki in med njimi izbirati nadarjene fante in dekleta, ki bodo čez nekaj let lahko uspešno tekmovali za naš klub. I. H. Jure Lah (12 let) sodi med perspektivne in najbolj prizadevne pionirje - tekmovalce. Foto: Josip Filippini >- '-"v Obnova »Trim steze« na Zapričah Občinska konferenca ZSMS Kamnik in Samoupravna interesna telesno kulturna skupnost Kamnik organizirata 22. in 23. maja delovno akcijo pri obnovi Trim steze na Zapričah v Kamniku: Trim steza, ki je bila dograjena pred petimi leti, je danes že precej slaba in ne omogoča več primerne vadbe vsem občanom, ki se radi rekreirajo v gozdnem okolju. Zato vabimo vse občane, mladino, člane športnih organizacij in društev, ki bi želeli sodelovati pri obnovi steze, da se zberejo 22. in 23. maja pri muzeju Zaprice ob 9. uri. S seboj prinesite grablje, sekiro, lopato ali kramp. Za prehrano bo preskrbljeno. Po končanem delu bomo ob kresu preživeli prijeten večer. SITKS in OK ZSMS Kamnik Tek trojk v Kamniku V lunjiculi pri Kamniku je bil v nedeljo, 2. maja »Tek trojk« v okviru priprav za pohod po poteh partizanske Ljubljane za partizanski marš, Id bo dolg 28 lun. Partizanskega marša se bo udeležilo tudi osem ekip iz Kamnika. »Tek trojk« je odlično uspel. Proga je bila dolga 14 km za moške in 10 km za ženske. Udeležilo se ga je 55 ekip iz vse Slovenije. Doseženi so bili sledeči rezultati: - ženske nad 35 let: 1. mesto Partizan Vič 52,31 (Zorman, Geč, Žigon) 2. mesto TVD Jezica I. 54,49 (Gabrijan, Kalan, Klemen) 3. mesto TVD Jezica II. 59,34 (Hočevar, Roje, Udouč) - ženske pod 35 let: 1. mesto AK Ljubljana 50,23 (Kristal, Čerin, Mihalec) 2. mesto TVD Partizan Dol Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466 Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052 Društvo invalidov Kamnik, Kajuhova 11 obvešča člane, da so uradne ure ob ponedeljkih od 9.30 do 11.30 in ob sredah od 14. do 17. ure. Obenem prosimo člane, da čimprej poravnajo članarino. Odbor V Kamniku prodam eno-sobno stanovanje s centralno kurjavo, velikost 47 kv. m. Tone Novak, Kranjska 3d, Kamnik (tet 832-268). ^__J 59,21 (Kovač, Koritnik, Pre-može) 3. mesto TVD Jezica I. 59,52 (Zupan, Kosec, Hribar) - moški nad 40 let: 1. mesto Podutik 50,27 (Bar-tolj, Kušar, Marušič) 2. mesto TVD Partizan Vrhnika 1:00.30 (Klemen, Grom J., Grom A) 3. mesto TVD Jezica I. 1:02.03 (Lazar, Dremelj, Budna) - moški do 40 let: 1. mesto AK Olimpija 43,36 (Novak, Janžič, Rakovec) 2. mesto ZTKO Kamnik I. (Pibernik, Urh, Vujasin) 3. mesto SK Olimpija 45.51 (Zebre, Potrbin, Cvajnar) 4. mesto ZSMS Kamnik 47,01 (Smolnikar, Sušnik, Ku-stec) 8. mesto ZSMO Kamnik II. 49.5! (Trstenjak, Orehek, Staro-vasnik) 12. mesto Graditelj 52.20 (Jeras, Drolc, Jamšek) 17. mesto FATIMI 54.53 (Vengust, Vengust R„ Štebe) 18. mesto ZTKO Kamnik III. 55.18 (Pogačar, Velepec, Lekan) - TO Milice in JLA: 1. mesto TO Radovljica 46.46 (Kamnik, Rebršak, Sitar) 2. mesto TO Kamnik (47.11 (Lanišek, Klemene, Blažinčič) 3. mesto TO Škofja Loka II. 21.35 (Hafner, Oblak, Šraj) V. MEJAČ Veleslalom za Štuparjev memorial V nedeljo, 18. aprila, je bilo na Kamniškem sedlu tekmovanje v veleslalomu za Štuparjev memorial, s katerim obujamo spomin na leta 1956 preminulega kamniškega gorskega reševalca in alpinista Alberta Štuparja. Tekmovanje je bilo napovedano za 11. april, vendar takrat večina članov postaje GRS in AO, ki organizirata to tekmovanje, ni imela časa in je bila prireditev preložena. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k dobri izvedbi tekmovanja. Dela ni bilo malo, najprej je bilo treba poskrbeti za vse organizacijske reči, ki so nujne na vsakem tekmovanju. Veliko dela je bilo tudi s postavitvijo proge: na hrbtih je bilo treba prenesti in ročno postaviti vratca na nadmorski višini od 1400 do 1900 metrov, poteptati progo. Narediti in urediti je bilo treba še vrsto manjših reči, od kopanja snega, oskrbe koče do usposobitve žičnice in podobno. No, vse te naloge kamniškim alpinistom uspevajo že 19 let. Za letošnje tekmovanje je bilo prijavljenih več kot 190 tekmovalcev: tekmovalo jih je nekaj manj, kljub temu pa spada to tekmovanje med največje tovrst- ne na Slovenskem. Med alpinistkami je bila prva Irma Karničar-Šenk iz AO Jezersko, med planinkami pa Patricija Verbole iz PD Kamnik. Med alpinisti je bil prvi Davo Karni-čar iz AO Jezersko, med planinci Aleš Doplihar iz PD Kamnik. Ekipno je bila med planinci prva ekipa PD Kamnik, med alpinisti pa ekipa AO Jezersko. BOJAN j|j|J Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka 'Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.