ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA OCENA RABE ZDRAVSTVENIH STORITEV V POPULACIJI ROMSKIH ŽENSK IN OTROK V SLOVENIJI - PRISPEVEK K ZMANJŠEVANJU NEENAKOSTI V ZDRAVJU 1 PODATKI O RAZISKAVI IZVAJALEC Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota NASLOV RAZISKAVE OCENA RABE ZDRAVSTVENIH STORITEV V POPULACIJI ROMSKIH ŽENSK IN OTROK V SLOVENIJI - PRISPEVEK K ZMANJŠEVANJU NEENAKOSTI V ZDRAVJU Raziskava je del ciljno -raziskovalnega programa (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« TRAJANJE PROJEKTA 2008 - 2009 RAZISKOVALCI Branislava Belovic Jožica Šemerl Šelb Tatjana Krajnc Nikolic Jasmina Papic Gordana Toth Teodora Petraš Iztok Štrumbelj Jasna Zver Lijana Zaletel- Kragelj Jerneja Farkaš-Lainščak Andreja Kukec Sodelavci v raziskavi Ivana Žilavec Silvana Lendvaj Cecilija Sušec Ana Fujs Ema Mesarič Jadranka Jovanovic Lidija Baša Jure Horvat Valerija Horvat FINANCERJA RAZISKAVE Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS Ministrstvo za zdravje RS 2 ROMI V SLOVENIJI Prvi Romi so prišli v naše kraje v 14. stoletju. Vedno so bili drugačni. Drugačni zaradi svojih značilnosti, ki so jih prinesli iz svoje pradomovine in številnih popotovanj, zaradi svojega z okultnim vzhodom pogojenega kulturnega in posebnega vrednostnega sistema, ki se je odražal v načinu življenja. Kljub zatiranju so obdržali skupne posebnosti, ki so vidne v njihovem načinu življenja, jeziku, šegah in navadah. S svojo drugačnostjo so prispevali k življenju evropskih narodov in s tem odpirajo nova socialna vprašanja. Romska kultura je zelo različna od slovenske. Romi so na svoji poti s področja Indije do Slovenije ohranjali svojo bogato kulturo in način življenja ter hkrati v svojo kulturo vključevali vplive ljudstev, ki so jih srečali na svoji poti. V drugi polovici dvajsetega stoletja se je dolgoletni nomadski način življenja Romov začel spreminjati predvsem zaradi stalnega naseljevanja, izobraževanja in stalnih virov zaslužka. Vendar so bile te spremembe pri nekaterih Romih bolj in pri drugih manj izražene. Natančno število Romov v Sloveniji ni znano. Po zadnjem popisu iz leta 2002 se jih je za Rome opredelilo 3246 oseb, po materinem jeziku pa 3834. Po neuradnih podatkih živi v Sloveniji od 8.000 do 10.000 Podatki kažejo, da je skoraj polovica vseh Romov v Sloveniji starih do 18 let, del starejših od 65 let pa je bistveno nižji kot pri slovenskem prebivalstvu. Podatki o deležu starejših od 65 let nam potrjujejo, da je življenjska doba Romov bistveno krajša od preostalega prebivalstva. Romi so povsod potisnjeni na skrajna obrobja družbenega življenja. Življenjski prostor Romov je bil pogojen že v prejšnjih stoletjih. Kljub temu so obdržali skupne posebnosti, ki se kažejo v njihovem načinu življenja. Romi danes živijo na treh geografskih območjih Slovenije: v Prekmurju, kjer jih je več kot polovica, na Dolenjskem in v Beli Krajini ter manjša skupina na Gorenjskem. Na 3 območju večjih središč, predvsem Ljubljane in Maribora živijo priseljenci, ki so se v zadnjih dveh desetletjih preselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Na podlagi pridobljenih podatkov od občin je ugotovljeno, da je v Sloveniji v 25 občinah 90 romskih naselij. Največje romsko naselje je Krajevna skupnost Pušča v Mestni občini Murska Sobota (približno 670 prebivalcev), najmanjše pa Pince v občini Lendava z dvema romskima prebivalcema. Podatki kažejo, da 39 % Romov živi v zidanih stanovanjskih hišah, od katerih jih je polovica zgrajenih brez potrebnih dovoljenj, samo 12 % jih živi v stanovanjih. Preostali živijo v zasilnih bivališčih - v barakah, kontejnerjih, prikolicah in podobno. Med Romi v Sloveniji so velike razlike, ki temeljijo na različnem načinu življenja in tradiciji ter na stopnji socializacije in vključenosti v okolje. Življenjske razmere Romov v severovzhodni Sloveniji so boljše kot pri Romih v jugovzhodnem delu. Le manjši del Romov živi skupaj z večinskim prebivalstvom (večinoma v Prekmurju), ki so dosegli zadovoljivo stopnjo socializacije in se vključili v okolje in družbo. Po načinu življenja, navadah, običajih in stopnji socializacije se Romi v Sloveniji razlikujejo. Nekateri Romi so se že v veliki meri integrirali v okolje in se približali načinu življenja večinskega prebivalstva, nekateri pa še vedno živijo na robu družbe v bednih življenjskih razmerah in v skladu s svojo tradicijo (Kraševec Ravnik, 1996, str. 132). Višja stopnja integracije Romov je značilna za Prekmurje. Nanjo sta in še vplivata daljša tradicija poselitve in sprejemljivejši odnos okolja. Splošna izobrazbena raven je pri Romih na nizki stopnji. Med Romi še vedno prevladuje nepismenost, zlasti pri starejših generacijah. S tem pa je povezana neinformiranost, neosveščenost, nevključenost v družbena dogajanja in nezaposlenost. Stopnja zaposlenosti romske populacije v Sloveniji je izredno nizka. Po ocenah svetovalcev je v Sloveniji registrirano 2082 brezposelnih Romov (časopis Večer, sreda, 24. maj 2006). Romi se zaposlujejo predvsem kot nekvalificirani delavci, bodisi v času sezonskega dela ali za določen čas. Nekateri se zaposlujejo tudi v tujini. Nizka stopnja izobrazbe je v današnjem času ena največjih ovir, ki je vzrok za odrinjenost na obrobje in čakanje na zaposlitev. 4 Najpogostejši in najzanesljivejši vir preživljanja so za večino družin še vedno socialno varstvene dajatve, žal pa taka pomoč včasih tudi zmanjšuje njihova lastna prizadevanja za zaposlitev, saj jim ob drugih virih omogoča skromno preživetje. Večina Romov (90%) živi od denarnih socialnih pomoči, otroških dodatkov in družinskih prejemkov. V zadnjih letih so bili Romi vse bolj vključeni v različne programe javnih del, organiziranih v okviru območnih služb ZRSZ, ki imajo za cilj dvigniti zaposlitvene možnosti Romov in zmanjšati število brezposelnih Romov. Formalno uživajo Romi enake pravice na področju osnovnega zdravstvenega varstva kot drugi državljani, vendar se ga včasih premalo poslužujejo. Raziskava z zdravjem povezanega življenjskega sloga Romov v Pomurju je pokazala, da je le ta izrazito nezdrav (nezdrava prehrana, nezadostna telesna aktivnost, kajenje, uživanje alkohola, stres). Podatki pridobljeni v omenjeni raziskavi so tudi pokazali, da Romi najpogosteje obolevajo zaradi bolezni dihal, prebavil, obtočil, živčevja in čutil. 5 Namen in cilji raziskave Namen raziskave je prispevati k izboljšanju koriščenja zdravstvenih storitev med romsko populacijo. Temeljni cilji raziskave so: 1. ugotoviti pogostnost koriščenja zdravstvenih storitev na primarni in sekundarni ravni med romskimi ženskami in otroci 2. ugotoviti najpogostejše zdravstvene probleme/bolezni zaradi katerih ciljna romska populacija uporablja zdravstvene storitve 3. ugotoviti koriščenje preventivnih storitev v populaciji romskih otrok (sistematski pregledi dojenčkov in triletnih otrok ter obvezna cepljenja) 4. ugotoviti koriščenje preventivnih zdravstvenih storitev v populaciji romskih žensk (reproduktivno zdravje - preventivni pregledi pri ginekologu, kontracepcija, preventivni pregledi v nosečnosti ter KNB -kronične nenalezljive bolezni) 5. identificirati osnovne ovire pri rabi zdravstvenih storitev s strani romske populacije 6. pri ciljni populaciji ugotoviti percepcijo potreb po zdravstvenih storitvah 7. ugotoviti stopnjo informiranosti o koriščenju zdravstvenih storitev 8. oceniti tip zdravstvenega zavarovanja v populaciji romskih žensk 6 Metode dela in opazovanci Opazovanci so romske ženske v starosti od 15 -64 leta in otroci do petega leta starosti. V raziskavo je bilo zajeto 326 romskih žensk in 119 romskih otrok v Sloveniji. Na osnovi izkušenj pridobljenih z raziskavo z zdravjem povezanega življenjskega sloga romske populacije v Pomurju smo predvidevali, da bo odzivnost vsaj 90 %. Vzorčenje je potekalo tako, da so bile izžrebane romske vasi in zaselki, kjer se je izvajalo anketiranje. V zaselkih so anketarji obiskali vsa gospodinjstva, in če je član družine bil primeren so ga anketirali. Anketiranje na domovih so opravili strokovni delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota skupaj z zunanjimi strokovnimi delavci. Podatke o otrocih so podale matere, razen v primeru ko za otroka skrbi druga oseba, ki pozna zahtevane podatke. Metode dela Tip raziskave - Predlagana raziskava je presečna epidemiološka raziskava, ki je primerna za opredeljevanje razsežnosti pojavov tudi v populacijskih skupinah. Omenjena raziskava vsebuje elemente mnenjskih raziskav. Prednost teh raziskav je, da so relativno hitro izvedljive in relativno poceni. Primerne so za raziskovanje koriščenja zdravstvenih storitev. Rezultati raziskave bodo prispevali k opredeljevanju prednostnih ciljev in načrtovanju ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja romske populacije, predvsem žensk in otrok, odpravljanju neenakosti v zdravju ter povezavo in medsebojno spoznavanje med romsko populacijo in strokovnjaki javnega zdravja. Orodja in metode zbiranja podatkov Ko opazujemo družbo, ki je drugačna in ločena kot so Romi, se zavedamo, da ima ta skupina ljudi točno določene značilnosti, ki jo ločijo od drugih. Vsaka družba ima svojo kulturo, svoj način življenja, svoja verovanja, šege in navade... Za analizo ranljivih družbenih skupin so nekoliko bolj primerne kvalitativne raziskovalne metode kot so na primer: fokusne skupine, posamezni intervjuji (strukturirani, pol-strukturirani, z dobro analizo) in opazovanje z aktivno udeležbo. 7 Podatki in znanje zbrano na ta način omogoča poglobljen vpogled v način življenja, verovanja, vedenje ipd. določene družbe oziroma ciljne skupine. Uporabljene metode: - terensko anketiranje (vprašalniki) - metoda opazovanja z aktivno udeležbo - zapis terenskih dnevnikov - metoda fokusnih skupin Vprašalnik Uporabljena sta dva vprašalnika s katerimi smo pridobili zahtevane podatke o koriščenju zdravstvenih storitev pri ženskah in otrocih. Za populacijo žensk so bili izbrani naslednji podatki: tip zdravstvenega zavarovanja, pogostnost uporabe zdravstvenih storitev v primarnem in sekundarnem zdravstvenem varstvu, najpogostejši zdravstveni problemi/bolezni zaradi katerih ženske uporabljajo zdravstvene storitve, pogostnost uporabe preventivnih zdravstvenih storitev (reproduktivno zdravje - pregledi pri ginekologu, kontracepcija, pregledi v nosečnosti ter KNB - kronične nenalezljive bolezni) in samoocena zdravja. Samoocena zdravja sodi med dobre pokazatelje zdravja oziroma zdravstvenega stanja prebivalstva. Za otroke vključene v raziskavo so bili pridobljeni naslednji podatki: osnovni demografski podatki, pogostnost koriščenja zdravstvenih storitev v primarnem in sekundarnem zdravstvenem varstvu, najpogostejše bolezni zaradi katerih koristijo zdravstvene storitve in koriščenje preventivnih zdravstvenih storitev (sistematski pregledi dojenčkov in triletnih otrok, obvezna cepljenja). Za obe ciljni skupini pa še osnovni demografski podatki in informiranost o koriščenju zdravstvenih storitev. Izpolnjevanje vprašalnika (anketiranje na terenu) - specifičnost raziskave Zaradi specifičnosti raziskovane skupine je bilo izvedeno anketiranje na domovih v romskih naseljih. Anketiranje so izvajali izkušeni in izurjeni anketarji (strokovnjaki in strokovni sodelavci na področju javnega zdravja), ki poznajo romsko kulturo in se pri svojem delu srečujejo s pripadniki romske skupnosti. 8 Pri anketiranju so pomagali koordinatorji iz romske skupnosti. Ta način se je izkazal za zelo dobrega in uspešnega tudi v raziskavi z zdravjem povezanega življenjskega sloga Romov v Pomurju. Ključnega pomena je partnerstvo z Zvezo Romov Slovenije, ki je legitimni predstavnik romskega prebivalstva v Sloveniji. Raziskava je bila namreč pripravljena z njihovo podporo in njihovimi predlogi, da se pridobijo na dokazih temelječi podatki, ki bodo izhodišče in podpora prizadevanjih za boljše zdravje in kvaliteto življenja Romov. Obenem je bila izkazana potreba po vključevanju in aktivnem sodelovanju romske skupnosti v reševanje problematike na področju zdravja Romov. Vsi pridobljeni podatki kot tudi rezultati raziskave bodo dani v uporabo strokovnjakom (po potrebi tudi različnih sektorjev) v primerni obliki, tako da bo onemogočena raba ali komuniciranje le-teh v kakršno koli škodo romske skupnosti. Fokusne skupine Uporabili smo kvalitativno metodo dela - metodo fokusne skupine. Na ta način smo dobili podatke od skupine ljudi istočasno v njihovem domačem okolju. Obenem je to bila priložnost za aktivno sodelovanje skupnosti v raziskavi. Poglavitni namen uporabe kvalitativne metode fokusnih skupin je bil predvsem dobiti boljši vpogled v mnenja, stališča, občutke, izkušnje in same reakcije sodelujočih na določeno tematiko ter tako identificirali osnovne ovire pri uporabi zdravstvenih storitev s strani žensk in otrok. Fokusne skupine smo izvajali v sodelovanju z lokalnim koordinatorjem v romski skupnosti. Način izvajanja in pridobivanja podatkov je bil kulturološko prilagojen. Upoštevali smo rezultate anketiranja pri izbiri in zastavljanju tem in vprašanj. Organizirali smo tri fokusne skupine in to 2 fokusni skupini z romskimi ženskami ter eno z zdravstvenimi delavci, ki se pri svojem delu srečujejo z Romi. V prvi je bilo 6 udeleženk, v drugih dveh po 5 udeleženk. Menili smo, da večje število udeležencev ni primerno, saj bi se odgovori preveč ponavljali, še prej bi jim padla koncentracija, ne bi se mogli tako posvetiti vsakemu posamezniku in verjetno bi jih teže obdržali na izbrani temi. Udeleženke prvih dveh skupin so bile Rominje različnih starostnih skupin in izobrazbenih stopenj, v tretji skupini smo izvedli pogovor z medicinskimi sestrami, ki se pri svojem delu srečujejo s predstavniki romske skupnosti. S tem smo želeli ujeti 9 dva različna vidika ene tematike. Fokusne skupine smo izvedli v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota in prostorih Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti. Posebej zahteven je bil nabor udeležencev, organizacija in pravilno in razumljivo vodenje pogovora. Romi so še nekoliko bolj občutljivi udeleženci, zato pri njih veljajo tudi neka druga pravila (jezik - pogovor je potekal v narečju, vprašanja preprostejša ipd.). Kljub velikemu trudu (pisni dopisi, telefonski pogovori, osebna srečanja), ki smo ga vložili, da bi vsaj eno fokusno skupino organizirali tudi na Dolenjskem in/ali v Mariboru, je bil odziv respondentk negativen. Potek fokusnih skupin, ki so trajale približno 90-120 minut je bil takšen: seznanitev s tem zakaj jih rabimo, vsaka udeleženka je izpolnila list s svojimi osnovnimi podatki za ugotavljanje strukture udeleženk, kratka seznanitev z metodo fokusnih skupin in potekom dela. Pogovor je bil pol-strukturiran s ključnimi vprašanji in se je po potrebi poglabljal s podvprašanji. Pol-strukturiran skupinski intervju je bil v celoti posnet in transkribiran. Hkrati so bili zapisani tudi terenski dnevniki glede odzivnosti. Specifičnosti raziskave - ovire Terensko delo s specifično družbeno skupino, kot so Romi, zahteva veliko vloženega dela. Težave nastopijo že pri poskusih motivacije pripadnikov romske skupnosti za sodelovanje. Pri tem so nam bili v pomoč v okviru svojih zmogljivosti lokalni koordinatorji pripadniki romske skupnosti. Potrebnih je bilo veliko dogovarjanj in usklajevanj. Pri samem terenskem delu so nas omejevali: težja dostopnost nekaterih romskih naselij, slabši pogoji izvedbe anketiranja, jezikovne ovire (večinoma smo v Pomurju uporabljali prekmursko narečje, v večjih mestih tudi srbski in hrvaški jezik), nezaupanje prebivalcev naselij in slabša odzivnost prebivalcev. Slabšo odzivnost beležimo predvsem na Dolenjskem in v Beli Krajini, ki jo pripisujemo nezaupanju v tuje ljudi in institucijo. Pristop v nekatere načrtovane vasi ni bil možen. 10 REZULTATI Ocena rabe zdravstvenih storitev v populaciji romskih žensk Tabela 1. Število anketiranih žensk po starostnih skupinah: Starostna skupina Število 15-24 let 74 25-30 let 50 31-40 let 81 41 - 50 let 61 51 - 60 let 43 61 let in več 17 Skupno žensk: 326 Tabela 2. Število anketiranih otrok: Starost otrok Število 0 - 5 let 119 Skupno otrok 119 Tabela 3. Delež romskih žensk z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem % REGIJA Pomurska 95,1 ostalo 94,8 STAROST do 18 let 100,0 19-25 let 88,7 26-35 let 98,9 36-45 let 91,3 46-55 let 96,6 nad 56 let 100,0 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 90,7 vaška 95,8 Tabela 4. Delež romskih žensk z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. % REGIJA Pomurska 74,2 ostalo 69,0 STAROST do 18 let 71,4 19-25 let 59,7 26-35 let 67,9 36-45 let 73,9 46-55 let 86,4 nad 56 let 88,2 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 62,8 vaška 74,9 Tabela 5. Oddaljenost do osebnega zdravnika % do 2 km do 5 km 6 - 10 km Več kot 10 km REGIJA Pomurska 34,2 35,0 11,7 19,2 ostalo 19,0 60,3 19,0 1,7 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 41,9 48,8 9,3 0,0 vaška 29,9 38,1 13,5 18,5 Tabela 6. Sporazumevanje z zdravstvenimi delavci (Ali se lahko sporazume z zdravstvenimi delavci). % da delno ne REGIJA Pomurska 94,0 5,6 0,4 ostalo 86,2 12,1 1,7 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 79,1 20,9 0,0 vaška 94,7 4,6 0,7 Tabela 7. Delež romskih žensk, ki ima izbranega zdravnika. % REGIJA Pomurska 97,4 ostalo 91,4 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 88,4 vaška 97,5 Tabela 8. Delež romskih žensk, ki ima izbranega ginekologa. % REGIJA Pomurska 77,6 ostalo 75,9 STAROST do 18 let 33,3 13 19-25 let 66,1 26-35 let 88,5 36-45 let 87,0 46-55 let 81,4 nad 56 let 61,8 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 81,4 vaška 76,7 Tabela 9. Delež romskih žensk, ki vsakokrat/največkrat ko zboli obišče zdravnika. % da ne običajno REGIJA Pomurska 53,8 15,8 30,5 ostalo 58,6 12,1 29,3 STAROST do 18 let 26,7 13,3 60,0 19-25 let 54,1 24,6 21,3 26-35 let 48,8 18,6 32,6 36-45 let 56,5 11,6 31,9 46-55 let 59,3 10,2 30,5 nad 56 let 70,6 5,9 23,5 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 46,5 20,9 32,6 vaška 55,9 14,2 29,9 Tabela 10. Romske ženske in stres (Kako pogosto se počutijo pod stresom ali velikim pritiskom) % nikoli zelo redko občasno pogosto vsak dan REGIJA Pomurska 5,6 20,6 30,7 27,3 15,7 ostalo 8,8 15,8 29,8 28,1 17,5 STAROST do 18 let 20,0 33,3 33,0 13,3 0,0 19-25 let 12,9 27,4 29,0 24,2 6,5 26-35 let 5,7 19,5 29,9 28,7 16," 36-45 let 2,9 13,2 42,6 27,9 13,2 46-55 let 0,0 18,6 23,7 28,8 28,8 nad 56 let 6,1 15,2 21,2 33,3 24,2 14 ZAKONSKI STAN poročena 6,3 16,2 31,7 28,2 17,6 Izven zakonska skupnost 5,4 25,8 31,2 22,6 15,1 ostalo 6,7 19,1 28,1 31,5 14,6 KRAJEVNA SKUPNOST mestna ali primestna 9,5 4,8 31,0 33,3 21,4 vaška 5,7 22,0 30,5 26,6 15,2 Osnovno zdravstveno zavarovanje ima več kot 90 % romskih žensk. Razlik med Pomurjem in ostalimi kraji ni. Največ romskih žensk brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja je v starostni skupini 19-25 let (11,3%) ter pri tistih, ki živijo v mestni ali primestni krajevni skupnosti (9,3%). Osnovnega zdravstvenega zavarovanja nima 4,2% žensk iz vaških skupnosti. Dodatno zdravstveno zavarovanje ima 74,2% Rominj iz Pomurja in 69 % Rominj iz ostalih krajev. Najpogosteje so dodatno zavarovane ženske v starostni skupini 46 -55 let (86,4%) ter nad 56 let (88,2%). Pogosteje so dodatno zavarovane tudi ženske iz vaških skupnosti. Večina žensk je od osebnega zdravnika oddaljenih 2-5 km. 19,2% žensk iz pomurske regije in 1,7% žensk iz ostalih krajev je od zdravnika oddaljenih več kot 10 km. Romske ženske najpogosteje prihajajo do zdravnika z avtomobilom, potem peš, z avtobusom in najredkeje z taksijem in rešilcem. Na vprašanje ali dobi zdravniško pomoč takrat ko jo potrebuje je potrdilno odgovorilo 96,6% žensk iz Pomurja in 89,5 % iz ostalih krajev. Ženske iz pomurske regije menijo, da zdravniško pomoč dobijo enako kot neromske ženske v 91 %. V ostalih krajih je ta odstotek manjši (74,2%). Z zdravstvenimi delavci se lažje sporazumevajo romske ženske iz Pomurja (94%) kot iz ostalih krajev (86 %). Enako je pri razumevanju navodil in nasvetov, ki jih podajo zdravstveni delavci. Več kot 90% Rominj ima izbranega zdravnika, s tem da je ta odstotek nekoliko višji v Pomurju. Z izbarnim zdravnikom so tudi zadovoljne. Izbranega ginekologa ima nekaj manj kot 80% žensk. 33,3% žensk do 18 leta starosti ima izbranega ginekologa. V starostni skupini 19-55 let se ta procent giblje med 66% in 81%. Po 56. letu starosti se ponovno zmanjšuje (61,85). Izbranega zobozdravnika ima okrog 60 % Rominj. Meritve krvnega pritiska v zadnjih petih letih je pri zdravniku opravila večina žensk. Meritve holesterola in sladkorja v krvi pa nekaj več kot polovica anketirank. 15 Pregled blata na prikrito krvavitev je opravilo le manjše število anketirank (Pomurje-13,1%, ostali kraji 19,3%). Mamografijo je opravilo več Rominj iz ostalih krajev (25%) kot iz Pomurja (16,4%). Bris materničnega vratu je opravilo nekaj več kot 60 % anketirank. Razlik med regijami ni. Pri samooceni zdravstvenega stanja je kot zelo dobro ali dobro svoje zdravje ocenilo 38,2 % anketirank iz Pomurja in 27,5 % anketirank iz ostalih krajev. Kot slabo ali zelo slabo je svoje zdravje ocenilo 25,5 % anketirank iz Pomurja in 27,5 % anketirank iz ostalih krajev. 40 % žensk navaja bolečine v prsih med telesno dejavnostjo, 70 % bolečine v križu, vratu in sklepih, vztrajne napade kašlja okrog 45 % anketirank. Tudi glavobol je prisoten pri pri skoraj 80% anketirank. O nespečnosti poroča okrog 50 % anketirank. O depresiji pogosteje poročajo Rominje iz ostalih krajev (55,2%), kot iz Pomurja (37,7%). Pogosto ali vsak dan se počuti pod stresom ali velikim pritiskom okrog 50 % anketirank. Zdravila je v zadnjem tednu jemalo 73,2% žensk iz Pomurja in 60,3% iz ostalih krajev. Zdravila pogosteje jemljejo ženske z nedokončano osnovno šolo. Največ informacij koristnih za zdravje dobijo anketiranke od zdravnika (Pomurje 81,3%, ostali kraji 67,9%). Od staršev dobi informacije koristne za zdravje 22,1% anketiranka iz Pomurja in 33,9 anketiranka iz ostalih krajev. Od drugih zdravstvenih delavcev dobi omenjene informacije 24,3% anketirank iz Pomurja in 10,7% iz ostalih krajev. Iz medijev dobi informacije koristne za zdravje manj kot 10% anketirank. Okrog 80% žensk se je pripravljeno udeležiti programov, kjer bi se seznanile z različnimi temami s področja zdravja. Zdravje je romski skupnosti dokaj visoko na lestvici vrednot. 16 Ocena rabe zdravstvenih storitev v populaciji romskih otrok Tabela 11. Zadovoljiva dostopnost do zdravnika (zdravstveni dom, bolnišnica) -otroci. % REGIJA Pomurska 98,8 ostalo 82,9 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 66,7 vaška 97,4 Tabela 12. Dostopnost do zdravnika (zdravstveni dom, bolnišnica) enako dostopna vsem otrokom (romskim in neromskim). % REGIJA Pomurska 96,4 ostalo 76,5 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 81,8 vaška 93,6 Tabela 13. Delež otrok, ki ima izbranega pediatra/zdravnika. % REGIJA Pomurska 98,8 ostalo 94,4 STAROST pod 2 letoma 100,0 2 leti in več 96,3 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 92,3 vaška 97,4 17 Tabela 14. Zadovoljstvo staršev z izbranim pediatrom/zdravnikom. % REGIJA Pomurska 97,6 ostalo 91,4 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 83,3 vaška 96,2 Tabela 15. Vsakokrat/največkrat ko otrok zboli starši obiščejo zdravnika. % da ne običajno REGIJA Pomurska 91,7 1,2 7,1 ostalo 88,9 5,6 5,6 STAROST pod 2 letoma 100,0 0,0 0,0 2 leti in več 86,6 3,7 9,8 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 76,9 7,7 15,4 vaška 91,0 1,3 7,7 Tabela 16. Delež otrok, pri katerih je bil opravljen preventivni sistematski pregled v prvem mesecu starosti. % REGIJA Pomurska 100,0 ostalo 97,2 STAROST pod 2 letoma 100,0 2 leti in več 98,8 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 100,0 vaška 100,0 18 Tabela 17. Delež otrok, pri katerih je bil opravljen preventivni sistematski pregled v tretjem mesecu starosti. % REGIJA Pomurska 98,8 ostalo 91,7 STAROST pod 2 letoma 92,1 2 leti in več 98,8 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 92,3 vaška 98,7 Tabela 18. Delež otrok, ki je bil opravljen preventivni sistematski pregled v šestem mesecu starosti. % REGIJA Pomurska 97,6 ostalo 88,9 STAROST pod 2 letoma 86,8 2 leti in več 98,8 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 92,3 vaška 97,4 Tabela 19. Delež otrok, pri katerih je bil opravljen preventivni sistematski pregled v devetem mesecu starosti. % REGIJA Pomurska 90,5 ostalo 75,0 STAROST pod 2 letoma 57,9 2 leti in več 98,8 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 76,9 19 vaška 88,5 Tabela 20. Delež otrok, pri katerih je bil opravljen preventivni sistematski pregled v dvanajstem mesecu starosti. % REGIJA Pomurska 85,7 ostalo 66,7 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 76,9 vaška 82,1 Tabela 21. Delež otrok, pri katerih je bil opravljen preventivni sistematski pregled v starosti treh let. % REGIJA Pomurska 52,4 ostalo 50,0 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 61,5 vaška 51,3 Tabela 21. Delež cepljenih otrok Davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence Ošpice, mumps, rdečke % REGIJA Pomurska 98,8 79,8 ostalo 91,7 68,6 STAROST pod 2 letoma 89,5 35,1 2 leti in več 100,0 95,1 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 92,3 69,2 vaška 97,4 75,6 20 Tabela 22. Delež otrok, ki zaradi bolezni večkrat gredo v ambulanto nujne pomoči. % REGIJA Pomurska 40,0 ostalo 34,4 STAROST pod 2 letoma 33,3 2 leti in več 40,5 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 8,3 vaška 39,4 Tabela 23. Delež mater, ki želi imeti otrok več informacij o otroških boleznih in zdravljenju. % REGIJA Pomurska 96,4 ostalo 86,1 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 84,6 vaška 94,9 Tabela 24. Delež mater, ki želi imeti otrok več informacij o preprečevanju bolezni pri otroku. % REGIJA Pomurska 97,6 ostalo 88,9 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 92,3 vaška 96,2 21 Tabela 25. Ocena otrokovega zdravja s strani matere. % zelo dobro dobro niti dobro/ niti slabo slabo zelo slabo REGIJA Pomurska 34,5 38,1 17,9 9,5 0,0 ostalo 66,7 19,4 11,1 2,8 0,0 STAROST pod 2 letoma 42,1 39,5 13,2 5,3 0,0 2 leti in več 45,1 29,3 17,1 8,5 0,0 KRAJEVNA SKUPNOST MATERE mestna ali primestna 53,8 23,1 23,1 0,0 0,0 vaška 34,6 41,0 15,4 9,0 0,0 Dostopnost do zdravnika v primarnem in sekundarnem zdravstvenem varstvu ocenjuje kot zadovoljivo 98,8% anketirank iz Pomurja in 82,9% anketirank iz ostalih krajev. 96,4% anketirank iz Pomurja in 76,5 % iz ostalih krajev meni, da je dostopnost do zdravnika enako dostopna vsem otrokom (romskim in neromskim). Večina anketirank prihaja z otrokom k zdravniku z avtomobilom ( okrog 88%), z avtobusom okrog 11% ter peš 6% iz Pomurske regije in 19,4 % iz ostalih regij. Z taksijem prihaja le manjše število. Z zdravstvenimi delavci se lahko sporazume 97,6 % anketirank iz Pomurja in 58,3% iz ostalih krajev. Navodila razume več anketirank iz Pomurja (97,6%), kot iz ostalih krajev (77,1%). Da se zdravstveni delavci spoštljivo obnašajo do romskih mater/otrok meni 97,6% anketirank iz Pomurja in 77,1% iz ostalih krajev. Izbranega pediatra ima več kot 90 % romskih otrok. Z njim so tudi zadovoljni. Pediatra/zdravnika obiščejo matere z otroci, večinoma ko otroci zbolijo (Pomurje 91,7%, ostali kraji 88,9%). Vse anketiranke iz Pomurja so izjavile, da so otroci bili na preventivnem sistematskem pregledu v prvem mesecu starosti. V ostalih krajih znaša ta odstotek 97,2%. Podobno je pri sistematskih pregledih otroka v tretjem in šestem mesecu starosti. V devetem in dvanajstem mesecu otrokove starosti se število obiskov na preventivnih pregledih nekoliko zmanjša. V dvanajstem mesecu starosti opravi v Pomurju sistematski pregled 85,7 % otrok, v ostalih krajih pa le 66,7%. V starosti treh let prihaja na sistematski pregled le polovica otrok. Razlik med regijami ni. 22 Da je otrok bil klican na preventivne preglede in cepljenja je odgovorilo 95,2 % romskih mater iz Pomurja in 97,2 % romskih mater iz ostalih krajev. Precepljenost otrok (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence) znaša v Pomurju 98,8 %, v ostalih krajih pa 91,7 %. Manjša je precepljenost zaradi ošpic, mumpsa in rdečk. V Pomurju je zaradi omenjenih bolezni cepljeno 79,8 % otrok, v ostalih krajih pa komaj 68,6 %. Iz podatkov o cepljenju, ni možno natančno zaznati ali gre za poplno cepljenje. Namreč anketiranke niso vedle natančno povedati kolikokrat so otroci bili cepljeni, dokumentacije o cepljenju pa pri anketiranju nismo dobili v pogled. Da je cepljenje koristno za otroka menijo skoraj vse anketiranke. Anketiranke iz Pomurja (40%) in ostalih krajev (34,4%) navajajo, da z otroci obiskujejo nujno medicinsko pomoč. Več informacij o otroških boleznih in zdravljenju si želi 96,4% anketirank iz Pomurja in 86,1% iz ostalih krajev. Podobno si želijo več informacij o preprečevanju bolezni pri otroku. Rezultati fokusnih skupin Pridobljeni podatki predstavljajo povzetek odgovorov udeleženk. Predstavljeni so tematsko (po vprašanjih): - Zdravstveno zavarovanje (osnovno in dodatno, sprememba zakona) Ugotovili smo, da jih ima velika večina sklenjeno osnovno zdravstveno zavarovanje, tisti, ki ga nimajo imajo status tujca oziroma nimajo slovenskega državljanstva. Tudi dodatno zdravstveno zavarovanje so udeleženke imele v veliki večini, razen ene, ki meni, da dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne rabi, kar je v nasprotju z ugotovitvami na terenu, kjer so anketiranci v velikem številu izjavljali, da dodatnega zavarovanja pred spremembo zakona niso imeli. Ob vprašanjih kaj je prinesla sprememba zakona, ki prejemnikom denarne socialne pomoči prinaša zastonj dodatno zdravstveno zavarovanje, so bila mnenja deljena. Večinoma so menile, da je sprememba dobrodošla, problem je le preslabo informiranje in zapleti zaradi tega. Medicinske sestre so prepričane, da sedaj denar več ne bi smel biti izgovor, saj so nekateri to, da ne obiskujejo zdravnika opravičevali s tem, da bi morali storitev plačati. - Kar zadeva dostopnosti do zdravnika, so udeleženke fokusnih skupin izpostavile, da ni nobenih težav. Vsi lahko pridejo do zdravnika, ambulante so razmeroma blizu, gredo peš, z avtom, kolesom, tudi najamejo taksi, pokličejo rešilca 23 - Ali dobijo zdravniško pomoč romske ženske enako kot neromske? Udeleženke so večinoma izjavljale, da same nimajo nobenih težav, nekateri pa jih imajo in to veliko. Tudi navedle so nekaj primerov neprimernega vedenja Romov in obenem diskriminatornega vedenja zdravnikov. Na splošno pa obe strani (Rominje in zdravstveni delavci) pravita, da razlik ni in da je vse odvisno od tega, kako se ti vedeš do drugih. - Konflikti in kako izboljšati stanje Vzrok konfliktov so v večini primerov čakalne dobe, točno določene zahteve Romov glede tega kaj si želijo od zdravnika (napotnica, določeno zdravilo....) in hkrati tudi nerazumevanje zdravnikov. Velik problem je tudi nepismenost romske populacije, kar se odraža tudi v razumevanju navodil. - Obisk pri osebnem zdravniku Večinoma imajo vsi izbranega osebnega zdravnika in so z njim zadovoljni. - Obisk pri ginekologu Z obiski ginekologov je stanje nekoliko slabše. V nosečnosti Rominje redno hodijo na preventivne preglede, pred in po porodu več ne. Ne odzivajo se na različne preventivne programe, kot so ZORA, DORA. Mlajša dekleta se poslužujejo kontracepcije, predvsem hormonske in načrtujejo nosečnosti. Pri ostalih pa naj bi se pojavljalo tudi večje število prekinitev nosečnosti. - Raba zdravil Udeleženke fokusnih skupin so poudarjale pogosto rabo različnih zdravil za »živce«. Vzroki so različni. Medicinske sestre povdarjajo podrejen položaj romske ženske, ki je nenehno prisoten. - Med dejavniki, ki vplivajo na zdravje Romov je bilo izpostavljeno kajenje, ki je zelo razširjeno v celotni romski populaciji, v enaki meri med ženskami in moškimi. Del nezdravega življenja, ki se pojavlja pri Romih je tudi premalo gibanja, saj Romi načrtne rekreacije skoraj da ne poznajo. Avtomobil je pri Romih statusni simbol in npr. Hoditi peš je 'sramotno'. Edina oblika rekreacije, ki je prisotna v nekoliko večji meri je nogomet. Izpostavljen je bil tudi problem bivalnega okolja in njegov vpliv na zdravje (lokacija romskih naselij na obrobju, slaba infrastruktura, neustrezni stanovanjski objekti). - Tradicionalno romsko zdravljenje Naše glavne ugotovitve ob terenskem anketiranju so bile, da tovrstni način zdravljenja ni več prisoten, razen morda v obliki uživanja zeliščnih čajev. Pogovori v 24 fokusnih skupinah so pokazali, da skoraj vsaka udeleženka, kjub temu, da so bile nekatere iz mlajše generacije, poznala vsaj en tradicionalni način zdravljenja bolezni. - Skrb za zdravje Skrb za zdravje izražajo tako, da pogosto obiskujejo svojega zdravnika. Mlade Rominje pravijo, da zelo skrbijo, starejše nekoliko manj. Z vidika medicinskih sester Rominje ne skrbijo posebej dobro za zdravje, so pa zelo zaskrbljene za svoje zdravje. Pri komunikaciji poudarjajo predvsem uporabo preprostih besed in se prepričati, da so sploh razumeli navodila. 25 Zaključek V raziskavi so zaznane razlike v rabi zdravstvenih storitev romskih žensk med Pomurjem in ostalimi kraji, kot tudi razlike znotraj same skupine romskih žensk. Razlike se nanašajo na dodatno zdravstveno zavarovanje, oddaljenost do zdravnika, sporazumevanje z zdravstvenimi delavci, zaznavanje, da zdravniško pomoč dobijo enako kot neromske ženske, uživanju zdravil, rabi preventivnih storitev (mamografija, pregled na prikrito krvavitev iz prebavil), pridobivanju informacij povezanih z zdravjem ter pripravljenostjo po pridobivanju informacij koristnih za zdravje. Anketiranke so pripravljene udeleževati se programov v katerih bi pridobile koristne informacije o lastnem zdravju ter zdravju otrok. Pri rabi zdravstvenih storitev, ki se nanašajo na populacijo otrok, smo zaznali pogostejše obiske zaradi bolezni v ambulanti nujne medicicinske pomoči. Delež otrok, pri katerih so opravljeni sistematski pregledi, se po devetem mesecu starosti zniža. Obstajajo večje razlike med Pomurjem in ostalimi kraji. Komaj pri polovici romskih otrok je bil opravljen sistematski pregled v tretjem letu starosti. Precepljenost zaradi davice, tetanusa, oslovskega kašlja, otroške paralize in hemofilusa influence je pri romskih otrocih iz Pomurja zadovoljiva, pri otrocih iz ostalih krajev pa prenizka. Precepljenost zaradi ošpic, mumpsa in rdečk je pri romskih otrocih na splošno prenizka. Še posebej je to število nizko pri romskih otrocih, ki živijo izven Pomurja. Razlike v rabi zdravstvenih storitev prispevajo k neenakostim v zdravju. Zato bo pri odpravljanju le- teh potrebno ukrepati na odpravljanju neenakosti v zdravju med regijami kot tudi med posameznimi skupinami znotraj romskega prebivalstva. Neenakosti v zdravju je možno odpraviti s multisektorskim pristopom, ki vključuje usklajene ukrepe na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in izboljšanja splošnega socialno ekonomskega stanja v družbi. Za odpravljanje neenakosti v ranljivih skupinah so razen omenjenih ukrepov potrebni dodatni ciljani ukrepi. 26 LITERATURA 1. Škerlj, B. Ljudstva brez kovin. Ljubljana: DZS, 1962. 2. Štrukelj P. Romi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980. 3. Štrukelj P. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Ljubljana: Družina, 2004. 4. European Commision. The Situation of Roma in an Enlarged European Union. Luxemburg: 2004. 5. Vugrinčič M, Siladi R, ur. Iz života Roma - Kreativnost Roma, doprinos kulturi i turizmu. Čakovec: Medimurski savez sportske rekreacije »Sport za sve«, 2008. 6. Breaking the Barriers. Romani Women and access to public health care. Luxemburg: Office for official publications of the European Comunities, 2003. 7. Health and the Roma community. Analysis of action proposals. Madrid: Ministerio de Sanidad y Consumo. 8. Klopčič V, Polzer M.. Izboljšanje položaja Romov v Srednji in Vzhodni Evropi - izziv za manjšinsko pravo. Zbornik referatov na znanstvenem srečanju v Murski Soboti. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1999. 9. Glen C. Loury. Social Exclusion and Ethnic Groups: The Challenge to Economics. Washington, 1999. 10. Graham H. Understanding Health Inequalities. Open University Press. Berkshire, 2000. 11. Rothenberg R. Commentary: Sampling in Social Networks. Emory University School of Medicine. 12. Hennekens JH. Cross-sectional studies. In: Holland WW, Datels R, Knox G, Fitzsimons B, Gardner L, eds. Oxford textbook of public health. Volume 2. Oxford University Press, 1997. 13. Jekel JF, Katz DL, Elmore JG. Epidemiology, biostatistics, and preventive medicine. Philadelphia, W.B. Saunders company, 2001. 14. Ivičevic Uhernik A. Poboljšanje zdravstvenog stanja i zdravstvene zaštite romske populacije u Republici Hrvatskoj. HČJZ 2005; 1: 4,7. http://www.hcjz.hr/clanak.php?id=12674& 15. Ministerio Dy Sanidad I Consumo. Health and Roma community. 2000. http://www.msps.es/profesionales/saludPublica/prevPromocion/promocion/des igualdadSalud/docs/Health and the Roma Community.pdf 27 16. Pomykala A, Holt S. Romani Women - A Priority for European Public Health Policy. http://www.eumap.orq/iournal/features/2002/sep02/romwomenprior 17. Foundation Secretario Gitano. Handbook for action in teh area of health services with Roma community. http://www.msc.es/profesionales/saludPublica/prevPromocion/promocion/desi qualdadSalud/docs/handbookHealthServices.pdf 18. Kosa Z, Szeles G, Kardos L, Kosa K, Nemeth R, MSc, Orszagh S, Fesus G, McKee M, Adany R, MD, Voko Z. A Comparative Health Survey of the Inhabitants of Roma Settlements in Hungary. AJPH 2007; 97 (abstract). 28