159 Jolka Milić Miška na zapuščeni knjižni polici Ljubitelji op-arta, pop-arta, gob*c arta, pozor: -KUPITE "EVO"! Vi, ki vam vsesortne misli krožijo po glavi ko vei^ljske ladje in limetni sateliti, KUPITE "EVO"! Vi, ki ste zavoljo ločil padli v slovenščini in še daneo potite krvavi pot, ker jim ne znate najti primernega parkirišča, KUPITE "EVO"! Na mati boste zvedeli, kam z obilno letino klicajev, vprašajev, oklepajev in pomišljajev. Vsakemu mušjeku,alias , piki,boste odsorej znali določiti in odmeriti pravšnje lege in položaj. Bojda topografsko natančno. KUPITE "EVO"! tovariši in ne iščite Adama že na prvi strani, ker bi zaman tratili čas. Raje se slecite vsega človeškega in se v mini-gatah izpostavite soncu ter čakajte, da vam v brušenem krožničku prinese tri kepice sladoleda, polite z vi-šnjevcem in kronane z višnjo. Ob višnjevcu boste namreč mnogo lažje preboleli Adamovo odsotnost. Tudi za Evo ne oprezujte preveč nestrpno, ker bi se spet skregali s Kronosom. Eva je le skomercializiranost trenutka. Eva je neonski okrasek, obcestna obločnica» hokejski obelisk, asfaltna vaba za rekrute, frizerje in puber-tetnike ter za rjaveče device, ki pa se ne bi hotele dokončno skrhati, zato pravočasno stikajo za kontrarjaveči-mi pripomočki. KUPITE "EVO"! potrošniki (na drobno, na srednje inna veliko), kajti to- pografska (et coinpany) poezija je hudičevo zaresna zadeva in s klepsidre usipajoči se vprašaji hodijo že zravnano, vse bolj se spreminjajo v strjeno četo mičnih klica(r)jev, v kompaktne monstriune pokončnosti. (Plakaj, ljubljena zemlja. Jokaj, razjokaj se, vzdihuj, mon pais bien aimfe). KUPITE "EVO", prijatelji. Eva že udarja na strune in preudarja plat zvona. (Ka hrbtu ima celi grm preroških las, na riti alge. Bunkicev laseh. Smeje pa se nekoliko ponarejeno. Neseri-alno. Ko da bi jo zanašalo za vetrom ljubezni). Ne p5jte se zijala pri Figovcu. Re popivajte pri Starem tišlarju in v Tavčarjevem hramu. Ne posedajte v klubu poslancev, Ne ovirajte prometa pred E(mono), to vražjo kuharico Ijubljanjsko, ki bo s svojimi balkanskimi in tere-zijanskimi omakami zasmradila vse mesto!... Brž stopite v kulturno Namo na Titovi cesti in z reformiranim jurjem zasnubite "Evo". Priposestvujte si jo. Ne cincajte več med beatd) ali ne beat(i). Izkoristite edinstveno priložnost. Lastniki deviz, lo % popust vam ne uide. 160 Pripis: "EVA" je izšla v samozaložbi. Njeni avtorji sos Larko PoK:ačnik, Eranci Zagoričnik, 1.G.Plamen, Tomaž Šalamun, Braco Rotar in Aleš Kermavner. Natisnilo jo je ČP Gorenjski tisk v Kranju v 600 izvodih. Pristavek: Pogačnikovo in Plamenovo knjižico "OHO - bese-da-črta" pozdravljam z eiiakim in še stopnjevanim navdušenjem. Vzhičeno vzklikam: Madonca so to lepe stvari. Le škoda, da niso nič manj drage od navadnih ter v sklerozo konvencionalnosti ujetih konsumnih artiklov-knjig. Človek bi pričakoval,da bo s tako skrajno vročimi in revolucionar- nimi besedili, dobil še tisočak za povrh... in debelo liziko. Šele ta prelom z zastarelimi in oJsosterteliiEl običaji daj-dama bi nepoboljšljivega slovenskega tTadicicnallg.t* in trdokožnega malomeščana iztiril. Pri moji veri, od o-suplosti in zaprepadenosti bi se pri priči stegnil VTadO" ravno v nezavest. Pripomba uredništvu: Čemu bi komaj resne ali kar neresne stvari resno jemali? Navsezadnje ni tako težko poigravati se z besedami. Minilingvistika 161 Zakaj 2 besedami je kakor z vsem živim: rod§ se, živš in odmir-ajo. (Anton Bajec) ... Pri vsem tem gre seveda za količinsko dopolnjevanje besednega fonda, ki pa je že po kratkem času spet v nevarnosti, da zdrkne v brezno obrabljenih, neuglednili ali polsmešnih besed. (Boris Paternu) OPEEDELJEM OPREDELITEV IN HEKJE V SLOVENSKEM PROSTORU PRISOTNA PRISOTNOST. So besede, ki ne vem po čigavi zaslugi nenadoma postanejo tako pomembne, da brez njih ne moremo ničesar več povedati. In glej ga spaka, ko se ove-mo, da nam prepogosto silijo spod peresa ali tipke, hkrati tudi spoznamo, da so najimenitnejše, najvernejši izraz našim mislim in pojmom, jezi nas, da jih drugi tako brez nujne potrebe uporabljajo, mi pa ne najdemo prav nobene soznacnice, ki bi nam povedala ravno to, kar hočemo... Da, da, in principium erat verbvim... Izvirnost in sodobnost se tepeta s starokopitnostjo in snobizmom. Če bi imeli stroj, ki bi nam iz časnikov, govorov in knjig izbiral najpogosteje rabljene besede, poten: bi nedvomno vsako leto dobili še eno miss - miss besedo. Pred nekaj leti je bila taka miss - oprostite, beseda, brez katere ni bilo moč občevati, OSVEŠČENOST, morda tudi ANGAŽIRANOST. Leta 196^ se je razpasla SITUACIJA; najprej revialna, potem kulturna in nazadnje sploh samo še situacija. V tistem letu se je spočela in razbohotila tudi nesamostalniška miss KEKJE,ki se še kar dobro drži.i V zadnjih dveh ali treh letih sta najbolj upoštevani besedi OPREDELITEV, OPREDELJENOST ter PRISOTNOST, PRISOTEN itd. Še kdor ti besedi zna na pravem mestu in ne prepogosto uporabljati, je v nevarnosti, da ga zasužnjita, a ko se vsevprek začnemo opredeljevati - vseeno ali gre za spremenjen delovni čas, za reformo in samoupravljanje, za socializem ali pa samo za klobaso ali hrenovko - s svojo opredeljeno opredelitvijo in ko je pri tem prisotna naša neprisotnost ali pa neprisotna naša prisotnost, tedaj smo že nekje opredeljeni... Prav zares! Poslušaš govor, debato, prepir, seminar, radio, televizijo, beri revijo (Sodobnost, Dialogi, Kaplje, Nova pot. Naši razgledi itd.), povsod poplava istih izrazov. Celo višji oficir v Delu govori o "prisotnosti" in "uporabi" atomskega orožja v manevrih v Beli krajini. V Delu 2 dne 7.XII.67 nekdo poroča o razpravi: "Prisoten pa je bil tudi občutek..." Prav kot da je občutek prisostvoval ... top 162