Izdajatelj* lastnik in zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. - Uredništvo in uprava: Celovec-Klageniurt, Gatom eter paste 1C, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lo»r« | Tiska: Zaloiniška in tiskarska družba z o.). Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi na| se pošiljajo na naslov. Celovec-Klaecniurt 2, Postfach 124. Letnik XII. Celovec, petek, 16. avgust 1957 Štev. 33 (798) Francija drago plačuje svojo zavoženo politiko Vsa povojna politika Francije se razvija v težkih gospodarskih okoliščinah in so morale vse dosedanje vlade odstopiti ravno zaradi nesoglasij, ki jih stalno po>-Vzročajoi težave na: gospodarskem področju. Delno- je temu pojavu seveda kriv splošni položaj v svetu, v1 pretežni meri pa je treba krivdo- pripisati Fanciji sami, ki očitno še ni razumela: novega časa in si skuša za Vsakoi ceno: obdržati pozicije danes že plreživelega' kolonializma, čeprav ji tol nalaga, bremena, ki so- za njeno gospodarsko zmogljivost neznosna. Tudi trenutni položaj Francije je treba razumeti kot posledico take politike in ni nobena: tajnost, da: gre glavni del krivde za nevarno poslabšane' gospodarske razmere na račun vojne V Severni Afriki. Kljub temu pa; izgleda, da francoski politiki tega, dejstva še Vedno- nočejo- uvideti, ker drugače bi jim, moralo' nujno zadostovati drago' plačan-oi šolanje v Maroku in Tuniziji. Toda ne', zagrizli sol se še V tretjo- kost: Alžir, kjer pa obstoja nevarnost, da si bodo! polomili precejšen del zobovia. Osvobodilno' gibanje- Alžircev, katerega cilj je popolna, ne-odVisnost dežele-, namreč kljub velikanski premoči Francozov Uspešnoi nadaljuje svoj boj in Dirizadaja francoskim kolonialnim silam težke udarce. Pri tem alžirskih patriotov tudi ne more ustrahovati silno- nasilje, ki ga francoske' kolonialne oblasti izvajajo- nad domačim prebivalstvom. Sploh se Francija v tej borbi poslužuje nroslulih metod, ki so- bile! v navadi le v klasični dobi kolonializma. V stotine gre število Alžircev, ki soi jih francoska sodišča; obsodila na smrt, ker so- se- borili za osvoboditev izpod! tujega, gospostva; stotine poznanih alžirskih Vasi in tisoči pobitih domačinov Pričajoi o- vandalizmu francoskih policijskih kazenskih ekspedicij; stalno- z-dedovanje Alžircev, ki živijo- v Franciji, govori tem, da siei francoske oblasti zavedalo slabega: položaja;, v katerem so- se znašle, in se celo doma: bojijo- moči ljudstva, ki se bojuje za, svobodoi in neodvisne sl. To Potrjuje! tudi diejstvo, da: je bila zaplenjena žel cela Vrsta: francoskih listov, ki so Preveč odkrito! pisali oi zavoženi politiki vlade v Alžiru. Toda tudi nap-ram, svetovni javnosti ima Kranciia slabo! vest zaradi svoje politike v Afriki. Jeseni se bo snet. začelo zasedanje Glavne skupščine OZN in ena izmed točk dnevnega, reda je alžirsko vprašanje. Zato- bi francoska vlada hotela nujno še- pred tem zasedanjem, najti kakšno rešitev kočljivega problema in v ta, namen Pripravlja nekak načrt političnega statuta Za Alžir. Za koteč tega tedna je predvi- Prvič v zgodovini Koroškega velesejma je to največjo' koroško prireditev obiskal tudi zvezni prezident. V soboto ob 10- uri predpoldne je prispel zvezni pre-sident dr. Scharf, ki je poprej obiskal deželnega glavarja na sedežu deželne vlade, Pred vhod na! razstavišče, kjer soi ga pozdravili najvišji predstavniki dežele, me-sta Celovca in Koroškega velesejma. Kljub slabemu vremenu se je zbrala k sPrejemu državnega, poglavarja, ki je tokrat prvič uradno obiskal Koroško, velika množica, CeloVčanov. V pozdravnih besedah so predsednik velesejma Novak, celovški župan Graf ter deželni glavar Wed,enig izrazili veselje had obiskom zveznega prezidenta. Dežel-11' ffla.var je v svojem nagovoru prosil visokega gosta, da bi se zavzel za gospodar- den obisk predsednika francoske vlade Bourges-Maunouryja v Alžiru, kjer namerava razpravljati o tem načrtu, vend c* je uspeh njegove misije že v naprej več kot dvomljiv, ker alžirski uporniki odklanjajo vsako možnost premirja na podlagi francoskih načrtov in odločno zahtevajo- priznanje alžirske neodvisnosti. Največje težave pa dela alžirsko vprašanje Franciji na gospodarskem področju, kajti težke- milijarde, ki jih dnevno požre vojna V Alžiru, povzročajo- v državnem gospodarstvu stalno primanjkovanje. Toše je- videlo- tudi zdaj, ko- je- pariška vlada pripravljala državni proračun, za leto 1953 in so morali — p-rav alžirski vojni na ljubo- — uvesti stroge ukrepe varčevanja. Izvesti jih nameravajo- V obliki štirih reform, od katerih s-o tri že V Veljavi, četrto pa bodo- predvidoma objavili prihodnji teden. Najprej so občutno znižali vse proračunske- izdatke za prihodnje leto- ter predvideli zvišanje neposrednih davkov; drugi ukrepi se nanašajo na posojila in kredite in skuša vlada s tem zmanjšati Sovjetski obisk v Sovjetska partijska in vladna delegacija, ki jo- je vodil Hruščev in kateri so pripadali še Mikojan, Gromikoi in drugi višji partijski ter vladni funkcionarji, se je pretekli teden, in do torka tega tedna mudila na uradnem obisku v Vzhodni Nemčiji. Namen obiska je bil utrditev in okrepitev političnih, gospodarskih in trgovinskih stikov med obema deželama. V času svojega bivanja v Vzhodni Nemčiji so- sovjetski politiki obiskali različne kraje te dežele. Hruščev in drugi soi imeli tudi govore pred, nemškim občinstvom. V govorih so poudarjali nujnost združitve obeh Nemčij, Vendar pa je povezovanje tega važnega in zapletenega vprašanja z vprašanjem razorožitve nedopustno-, ker sta obe vprašanji zelo- komplicirani. Večjo- važnost, kot pa govorom soviet-skih voditeljev v različnih Vzhodnonemških mestih, sol že takoj v začetku obiska pripisovali uradnim razgovorom med predstavniki obeh držav in sklepom, ki se nanašajo- na najbolj Važna in pereča, vprašanja sedanje mednarodne politike. Rezultate razgovorov so objavili v posebnem komunikeju in dokumentih, ki so jih podpisali v Vzhodtem. Belrlinu. V glavnem; so- se razgovori med predstavniki obeh vlad in partij nanašali na dobave! gotovih artiklov Vzhodne Nemčije Sovjetski zvezi kot reparacije. Vzhodna Nemčija je s svojimi dobavami Sovjet- ske skrbi Koroške ter podprl prizadevanja, da bi enakost dosegli tudi na področju gospodarstva. Zvezni prezident je v svojem odgovoru poudaril, da, je usoda Koroške postala srčna zadeva vseh Avstrijcev in se- boi stremela za, tem, da bodo vsi deli naše- države enakomerno udeleženi na gošpodiarskem napredku. Ko je nakazal razvoj avstrijske! zgodovine v zadnjih treh desetletjih, je' dr. Scharf izrazil, da se veseli na ogled: letošnjega Koroškega ve-lese-jma, ker je že lani odhesel najlepše vtise. Po- ogledu razstave, ki si jo- je ogledal v spremstvu številnih predstavnikov dežele, velesejma in mesta, je zvezni pre-zide-nt še enkrat izrazil svoje zadovoljstvo- nad obsegom in kvaliteto: Koroškega velesejma. Med kosilom pa se je vpisal v zlato knjigo koroške prestolnice-. obtok denarja,; tretja serija gospodarskih ukrepov je namenjena ustalitvi trgovinske bilance ter so bile uvedene ostre omejitve V uvozu in olajšave pri izvozu, hkrati pa je bila zmanjšana vredno-st francoskega franka za 20 procentov; z zadnjo- reformo, ki jo bo- objavila V nekaj dneh, pa namerava vlada urediti' notranji trg, vendar že v naprej računajo- z nevamo-stjo, da so bodo- cene živil močno- zvišale, kar bo imelo! za posledico o-bčuten padec življenjske! ravni francoskega ljudstva. Splošno pričakujejo, da bodo vsi ti ukrepi neogibno! po-vzročili občutno- zmanjšanje potrošnje- ter kupne moči delavcev in uslužbencev, torej širokih plasti potrošnikov. To- p-a Vsekakor dokazuje, da mo-rajo1 Francozi zelo- drago- plačevati zavoženo politiko, katera je privedla državo v skrajno neugoden, gospodarski položaj. Najboljši dokaz za to dajejo V ameriških gospodarskih krogih, kjer pričakujejo, da bo Francija zaprosila, za dolarsko posojilo, hkrati pa s skrajno zadržanostjo- kcr.mnti-rajo izglede za tako- pomoč. Vzhodni Nemčiji ski zvezi v zaostanku, kar je privedlo do nesoglasij. V komunikeiu ni nič povedanega, ali je Vzhodna Nemčija uspela v teh razgovorih znižati obvezne reparacije. Tudi o združitvi obeh Nemčij v komunikeju ni bilo nič objavljenega, čeprav so temu vprašanju sovjetski voditelji v svojih govorih p-osVe-tili p-recei pozornosti ter med drugim poudarjali da se strinjajo- z napori Vzhodne Nemčije, da pride do1 združitve- na podlagi konfederacije. V glavnem pa1 obisk sovjetske delegacije v Vzhodni Nemčiji in razgovori z, nemško delegacijo' niso privedli do kakih važnejših sklepov. Ameriška demokracija in enakopravnost v praksi Nekateri V Ameriki zelo radi gledajo klasično deželo svobode, enakopravnosti in bratstva med narodi, vendar se za zunanjo fasado skriva resničnost, ki mora taka mnenja bridko razočarati. Eden izmed problemov, ki prikazujejo ameriško pravičnost v bistveno drugačni luči, je nedvomno problem ameriških črncev, kateri so kljub temu, da živimo- v 20. stoletju, posebno V južnih predelih ZDA izpostavljeni nasilju in izročeni brezpravnosti, ki jo je mogoče primerjati le s srednjim vekom v Evropi. Za zasledovanje in zatiranje- črncev obstojajo posebne organizacije, med katerimi zavzema vodilno mesto- zloglasni Ku Klux Klan — ali kratko KKK — in katerega metode so silno podobne metodam gestapa. Pričakovati bi bilo, da bodo oblasti odločno nastopile proti takemu početju, ki bije v obraz sleherni ideji demokracije in enakopravnosti. Vendar temu ni tako, temveč je celo- v ameriškem kongresu in senatu veliko število predstavnikov, ki se z vsemi silami zoperstavljajo temu, da bi tudi črnci postali enakopravni državljani. Vpliv teh temnih sil se je pokazal tudi v zadnjem času, ko so v senatu razpravljali o zakonu o civilnih pravicah in ko je bilo končno sprejeto besedilo zakona, s katerim ameriški črnci nikakor niso dosegli popolne enakopravnosti. Novi zakon vsebuje namreč samo sankcije proti tistim, ki bi komur koli v kateri koli obliki odrekali volilno pravico, ne predvideva pa zaščite pred odrekanjem o-stalih civilnih pravic. Ameriški črnci bodo torej tudi kljub novemu zakonu ostali državljani druge vrste, Umazana igra Ob neprimernem izpadu — o- upravičenosti ali neupravičenosti njegovih trditev ne govorimo- — g. deželnega, sve-tnika ing. Truppe-ja proti deželnemu glavarju Wede-nigu je »Die Neue Zeit« kakor že večkrat spet enkrat zašla, na linijo OeVP-jeVskih in FPOe-jevskih šovinistov. Pri obrambi razumljive reakcije g. deželnega, glavarja na neumestno- a.takoi od strani vladnega člana ji ni več za umestno ali neumestnoi ravnanje- g. deželnega svetnika Truppeja, marveč za hujskanje proti koroškim Slovencem. Za deželno- socialistično glasilo namreč ni več o-bsojanja, vreden nefair izpad Oe.VP-jevskega deželnega svetnika proti socialističnemu deželnemu glavarju, marveč je samo še obsojanja, vredna neka dozdevna prodajna ponudba g. ing. Truppeja koroški slovenski ustanovi. Če se gospodje uredniki okoli »Die Neue Zeit« sami ne zavedajo! vse- klavrnosti tega svojega dejanja, jih kot slovenski socialisti opozarjamo-, da, tol njihovo- dejanje- ni le nesocialistično-, marveč tudi umazano1. Nočemo- jih spominjati na njihov tozadevni »Bewedsn,o-tstand« po- volilni kampanji, pač pa o-pozarjamo toži-telja in obtoženca,, da za, to umazano igrane bosta dobila: ne sodhika ne priče. Ne verujemo namreč, da bi se mogel kateri koli avstrijski sodnik spozabiti tako daleč, da bi smatral kakršno koli resnično ali dozdevno prodajno- ponudbo- avstrijskim državljan' m slovenske narodnosti ali organizaciji koroških Slovencev kot nečastno- dejanje ali celo- kot veleizdajo'. Za tako- diskriminacijo- našega ljudstva so bili zmožni v zgodovini do- sedaj le- nacistični zločinci, ki so ožigosali Vse premoženje koroških Slovencev, zlasti izseljencev, kot »Volks- und staatsfeindlich«; pa celo- v nacistični dobi tega, niso- storili sodniki marveč »Gestapo«. Koroški Slovenci z Vso odločnostjo in z upravičenim ogorčenjem obsojamo' to umazano- igro nepoboljšljivih šovinistov, ki ni nič drugega: ko-t dosledno nadaljevanje nacistične oblike- diskriminacije našega ljudstva. Obžalujemo1 samo-, da je to pot pogrelo to vsega: obsojanja vredno igro prav socialistično glasilo in na ta način zdrknilo- na silo- spolzka tla nacionalnega- šovinizma: — na Koroškem legitimnega dediča nacizma, ker posebno potrjuje- prav ta gonja proti koroškim Slovencem. Beograjska! »Borba« je pred nedavnim pisala o dvojnem merilu v odnosih Avstrije do svoje manjšine na Južnem Tirolskem in dol slovenske ter hrvatske manjšine v lastni državi. Predmetno hujskanje proti koroškim Slovencem je nov dokaz za to- dvojno merilo! Kakor Nemci na; Južnem Tirolskem smo Slovenci na iužnem Koroškem avtohtoni domačini. Kdor torej prodaja zemljo' domačinom, ne' dela nič nepravilnega, vsak narod pa ima. pravico in častnoi dolžnost, da čuva in brani ter obrani zemljo svojih očetov. izpostavljeni rasni diskriminaciji, katera zavzema včasih oblike, ki so lahko v sramoto vsemu civiliziranemu človeštvu, še prav posebno pa ljudem bele barve. Kakšen je v resnici ta zakon, je povedal tudi ameriški prezident Eisenhower, ki je dejal, da sprememba zakonskega osnutka (prvotni vladni osnutek je bil v škodo črncev spremenjen na pritisk južnih poslancev — c-pom. ured.) izključuje Vsakršno zaščito milijonov ameriških državljanov, ki bodo še nadalje ostali v podrejenem položaju. Črnski list »The Pittsburgh Courier« pa pravi v tej zvezi, da glasovanje o tem zakonu v senatu kaže vsemu svetu, da je Amerika glasovala proti popolnemu sprejetju ljudi druge barve. Zvezni prezident na Koroškem velesejmu: Koroška je srčna zadeva vseh Avstrijcev V protislovenski gonji so si italijanski in nemški šovinisti zelo podobni V začetku tega meseca so podpisali med Jugoslavija in Italija vrsta gospodarskih sporazumov, ki boda v bodoče še razširili in okrepili gospodarska in trgovinsko' sodelovanje med obema državama. Pogajanja za ureditev teh medsebojnih vprašanj so sicer trajala precej dolgo, vendar so se zaključila uspešno za obe strani ter — kar je še posebnega pomena — v ozračju prijateljstva in razumevanja, kar bo nedvomno' vplivalo na bodoče sodelovanje, v konkretnem primeru na razvoj trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sploh. Doseženega sporazuma se veselijo na obeh straneh, saj je prav gospodarsko sodelovanje velikanskega pomena za ustvaritev ugodnejšega mednarodnega ozračja. Še prav posebno pa pozdravljajo v Rimu doseženi in podpisani sporazum tržaški in goriški Slovenci, ki živijo v podobnih razmerah kot koroški Slovenci in ki hočejo biti prav tako kot mi most med dvema sosednjima narodoma, med dvemi državami-sosedami. Za to veselje imajo tehtne vzroke, ker je bila njihova usoda v zadnjih desetletjih — kakor poudarjajo — vedno tesno povezana z italijansko-jugoslovanskimi odnosi in se je ne le enkrat izkazalo, da vsa mednarodna jamstva za pravice narodnostnih skupin, čeprav nosijo pečat katere koli svetovne organizacije, nič ne zaležejo, ako odnosi med matično državo in drugo, v kateri živijo prizadete manjšine, niso urejeni na prijateljski Osnovi. Tudi v zadnjem času soi morali tržaški Slovenci občutiti, da soi proti njim in njihovim zajamčenim pravicam nastrojene sile v Italiji še zelo krepke in to zlasti v obmejnih pokrajinah, kjer živita na isti GOSPODARSKI DROBIŽ Letošnji zagrebški velesejem bo rekorden Na mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki se bo začel 7. septembra, bo sodelovalo letos še večje število razstavljavcev kot doslej. Razen 800 razstavljavcev iz Jugoslavije, ki bodo razstavljali več kot 5000 različnih jugoslovanskih proizvodov, bodo na tem mednarodnem sejmu sodelovali tudi razstavljavci iz 27 evropskih, azijskih in ameriških dežel. Prvič bodo razstavljali tudi Si-rijci in Islandci. Prvotno je bilo predvideno, da bo sejem samo na novem sejmskem prostoru, ki ima 120.000 kvadratnih metrov, toda zaradi velikega števila tujih in domačih razstavljavcev je bilo sklenjeno, da bo letošnja prireditev tudi na starem razstavnem prostoru. Italijanski avtomobili za Jugoslavijo Jugoslavija, ki je v zadnjem času podpisala z Italijo številne gospodarske sporazume, bo do konca leta 1957 'uvozila iz Italije avtomobilskih vozil v skupni vrednosti 3,600.000 dolarjev. Avtomobile, in sicer osebne, tovorne in avtobuse, bodo dobavile Jugoslaviji tovarne »Fiat«, »OM«, Alfa Romeo« in »Adi-ge«. Rimsko ministrstvo pa je razen izvoza avtomobilov odobrilo tudi izvoz različnih strojev in instrumentov v Jugoslavijo. Jugoslavija bo' letos uvozila tudi 1150 potniških avtomobilov znane češkoslovaške tovarne »Škoda«. V prihodnjih letih bo Jugoslavija dobila iz Češkoslovaške 400 sedemtonskih tovornih avtomobilov in 100 pettonskih. Evropa na panameriški konferenci Organizacija ameriških držav (OAS) je povabila pretekli teden Belgijo, Danska, Finsko, Francijo, Velikoi Britanija, Japonsko-, Jugo-slavijoi, Nizozemsko, Norveško, Švedsko, Švico in Kanado na pan-ameriško gospodarsko konferenco v Buenos Aires. zemlji dva naroda. Ko' je rimska vlada v smislu znanega londonskega sporazuma po večletnem zavlačevanju pred nedavnim končno dovolila ustanovitev posebnega slovenskega denarnega zavoda v Trstu, so namreč besno zakričali nepoboljšljivi šovinisti ter izrazili svoje ogorčenje nad »neverjetnim izzivanjem«. Kakor vedno ob takih priložnostih so se tudi tokrat najbolj zagnali istrski begunci, neofašisti ter zloglasna nacionalistična Lega nazionale, podprla pa je vso druščino krščansko-demokratska vladna stranka. To je nedvomno zelo oči vidna paralela k položaju pri nas na Koroškem, ko se proti Slovencem in njihovim pravicam tudi vedno' najbolj zaganjajo' razni tujci in priseljenci, FPOe-jevci s tako- imenovanim »neodvisnim« tiskom ter razne v Heimatdienstu združene nacionalistične organizacije, potuho in podporo pa uživajo predvsem pri OeVP. Še ena primerjava: Kakor je proti slovenski gimnaziji v Celovcu pri dunajski vladi nastopil FPOe-jevec Pfeifer in so celovški FPOe-jevci v mestnem občinskem odboru (kot najbolj poklicani!) tolmačili »razburjenje« med domovini zvestim prebivalstvom zaradi namestitve slo- venske gimnazije v novi zgradbi, tako je italijanski neofašistični poslanec Colo-gnatti interveniral proti slovenski banki v Trstu celo pri predsedniku italijanske vlade, kateremu je pripovedoval, kakšen »preplah in zgražanje« je izzvala vest o ustanovitvi slovenskega denarnega zavoda med meščanstvom, beri: v šovinističnih in fašističnih krogih! In tako bi lahko nadaljevali še in še. Vedno' spet bi bila sličnost med razmerami pri nas na Koroškem ter položajem tržaških in goriških Slovencev neverjetno očitna. Takoi tam kakor tukaj se v gonji proti slovenski manjšini najbolj odlikujejo tisti krogi, ki so svoje sovraštvo do slovenskega naroda V zadostni meri pokazali v časih naci-fašistične »preobrazbe Evrope«, kol sol vsakogar, ki ni odgovarjal njihovim pojmom o gosposki rasi, poslala V zapor, v KZ-taboirišče in na morišče. Prav tako v obeh primerih pa je tudi žalostno dejstvo, da' uživajo nepoboljšljivi nacionalisti potuho' in podporo pri oblasteh in pri vladnih strankah, kar jim daje še novega poguma za njihovo umazano hujskaško’ gonjo proti slovenski manjšini in njenim pravicam — tako v Italiji, takoi v Avstriji... Trst na Koroškem velesejmu Naravno je, da je Koroški velesejem za Trst kot pristaniško mesto, ki se mora že leta naporno prizadevati za svoj obstoj, važnega pomena. Predvsem je za Trst pomemben lesni sejem, ker je Koroška za Trst glavni dobavitelj iglastega rezanega lesa. Značilno' je, da sta avstrijska lesna razstava v Celovcu in razstava lesa na tržaškem velesejmu edini ustanovi te vrste v Evropi. To' dejstvo zgovorno' priča o interesni povezavi tržišča in izvoznega pristanišča. V posebni tradicionalni razstavi na letošnjem Koroškem velesejmu je Trst zastopan s sedmimi podjetji. Paviljon so postavili pO vzorcu, kakršnega so imeli lani na dunajskem jesenskem velesejmu. Tržaški razstavljavci prikazujejo samo v podobi življenje in delo v pristanišču, slike o tržaškem velesejmu ter o lepoti mesta in prirodnih krasotah okolice. Razstava je porazdeljena, in urejena, okusno ter pri- vlačno za oko. Obiskovalci se z velikim interesom zanimajo za v slikovitih podobah pokazano pestro življenje in dejavnost v pristanišču ter vsaj v sliki gledajo lepote Trsta in okolice, kar je za marsikoga vaba, da si boi zanimivosti o priložnosti ogledal v pristaniškem mestu samem. Pri razstavi so udeleženi tržaška trgovinska zbornica, Magazzini Generali, industrijsko pristanišče, tujskoprometna propaganda, tržaški velesejem ter center za pospeševanje gospodarstva. Med velesejmom se mudi V Celovcu tudi delegacija iz Trsta. Tej delegaciji pripadal tudi arhitekt, ki mu je poverjena naloga, da napravi načrt zal gradnjo stalnega tržaškega razstavnega paviljona kot trajno zgradbo na koroškem velesejmskem prostoru. Podoba je, da se je odločil tudi Trst, kakor je to storila Jugoslavija, /a stalno' usidranje na koroških velesejmih. Zahodnonemški sindikati ščitijo delavce pred draginjo Cene posameznih življenjskih potrebščin SO pri nas zelo visoke in se še stalno dvigajo; predvsem so v zadnjem času poskočile cene zelenjave in sadja. Vendar to ni primer le pri nas, marveč tudi v Zahodni Nemčiji, kjer so' sindikalne organizacije sporočile, da je skok cen pri mnogih artiklih povzročil pravo vznemirjenje med delavci, od pristojnih oblasti zahtevajo, naj nekaj ukrenejo proti takemu naraščanju cen ali pa naj dosežejo, da bodo dobivali delojemalci primemo višje mezde. Zlasti poudarjajo zvišanje cen pri sadju, zaradi česar je zveza sindikatov poslala vladi zahtevo po znižanju carine pri uvozu sadja, poudarjajoč, naj bi parlament že na svoji seji 29. avgusta razpravljal o tem vprašanju in ga pozitivno rešil. Posebno nezadovoljstvo je izrazila zveza sindikatov zaradi tega, ker vlada doslej še ni pokazala pripravljenosti za znižanje carin poljedelskim pridelkom, medtem ko na drugi strani predvideva znižanje tarif za uvoz industrijskega blaga za 25 odstotkov. Ker vlada zaradi tega stanja med delavstvom V zapadnonemških industrijskih podjetjih nezadovoljstvoi, pričakuje zveza delodajalcev, da bodo' različni delavski sindikati v prihodnjih mesecih zahtevali zvišanje mezd. Pričakujejo, da bo' svoje zahteve hotel najprej uveljaviti sindikat nemških kovinarjev, ki je eden najmočnejših in šteje 1,600.000 članov. Da bi preprečili stavke, je zveza delodajalcev izrazila pripravljenost za pogajanja s predstavniki sindikatov. V tol svrho' je bilo sklicano zasedanje predsedstva zveze nemških sindikatov v Berlinu, kjer bodo razpravljali o tem, kakšne ukrepe je treba izvesti, da bi zavarovali delavce pred povišanjem cen živilom in drugim potrošniškim artiklom. Kakor sodijo, bi delodajalci privolili v povišanje mezd za. 3 do 4 odstotke, medtem koi se delavci potegujejo' za 10- do 12-odstotnoi zvišanje. Mednarodno posvetovanje o jeklu v Ravnah na Koroškem Ravne na Koroškem — prejšnji Guštanj — so daleč naokoli znane po svoji železarski industriji, in sicer ne le v mejah države, marveč tudi še daleč izven nje,. To se je pokazala tudi zdaj, ko je mednarodna družba Interstahl organizirala na Ravnah mednarodno posvetovanje jeklarskih strokovnjakov, ki se Lovijo s proizvodnjo novega Elomaks-jekla. Po dolgoletnih poskusih v laboratorijih so ravenski železarji leta 1955 začeli s poskusno industrijsko izdelavo te nove vrste jekla. Vodstvo pri tem je bilo v izkušenih rokah švicarskega strokovnjaka Eglija. Doseženi uspehi so izredno dobri in je imenovana; družba nagradila ravenske železarje s tem, da je izbrala Ravne za kraj njenega prvega mednarodnega posvetovanja o tej vrsti jekla.. Tega posvetovanja so se udeležili predstavniki Jugoslavije, Avstrije, Beneluksa, Francije, Holandije, Italije, Švice in Zahodne Nemčije. Burgdorf. — Kancler Adenauer je v svojem govoru, ki ga je imel pred približno' 2500 prebivalci vzhodnopruske-ga okraja Heiligenbeil, ki so prišli v Burgdorf, poudaril, da je ponovna združitev Nemčije stvar potrpežljivosti, ne pa sile. Na vprašanje enega izmed predstavnikov teh beguncev, kako’ si za-mišlja vrnitev bivših vzhodnih področij Nemčiji, je Adenauer odvrnil: »Varujte svoj narodni značaj in kulturoi, dokler ne napoči dan povratka v vašo domovino.« Tokio. — Japonska, ki se prav intenzivno bori proti poskusom z atomskim Orožjem, boi na jesenskem zasedanju Generalne skupščine OZN dala noV predlog o' prepovedi proizvodnje atomskih bomb in drugega atomskega orožja. Načrtu bodo' dali končno' obliko po končanem zasedanju ožjega razorožit-venega odbora OZN. Washington. — ZDA in SZ bosta izmenjali informativne misije zdravstvenih delavcev. Uradno so' objavili, da bo te dni odpotovala V SZ ameriška zdravstvena delegacija, ki se bo' mudila v sovjetskih zdravstvenih ustanovah štiri tedne. Delegacijo' bo vodil starosta! zdravstvenega instituta v Pittsburgu Thomas Paran. V Sovjetski zvezi bo delegacija proučevala organizacijo ljudskega zdravstva. Oktobra pa bo podobna sovjetska delegacija odpotovala v ZDA. Bonn. — Kakor objavljajo v uradnih krogih, zahodnonemške vojaške sile še do leta 1962 ne bodo' imele popolne borbene sile in pripravljenosti — 500.000 z modernim orožjem opremljenih vojakov —. Zdaj šteje nemška vojska okoli 100.000 vojakov, od katerih je 64.000 v kopenskih silah, 20.000 v letalstvu, 12.000 v mornarici in 4000 v ministrstvu za obrambo in v raznih štabih. Uradni krogi še pripominjajo, da hitro izgradnjo vojske ovira pomanjkanje inštruktorjev in vojaške opreme. Belfast. — Nemiri v Irski se vedno znova pojavljajo. Tako je pred kratkim oborožena skupina pripadnikov ilegalne irske republikanske armade napadla policijsko postajo v Svatregu v Severni Irski. Napadalci so' se spopadli s policijo; in nato zopet zbežali. Ženeva. — Mednarodna: zdravstvena organizacija je objavila1, da se je razširila azijska gripa na Vse celine sveta. Nazadnje je zajela Južno Ameriko'. Samo v Čilu je naenkrat zbolelo 200.000 ljudi. V nekaterih deželah se bolezen še širi, vendar pa na splošno nevarnost epidemije pojema. Atene. — Etnarh Makarios je bil povabljen na obisk v Sovjetsko' zvezo, kjer naj bi se udeležil sabora ruske pravoslavne cerkve, ki bo v novembru. Že v neki svoji prejšnji izjavi je Makarios dejal, da ni nikake ovire za obisk v SZ ali kaki drugi deželi, če bi tak obisk prispeval za ureditev ciprskega vprašanja. Washington. — Ameriški senat j® sprejel resolucijo, v kateri se izreka za stalne sile OZN. Njih naloga naj bi bila, preprečevati lokalne vojne, ki bi se utegnile razviti v širše spopade. Izražajo tudi prepričanje, da bi lahko OZN svoje čete, ki so' zdaj na Bližnjem vzhodu, razvila v svojo stalno! oboroženo siloi in takoi začela uresničevati to zamisel. Budimpešta. — Po' oktobrskih dogodkih na Madžarskem, ki so sprožili val pobegov iz domovine, je okrog 200.000 Madžarov zapustilo' državo in se izselilo v različne evropske in izvenevrop-skei dežele. Vendar pa se vsi Madžari ne počutijo' dobro v tujini in se zato vračajo v domovino'. Doslej se je na Madžarsko' vrniloi že 26.000 beguncev. Dunaj. — Generalna in ustanovna skupščina atomske ustanove OZN se bo začela na Dunaju 1. oktobra letos in bo trajala štiri tedne. Na njej bodo odobrili statute, določili naloge raznim komisijam in razpravljali o finančnih vpra-šanjih ter določili stalni sedež konte' renče, ki bo po vsej verjetnosti na Du* naju. Sedanji čas zahteva: Izobrazba in znanje tudi za kmečkega človeka Pravijoi, da mladi ljudje ne ostajaja več radi na kmetih in kmetje tožijo o množičnem begu z dežele. Morda je res, da življenje na kmetih ni preveč mikavno za mlade ljudi, ki si v drugih poklicih obetajo boljšo eksistenco, več najrazličnejšega: užitka, več izobrazbe in druge ugodnosti. Izvedenci menijo, da je temu pojavu vzrok v prvi vrsti ta, da mnogokje kmetijstvo zaradi zaostalosti in zanemarjanja potrebne izobrazbe ni moglo' vzdržati koraka z napredkom novega časa ter je zaradi tega življenjska raven bolj primitivna. Dejstvo je, da so morali, in mo-rajo* danes še bolj, mladi ljudje na primer v obrtnih poklicih prehoditi določeno Pot učenja od vajenca do pomočnika ter končno doi mojstra in poleg tega obiskovati poklicne šole, da si osvojijo' praktično znanje in splošno izobrazbo'. S svojim Praktičnim in teoretičnim znanjem postanejo sposobni V svojem poklicu in polnovredni člani družbe. Strokovno znanje in splošna izobrazba dajeta samozavest in varujeta človeka Pred občutkom manjvrednosti, kar večkrat čuti kmečki človek, ki je izobrazbo zanemarjal ali pa iz kakršnih koli drugih °kolišrugo jutro se je maček spet odpravil v drvosek. Odhajajoč zdoma je še enkrat °stro naročil petelinu, naj nikar ne odpira okna. A lisica je spet spazila priliko in sline so se ji pocedile po mesu, prišla j® torej pod okno in zapela: »Kukuriku — petelinček, mili moj sinček, zlati grebenček, srebrni venček. Ven mi pokukaj, glej prosa tukaj.« Petelinček je stopical po izbi ter molčal. Lisica pa je vnovič zapela pesmico in zalučala peščico prosa v okno. Peter ie pozobal proso ter dejal: »Nak, Zvitorepka, ne prekaniš me, ne. Saj vem, kaj hameravaš, pojesti me hočeš ter poglo-dati do belih kosti.« »Kaj ti ne hodi na pamet, ljubi moj Peter! Ničesar žalega ti ne storim. Povabiti sem te le hotela k sebi v gosti in ti razkazati svoj dom.« In zvitorepka je zapela še slaje: »Kukuriku — petelinček, mili moj sinček. Zlati grebenček, srebrni venček, maslena glavica, svilena bradica. Pokaži svoj nosek skoz okno, tu je prosek.« Komaj pa je Peter pokukal skoz okno, ga je lisica že imela v krempljih. Prestrašeni petelinček je zakokodajskal, da je letelo skoz ušesa. »Ugrabila me je lisica, pa me tira čez gozdne štore, dremajoče bore, po temnih dolinah, po sinjih planinah. Oh gorje, obrala me bo do glave.« Začuvši tožbe, je prihitel maček na pomoč ter otel petelina lisici iz krempljev. »Ali ti nisem pravil? Ne odpiraj okna in ne glej skozenj, sicer te lisica ogloda in sne do bele glave. Za uho si zapiši moje besede. Jutri pojdem dlje zdoma... Torej slušaj.« In spet je zanesel maček kosilce v temni gozd, a lisica je prikrivopetila pod okno ter zapela svojo pesmico. Trikrat je prepela zapeljivo' pesem, a petelinček je stanovitno molčal. Napoisled ga je vprašala lisica: »Sapra-miš, kaj pa to... Ali je Peter onemel, kali?« »Kaj še, lisica, ampak pamet me je srečala. Saj ne pogledam skoz okno, zaman je tvoj trud, ne ukaniš me nikdar več.« Lisica je zalučala v okno prosa in pšeničnega zrnja ter zakrožila znovič: »Kukuriku — petelinček, mili moj sinček. Zlati grebenček, srebrni Venček, maslena glavica, svilena bradica. Pojdi z menoj v moj hram, dobro živel mi boš tam. V vsakem kotu mernik pšenice, kupe drobtin, medene potice.« Izpevši svojo pesmico, je sladkoustno dostavila: »Ko bi le hotel, mili Peter, malce pogledati na moj dom, to bi videl lepih in dobrih stvari. Le nikar ne veruj lažnjivemu Kmjavu! Ko bi te bila hote'a snesti, bi ti bila že davno zavila vrat. Pa Bog me varuj kaj takega! Le neizrečeno lisica te ljubim in bi ti rada nekoliko razkazala svet, kjer je tako lepo, tako prijetno. Ne boj se me vendar tako' neznansko in poglej skoz okno! Da te pa ne bo konec od samega strahu, stopim tjale za ogal.« Tako je sladkoustila lisica in se prihulila bliže k steni. Petelinček pa je skočil na polico ob oknu ter pogledoval od daleč, rad bi bil vedel, je li res šla lisica za ogal ali ne. Ker ni bilo videti lisice in tudi ne slišati najmanjšega šuma, se je naposled ojunačil in pogledal skoz okno. Zvitorepka pa je hlastnila po neposlušnem petelinčku, ki je zdaj zaman klical mačka na pomoč, zakaj le-ta je bil predaleč V gozdu ter ni slišal milih prošenj petelinovih. Lisica: je pobegnila s svojim plenom pod brezo, stoječa sredi pustopoljine, ter pohrustala petelinčka s kostmi vred; ostalo je le svetlo perje in veter se je poigraval z njim po' mahu in po resju. Zvitorepka se je za silo odteščala. Toda kmalu ji je jelo spet kruliti po želodcu, zakaj použiti petelinček Peter je bil še majčken in mlad ter drobnih koščic. Pred kratkim me Je obiskal moj bratranec Boran. Sedem let ima, jeseni pojde v šolo. Z Boranom sva se kmalu spoprijateljila in se skupaj igrala. Nekoč sva se igrala šolo. On je bil učenec, jaz pa učiteljica. Vprašala sem ga: »Koliko je dva in dva?« »Ne vem,« je odgovoril Boran. »Vprašaj me rajši kaj drugega.« Tedaj sem vzela iz shrambe štiri koščke sladkorja. Dala sem dva njemu, dva sem si pa obdržala. Vprašala sem ga: »Ti imaš dve kocki in jaz dve. Koliko jih imava oba?« »Štiri!« je naglo odgovoril Boran in brž vtaknil svoji dve v usta. »Tako je!« sem ga pohvalila. Tako se je naučil Boran računati do deset. Drugi dan mi je rekel: »Igrajva se zopet šolo. Danes bom skušal računati do dvajset!« »Dobro,« sem dejala. »Koliko je deset in deset?« »Tako ne znam,« mi je odgovoril. »Prinesi sladkorčke, pa bom sešteval!« Zgodba o repih Repi se pri živalih ne razlikujejo samo po velikosti in obliki, temveč- tudi po svoji vlogi in pomenu. Bober uporablja svoj rep kot signal za nevarnosti. Brž ko; opazi sovražnika, prične tolči z repom po vodi. Ta zvok opozori tudi ostale bobre in se brž poskrijejo. Včasih lahko po> repu ugotovimo razpoloženje živali. Kadar lev tolče z repom ob zemljo, tedaj se mu naj nihče ne približa — jezen je in divji. Kader pes maha z repom, pomeni, da je zadovoljen. Kadar ga pa skrije med noge, potem ga je nečesa strah ali se česa sramuje. Krokodilov rep je strahovito orožje. Kadar z njim udari svojega nasprotnika, ga V hipu omami in onesposobi za borbo, potem ga pa pohrusta. Se strašnejši je kitov rep. Zadostuje, če se samo malo dotakne čolna, pa ga žp razbije. Kadar skače veverica na drevo, ji rep omogoča, da ohrani ravnotežje. Če se zgodi, da ji na visoki veji spodrsne in prične padati proti zemlji, tedaj razširi svoj košati rep kakor padalo — in vei-verica pristane na tleh živa in zdrava. Toda shramba je bila zaklenjena. Zdi se mi, da je to storila babica, ko je opazila, koliko sladkorja sva pohrustala. Zato sem dejala: »Veš kaj, računajva z vžigalicami!« Boran pa ni hotel. »Vžigalice so majhne,« je dejal, »in niso zanimive. Sladkorčki so mnogo zanimivejši.« Tudi sama vem, da je sladkor mnogo zanimivejši. Ampak če bova tako dalje računala, koliko sladkorja bova porabila na dan ... . J. Horvat: Ožab/L V luži se je žaba kregala in takole v svet je regala: Ni miru in ne svobode, dokler po zraku štorklje letijo, dokler po zemlji kače gomazijo, dokler so ščuk prepolne vode. Le mlakuža, naš domači kraj, je za žabe zlati raj! ‘Računan? <3000000ooooooooot ’• *• flUŽBAB ^OBODNIM SONCEM prva knjiga povest davnih dedov —llllllimilllHIlHTITTTnT----TTT-TTT" 33 Epafrodit se ni ozrl nanj, rahlo je odprl ^Tata. Zadehtelo je po rožah in po1 nardi. vesela lučka je plapolala v srebrnem čol-j1,11- Na blazinjaku je slonela Irena, bleda kakor bisus, desnico je imela ovito krog Iztokovega vratu in glavo je naslanjala na njegove prsi. Pri nogah je klečala Cirila in ihtela. Ko je trgovec ugledal Ireno, je ostrmel. Njegovo sicer računov vajeno' trgovsko °ko se je odprlo pod grškim nebom in je tz klasičnega ozračja vsrkalo' vase globoko' spoznanje lepote. Cul je govoriti o le-Pi dvorjanici Ireni, videl jo je mimogrede v hipodromu, tudi na dVoru, ko je privedel Iztoka pred Teodoro. Toda ni se zanimal, opazoval. Nocoj pa, ko' je ležala odeta z mehkim bisom v žaru rdečkastega plamenčka sredi rož kakor bela lilija, ki se hviga sredi vrta iznad cvetja, nocoj je ^Poznal, da' ni dleta, ki bi moglo' posneti ‘epoto teh potez, in ni marmora, ki bi mo- gel dati svoj beli sneg, da bi se vanj upodobilo to bitje. Nekaj hipov je stal neopažen za vrati. Irena je odprla oči in s suhimi ustnicami zaprosila vode. Iztok je segel po školjki, ki je bila s srebrom okovana. Cirila je privzdignila vrč in natočila studenčnice. Tedaj je Iztok opazil Epafrodita. Tudi Irena ga je, in preplašena motrila nepoznanega prišleca. »Mir z vami, prejasna dvorjanica! Hvala Kristu, da ste oteti pogibeli.« »Moj predobri gospod, Epafrodit! Ta mi je dal sužnjev, da smo te obvarovali. Ne boj se, Irena!« je Iztok pojasnil Ireni, kdo je nepoznani. »Hvala Kristu, hvala tebi, gospod! De-spojni povem o razbojnikih. Nagradi te, Epafrodit, in palatinske straže zasedejo obrežje.« Irena je izpila školjko vode in se dvignila pokrepčana na blazinjaku. Iztok in Epafrodit sta se spogledala in razumela. Sirota ni slutila, od koga je bil izvršen napad. »Prejasna dvorjanica, resnico ste govorili. V Bizancu niso vami pošteni ljudje in treba je boljših straž. Hvala Kristu, da ni trpelo vaše zdravje.« »Prestrašila sem se grozno. Ali odleglo mi je. Kako bi nazaj v palačo? Mudi se.« »Dovolite, da se domeniva z Iztokom.« Epafrodit in Iztok sa odšla iz sobe. »Nebeška je lepota tvoje Irene, Iztok! Umetniki z Akrokorinta bi strmeli^ nad njo.« Starec se je razvnel od navdušenja in Iztoku je od veselja žarelo lice, ko je slišal slavo svoje predrage iz Epafrodi-tovih ust. »Kakor drobna lastovička je, gospod, kakor grlica v temnem gaju.« »Angel med demoni —! Ne sluti, kaj se je zgodilo nocoj. Proč mora iz gnezda gadov, kateremu caruje kača despojna!« »Proč mora! In jaz pojdem z njo, da jo čuvam.« »O tem odloči Epafrodit. Doslej me nisi slušal, sedaj me moraš.« »Govori, gospod! Še desetkrat bi ti rad otel življenje in stotero Hunov bi poklal za tvojo ljubezen.« »Ali si prepričan, da je napad izvršil Azbad, ki ga je najela Teodora?« Iztok je pomolčal. »Ni bilo Azbada med napadalci! Morda se motiš, gospod!« »Ne motim se. Smrti si zapisan ti in ona, to je jasno. Verjemi Epafroditu! Sedaj je moja naloga, da vaju otmem in tako poravnam do pičice svoj dolg, ki ga imam pri tebi.« »Verjamem, gospod, ti si vseveden. Sve-tovit te razžarja z nebeškim soncem. Daj mi dva konja in ubeživa še nocoj!« Epafrodit mu je del roko na rame in se mu nasmehnil. »Iztoče, ne misli, da je Irena vojak. Kako boš bežal s to cvetko, ki ti onkraj dol- gega ozidja obnemore in omahne iz sedla?« »V naročju jo ponesem, zazibala se bo v sen, kakor na materinih kolenih. In tvoji konji so izvrstni. Utečeva!« »Niso slabi. Toda arabci iz carjevih hlevov jih dohite. Treba bo drugih konj in druge priložnosti. Za sedaj sem ukrenil dnigače!« »Govori, gospod!« Iztoku so se zasvetile oči od kopmenja in strahu. Svest si svoje moči, svest svoje trdne in spretne roke, bi bil najrajši zasedel konja, stisnil Ireno k sebi, potegnil meč in se prebil z njo skozi cele čete napadalcev. Toda poslušal je svet starega Grka. »Ker poznam Bizanc in dvor bolje od tebe, zato se mi pokori in ukroti sebe!« »Hočem, gospod! Samo reši mi Ireno!« »Rešim jo in rešim tebe in otmem sebe.« »Sebe, praviš?« »Tudi sebe. Zakaj despojna je prebrisana in dobro ve, da nimaš sužnjev ti, ampak Epafrodit. Torej sem zaigral tudi sam nocoj vso milost pri despojni, in ker pri njej, tudi pri Upravdi. Nobeno zlato me več ne otme. Zato se otmem sam. Željan sem počitka.« »Ne, gospod! Slovene in Gote nahujskam in branili te bodo z mečem in kopji. Ne veš, da me ljubijo in da gredo v smrt zame I« »Prihrani meče in kopja zase in za Ire- NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE 16. avgust 1957 Cz>imni ali javi ječmen? Zemlja za setev ozimnega ječmena pripravimo podobna kakor za setev pšenice. Zemlja mora biti dovolj zrahljana!. Kar tiče časa setve, velja pravilo, dla se mora ozimni ječmen pred zimo še krepko obra-sti. Zato ga v neugodnih legah sejejo že koncem avgusta in začetkom septembra. Običajna pa je najbolj pripravna setev sredi septembra. Oktobrska setev je pri ozimnem ječmenu že tvegana. Po setvi ga dobra zabranamO; valjamo ga le na lahki zemlji, nikakor pa ne na težki ilovici. Pa tudi na lahki zemlji naj sledi valjarju mrežna brana. Spomladi pritisnemo ječmen z valjar- V avgustu gnojimo železi e Zeleno gnojenje je najcenejše gnojenje oz. delo za povečanje humusa v zemlji. Ko smo sedaj po žetvi stmišča preorali, osejmo vse, kar ne bi osejali s krmno mešanico za vigred, z ozimno oljna repica ali ozimna ogrščico. Do pozne jeseni se bosta močno obrasli in ju bomo tedaj ali pa spomladi lahko podorali najmanj 20 do 30 cm visoki. Ta količina podora-nega zelenja pa nadomesti — kar tiče humusa — najmanj 200 q hlevskega gnoja. To je prva prednost zelenega gnojenja. Druga prednost pa je lastnost teh dveh ZA GOSPODINJO IN DOM Mnogostranska uporaba kuhinjske soli jem le tedaj, če ga je dvignila zmrzal, drugače ga pustimo v miru. Tudi branamo ga Vigredi le, če je zemlja močna zapra-na. Na vsak način pa mu vigredi postre-žimo z nitramoncalom. Taka postrežen ozimni ječmen bo ušel plevelu in ba tega v njem znatno manj kot v jarem ječmenu; žetev in pridelek pa bosta mnogo boljša'. Ko tako presojama pomen in zahteve ozimnega ječmena, vidimo, da spada ozimni ječmen ravno tako med naše žito kot j ari. Njegove gospodarske prednosti — o katerih smo uvodoma govorili — kažejo, da se njegove setve lahko lotimo z isto korajžo, kakor povečane setve ozimne pšenice. Kakor ozimne pšenice, tako spravimo tudi ječmen lahko v denar, bodisi kot zrnje bodisi kot pitančevo meso. rastlin, da zemljo dobro prezračita in napravita najbolj godno za vsako rastlino. Karkoli bi spomladi za njima sejali, bo dalo večji pridelek, kakor ga normalno daje. K tema dvema prednostima pa pride še tretja. Pokrov teh dveh rastlin onemogoči razvoj plevelu in čisti njive, ki sO se z žitom zapleVeljile. Na hektar posejemo za zeleno gnojenje 10 do 15 kg oljne repice ali ogrščice in nas seme po hektarju — tudi če ga kupimo — stane največ 90 šil. Za to vprašanje imamo več vzrokov. Poglavitni med njimi je brez dvoma boljša razdelitev dela, ki jo nasproti jaremu dosežemo z ozimnim ječmenom. Ozimni ječmen namreč sejemo in žanjemo pred vsemi drugimi žiti, teden do štirinajst dni pred ozimno ržjo. Ker čedalje bolj nagibamo k zgodnji košnji sena, pade žetev ozimnega ječmena pri poljskem delu ravna v praznino koncem junija in začetkom julija, kar po drugi strani spet omogoča zelo zgodnjo setev strniščne krmne mešanice. Zgodnja setev strniščne krmne mešanice pa je druga prednost, ki jo nudi ozimni ječmen pred drugimi žiti. Letos smo znova lahko spoznali, kako prav je, da imamo zgodaj zrelo žito, če pridelek sena in prvega odkosa detelje in dateljnih mešanic ni bil dovolj obilen. V takih primerih nam hektar zgodaj sejane in spravljene strniščne krmne mešanice pri krmljenju lahko nadomesti pridelek sena enega hektarja travnikov. Poleg teh dveh prednosti, ki jih v našem kmetovanju nudi ozimni ječmen, so tudi še drugi vzroki, ki govorijo za njegovo setev. Tako ozimni ječmen zmanjša odvisnost od dokupa krmnega žita, njegova žetev in spravilo sta lažja kakor pri rži, donos zanesljivejši kakor pri jarem ječmenu, setveni čas, ki je spomladi vedno omejen, se z ozimnim ječmenom lahko razdeli enako na jesen in pomlad. Nasproti prednostim, ki jih našemu SBdaj sejemo liho~cgrščico Na splošno mora priti seme lihoogrščice V zemljo v naših krajih okoli 15. avgusta, v hladnih hribovitih legah pa je prav, če jO sejemo že okoli 10. avgusta. O lihoogrščici po vseh dosedanjih izkušnjah lahko trdimo, de je v živinoreji dosti boljša od repe, ki jo nekateri še tako radi sejejo. Pred njo ima dVe Veliki prednosti: pridelka nam ni treba pipa ti Iz zemlje in krmimo jo lahko zeleno tudi Se decembra. Marsikdo je že spoznal, da 3 do 5° mraza koncem novembra in začetkom decembra ni povzročilo na liho>-ogrščici nobenih škodljivih posledic. Nasprotno jo lahko tudi v tem času krmimo, čim se je čez dan od jutranjega mraza oz. slane odtalila. Lihoogrščica daje visok in na beljakovinah bogat pridelek. Višina pridelka pa je odvisna od gnojenja. Dajmo lihoogrščici po hektarju vsaj 300 kg superfosfata, 150 kg kalijeve soli in 150 kg nitramon-cala, potem bomo imeli dovolj mleka v času med prenehanjem paše in med možnostjo krmljenja silaže. Lihoogrščica je odlična predhodnica za vse okopavine, predvsem za krompir. kmetovanju nudi ozimni ječmen, stoji kot riziko pravzaprav le nevarnost izzimije-nja, ki pa ob pravočasni setvi in dobri oskrbi ni večji od rizika pri ostalem ozimnem žitu. Iz vseh teh razlogov bi bilo prav in dobro, da bi se bolj kot doslej oprijeli setve ozimnega ječmena. To še tolika bolj, kol v veliki meri zmanjšujemo^ površino in setev ozimne rži in s tem množimo dela ob setvi jarih žit, za katere imamo — kakor smo že rekli — spomladi omejen čas. Ozimni ječmen poznamo pri nas s klasjem po štiri in po šest vrst. Za sušo' in moča je le mala občutljiv, rji, plevelu in drugim škodljivcem zaradi zelo zgodnje zrelosti po navadi uide. Kar tiče podnebja, prenese ozimni ječmen mraz in vto-činoi. Le zima brez snega ga lahkoi odnese. Pridelujemo' ga lahko povsod, kjer z uspehom pridelujemol ozimnoi pšenico'. Ozimni ječmen ima namreč krajšo dobol rasti in potrebuje manj letne toplote kot pšenica. Po izbirčnosti glede zemlje se ozimni ječmen ne razlikuje od jarega. Tudi on ljubi blago, globoko ilnato, ilnatoi-peščeno in peščeno-ilnato zemljo; ki ima zadostno zalogoi apna. Na kisli zemlji tudi ozimni ječmen odpove. Od vseh žit pa ječmen najbolj prenese tudi težko ilovico; Ječmen, ki je raste! na težki ilovici, sicer ni poraben kot pipovarski ječmen, je pa zaradi visokega Odstotka beljakovin, ki jih na tej zemlji doseže, odličen za krmo. V kolobarju ali vrstenju rastlin na njivi jel kakor jari tudi ozimni ječmen zahteven. Njegove zahteve' soi večje; če ga pridelujemo z namenom prodaje pivovarnam, zmanjšajo pa se; če ga pridelujemo za krmo; Dobre predhodnice ozimnega ječmena so zgodnji krompir, ogrščica, oljna repica in krmne mešanice. Za rastlinami, kakor pesa in druge okopavine, ozimnega ječmena ne moremo' sejati, ker bi prišli s setvijo1 prepozno; Ječmen namreč zahteva, da leži njiva vsaj 5 do 6 tednov pred njegovo setvijo prazna. Kdor bi ga torej sejal v deteljišče, mora njivo pravočasne preorati. V pogledu na gnojenje je ozimni ječmen zahtevnejši od rži; predvsem rabi obiloi hranil jeseni in spomladi v maju in juniju. Zato mu gnojimo s Thomasovo moko in kalijevo soljo; pa tudi z dušikom mu je treba gnojiti predvsem koncem aprila in maja. Thomasovo moko' uporabljamo zaradi apna, ki ga ječmen zahteva ravno take množine kakor kalijeve soli. Z dušikom gnojimo la previdno; Brez skrbi pa z dušikom gnojimo ozimnemu ječmenu na slabi zemlji, kjer je tudi prav, da dobi hlevski gnoj. Če njegova predhodnica ni dobila hlevskega gnoja; mu pognojimo tudi z njim. Marsikdo misli, da imamo kuhinjsko sol le zato; da z njo solimoi jedi, v resnici pa je njena uporaba lahko mnogostranska. Če hočeš, da se pecivo ne bo prismodilo, potresi dno pekača z drobno; stolčeno soljo. Znano' je, da razbeljena mast rada brizga iz ponve; Tol preprečiš, čei ji prej dodaš malo soli. Sol lahko uporabimo tudi za čiščenje posode. AkO drgnemo ponve in drugo kuhinjsko' posodo s soljo; postane posoda lepa čista. Šipe in zrcala boš lažje očistila in jim dala krasen lesk, če dodaš vodi, s katero čistiš, malo soli. Perilo pozimi ne bo zmrznilo, če si ga izplaknila v vodi, ki si ji dodala nekaj soli. Slaba žerjavica močno zaplamti, če vržeš nanjo peščico soli. Sol lahko uporabimo tudi za čiščenje madežev iz oblek. Zadostuje, da navadnemu špiritu dodamo nekaj soli, pa dobimo dobro sredstvo za čiščenje madežev. Madeže od vina in črnila bomo laže izprali, če jih potresemo s soljo, dokler so še sveži. S soljo si lahko pomagamo, če hočemo ugotoviti svežost jajc. To> storimo na ta način, da raztopimo v litru vode 12 dkg soli, nato' pa položimo jajce v to raztopino; Če gre na dno, ga je kura znesla diavi; če se potopi, pa ne gre na dno; je en do' dva dni staro; če pa ostane na vrhu in moli iz raztopine, je staro več kot tri dni. Če te je pičila čebela ali osa, potresi na pičeno mesto nekaj mokre soli. To bo preprečilo oteklino in ublažilo bolečino. Pohištvo, vrata, okna itd., ki so sveže pobarvana z oljnato barvo; razširjajo neprijeten duh. Če postavimo' v tisti prostor kos deske, ki je pokrita z drobno soljo, potegne sol čez 24 ur neprijetni duh vase. Taka sol postane neuporabna za kuho. Sneg iz beljaka stolčeš prej, če mu dodaš nekaj soli. Preproge ohranijo lepe, žive barve, če jih potresemo s fino stolčena soljo; jih drgnemo s krtačo in nato še z vlažno platnenoi cunjo; no. Epafrodit ni zaman rojen na Grškem. Otme se sam. Sedaj poslušaj!« »Poslušam, gospod!« »Irena ostane skrita v moji vili. Zakaj, ji ne smeš razodeti, da se ne prestraši in nam ne oboli. Cirila naj se vrne takoj v palačo, naj čuva njeno sobo ter raztrosi na dvoru vest, da je Irena obolela. Carica si ne bo upala takoj ugonobiti tebe in nje, ker se javnosti vendarle boji. Počaka in poišče prave prilike. Zato se ti vrneš danes v vojašnico, bodi miren, toda obvesti svoje Slovene in Gote, naj bodo pripravljeni za beg, kadar dobijo sporočilo od tebe ali od mene. Zbero se zvečer, ko gredo lahko svobodno v mesto, pri mojih konjskih hlevih. Drugo uredim že sam.« »še nocoj, gospod!« »Nocoj ni mogoče, ker mi manjka konj. V enem tednu. Dotlej si varen ti in ona. Sedaj na delo! Numida naj takoj odpelje Cirilo, ti pridi z Ireno k meni. V peristilu počakam.« Epafrodit je odšel po vTtu v vilo, Iztok se je vrnil v sobo. »Skrb je v tvojih očeh, Iztoče!« ga je ogovorila Irena, ki ga je silno razburjena težko čakala. »Pesjan bi bil, lastovička moja, ko bi ne skrbel z vsako mislijo samo zate. Toda ne boj se. Ne razkljujejo te krokarji, dokler čuvajo sokoli nad teboj!« »Iztok, tvoj govor je skrivnosten. Ko si stal zunaj in govoril z dobrim možem, se je naselil strah v mojo dušo. Strah in grozne slutnje.« »Saj nisi imela strahu in nisi poznala slutenj doslej. Zakaj so se vzbudile?« »Cirila je zvedela, da je prvi evnuh de-spojne, Spiridion, prestregel moje pismo, češ da ga nese sam. In Spiridion je zaupni vohun carice. Če je ona brala pismo in povedala Azbadu — o' Kristus, otmi nas!« Iztok je sedel k njej, jo prijel rahlo za sklenjene roke in gledal v jasnino njenih oči, ki so se kalile z rahlo tančico solza. »Irena, glej, moja si, in vsaka kaplja moje krvi je tvoja. Prav slutiš, razdražiti naju hočejo, uničiti morda mene, morda tebe — oba. Toda dobri Epafrodit čuje nad nama in Devana blagoslavlja —« »Kristus, Iztok, Devane ni —« »In Kristus blagoslavlja najino ljubezen. Zato ne smeš več nazaj v žrelo volku. Tvoje oči bi umrle, tvojo svobodo bi deli V verige, kakor hočejo mojo domovino. In glej, jaz te otmem in ti dam, svobodo, tebi najprej in potem svoji domovini. Strašno maščujemo prelito kri Slovenov in potem boš bivala z menoj pod jasnim in poštenim soncem naše svobode. Tam ni lesti, ni zlobe, češčena boš od vseh hčera slavnih starešin, ljubljena od vseh žena in pastirji se bodo sklanjali k tvojim nogam, kadar jim boš delila kruha, in vsak častitljiv starosta bo vesel, kadar bo poslušal tvojo modro besedo. Irena, ne boj se, upaj in se veseli.« i Irena ga je poslušala, oči so ji čedalje bolj tonile v solzah, dokler se ni nagnila njena glava na Iztokova ramo in so' njene ustnice šepetaje prosile: »Varaj me; opiraj me v viharju, sicer propadem.« Iztok ji je odpoljubil solze, ki so pritekle po belem licu, jo objel ter kipeče ponavljal: »Moja Irena, moja boginja, moje vse...« Toda ni ga prevzela sladkost trenutka. Rahlo jo je izpustil in se dvignil. »Polnoč je že davno minula. Pojdimo; da ne ugasnejo zvezde. Cirila, ti se vrneš v palačo...« Tedaj je zvesta sužnja na glas zapla-kala. Kakor kip iz marmora je slonela doslej ob nogah svoje gospodarice. Ko pa je čula, da mora Ireno zapustiti, se je zgrozila, plač je privrel iz njenih prsi in tesno se je oklenila Ireninih kolen ter ponavljala: »Ne loči naju, gospod! Ne trgaj me od nje! Umrem od bolesti!« »Cirila, vrneš se k svoji gospodarici. Ali sedaj moraš, moraš, če jo ljubiš. Čuvaj njeno sobo, govori, da je Irena bolna, dokler ne dobiš poziva: Pridi! Tedaj se vrneš in vsi se napotimo srečnim dnem v krilo.« Še enkrat je Cirila zaihtela, poljubila roke Ireni, ki je slonela kakor brez moči, brez misli. Natoi je dvignila Irena roko ter jo položila sužnji na glavo; »Pojdi, Cirila, Kristus Pantokrator te čuva! Zaupaj!« Čez nekaj minut je zdrsela lepa šajka po- morski gladini. S krepkimi udarci jd je gnal Numida proti carskim Vrtovom- Cirila se je vračala. DVAINDVAJSETO POGLAVJE Sonce se je dvigalo izza Črnega morja; prvi žarki so se zablesteli po vrhovih pi* nij in platan in po' gričih krog Bizanca. Na kampu pred vojašnicami so bile zbrane in uvrščene ponosne čete jezdecev, hoplitov, lokostrelcev in pračarjev. Čakali so vrhovnega poveljnika Azbada. Iztoku je plalo srce v prsih. Vso noč ni bil zatisnil očesa. Do jutra je prebedel v Epafroditovi vili ob Ireni, nato' takoj v sedlo in iz mesta. Tu je čakal, da se po* javi na divjem žrebcu divji Azbad, ki je Položila svojo' zgrbančeno roko na nje-9ovo’ truplo in prisegla vendetto — krv-bo osveto! Nikomur ni dovolila, da bi čul z njo pri mrtvecu. Ostala je sama s psico, ki je žalostno tulila. Žival jp neprestano' zavijala, z glavo, obrnjeno' proti svojemu gospodarju, rep Pn je stiskala med noge. Žival se ni gabila,, mati pa se je sedaj vrgla na truplo b jokala tiho1 in bridko. Nata je zopet gledala, sina. Mladi mož je ležal na hrbtu, oblečen v suknjič iz grobega domačega platna. Suknjič je bil na prsih preluknjan in raztrgan, bežal je mirno, kot bi spal. Toda — vsepovsod je bila kri! Na srajci, ki so jo razbrali za prvo! pomoč, na telovniku, na Mačah, na obrazu in na rokah. Kepice Urjene krvi so' se mu lepile po bradi in Po laseh. Stara mati je začela govoriti in ob zvoku njenega glasu je psica utihnila. Sinko' moj, ubogi moj otrok! Mašče-^an boš! Spi, spi, — — maščevan boš! Ab slišiš? Maščevan! Mati ti to obljublja ln sam veš, da je vedno držala besedo! Počasi se je sklonila in pritisnila, svoje birzle ustnice na še bolj mrzle ustnice birtvega sina. Tedaj je Bistra začela ječati. Zavijala ie- tožila in njeno' tuljenje se je zlilo' v strašno, neskončno, srce trgajočo tožbo. . Ziena in žival sta ostali pri mrliču do Jutra. Drugi dan so pokopali Antania Saveri-bija in brž pozabili nanj... — o — Antanta' ni imel ne bratov ne bližnjih ^brodnikov. Nikogar ni bilo, ki bi lahko lzvršil krvno osveto. Samo stara mati je jjGprestano' mislila nanjo. Od jutra do- ve-cera je zrla preko morske ožine na drugo stran, kjer se je nekaj belita' v daljavi. . a je to majhna vasica na sardski stra-®*r imenovana Longosardo. Tja so' se zankali korziški banditi, kadar so jim bili iriči za petami. Vsi so se skrivali v tej Vasici, ki je ležala ravno' nasproti obalam bjihove domovine. Tam so' čakali na ugod-bo priložnost, da bi se lahko spet vrnili v rodne gore. Mati je vedela, da se je v to vas zate-et Nikolaj Ravolatti. Dan za dnem je posedala pri oknu, strmela tja preko in ko-a a načrte. Samo, kako naj to' stori, sama, stara in bolna? Toda obljubila je, Prisegla je ob mrtvem truplu svojega sina. Ni mogla pozabiti, ni smele čokati! Kaj naj stori? Ponoči ni mogla spati, nikjer ni več našla miru! Zagrizeno je vrtala in premišljevala. Psica ob njenih nogah je dremala, včasih je dvignila glavo in zatulila v daljavo. Ker ni bilo več njenega gospodarja, je često tulila na tak način, kot bi ga klicala in njena pasja duša je zvesto čuvala spomin nanj, spomin, ki ga nič ne more izbrisati! Neke noči pa, ko je Bistra zopet začela zavijati, se je materi posvetilo! Skovala je načrt, grozen in okruten ter premišljevala do jutra. Ko> se je začelo svitati, je vstala in se odpravila v cerkev. Tam se je vrgla na tla predi bogom, molila; in prosila, naj ji pomaga, naj jo podpira, naj da temu staremu telesu moči, da boi lahko maščevala, sina! Nato se je vrnila. Na dvorišču je imela star, preluknjan sod, ki je stal pod; kapom, da se je Vanj stekala Voda. Obrnila ga je, izpraznila in ga obtežila s kamni ter koli. Nato je priklenila Bistro k sodovi odprtini in šla v hišo'. Sedaj je brez miru hodila po sobi gor in dol ter neprestano' zrla proti sardski obali. Tam, tam čez je prebival on, morilec njenega sina. Psica je tulila ves dan in vso noč. Vdova ji je zjutraj prinesla latvtao vode in nič drugega, ne juhe ne kruha! Tako je minil še en dan. Bistra je ležala vsa izčrpana. Drugi dan so se ji svetile oči, dlaka se ji je ježila, le vlekla je obupano za; verigo. Starka ji še vedno ni prinesla hrane. Žival je podivjala in hripavo lajala. Tako je minila še ena noč. Ob zori tretjega dne je odšla Saverini-jeva mati k sosedom in jih prosila za. dva otepa slame. Doma je privlekla iz skrinje stare cunje, ki jih je nosil še njen mož, in jih nabasala s slamo. Tako je nastala slamnata lutka, ki jo. je starka obesila na kol pred Bistrinim sodom. Nato je lutki naredila še glavo iz starih cunj. Psica je začudeno' ogledovala slamnatega moža in pri tem pozabila na lakoto. Starka pa je šla in kupila pri mesarju dolgo', črno. jetrno, klobaso. Ko' se. je vrnila; je zakurila na dvorišču blizu soda in cvrla nad ognjem klobaso. Bistra je pobesnela od poželenja, sline so' se ji cedile iz gobca in oči so ji nepremično strmele v raženj, kjer se jel pekla klobasa. Duh po pečenem mesu je živali do blaznosti dražil nosnice in krčil želodec. Mati pa je nato naredila iz klobase slamnatemu možu kravato in mu jo tesno pritrdila okoli vratu. Ko' je bila gotova, je odvezala psico. Z divjim skokom je žival planila; slamnatemu možu za vrat, se mu naslonila na rame in začela trgati. Odtrgala je kos, padla na tla, se znova pognala, zasadila zobe v vrvi, odtrgala; nekaj kosov, spet padla in krvoločno odskočila. Z nekaj ugrizi je odtrgala lutki glavo in razcefrala vrat. Starka je stala nemo in nepremično ter z bliskajočimi se očmi spremljala vsako kretnjo pobesnele živali. Ko je bilo vse končano', je spet privezala psico', jo pustila dva dni stradati, nato pa spet začela z nenavadno' vajo. Tri mesece je navajala žival na ta vrste borbe, na te vrste čudne pojedine. Sedaj ni bilo treba psice več odvezati, sedaj ji je dala samo znamenje, z roko-. Navadila jo je celo, da je skočila lutki za vrat in ji ga raztrgala, tudi če ta ni imela hrane skrite v grlu. Za plačilo pa je psica po opravljenem delu dobila veliko klobaso. Kakor hitro je psica zagledala lutko, je vztrepetala in obrnila glavo k svoji gospodarici. Ta pa je zakričala s piskajočim glasom: — Daj ga! — in dvignila kazalec. Ko se ji je zdelo, da je njena ura prišla, je odšla Saverinijeva mati neko nedeljo k spovedi in obhajilu. To je storila s pravo zamaknjenostjo. Doma se je nato preoblekla v moška oblačila. Kot star, ubog berač je šla k nekemu sardskemu ribiču, ki je prepeljal njo in psico na drugo stran preliva. Starka je imela s seboj v vreči velik kos klobase. Bistra je stradala že dva dni. Od časa do časa ji je starka dala po-duhati klobaso, in jo. s tem še bolj razdražila. Izkrcali sta se v Lomgosardu. Korzičan-ka se je šepaje odpravila v vas. Pri nekem peku je vprašala p«. Nikolaju Ravo-lattiju. Izvedela je, kje stanuje in d!a je spet mizar, kar je bil že poprej. Prišla je do njegovega domovanja. Ravolatti je delal na drugem koncu delavnice. Starka! je vstopila in ga poklicala: — Hej, Nikolaj! Obrnil se je, ona pa je spustila nadenj psa in zavpila: — Daj ga, daj ga! Požri! Požri! Pobesnela sestradana žival mu je skočila za vrat, Ravolatti je zagrabil psa in ga stisnil. Oba sta se zavalila po' tleh. Čez nekaj sekund se je Nikolaj zvil in udaril z nogami po podu. Obležal je nepremično, psica pa mu je trgala in cefrala vrat na kose.------ Dva soseda, ki sta sedela ta čas pred svojo hišo, sta se pozneje natanko, spominjala, da sta videla priti iz delavnice starega berača z velikim črnim psom, ki je jedel nekaj rjavega iz rok svojega gospodarja. Starka pa se je še isti večer vrnila domov. In to noč je prvič po! dolgem času mimo zaspala. P < R < A < Z < N >< O < V < E < R < J < E »Za božjo voljo', ne trem!« vzklikne Dorrit in brž ugasne vžigalico, s katero, si je Otto pravkar kot tretji hotel prižgati cigareto'. Otto se smeje. »Kdo. bo vendar tako praznoveren, otrok — takšen nesmisel!« Čudno — jaz se še spominjam, da je bil Otto še pred kratkim kakor staral baba. Pravi, da je na bojnem polju doživel »marsikaj nenavadnega«. Večkrat sva ga Dorrit in jaz zasmehovala;. Sedaj pa .. ? OttO se nasmehne1, ko ga spomnim na to: »Da, priznati moram, bil sem nekoliko praznoveren. Ampak zdaj sem temeljito ozdravljen. Pa ti bom tudi dokazal, zakaj. Dorrit, prinesi mi tisto stvarco sem.« Dorrit prinese s svojimi ozkimi, ljubkimi rokami majhno figuricoi in jo oprezno postavi pred nas na kadilno mizico. Majhna podoba malika iz ebenovine. Kitajsko, delo ali iz Pforzheima — kdo to ve pri teh stvareh? »Naš hišni bo'g!« reče Dorrit s toplim, skoraj spoštljivim glasom. »Neumnica!« se smeje Otta, »Vsekakor me je hišni bog stal tisoč lir in neprespano noč. Zato' pa me je temeljito ozdravil praznoverja. Če bi Dorrit, čemur se čudim, ne visela na tej stvarci, bi jo bil že davno odvrgel. Toda v vsaki ženski tiči precejšnja porcija praznoverja, čeprav to doslej pri Dorrit še ni bilo' opaziti!« Dorrit se zlekne na fotelj in se malce v zadregi nasmehne. »Povej mu vendar zgodbo!« reče in nežno! poboža figurico1. Otto si končno prižge cigareto, ki jo* je še Vedno držal v rokah. »Kakor Veš, sem bil minuli mesec na postavnem potovanju v Italiji in sem se pri povratku v Benetkah nameraval sestati z nekim poslovnim prijateljem. Zvečer sem po prihodu dobil brzojavko1, da je zbolel in ne more priti. Kaj pa naj zdaj počnem Ves dan v Benetkah? Zdajci se spomnim, da se namesto drugi dan popoldne že zjutraj lahko odpeljem v Milan. Sicer se bom moral odpovedati spalnemu vozu, bom pa zato še isto noč v Milanu in bom Dorrit videl nekaj ur prej. Čudovita misel! Naslednje jutro sem poslal svojo prtljago na postajo in šel skozi Mercerio na Rialto, da bi se od tam peljal na postajo. A vrag vedi, kaj me je napadlo, da sem v neki od mnogih starinarnic hotel kupiti še kakšnoi malenkost za Dorrit. Stopim torej v trgovino, kjer me prodajalec obsuje s kopo besedi, hoteč mi obesiti mozaična dela, ročna dela, steklene živalce, sploh tiste ostudne »Saluti di Venezia«. Pustim ga govoriti, se sam nekoliko, ozrem okrog in na zaprašeni polici odkrijem tole figurico. Ko hočem seči po nji, me prodajalec vznemirjeno zavrne: »No, no - - ni m-prodaj!« Na, figurici ni nič posebnega, čeprav se zdi, da je izjemoma pristno delo. Zakaj mi je možicelj noče prodati? Po dOlgetn pogajanju se je slednjič vsaj odločil, da mi bo povedal zgodbo tega majhnega malika. Njegov oče jo' je dobil od nekega mornarja, ki je dejal, da jo je ukradel iz kitajskega templja. Amulet je, ki Varuje pred vsako' nevarnostjo'; že večkrat je dokazal svojo čudodelno moč. Pri neki pomorski katastrofi je bil ta mornar edini, ki se. je rešil, oče prodajalec, ki je figurico kupil, je pri nekem strašnem požaru čudežno ostal pri življenju. Kratko malo — ta kitajski malik je čarobni amulet in zato ni naprodaj. Prisiljeno' sem se nasmehnil čeprav sem bil čudno vznemirjen in sem čutil, da moram dobiti to stvar. Prodajalcu skušam dopovedati, kako' smešno' je njegovo praznoverje, ponudim mu sto, potem dve sto lir in končno se mi posreči, da po celo-umem pogajanju kupim figurico za tisoč lir. Planem iz trgovine, da bi se prodajalec ne premislil, hitim na postajo in tam zvem, da je moj vlak že pred desetimi minutami odpeljal. Sprva sem se jezil, potem mi pride na; misel, da me je malik zadržal, da nisem odpotoval. Čudno — tako sem se boril zanj, da sem čisto, pozabil, da sem pravzaprav hotel Dorrit še nocoj presenetiti. To vendar ni moglo biti naključje! Misel, da sem ušel veliki nevarnosti, je bila zmeraj močnejša — prav razločno vidim pred seboj: Vlak, s katerim sem se hotel peljati, bo iztiril... strašna nesreča... Če mi Verjameš ali ne, vse sem tako natančno videl pred seboj, da bi bil najraje alarmiral beneško železni- ško upravo ter jo prosil, naj vlak ustavi. Pa mi je bilo jasno, da bi me imeli za norca. Nič drugega nisem mogel storiti, kakor ostati na postaji in čakati na poročilo o nesreči. Vse popoldne, ves večer sem, mrzlično sedel v Benetkah na postaji. Figurico sem krčevito! držav v roki. Vsak signal me je prestrašil; kadar je prišel kak železniški uradnik iz pisarne, sem hotel planiti nanj. Končno, ob jutranjem svitu, ko je nesrečni vlak že davno moral priti v Milan, nisem več vzdržal, zdirjal sem v urad postajnega načelnika: Vlak — milanski vlak, ki je včeraj zjutraj odpeljal od tu, ali je — ali je — ali je prišel v Milan?! Uradnik me je začudeno pogledal, ni si mogel razložiti mojega razburjenja. .Seveda,' je dejal. ,Vse je v redu!1« Otto izčrpan preneha in nekajkrat hlastno potegne iz svoje cigarete, Gotovo je med svojim pripovedovanjem ponovna preživel vse razburljive ure tiste noči. »In pomisli,« nadaljuje, »res je bilo tako! Vlak je točno po voznem redil, brez najmanjšega pripetljaja, celo' brez zamude prispel v Milan, jaz pa sem zaradi te bedaste stvarce tu zamudil tudi večerni vlak, zakaj še na misel mi ni prišlo, da bi se odpeljal...! Toda ta noč me je temeljito ozdravila mojega praznoverja, a to je — čeprav s tisoč lirami preplačano. — vendar tudi nekaj vredno! Na to' ga bomo. kozarček!« je veselo rekel in odšel iz sobe, da bi prinesel čaše. Dorrit je figurico še vednoi držala v rokah ter j oi nežnoi in previdno' božala. »Čudno1, Dorrit! Saj ti vendar nikoli nisi bila praznoverna, pa se le zdi, ko da vidiš na tej stvarci, ki se je tako blamirala, kakor da bi verjela v njeno čudežno moč... In praznoverna si tudi postala ... !« »Moj mali hišni bog!« je nežno' rekla in gladila grdega malika, »Kaj pa ti razumeš, kakšen čudež je bil, da je moral Otto tisti večer razburjen sedeti na peronu v Benetkah in me ni mogel presei-netiti... ?« Stran 8 Celovec, petek, 16. avgust 1957 Štev. 33 (798) Visoki obiski na Koroškem velesejmu Letošnji Koroški velesejem obeta nov rekord tudi v številu obiskovalcev, kar se je pokazalo že prvi dan, v četrtek preteklega tedna, ko so> zabeležili blizu '28.000 obiskovalcev. To število se je zlasti v soboto in nedeljo, še bistveno zvišalo ter so že V prvem tednu našteli daleč nad 200.000 obiskovalcev celovške razstave. Tudi prominentnih osebnosti je vodstvo velesejma pozdravilo' že celo vrsto. Za ministroma Grafom in Bockom, ki sta se poleg zveznega kanclerja udeležila otvoritve, je naslednjega dne obiskal razstavo finančni minister Kamitz, kateri je imel istega dne predavanje na; zborovanju v celovški trgovinski zbornici. Že prvi dan razstave je obiskal velesejem gospodarski svetovalec češkega poslaništva na Dunaju ataše Krajci. V soboto ie bilo' na razstavišču posebno slovesno, ko' je prispel zvezni preži dent dr. Scharf, ki je tre- nutno' v betjaških Toplicah. Naslednjega dne si je razstavo' ogledal dunajski župan Jonas, v ponedeljek pa je obiskal velesejem jugoslovanski industrijski minister Luka Leskošek. Istega dne je bil tudi ofi-cielni sprejem sovjetske delegacije pod vodstvom ing. (Vasilija Galasijeva, namestnika ministra za lesno gospodarstvo. Poleg imenovanega je prispelo iz Sovjetske zveze še osem nadaljnjih gospodarskih strokovnjakov, ki so si v torek posebno intenzivna ogledali lesno razstavo Koroškega velesejma. Prav tako' v torek je prispel na razstavišče državni tajnik v trgovinskem ministrstvu Weikhart in v sredo »stari gost« te prireditve' zunanji minister Figi. . , Vsi visoki predstavniki iz Avstrije in iz inozemstva so se zelo pohvalno izjavili o letošnjem Koroškem velesejmu ter mu želeli mnogo uspehov tudi v bodoče. Zahod spreminja svoje poglede na LR Kitajsko Vse kaže, da bo' svoječasna prepoved trgovanja z LR Kitajsko;, za katero; so se zahodne države odločile na zahtevo Amerike, polagoma zgubila svoj pomen. V številnih državah Zahoda, se namreč vedno bolj pogosto pojavljajo zahteve po) vzpo stavitvi odnosov s Kitajsko', katera ]e očitno tudi za Zahod že zgubila svoj »strašni« obraz. To pa bi bil nedvomno tudi prvi korak k sprejemu LR Kitajske v OZN, čemur se Amerika trenutno1 še vedno zoperstavlja. V Pekingu pričakujejo,, da bo še letos prišlo do izmenjave trgovinskih delegacij s številnimi zahodnimi državami. Predvidevajo, da bodo Kitajsko, obiskali trgovinski strokovnjaki iz Francije, Danske, Zahodne Nemčije, Velike Britanije in 'Japonske. Posebno odločen v tem pogledu je bivši predsednik francoske vlade Edgar Faure, ki je po nedavnem obisku v LR Kitajski v francoskem tisku ostro napadel »nerealnost sedanje zahodne politike«, kakor tudi napake, ki so bile v tem pogledu storjene »na zahtevo, Amerike«. Faure se jr zavzel za sprejem I.R Kitajske v OZN, ker po njegovem mnenju vlada na Forinozi ne more biti predstavnik kitajskega ljudstva. Sporazum o železniškem prometu Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so se v začetku tega tedne sestali na Bledu zastopniki železniških direkcij Avstrije, Jugoslavije, Belgije in Zahodne Nemčije, medtem ko sta Grčija in Turčija sporočili, da se že v naprej strinjata s, sklepi konference. Na tem sestanku, ki ga je vodil predstavnik jugoslovanske železniške uprave, sO razpravljali o možnostih za skrajšanje časa vožnje na vlakih, ki Vozijo iz Zahodne Evrope proti Bolgariji, Grčiji in Turčiji ter na Bližnji vzhod. Sporazumeli so; se, da bodo; v bodoče bistveno pospešili vožnjol predvsem pri Jugoslavija-ekspresu in Balkan-ekspresu Avstrija je ob tej priložnosti pristala tudi na to, da bo v bodoče vozil Jugosla-vijarexpres, Vse leto in ne le v sezoni, kakor je bilo, tol doslej. Kmetijski stroji na dunajskem jesenskem velesejmu Na vsaki dunajski velesejmski prireditvi prikazujejo nove zanimivosti na sektorju kmetijskih strojev. Tako bo, tudi na letošnjem jesenskem velesejmu, ki bo od 8. do 15. septembra 1957. Med drugimi stroji bo prikazana, na primer nova tipa 15-PS-traktorja z zračno hlajenim motorjem in najboljšimi voznimi lastnostmi. Traktor odlikuje posebna prožnost, med drugim tudi to, da ta stroj rastlinske kulture pri negi in obdelovanju zeloi ščiti. Rotomi rahljač tal je izum, ki predstavlja najmodernejši poljedelski stroj za obdelavo; zemljišč. S tem vsestranskim strojem, ki se) mote; uporabljati skoraj vse leto, je mogoče hkrati orati in! vlačiti, tako, da je, njiva v enem delovnem, procesu zorana in posejana. Za žetev koruze bo vzbujal posebno, pozornost popolnoma avtomatiziran stroj ameriškega izvora ter nov DieseloV traktor. Hidravlični plug je konstrukcija, ki prvič omogoča preoravanje polja v celotni širini traktorja in avtomatično izbiro širine brazde. Nov za Avstrijo je nemški enoosni vla- čilec, motorno orodje, ki je tudi vsestransko uporabno!. Stroj je srednjetežkega razreda ter pripraven za, kmetijstvo,, vrtnarstvo;, sadjarstvo,, vinogradništvo; ter gozdno) gospodarstvo. Mnogostranska uporabna možnost stroja, neznatna teža, močno gonilo, priročno ravnanje, naprava za menjavanje tira ter možnost za1 priklop različnih strojev so lastnosti, ki stroj uvrščajo; med univerzalne stroje, ki jih je mogoče prilagoditi vsem pogojem. Nemškega izvora je tudi vrteči trošilec gnojil, ki je posebno pripraven za poglav-no1 gnojenje. Dnevna zmogljivost znaša okoli 50 ha ob trosilni širini 12 metroV in vozni brzini 10 km na uro,. Nov popolni stroj za spravljanje pese doseže dnevno zmogljivost 2000 centov. Za negovanje sadnih, vinskih in vrtnih kultur nudi posebne prednosti gnojilna naprava, pri kateri patentirana konstrukcija izključuje vsako zamašenje brizgalne šobe. Pri črpalkah, univerzalnih in centrifugalnih, sol posebne novosti: namaka in gnoji se lahko hkrati v enem delovnem procesu z bencinsko motorno črpalko«, s katero je mogoče v vodi raztopljeno umetno gnojilo razpršiti. m Dunajski mednarodni velesejem 1957 od 8. do 15. septembra Moda — luksus — gospodinjstvo — dnevna uporaba • Tehnika — stroji priprave orodje • Kmetijska in gospodarska vzorčna razstava — razstava kmetijskih strojev s predvajanjem — prehrana in nasladila poizkušnja vin Avstrijska razstava konj za porabo in izvoz • Razstava krznarske mode v velesejmski palači — dnevno 3 predvajanja • Oficielna udeležba 17 evropskih in prekomorskih držav Kolektivna rnzHtuvii obrti IlnzHtavn ..Tehnika v vospodlnjstvu11 Camping 25-odstotno znižanje voznih cen na železnicah in avtobusih. Velesejmske izkaznice pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah ter pri vseh posebej označenih prodajalnicah. Runderneuerungen, Besohlungen u. Reparaturen von AUTO REIFEN aller gangigen Grofien werden prompt und billigst ausgefuhrt durch REIFEN —REINER Klagenfurt, Villacherstr. 127. Ruf 30-77 REICHHALTIGES LAGER AN NEUREIFEN! R A«Dil O! P R 0:0 R A M RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šiagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 17. avgust: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Oddaja za letoviščarje — 15.45 Koroška dobrodošlica — 16.30 Pesmi in godba — 17.10 Odlični izbor — 18.15 Za dobro voljo ob koncu tedna — 18.45 Tako zveni ob Weissenseeju — 20.16 Veselo praznoverje za zaljubljence. Nedelja, 18. avgust: 6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Ritmični coctajl — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Nedeljski šport — 20.15 Lehar: „Der Fastelbinder", opereta. Ponedeljek, 19. avgust: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. En hribček bom kupil... (slov.) — 14.30 Knjižna polica — 16.00 Knjige o slikarstvu 20. stoletja — 16.45 Znanje za vse — 17.10 Kulturna poročila — 17.15 Popoldanski koncert — 18.45 Gospodarski moment zelenega gnojenja (slov.) — 20.16 Pesmi v narečju — 21.00 Brati in razumeti. Torek, 20. avgust: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Zaščitna medicina — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež: O revmatizmu (slov.) — 16.00 Perspektive in horizonti — 17.10 Kulturna poročila — 17.15 Popoldanski koncert — 18.25 Radijska prijateljica — 20.15 Mozart: „Cosi fant tutte“, opera, prenos s Salzburških slavnostnih iger. Sreda, 21. avgust: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Sredi mojega srca ena pesmica zveni (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.20 Slavni umetniki — 16.45 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Glasba za zabavo — 21.00 Šumi v listnaten gozdu. Četrtek, 22. avgust: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Z nobenim purgarjam ne grem jaz tavšat (slov.) — 14.30 Skrivnost umetniškega ustvarjanja — 16.00 Veliki tihi blesk — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Popoldanski koncert — 18.45 Oddaja za kmete — 20.16 Avstrijske narodne pesmi in pesništvo v narečju — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 23. avgust: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Šopek lepih pravljic (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert — 18.15 Oddaja za mladino — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Poje Slovenski oktet (slov.) — 20.20 „Rdeči Ted“, vesela slušna igra. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz. Sobota, 17. avgust: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Slovaške narodne pesmi — 8.25 Lepe pesmi — znani napevi — 10.10 Zabavna matineja — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Klavir v ritmu — 13.30 Od arije- do arije — 14.20 Belo bogastvo morja — 14.35 Voščila — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer — 21.00 Melodije za razvedrilo. Nedelja, 18. avgust: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Zabavne melodije — 9.30 Četrt ure zabavnih melodij — 10.15 Kar radi poslušate — 12.00 60 minut z zabavnimi orkestri — 13.30 Za našo vas. —14.00 Voščila — 16.30 Melodije za razvedrilo — 17.00 Prenos tekme vaterpola med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo — 18.00 Glasbeni mozaik — 20.00 Malo od tu, malo od tam ... — 21.00 Športna nedelja. Ponedeljek, 19. avgust: 5.00 Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš je- dilnik — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Za staro in mlado —10.10 Med junaki iz Puccinijevih oper — 11.00 Avsenikov trio, Dana Filiplič, Franc Koren in drugi pojo — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavni koncert — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 15.40 Slovenske narodne —18.00 Kulturni pregled — 18 15 Novi posnetki Slovenskega okteta — 20.00 Iz dubrovniških poletnih iger. Torek, 20. avgust: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 8.05 Narodne viže, ki jih radi poslušate — 9.00 Utrinki iz literature — 10.10 Od melodije do melodije — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmaij-ski nasveti — 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev — 14.35 Voščila — 18.00 Športni tednik — 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor — 20.30 Brez tretjega, igra. Sreda, 21. avgust: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Revija pevcev in ansamblov — 11.00 Popularne melodije — 12.00 Zaigrajmo in zapojmo — 14.30 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Sestanek ob šestih — 18.40 Narodne pesmi poje ženski vokalni kvartet — 20.00 Igra plesni orkester Radia Ljubljane. Četrtek, 22. avgust: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pisana vrsta narodnih FRIEDRICH JUNGBAUER O. H. G. VELETRGOVINA Z ŽIVILI Osrednja poslovalnica CELOVEC — KLAGENFURT lO.-Oktober-Strafie 28 tel. 57-73 in 33-26 Podružnice: VELIKOVEC — VOLKERMARKT Hauptplatz 144, tel. 288 FELDKIRCHEN Gerichtsgebaude, tel. 380 WOLFSBERG Ritzing 48, tel. 370 BELJAK — VILLACH Gerbergasse 22, tel. 40-81 pesmi — 9.00 Utrinki iz literature — 10.1^ Dopoldanski koncert — 11.00 Dober dam otroci! — 12.00 Pod vročim južnim sončen* — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Igraje Veseli godci — 14.20 Šport — 14.35 Voščila — 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti |° skladatelji — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 23. avgust: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabav-ni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento — 9.2 Pesmi raznih narodov — 10.10 Dopoldans 1 operni spored — 12.00 Mali koncert so i stične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike —J 14.35 Voščila — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Pesmi slovenskih avtorjev — 20. Simfonija.