Dohodkovni odnosi še ne živijo!
Za prvega predsednika z enoletnim mandatom izvoljen Marko Kocijan - Obširna razprava o glavnih nalogah sindikalne
organtzacije
24. aprila je bila v dvorani družbenega centra Bežigrad volilna seja občinskega sveta Zveze sindtkatov. Poleg dele-gatov so ji prisostvovali tudi predstavniki občinskib in mestnih dmžbenopolitičnih orgalnizacij.
Sejo je začel predsednik ob-Činskega sveta Zveze sindika-tov Marko Kocijan. V uvodnem govoru je med drugim dejal: »Trdtmo lahko, da je v vseh sredinah Zveze sindikatov sprejeta ideja o demokratizaci-ji odnosov, kolektivnem delu,
vodenju in krepitvi psebne od-govornosti, ki je pogoj za ure-sničevanje pobude v praksi. Zato ne bo v ospredju vpraša-nje, koJJko naj traja ta ali oni mandat. tamveč, da pride v ospredje izvirnost misli in ide-je, dana v pobudi. Za uresniča-vanje demokrattzacije od-nosov in koiektivnega dela. V kontekstu družbeno-ekonom-skih razmer in odnosov, je tu
Nadall«van|a na zadnji stranl
Nadaljevan|a • prv* etrani
vprašanje, kdo bo noatlec oblasti in vodenja, kakšna je vloga delovnega človeka. afi je ta vtoga neposredna, naša na-Joga je izstisnitl Se morebitne ostanke odtujevanja pravic in reprezentanfinega zastopa-nja.-
V nadaljevanju govora je poudaril, da ne smemo govori-ti o stabtlizaciji kotozačetnem ali samo trenutnem prizadeva-nju za izboljSanje gospodar-skega stanja, ampak kot o naši atalni skrbi za skladen in ne-moten razvoj, Da pa bomo to nalogo izpeljafi, moramo do-sledneje izvajaii nagrajevanje po rezultatih deia, skrbetl za pravilnejše nagrajevanje de-lavcev v deficitamih panogah, dvigniti produktivnost dela. hi-treje vključevati novo tehnolo-gljo in končno vendarle mofi-neje vključiti znanost in oživftl inovativno dejavnost.
Ko je predsednik občinske-ga sveta Zveze sindikatov Mar-ko Kocijan podrobneje razČle-njeva! vzroke za današnje sta-nje v družbno ekonomskih od-nosih in gibanjih je dejal: »Pod pritiskom ukrepov tekofie eko-nomske politike in tudi po sprejetih stabiiizacijskih ukre-pih se je pri nas zafielo ustvar-
jati mnenje, da je prevelik ob-seg porabe tudi dolgoročno gledano Izvor vseh težav in preglavic v materialno eko-nomksih in družbeno ekonom-skih gibanjih in odnosih. Taka ocena sama po sebi vodi k sklepu, ki smo se ga v posa-meznih sredinah že začeli oktepati, da je prava reSitev za vse nastale probleme, omeje-vanje vseh oblik porabe in zmanjševanje tako imenovanih družbenih stroškov reproduk-cije in naše družbene skupno-sti.
Tako sklepanje ni dobro, saj ne kaže pravega izhoda )z te-žav in preglavic. Poleg tega odvrača naso pozornost od pravih fzvorov.
Gre za dva spleta temeljnih vzrokov. Samo dejstvo, da je v odnoslh družbene tastnine možno troSiti več kot ustvarja-mo, kaže na to, da so v teh odnosh Se usedline. ki so v nesktadju z zasnovo dohod-kovnih odnosov. Znotraj teh odnosov očitno Še delujejo po-samezni ekonomksi mehani-zmf, ki ne temelje na družbe-noekonomskf logiki dohodka. To se kaie tudi v družbenoe-konomskih odnosih kot v ma-terialno ekonomskih odnosih.
Drugi sptet pravlh vzrokov m v provelikem absolutnem ob-segu porabe, ampak v neza-dostnem dohodku, ki ga ustva-rimo. KakSne so Se rezerve v naSi občini, neizpodbitno kaže ekonomska analiza gospodar-jenja in poslovanja za leto 1979. Kot je ugotovljeno, lahko rečemo: fenomen gospodarje-nja In poslovanja v Bežigradu
je, da gre 70 odstotkov 10-od-stotne rasti družbenega proiz-voda na rafiun produktivnosti. To pa je mogoče le ob takšni strukturi proizvodnje kotje be-žigrajska, saj st Anhovo ali Je-senice tega ne moreta privo-SČiti.«
Sledila je obširna in zanimi-va javna razprava, v katero sta se aktivno vključila tudi pred* sednik mestnega sveta Zveze sindikatov Jože Marolt in pred-sednik obfiinske konference Zveze komunlstov Lojze No-vak.
Lojze Novak je najprej podal podroben pregled zunanjepo-litičnih dogodkov s poudar-kom na stanju v gtbanju neuvr-šfienih in razlago nafie odsot-nosti na konferenci evropskih komunisttčnth partij v Parizu. V drugem delu svojih razmiš-Ijanj je govonl o razvoju druž-benoekonomskih odnosov, o tem da mora delavec jasno vt-deti rezuttate svojega dela in z njimi tudi razpolagati in da so naši samoupravni akti neživ-Ijenjski. To se najbolje vidi pri delitvi dohodka, saj se ta Se vedno ne deli po delu. ampak se upošteva še vse mogoče krlterije.
Predaednik mestnega sveta Zveze sindikatov JoŽe Marolt pa je dejai, da brez pogloblje-
ne demokratizactje, brez po-globljenega samoupravljanja in odgovornosti ne bomo mo-gti doseči načrtovanih ciljev. Z aktivnostjo sindikata 5e vedno ne moremo biti zadovotjni, saj je ne smemo meriti s Številom sestankov, ampak predvsem z doseženimi rezultati v gospo-darjenju. Poudari! je tudi, da smo prišli do tiste točke, ko ne moremo in smemo samo opo-zarjati, ampak moramo obsto-ječe stanje spremmjati z radi-kalnimi ukrept.
V nadatjevanju seje so tzvoil-ti novo vodstvo. V njegovem imenu je spregovorii predse-dnik občinskega sveta Zveze sindikatov Marko Kocijan. De-jal je, da jih čaka v letoSnjem letu še kopica nalog. Pred nji-mi je uresničevanje tekočih nalog in izdelava srednjeroč-nega plana. Poleg tega letos potečejo vsi samoupravni spo-razumi s področja gospodar-skih, kot tudi negospodarskih dejavnosti in prav podpisova-nje novih bo ena izmed osnov-nih nalog sidnikata. Ob tem pa ne smejo pozabiti niti na delo-vanje komisij za spremljanje uresničevanja Zakona o zdru-ženem delu. Te so v zadnjem času zaspale, zato jih bo po-trebno ponovno oživiti.
Na koncu se je Marko Koci-jan zahvalil vsem dosedanjim Čfanom občinskega sveta Zve-ze sindikatov, za njihovo res zavzeto delo, novim pajezaže-lel veliko uspeha in volje ph uresničevaju zastavljenega programa.
DUŠAN RENČELJ
Na volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov so izvollli novo vodstvo obCinske organizacije zveze sindi-katov:
pradaadnlk obLlnsk«ga aveta: Marko Kocijan podpr«d»*dnlka: Gorazd RaČIC In Marija Trček Mkratar sv*ta: Silva SvetJc
članl prvdtadatva: Aleš Čerin, Franc Zitnik, Boris Koleša, Tone Tekavec, Vasko Korunovski, Herbert Sa-vodnik, Stavko Kokot, Sonja šink in Matej Mahkovec
•ekretar|a v avatu: Stane Moskon in štefan Temlin
novl članl v avatu ps ao: Slavko Kokot, Miro Kukec. Mateja Marinko, Anton Repas, Herbert Savodnik, Irena Sorčan, Silva Svetic, Sonja Šink, Anton škerbec, Mira Tanko, Marija Trček, Mihaela Vovk, Rudi VVeiss.