Ventil 1 / 2021 • Letnik 27 M. Varga: Čestitke za prestižni naziv inženirka leta. Kako gledate nanj? Jasna Hengović: Če sem popolnoma iskrena, še vedno ne morem verjeti. Ob taki konkurenci, kot je bila letos med nominirankami, nikakor nisem pri- čakovala, da bo ta čast doletela prav mene. Sem pa ob tem izredno počaščena in ponosna. Naziv doživljam tudi kot izziv in upam, da bom lahko iz- polnila svoje poslanstvo ter postala vzor in navdih mladim dekletom in tudi fantom, da se odločijo za poklice na področjih znanosti, tehnologije, inženir- stva in matematike. M. Varga: Geslo izbora inženirka leta pravi »Od nevidnosti k navdihu«. Kako se sedaj spopadate z močno povečano pozornostjo? Jasna Hengović: Sicer se ob misli na javni nastop vedno zmrazim, nimam namreč veliko izkušenj z javnim nastopanjem in govorništvom. Kljub temu pa se želim potruditi in postati zgled mladim ter mogoče tudi s tem, da premagam svoj strah, poka- zati, da je z entuziazmon in trdim delom mogoče doseči marsikaj. M. Varga: Izbor spremlja misel, da je inženirka leta predvsem predsednica razreda, vendar so po- membne prav vse kandidatke in nominiranke. Ka- kšne ambasadorke boste? Jasna Hengović: Letošnje nominiranke smo zelo raznovrstne, prihajamo z različnih področij in opravljamo raznolike poklice, a še vedno smo vse inženirke. Prav vsaka od nas je izredno uspešna na svojem področju. Menim, da smo res lahko do- ber vzor vsem, ki vstopajo na področje inženir- stva, kot tudi vsem, ki so že aktivni, in da lahko uspešno predstavljamo tudi širino področja STEM in pokažemo vsem, kaj in kje vse lahko inženirji prispevajo za napredek družbe. Poleg tega smo, seveda, predvsem ženske tiste, ki znamo in zmo- remo združevati vse elemente zasebnega, dru- žabnega in poslovnega življenja ter smo uspešne in srečne v tem, kar počnemo. Menim, da je to zelo pomembno sporočilo. M. Varga: Kaj bi bilo po vašem mnenju treba še narediti, da bi se več deklet in punc odločalo za naravoslovne oziroma tehnične poklice? Jasna Hengović: Pomanjkanje inženirk vzornic se vse pogosteje navaja kot razlog, zakaj mlade ženske ne napredujejo v inženirstvu. Menim, da bi morali vsa mlada dekleta spodbujati k razmišlja- nju, da je inženirstvo poklic in delo, ki ga zmorejo. Vzorniki smo pri tem ključni. Vsi potrebujemo za- veznike, da dosežemo enakost, a hkrati raznolikost in vključenost, ki jo iščemo v življenju. Industrija je del tega. Pri ženskah v inženirstvu ni nič drugače. Prav glede tega vidim projekt »Inženirka leta« kot zelo dober korak v pravo smer. Jasna Hengović, inženirka leta 2020, poudarja premagovanje predsodkov in vzposta- vitev zdravega ravnovesja med poklicnim ter zasebnim življenjem. INŽENIRKA LETA 2020 v si so Me pošiljali na pot p Rava ali Medicine , saj sta to študija za p Ridna dekleta Miran Varga Jasna Hengović v delovnem okolju 12 Ventil 1 / 2021 • Letnik 27 M. Varga: Kakšno je vaše sporočilo mladim, vsem, ki kolebajo med družboslovno in naravoslovno potjo? Jasna Hengović: Pomembno je, da v življenju poč- nemo tisto, kar nas veseli, saj le na ta način lahko v delu res uživamo in se izrazimo. Če mlade veseli družboslovje, naj se vsekakor podajo na to pot, če pa jih veseli naravoslovje, potem pa naj se pred- vsem znebijo predsodkov in se brez zadržkov odlo- čijo za naravoslovne študije. Vsem, ki v mladih letih še ne vedo, kaj jih resnično veseli, predlagam, da poskusijo s kakšnim naravoslovnim študijem. Me- nim, da jim z zadostno mero zanesenjaštva in truda lahko uspe in se nam pridružijo pri sooblikovanju prihodnosti. Zelo koristno je tudi, da se že kot mladi preskusimo z delom v raznovrstnih okoljih. Če še ne vemo, kaj nas veseli, bomo tako vsekakor ugotovili, kaj nas ne veseli. M. Varga: Od kod izvira vaš navdih za inženirski po- klic? Jasna Hengović: Svoj navdih za inženirski poklic sem v resnici odkrila šele med študijem matema- tike, res pa je, da so mi že v osnovni šoli res dobro šli naravoslovni predmeti. Zaradi domače in šolske vzgoje – ker sem bila pridna učenka – so me vsi pošiljali na pot prava ali medicine, saj sta to študi- ja za pridna dekleta. Po končani gimnaziji pa sem po naključju pristala na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer sem se spet spomnila, kako zelo me to področje veseli. T akrat sem znova našla svoj navdih, in sicer v veselju do matematike, fizike in programi- ranja, ki ga še dandanes z veseljem negujem. Vesela sem, da mi delo v podjetju Cosylab vse to v veliki meri tudi omogoča. M. Varga: Kaj v vaših očeh naredi dobrega inženirja? Jasna Hengović: Za to, da je nekdo dober inženir, sta potrebni nekaj znanja in določena mera logič- nega razmišljanja. Menim pa, da je tisto glavno, kar pripomore k oblikovanju dobrega inženirja, spo- sobnost ekipnega dela, saj sam le težko dosežeš kaj večjega. Pomembno je, da se znamo sporazumeva- ti s svojimi kolegi, saj le tako lahko drug drugega ra- zumemo, si pomagamo, se dopolnjujemo in skupaj postajamo boljši. M. Varga: Kako ste se znašli v trenutnem delovnem okolju? Jasna Hengović: Delovno okolje v Cosylabu je iz- redno pozitivno. Potrebovala pa sem nekaj mese- cev, da sem spoznala, da lahko svoje mnenje brez zadržkov izrazim in da se mnenje vsakogar ceni in upošteva. V Cosylabu so vsi zaposleni strokovnjaki na svojih področjih, tako da je v podjetju res veliko znanja. Slednje se s tedenskimi predavanji prena- ša med zaposlenimi, tako da se vsakodnevno pri delu lahko naučim kaj novega, kar me res izredno veseli. Ne nazadnje pa že dejstvi, da Cosylab sode- luje pri najpomembnejših znanstvenih projektih na svetu in da s svojim delom pomaga zdraviti raka, delujeta navdihujoče. Če pa k temu prištejemo še vse »spremljajoče dejavnosti«, kot so ponedeljko- ve palačinke, jutranje sadje, neomejene količine kave in čaja, rekreacijske dejavnosti ter druženje okoli miz za namizni tenis in nogomet, se je tudi prijetneje soočati z delovnimi izzivi. Podjetje že od vsega začetka goji štiri temeljne vrednote: delaj zavzeto, bodi skromen, uživaj življenje in razmišljaj drzno. Moram priznati, da sem se s temi vrednota- mi hitro poosebila. M. Varga: Je programiranje vaša strast ali poslan- stvo? Morebiti kaj tretjega? Jasna Hengović: Prej bi dejala, da je programiranje predvsem nekaj, kar me veseli, saj imam ob delu zelo podoben občutek, kot sem ga imela v otroštvu, ko sem gradila predmete iz kock Lego. Je čudovito, ker lahko tako še vedno občutim otroško zvedavost in ustvarjalnost. Svoje poslanstvo vidim bolj kot to, da znanje, ki ga z vsakim dnem bogatim, prenašam na vrstnike in mlajše kolege. M. Varga: Kateri programski jezik (ali več njih) je vam najljubši in zakaj? Jasna Hengović: Največ izkušenj imam v program- skem jeziku Java, na drugem mestu pa je C#. Izmed njiju mi je ljubši C#; predvsem zato, ker ima malo ja- sneje zarisana pravila, po katerih deluje. Med glav- nimi lastnostmi dobro napisanega programa sta na- mreč njegova berljivost in razumljivost. To pomeni, da je zelo pomembno, kako hitro bo nekdo, ki sicer pozna programski jezik, vendar ne specifičnega programa, iz kode znal razbrati, kaj program počne in čemu je namenjen. V Javi je takih pravil manj in lahko vsak programer malodane izumi svoj slog, ki je na koncu za sodelavce ali celo zanj, npr. leto dni pozneje, težko razumljiv. M. Varga: Pretekla leta ste opravili obilo dela na IT- -projektih v javnem sektorju. Kako ocenjujete IKT- -kondicijo Slovenije – kje smo dobri, kaj bi lahko iz- boljšali? Jasna Hengović: V Sloveniji je pri uvajanju novih tehnologij in naprednih metod dela, predvsem v javnem sektorju, še veliko izzivov. Pozitivno je, da se tega vse bolj zavedamo in da se v te procese aktivno vključuje tudi industrija, ki tako postaja par- tner javnemu sektorju. Tudi v Cosylabu smo aktivni v okviru ZIT GZS in sekcije ScienceTech, kjer pred- vsem spodbujamo deležnike k večjem sodelovanju na največjih svetovnih projektih. Preiti pa bo treba od strategij in akcijskih načrtov k izvedbi. Saj veste, spremembe niso toliko izziv zaradi uvajanja nečesa novega, temveč bolj zaradi odmikanja od ustaljenih in privzetih navad – pri čemer pa je pri nas še veliko možnosti za rast in razvoj. INŽENIRKA LETA 2020 13 Ventil 1 / 2021 • Letnik 27 M. Varga: Trenutno ste zaposleni v podjetju, ki zase pravi, da potiska tehnologije do skrajnih meja. Delate na področju t. i. protonske terapije. Kako bi protonsko terapijo razložili laiku – za kaj pravza- prav gre? Jasna Hengović: Res je, Cosylab je vidno visoko- tehnološko podjetje. Dejavno je na številnih podro- čjih, na katerih širi meje mogočega, pa naj bo to pri ustvarjanju energije prihodnosti s fuzijo, pri komu- niciranju z vesoljskimi sistemi ali pri povezovanju in natančnem upravljanju najzahtevnejših naprav, med katere sodijo tudi jedrski pospeševalniki. Šir- jenje Cosylabove dejavnosti s področja znanstve- nih naprav na medicinsko področje je lepo vidno na pospešenem razvoju rešitev za protonsko te- rapijo raka. Protonska terapija je v svetu že uve- ljavljena najsodobnejša oblika radioterapije, ki je eden izmed treh temeljnih načinov zdravljenja on- koloških bolnikov. Mednje sodita še kemoterapija in kirurško zdravljenje. Pri klasični radioterapiji za obsevanje uporabljajo fotone (žarke X) in elektro- ne, ki jih tvorijo linearni pospeševalniki. Naprednej- ša oblika radioterapije pa za obsevanje uporablja protone ali, včasih, težke ione, ki nastajajo v kom- pleksnejših pospeševalnikih delcev. V nasprotju z rentgenskimi žarki, ki se navadno uporabljajo pri klasičnem obsevanju, protoni oziroma ioni vstopa- jo v telo z nižjo energijo in na mestu tumorja spro- stijo večino svoje energije, zato okoliško zdravo tkivo in tkivo za tumorjem ne prejme izstopnega odmerka sevanja. To je fenomen (Braggov vrh), ki je značilen za jedrne delce, kot so protoni in ioni, saj ti s potovanjem skozi tkivo izgubljajo svojo energijo in s tem tudi hitrost, v trenutku, ko nimajo več dovolj energije, da bi nadaljevali svojo pot, pa na enem mestu sprostijo vso preostalo energijo v obliki sevanja ter tako povzročijo največ škode na tumorju, manj pa na zdravem tkivu. M. Varga: In vaša rešitev kar se da natančno cilja na te točke? Jasna Hengović: Sevanje protonskega žarka je mogoče natančneje nadzorovati in zdravniki lahko predpišejo primernejše odmerke sevanja z manj- šim vplivom na okoliško tkivo in na vitalne organe v bližini tumorja kot pri klasični radioterapiji. Za- radi omenjenih prednosti je protonska terapija še posebej uporabna pri tistih vrstah raka, ki se po- javljajo v bližini občutljivih tkiv ali organov ter pri otrocih in mladostnikih. Najpogosteje se s proton- sko terapijo (PT) zdravijo tumorji lobanjskih baz, nosnih in obnosnih votlin, centralnega živčnega sistema, oči ter vsi drugi tumorji, pri katerih s te- rapijo PT zmanjšamo verjetnost hujših okvar orga- nov in tkiv v primerjavi s terapijo z žarki X. Onkološki bolniki imajo po obsevanju s protoni manj nezaželenih posledic zdravljenja, kar skraj- šuje čas rehabilitacije in omogoča hitrejšo vrnitev v delovno aktivno življenje ter boljšo kakovost ži- vljenja. Druga prednost protonskega žarka je nje- gova biološka učinkovitost (RBE), ki je za približno 10 odstotkov višja od RBE fotonskega ali elektron- skega žarka. Tudi zaradi tega tehnologija PT zvišu- je verjetnost uničenja tradicionalno radioodpornih vrst tumorjev. Z uporabo težkih ionov (C, He, O, Xe) pa se RBE lahko še bistveno poveča. Poudariti je tudi treba, da protonska terapija ne izpodriva prevladujoče fotonske terapije za zdravljenje raka, temveč jo dopolnjuje, da je zdravljenje čim bolj učinkovito. M. Varga: Kako je videti vaše delo? Jasna Hengović: Moje delo je sestavljeno iz več se- gmentov. Približno tretjino svojega časa programi- ram, tretjino časa se ukvarjam s projektnim vode- njem, planiranjem in dogovarjanjem, petino časa pa trenutno namenjam mentoriranju. Preostanek usmerjam v dogovarjanje s strankami, usklajeva- nje z drugimi projektnimi skupinami, s katerimi integriramo rešitve, ter sodelujem pri dogovorih o novih arhitekturah sistemov. Delo je zelo razgi- bano, pri čemer vsak izmed segmentov vključuje tudi sprotno področno izobraževanje, zagotavljam vam, da mi pri delu ni nikoli dolgčas. Posebno skrb namenjam mentoriranju ter prenosu kompetenc na sodelavce in vzgajanju novih vrhunskih inženir- jev. Poleg strokovnega mentoriranja gojimo tudi dobro ekipno vzdušje, ki se je posebej v letu 2020 marsikje v gospodarstvu pokazalo kot velik izziv. INŽENIRKA LETA 2020 V prostem času, v naravi s hišnim ljubljenčkom 14 Ventil 1 / 2021 • Letnik 27 M. Varga: Kaj se zgodi, če pri svojem delu naredite napako? Jo kdo opazi, popravi? Jasna Hengović: Pri razvoju programske opreme v medicinske namene je največji izziv pridobitev medicinskega certifikata. Ne moreš najprej razviti programa in pozneje učinkovito opraviti test, atest ali kakšen preizkus, ne da bi se na to pripravil že na začetku. Evropski in mednarodni standardni so zelo strogi in zahtevajo, da se še posebej pro- gramska oprema v krmilnih sistemih razvija po na- tančno določenem postopku, ki omogoča sledenje vsem korakom. Če torej že od začetka ne razvijaš »po pravilih«, certifikata zelo verjetno ne boš mo- gel pridobiti, tudi naknadno ne. Po naših izkušnjah je za isto rešitev, ki jo želimo certificirati, treba vlo- žiti štirikrat več dela, kot če bi razvijali produkt, ki ga ni treba certificirati. Seveda je tak program var- nejši in zanesljivejši. Ob morebitni napaki, ki je pri programski opremi pač nikoli ni mogoče povsem izključiti, je mogoča sledljivost razvojnega proce- sa, da napake odkrijemo in popravimo ter ne vpe- ljemo še dodatnih napak, kar se sicer pri razvoju programske opreme rado dogaja. Če pri svojem delu naredim napako, jo tako sistemsko hitro od- krijemo. Imamo pa tudi pravilo, da vsak popravlja svoje napake, ker se le tako lahko iz napake tudi nekaj nauči. M. Varga: Kako gledate na nadaljevanje svoje kari- ere, kakšni so vaši načrti? Jasna Hengović: V nadaljevanju kariere želim v prvi vrsti ohraniti veselje do dela, da bi še naprej z zanosom prihajala na delo in bila del tako izredne ekipe, kot je Cosylabova. Želim tudi izpopolnjevati svoje znanje ter ga prenašati na mlajše. V priho- dnosti bi rada prevzela vodenje kakega še večjega projekta. M. Varga: Kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili in- ženirka? Jasna Hengović: Če ne bi bila inženirka, resnično ne vem, kaj bi bila. Miran Varga. IRT3000 INŽENIRKA LETA 2020 15 WWW.IRT3000.COM SPLAČA SE BITI NAROČNIK ZA SAMO 50€ DOBITE: ZA SAMO 20€ DOBITE: NAROČITE SE! 051 322 442 info@irt3000.si www.irt3000.si/narocilo-revije • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature • vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (4 številke) • strokovne vsebine na več kot 200 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature • vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak Na voljo tudi naročnina na digitalno različico revije za uporabo V BRSKALNIKU in NA MOBILNIH NAPRAVAH Naša ekskluzivna spletna trgovina kakovostnih izdelkov s prepoznavnim dizajnom vaše priljubljene revije za inovacije, razvoj in tehnologije. DIGITALNA NAROČNINA BUTIK IRT3000 Revija v hrvaškem jeziku