St. 51 HMB|M«tmWMflHgartMUlrt»_ ¥ tuHi. ¥ ft trtu T, nara im_Posameza« Številka 20 cent Letnik XLVIW
Uhaja, tz vsemil pondeljek. vsak dan zJutfRjHj^niitv#: ulica «r. FranCUka *A.slSkcgi it 20, L nadstropje. DopJJI aatjMMfcjJk BrednUttvn. Nerankirsaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi mTnt	in odgoronH Trerauk
Anton Oerbec. — Ustnik tisArna ^j^^HKarna Edinort V * v zniža za mese L 7.—, 3 mesece	—if	1*.. •
Za inozemstvo mesečno 4 Ure TCt-^rfS^Bfci^^P**8 ,n
^iNOST
Posamezne Številke v Trstu la okolici po 20 cent — Oglasi se raCunaJo ? Vrokosti ene kolone (72 dml) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov tim po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSIljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
¥ času velikih odločitev
Značilen nedostatek v splošni izobrazbi pri latinsk h narodih obstoji v tem, da smatrajo vse, kar leži onkraj njih državnih mej in izven njihovega narodnega okvira, 73. nekaj, za kar se ni vredno zanimati. £den glavn h vzrokov za to obžalovanja vredno dejstvo je v šclski in javni vzgoji Posledica temu zlu je bila doslej, da so Italijani — če so že glediali preko meje — motrili stvari s povsem' krivim očesom, in presogali druge na podlagi privzgojenih jim nepravilnih domnev. Neogibna posledica | temu je b la zopet, da so prihajali do j zaključkov, ki niso bili v skladu z resnične: 5 tmi. Točneje povedano: nezadostno poznavanje sveta onkraj njihovih državnih mej in izven njihovega nacionalnega " okvira jih je zavajalo, da so druge podcenjevali in zato omalovaževali. Niti ljudi in razmer tik onkraj svojega praga niso prav poznali.
Naši gospodarji bodo gotovo debelo gledali, če jim povemo, da niti duševnosti svojih lastnih soplemenjakov v teh kraj h niso poznali. Bodi jim povedano, da je pristno domače italijansko prebivalstvo na tem ozemlju v svojem jedru blago, milo, veselo in da kot tako n: razpoloženo za narodno sovraštvo. Njegova tragična krivda, da je vendar prišlo do take naredne napetosti med obema plemenoma v tesj deželi je v tem, da je nerazsodno, da si ne zna ustvarjati svoje lastne sodbe in si pušča vsiljevati sodbo drugih. V takem duševnem sestavu je bilo vedno dostopno tudi najgorostamejšim trditvam o nas, c naših stremljenjih in posebno še o našem razpoloženju napram sodeželanom itai janske narodnosti. Vsakdanje hujskanje in zastrupljanje duhov od strani javne vzgoje — posebno po italijanskih glasilih — jim je vcepila vero, da . Slovenci sovražijo Ital jane, da jih hočejo-^regnati s te zemlje. Ne torej iz naravnega* nagona tukajšnjega italijanskega prebivalstva, ampak le vsled take hujskajoč^ vzgoje je prišlo tu do skrajne napetosti med obema plemenoma. Italijani v kraljestvu pa so bili -— istotako zapeljani od tukajšnjih javnih glasil — uverjeni, da je vse tukajšnje italijansko javno mnenje orijentirano v skrajno nacionalističnem smislu ter da hoče neizprosen boi proti slovanskemu prebivalstvu. Temu pa ni bilo in ni tako. Temu italijanskemu ljudstvu je v resnici vseeno, ali dobiva kmet na Krasu od oblaste v slovenske ali italijanske dopise, ne vznemirja ga prav nič vprašanje, v kakem jeziku se razpravlja na sodniji v Sežani ali Posteljni! Krik o razburjenju tukajšnjega italijanskega ljudstva radi slovanskega uradovanja je narodna laž. Razburjajo se le razgrete nacionalistične glave, ljudje, ki jim je narodna bc«rba čivljenski element, potem taki. ki jim gre za ljubi kruhek in ki bi ob uredbi razmerja med obema plemenoma v srn/slu enakopravnosti postali tu ne le nepotrebni, ampak tudi — nemogoči.
Teh razmer niso poznali v Italiji, ko so prišli semkaj z zasedbo. Če pa niso poznali niti prave duševnosti tukajšnjega italijanskega ljudstva, so pa bili glede našega popolni nevedneži in so še danes tujci v Jeruzalemu, ker se puščajo zavajati od ljudi, ki hočejo narodno borbo, bodi iz fanatizma, bodi radi umazanih sebičn'h namenov ali strankarskih ali osebnih. Nismo tako naivni ali nevedni, da ne bi vedeli, da bi nas tudi vodilni državni činitelji najraje že danes raznarodili. Saj nam govorijo dovolj jasno in glasno o
«asimilaciji«. Vendar srna ^ uverjeni, da ves preganjalni sistem proti naši narodni manjšini v državi izvira tudi — in morda po velikem delu — iz nepoznavanja razmer in Igudi. Bili so in $0 še danes uverjeni da je naš živelj mrtva masa, ki jo bodo mogli oni oblikovati, kakor bodo hoteli
V	tem je tu tragična zmota.
Tudi na mirovni konferenci so pokazali dipiomatje Italije, da so, kakor začaram, priklenjeni v meje države in v svoj nacio-, nalni okvir, dka niso nikdar z bistrim i očesom gledali preko mej svoje države.
V	živem spominu je še, kako so zastopniki Italije postopali z onimi Jugoslavije, ker niso hoteli priznati te nove države in omalovaževali so njene zastopnike na naravnost žaljiv način.
A danes? Danes govorijo dogodki naravnost porazno sodbo o postopanju tedianjih zastopnikov Italije na1 mirovni konferenci. Država SHS je priznana .od vseh držav in kot članica malega sporazuma je postala važen in priznan činitelj evropske politike, pa tudi evropskega gospodarskega življenja. Vse stremi po gospodarskih stikih s to državo, vsi hite, da bi s to državo sklenili trgovske pogodbe.*Ravno te dni so b:le oči vse Evrope obrnjene v Belgrad, kamor je hitel kancelar avstrijske repub-, like. da razčisti razna medsebojna vprašanja in da pripravi podlago za sklep trgovske pogodbe. In vsi nemški listi : pozdravljajo vest, da se |e ta podlaga dosegla.
In prihaja tudi — Italija! Mussolinijeva vlada, ta izrazita predstavnica italijanskega nacionalizma, je nujno zahtevala, naj parlament ratificira svetomargaritske dogo. j vore in naj pooblasti vlado za izvedbo rapallskega sporazuma. Vsa italijanska jvnost je z napetostjo zasledovala toza-: devna pogajanja med Rimom in Belgradom i in kakor oddahnila se je, ko je parlament izrekel svoj «da». Italijanski listi so že I tedne polnili svoje predale s poročili o ] razpoloženju v Belgradu in o izjavah jugoslovenskih državnikov in politikov in : po javnih glasilih. Danes uvažujejo, česar pred dvemi leti niti poznati niso hoteli Prišlo je spoznanje resničnosti in Italija je s svojo politiko končno stopila preko svoje meje v Jugoslavijo. In uverjeni smo, da vsi razsodni ljudje v Italiji obžalujejo danes, da je Italija precej zakasnila in da jo prehitevajo drugi. Zakasnila pa je, ker njeni prejšnji državniki niso znali bistro gledati preko državne meje in so bili slepi za dejstvo, da so veliki interesi Italije v zvezi z odnosa ji z jugoslavensko državo.
No, bolje pozno, nego nikdar. Tem nuj-nejša dolžnost državne diplomacije je sedaj, da bo s pametno in smotreno politiko skušala dohiteti, kar je zamudila, da se bo izogibala vsega — pkmr vsega — kar bi moglo kaliti prijateljske odnošaje. To pa ne samo med obema državama, ampak tudi med obema narodoma! Kajti v današnjih demokratičnih časih, v dobi zmagoslavja nacionalne ideje, ne more država — tudi jugo slovenska ne — urejati svoje politike brez ozira na razpoloženje v narodu. Če hoče tore j. naša država imeti sadlov od svoje vnanje politike, od odnošajev z Jugoslavijo, mora vnanji politiki iti na roko pametna "n smotrena notranja politika napram naši □aiodni manjšini. Vsaka drugačna manjšinska politika v Italiji bi neogibno metala senco na razpoloženje onkraj naše državne meje.
Za Italijo je prišel čas velikih odločitev.
Itallia
Italijanska zelena knjiga« o zadnjem medzavezniškem sestanku T Pariza
RIM. 28. Italijanska, francoska in angleška vlada so se degov urile, kakor znano, <ia izdajo istočasno «zeleno knjigo»f ki bo vsebovala diplomatske listine, katere se tičejo med zavezniških konferenc v Londonu od 9. do 11. decembra 1922. in v Parizu cd 2. do 4. jrnuarja 1923. Včeraj je italijanska vlaida v smislu tega dogovora pred-lož la rimskemu parlamentu svojo «zelenc knjigo*. Knjiga obsega 206 strani. V prvem delu so posnete listine, ki se nanašajo na predzgodovino konference v Londonu te Parizu in kot prva listina se nahaja nota nemške vlade reparacijski komisiji od 14. novembra 1922, a zaključuje se knjiga z noto od 7. januarja, ki jo je izročil francoski poslanik v Londonu kot odgovor na noto angleškega odposlanstva na pariškem sestanku od 4. januarja 1923. V knjigi sledijo razne druge listine, ki se tičejo omenjene zadeve, predvsem pa vprašanja, zakaj je Italija odklonila angleški predlog. Posneti so tudi razni načrti za rešitev repa-racij-Jcega vprašanja in pa poročili finančnih izvedencev o ustalitvi marke od 7. in 9. novembra 1922.
Obisk angleške kraljeve dvojice v Italiji
RIM, 28. Vsded vabila italijanske kraljeve dvojice bo angleška kraljeva dvcjica prišla v Italijo na uraden obisk. Angleška kraljeva dvojica bo prispela v Rim dne 7. maja in bo ostala v Italiji do 12. maja. Pred odhodom iz Italije bosta obiskala bojišče pri Asiagu.'
Zanilftutp vesti o izjfiedih v Sobranju
RIM, 28. Bolgarsko poslaništvo zan;ka f;esti dunaiskih listov, ki so jih posneli tudi
nekateri italijanski list, in ki poročajo, da so bili tekom domnevnih izgredov v Sobranju ranjeni štirje poslanci. Te vesti so brez vsake podlage.
Fašizem pokazal italijanskemu narodu pot k Boga — Pastirsko pismo škofa ▼ Teiamu
TERAMO, 28. Knezoškof Quadraroli je po obisku in znamenitem govoru on. Acerba naslovil na duhovništvo in prebivalstvo svoje dieceze pastirsko pismo, kjer pravi med drugim sledeče: «Časi bežijo in v tem bežanju najdejo zopet pot k Bogu. Teh poslednjih petdeset let se je zdelo, da se je ta pot zgubila, ko so jo nenadoma zopet našli novi možje, ki jo, razumevajoč duševna bogastva krščanstva, kažejo kot veliko pot.»
Vojna v TripoUsu — Zmagovit pohod koioaijslrih čet na Mizurato
RIM, 27. Včeraj ob 17*30 so oddelki ko-lonijskih čet pod poveljništvom podpolkovnika Ruggerija zasedli mesto Mizurato. Boj, ki se je končal z zavzetjem Mizurate se I je začel še 23. februarja. Vstaši, kakih 1000 mož, oboroženih tudi z majhnimi topovi in strojnicami, so se postavili v bran na gričih ob desnem bregu Nadi Kaam. toda morali so se po hudem boju umakniti. Pustili so na bojišču kakih 100 mrličev, med njimi tudi vstaškega voditelja Ibrahima Pen Ab-bada iz Šugraaa.
Dne 23. t. m. ob 14 so oddelki eritrej-skega bataljona vdrli v Sliten. Dne 25. februarja cb 7 zjutraj se je začel pohed na I Mizurato in že drugi dan je mesto po kratkem, toda hudem bo*ju padlo. Mizurata je bila tekom vojne sedež turško - nemškega poveljništva, pozneje pa Čammrisove vlade in Radiomana Skotenija, ki je eden najhujših sovražnikov italijanskih kolonijskih oblaste v. Z zavzetjem Mizurate se so za-
ključile vojaške operacije, ki so se začele pred 13 meseci v Mizunvti Marini.
Prihodnje zasedanje parlamenta se otvori 16. maja — Predmeti razprav
RIM, 28. Danes je Mussolini sprejel v avdijenci zborničnega1 predsednika De Ni-oolo. Sklenjeno je bilo, d5a se bo zbornica otvorila 16. maja. Na dnevnem redu bodo sledeče razprave: nova carinska tarifa, trgovske pogodbe, preuredba zakonov in po možnosti tudi volilna reforma. Zbornici bo predložen tudi začasni proračun.
Jugoslavija
Evakuacija Sušaka zopet odgođena Italijanska komisija se posveta je z Rečara
BELGRAD, 28. Za včeraj napovedana zasedba Sušaka se je morala za par dni odgoditi, ker v Rimu še niso bile izmenjane ratifikacijske listine.
Italijanska delegacija paritetične komisije je včeraj stopila v stike z vplivnimi zastopniki reškega mesta, da se sporazume s strankami glede zadržanja povodom evakuacije Sušaka in razmejitve med Reko in Jugoslavijo. Bržčas se v sredo izmenjata ratifikacijski listini med Italijo in Jugoslavijo, nakar bodo začeia italijanska obla-stva v četrtek aH najpozneje v soboto z delom za izpraznitev Sušaka in tretje dalmatinske cone, kjer se nahaja komaj kakih sto italijanskih finančnih stražnikov. Vse to mora biti izvršeno po pogodbi tekom
Setih dni po izmenjavi ratifikacijskih listin.
.0 bodo končane tudi protokolske ceremonije, se sestaneta obe delegaciji k delu za razmejitev Reke.
Delegat GentiK je izjavil dopisniku «Gaze tte di Venezia», dia pripisuje Mussolini razmejitvi Reke velika važnost, ker razmejitev lahko postane vir novih konfliktov z Jugoslavijo hi ustvari nov horizont italijanske balkanske politike. Z največjo pozornostjo bo zato Mussolini zasledoval razmejitveno delo. «Kar se tiče nas — je zatrdil Gentiti — smo odločeni delati reso-lutno, energično in hitro. Pri pogajanjih bodo tvorila najvažnejša poglavja tri vprašanja: Najprej problem pristanišča. Stvar je treba urediti tako, da bodo pravice in varnost itaiijanstva zavarovane, da bo mogel reški pristaniški organizem vzpostaviti svoj promet v prejšnjem obsegu na korist Italijanov kakor Jugoslovenov. Drugo vprašanje bo tvoril problem gospo-darsko-finančne stabilizacije mesta Reke. Dobra in praktična rešitev baroškega vprašanja bo morda olajšala rešitev tega drugega problema. Končno bo teba misliti tudi na racionalno ureditev železnic« da se zagotovi enkrat za vselej komunikacija Reke z njenim naravnim zaledjem.
Priprave za obnovitev prometa z Reko
BELGRAD, 28. Jutri odpotujeta v Opatijo profesor Derocoo, namestnik generalnega ravnatelja državnih železnic m načelnik prometnega oddelka Popovič kot izvedenca za ureditev prometa med Jugoslavijo in Reko.
Ministrski predsednik Pašić pride ▼ Ljubljano
BELGRAD, 28. Po končani seji ministrskega sveta je bila kratka konferenca ministrov o volilni situaciji. Minister dr. Zu-panič je poročal o položaju v Sloveniji. Vodilni radikalni krogi so prepričani, da si pribore v Sloveniji eden ali dva mandata. Konferenca nroistrov je tudi naglašala, da je zelo priporočljivo, če pridejo voditelji radikalne stranke v Slovenijo na agitacijo. Sklenjeno je, da ministrski predsednik Nikola Pašić in ministri Ljuba Jovanović, Ve-lizar Jankovič. dr. Stojadinovič in dr. Niko Zupanič odpotujejo nekaj dni pred volitvami v Slovenijo v svrho agitacije. Določeno je, da se priredi v Ljubljani dne 11. marca velik volilni shod radikalne stranke. Na tem shodu ima govoriti Nikola Pašić. Razmotri va no je bilo pa dalje tudi vprašanje prireditve shodov po drugih važnih mestih Slovenije. Tako ima Pašić obiskati v spremstvu gori imenovanih ministrov mesti Kranj in Novom es t o. Minister financ dr. Stojadinovič pa ima odpotovati v Maribor in Prekmurje ter tami prirediti več shodov.
Trgovinska pogodba z Albanijo
BELGRAD, 28. Albanski poslanik na jugoslovenskem dVoru Kolonja je obiskal te dni pooblaščenega ministra Ljubo Neši, ća ter ž njim delj časa kotnferiral. V glavnem gre za določitev mej in za obmejne straže. Jugoslovenske čete so že zasedle ono ozemlje, ki je bilo Jugoslaviji priznano •od poslaniške konference v Parizu. Albanska vlada pripravlja tudi ves material za! sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Albanijo. Med obema državama vladajo sedaj najboljši prijateljski odno-šaji. Med obema državama je vzpostavljen brzojavni in telefonski promet, Splošni položaj v Albaniji se od dneva do dneva izboljšuje.	_
Čehoslovaška
Zavod za italijansko kulturo v Pragi
PRAGA, 28. Dne 2. marca se bo vršila v I Pragi v Gregrovi dvorani v mestni palači svečana otvoritev zavoda za italijansko kulturo. Slavnostna predavanja bosta imela prof. Tille in prof. Ghiurlo, lekior italijanskega jezika na praškem vseučilišču.
Čehoslovaški dijaki na kongresu
BRATISLAVA, 28. Včeraj se je tu otvoril letni shod dijakov Qehoslovaške. Udeležujejoi se tf* ustoimiki vlade in aka- 1
demskih oblastev. Shod je stoje poslušal spominski govor za pokojnim finančnim ministrom Rašinom. Kongres, ki je tretji te vrste, se letos prvič vrši na slovaških tleh.	_
Bolgarska
Izboljšanje bolgarsko . jugoslovenskih odnošajev
SOFIJA, 28. «Echo de Bulgarie» piše o odkiošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo in pravi, da se spričo spravljivega razpoloženja jugoslovenskega javnega- mnenja lahko upa. da bo delo bolgarsko - jugoslovenske komisije končalo zadovoljivo za obe državi in privedlo do miru na Balkanu. Mešana bolgarsko - jugo&lovenska komisija bo začela svoje delo dbe 1. marca v Nišu.
Obtožba bolgarskega ministra
SOFIJA, 27. V Stari Zagori je imel v nedelja najvplivnejši član zemljoradniške stranke, poslanec Dragi jevelik shod, na katerem je predložil ves ob t ož beni material proti bivšemu bolgarskemu finančnemu ministru Turlakovu, proti kateremu je ministrski predsednik Stambolijski že uvedel preiskavo.
Poslanec Dragijev je v svojem govoru omenil tudi vse dokaze, kako je Turlakov uvažal brez carine več vagonov žveplenk iz Budimpešte in jih potem po svojih agentih na svoj račun prodajal. Zemljeradniška stranka zahteva od vlade, da se Turlakov, Jnev in Obov takoj aretirajo in izaroče sodišču.
Nov volilni red na Bolgarskem
SOFIJA, 28. Narodno sobranje je sprejelo v drugem čitanju nekatera spremenjena določila k volilnemu zakonu. Dosedaj veljavni proporcionalni sistem je ukinjen, Priznana je volilna pravica muslimanom in ciganom ter je število narodnih poslancev zvišamo od 240 na 299. Vladna večina računa z gotovostjo, da pri prihodnjih volitvah pribori vnad 160 mandatov.
Francija
Za priznanje sovjetske Rusije — Vladna zanikainja
PARIZ, 28. Clemenceaujevo glasilo «Echo National» prinaša senzacionalno vest, da se je na eni zadnjih sej ministrskega sveta proučevalo vprašanje vzpostavitve' odnošajev z Rusijo. Posebno se je Poincare zavzemal za tesnejšo zveze Francije s sovjetsko republiko ter predlagal, da bi razen trgovske komisije, Id je že na potu v Rusijo, odpotoval tja v posebni misiji tudi Painleve, eden najodiičnej-ših članov demokratske opozicije v zbornici. Ta predlog francoskega ministrskega predsednika je odobril celokupen ministrski svet kljub nasprotovanju predsednika republike.
Medtem pa objavljajo večerni pariški listi uradno poročilo, ki odločno zanikuje te vesti.
Francija proti vsakemu posredovanju med njo in Nemčija?
PARIZ, 28. Listi javljajo iz Diisseldorfa, da nemški listi skušajo s tendencioznim! poročili nahuj9kati nevtralne države proti Franciji. Tako nemški listi poročajo, dia so Francozi prepovedali promet skozi Dor-sten. Brez ozira na to. da se Dorsten nahaja v belgijski zoni, stoji dejstvo, da je šlo včeraj skozi Dorsten osem vlakov. Nemški listi ponočajo tudi, da so francoska obla-stva v Mannheimu zaplenila listine neke vlačitke. v resnici pa so bile listine samo pregledane. Ena izmed francoskih ladij je morala vleči za seboj nizozemsko ladjo, ki jo je posadka zapustila.
Glede položaja v ruhrski kotlini javljajo listi, da je vzpostavljen redni železniški promet. Pet železničarjev je bilo lahko ranjenih pri Kepellenu, ker je bila proga pokvarjena in je vlak zavozil v stran. Telefonska zveza v Porenju je bila pretrgana. Pretrgana je tudi brzojavna zveza med Essenom in Suisburgom. V Bochumu sta b-la napadena en franco<ski in en belgijski razprodajalec listov. V neki gostilni sta bila napadena en francoski častnik in en tolmač. Zara/di teh incidentov bodo okupacijska oblastva ukrenila stroge mere.
V Verhalleju *je 200 delavcev prosilo za d'slo. Izjavili so, da je v Hagenu zaradi pomanjkanja premoga in sirovin nad 8000 delavcev brez dela. Nemška vlada medtem še vedno vzpodbuja prebivalstvo na odpor.
«Temps» s svoje strani zanika vesti nem-šk'h listov, d!a Zedinjene države poizku-I šaja posredovati med Francijo in Nemčijo. [«Temps» pripominja, da francoska vlada ne bo sprejela nikakega posredovanja. Ko bo Nemčija imela kaj predlagati, bo morala to sporočiti uradno -n-pismeno francoski in belgijski vladi in ostalim zaveznikom. Ko se je v začetku januarja otvorila pariška konferenca in se nemški kancler Cuno ni mogel sporazumeti z nemškimi industrialci, ni mogel priti z nikaklm načrtom. Zato je poslal v Pariz g. Bergnianna, kateremu pa ni dal nikakega pismenega predloga. Gg. Mussolini, Bonar Law in Theunis so se vsled tega popolnoma strinjali s Poin-carejem, ki je poudarjal, da Nemčija ni prišla z nikakim konkretnim predlogom, ker je hcteJa stvar sanic zategniti.
Iz Berlina javljajo medtem, da Wolfova agencija objavlja proteh bohunske zbornice piroti okupaciji in proti razdejanju njenih prostorov. V protestu se obžaluje, da se je to opustošenje izvršilo nad ustanovo, ki Dosoešine trgovino in industriio. Trgovska 1
zbornica nadaljuje medtem poslovanje v opustošenih prostorih in s tem najbolj širi
—	protifrancosko propagando.
Anglija
Angleška zelena knjiga» o reparacijskem vprašanju
LONDON, 28, Objavljena je bila angleška «zelena knjiga« o zadnjih pogajanjih za rešitev vc<jnoodškodninskega vprašanja* Zgodovina pogajanj je vzpostavljena na podlagi listin od dneva do dneva. V knjigo je uvrščen tudi govor francoskega ministrskega predsednika Poincareja in njegova izjava glede zasedbe ruhrske kotline. Poincare je rekel v tem govoru med drugim: «Ne bomo določili dtaeva našega odhoda iz ruhrske kotline, dokler vi Nemci ne izvršite finančne preuredbe, kakršno zahteva reparacijska kom:sija, dokler ne sprejmete : nadzorstva nad državno banko in dokler , se odbor za jamstva končnoveljavno ne , nastani v Berlinu.»
Anglija povzročila polom v Lausanni?
LONDON, 28. Agenciji Rei.ter poročajo iz Carigrada, da obtožujejo Usti angls. škega visokega komisarja činov, ki so \ imeli namen izjaloviti namene lausannske konference ter zvračajo nanj odgovornost
■	za posledice zavrnitve predloga Izmeta ' paše, ki je zahteval, da bi se črtala iz
■	načrta za mirovno pogodbo gospodarska 1 vprašanja.
Izjave lorda Curzoae o turškem ia ruhrsk'inj vprašanju. — Anglija na čelu gibanici Za pomirjen je Evrope?
^ LONDON, 28. Minister vnanjih stvari lord . Curzon je govoril na obedu, ki mu ga je pri-j redil «Atliwych-Club», o .konferenci v Lausanni. Izjavil je, da smatra, da bo prevladala kema-^ listovska zmerna stranka, kateri pripada Izmet paša. Ne morem verjeti — je nadaljeval lord Curzon — da bi mogel kak narod zavr-
•	niti tako velikodušno in popustljivo pogodbo,
•	ki bi omogočila Turčiji ves napredek.
Glede položaja Franci;« in Nemčre v rubriki kotlini je izjavil lord Curzon: Na eni strani Evrope se nam nudi žalosten prizor: dve velevlasti, Francija in Nemčija, katerih dobri med-1 sebojni odnošaji so predpogoj za vzpostavitev n«ruf se nahajata v neke vrste prikriti vojni, , vojni, ki sicer kot vojevanje ni resno spričo ( velike nesorazmernosti med močmi vojujočih strank, ki pa je zelo resna z ozirom naposle-dice, ki bi jih mogla imeti. Hotel bi videli ' jasno v tem vprašanju. Gotovo ni maj namen, ; da bi pripovedoval stvari, ki bi mogle povzro-> čiti nove težkoče našim zaveznikom, ker se . ne sme pozabiti, da so bili Francozi in Belgijci : naši zavezniki, dočim so biii Nemci naši sovražniki. Naše javno mnenje smatra, da je bila vojaška zasedba ruhrske kotline, naj bo opra-^ vičena ali ne, neprevidno podjetje. Angleško javno mnenje smatra, da smo ini storili prav, ko se nismo udeležili teh operacij in da je bilo prav, da so naše čete ostale v Porenju, ker smo mi prizadeti pri rešitvi tega vprašanja toliko, koli<kor vsaka druga država in ker Je naša prisotnost v ruhrski kotlini zaželjena od vseh prizadetih držav, to jc Francije, Italije, Belgije in Nemčije. Rešitev odškodninskega vprašanja
—	je nadaljeval lord Curzon — ni pridržana samo Franciji, Belgiji in Italiji, ker gre za rešitev mednarodnega značaja, pri katerem smo mi v isti meri prizadeti. Pozdravil bi čas, ko bi se to vprašanje rešilo ne po individualni temveč po mednarodni inicijativi.
Lord Curzon ije nato govoril o Društvu narodov in izjavil, da bi bilo potrebno, da vstopijo v' Društvo narodov še druge države, tako da se njegov ugled dvigne.
Končno je lord Curzon izjavil, da ne vidi razloga, zatkaj bi Velika Britanija ne prevzela vodstva gibanja za pomirjenje Evrope.
Nemčija
Nemška državna hramba in «Orgesch» Ministei za narodno obrambo napoveduje stitoge ukrepe proti izven zakoni tim organizacijam — Rusija in Nemčija
BERLIN, 28. Minister za narodno obrambo Gessler je izjavil v zbornici med drugim, da Rusija danes ne more pomagati nemškemu proletariatu, kajti njen gospodarski položaj ;ji tega ne dovoljuje. Ne zadostujejo topovi in bodala: treba je imeli tudi živež.
Glede c?omnevn;h odnošajev med državno brambo in «Orgeschom» ter drugimi organizacijami je izjavil minister, da je politični položaj skrajno težaven in da morajo nemški minstri budno paziti na javne interese, da se ne najdejo nekega dne pred neljubimi presenečenji. V tem namenu se je sestal s pruskim min. notranjih stvari Severingom, da se upre ta sporazumno vsakemu gibanju, ki ogroža javno varnost. Minister je nato izjavil, da bo v tesnem sodelovanju s Seveiingom onemogočil vsako vez med državno brambo in tajnimi organizacijami. Poudaril je, da bo državna b-ramba morala imeti nalogo, da brani ustavo, meje, javni red samo s sodelovanjem oblastev, katerim je po ustavi poverjena zaščita nemških interesov.
Minister je zaključil, poudarjajoč, da bo ukrenil najstrožje mere proti vsakomur ki bi se ne pokor'1 njegovim ukazom in je pros:l poslance, naj mu sporočijo vsak slučaj nepokorščine kakega člana državne brambe.
Nov nemški protest proti terorju
BERLIN, 28. Nemško poslaništvo v Parizu je davi izročilo zunanjemu ministru noto oroti terorju, ki ga francosko vojaštvo izvršuje nad prebivalstvom v ruhrski kotlini. Če se je prvotno — ■ tako se glasi v tej noti — mislilo. >d'a so nasilja le posamezni slučaji, dokazuje zadržanje francoskega joveljništva v poslednj h tednih, da se misli terorizirati prebivalstvo po doloČe- • nem načrtu. Najnovejši dogodki, zaplenitve privatnega imetja« izgoni in aretacije, težki
'EDINOST*
V Trstu, dne 1. vvarctf 1923
kazenski ukrepi proti celim mestoirf, zlostavljanja so tako številna, da jih nemška vlada ne more več smatrati kot posamezne slučje. Radi teh dogodkov smatra nemška vlada za svojo dolžnost, da obvesti vlado v Parizii o nezaslišanem postopanju francoskega vojaštva ter si pridržuje pravico zahtevati popolno zadoščenje.
Noti je priključenih več prilog, ki naštevajo razne incidente zadnjih dni v ruhrski kotlini.
Ogrska
Grožnje «probujenih Madžarov» . BUDIMPEŠTA, 28. iz Ogrske prihajajo
ckn za dnem vesti o grožnjah madžarskih teroristov na naslov raznih političnih voditeljev. Posebno socialistični poslanci in bogati židje prejemajo številna pisma, kjer jim neznanci groze s smrtjo. Dogodili so se slučaji, da so ti probujeni Madžari poslali zavoje z bombami osebam, ki jim niso po godu. «Az Ujszag» dolži mali sporazum, da podpira to gibanje v svrho izzivanja, kar bi potem znalo opravičiti intervencijo držav tega sporazuma v madžarskih zadevah. Medtem pa je že dognano, da pod-p;rajo teroriste vsi sloji prebivalstva Madžarske v protest proti miroljubni politiki sedanje vlade.
Podpredsednik enodne madžarske vladne stranke Gombos je bil poverjen, da izdela programatično osnovo bodoče vladne politike. Pri tej priliki je izjavil, da bo temelj in izhodišče vse njegove notranje in vnanje politike krščanska agrarna politika.
Avstrija
Koroški Slovenci in sporazum z Avstrijo
DUNAJ, 28. Po poročilih iz Koroške so koroški Slovenci zelo nezadovoljni in razočarani nad rezultati belgrajske konference. Koroški Slovenci so pričakovali, da se doseže na tej konferenci tudi glavni sporazum v tej smeri, da se popolnoma in definitivno uredi nacionalno vprašanje koroških Slovencev v Avstriji. Koroški Slovenci so se nadejali, da bo belgrajska vlada končno pritisnila na Avstrijo, da začne izvrševati v mirovni pogodbi jasno začrtane določbe o narodnih manjšinah. Kot temeljne točke sporazuma so postavili koroški Slovenci: otvoritev narednih slovenskih šol, povratek izgnanih slovenskih učiteljev, pravico ustanavljanja slovenskih narodnih društev in drugih gospodarskih organizacij in garancije za popolno politično in kulturno svobodo. Obveznosti, ki Jih je Avstrija prevzela v mirovni pogodbi, absolutno še do danes niso izpolnjene. Koroški Slovenci so velike pričakovali od potovanja avstrijskega zveznega kancelarja v Belgrad. a sedaj je jasno, da so v svojih zahtevah doživeli popolno razočaranje. Glavno krivdo v tem oziru pripisujejo pevršnosii jugo-slovenske diplomatičnoinformativne službe, ker se nista niti dunajsko poslaništvo niti konzulat v Celovcu zadostna zanimala za položaj koroških Slovencev.
Turčija
Turška vlada podpiše mirovno pogodbo, izvzemši gospodarske in finančne določbe?
CARIGRAD, 28. Listi javljajo iz Angore: Vlada je predlagala narodni skupščini pri zaprtih vratih, da naj se podpiše mirovna pogodba, predložena v Lusanni, toda pod pogojem, da se izključijo finančne in gospodarske klavzule, ki se bodo določile naj_ kasneje v šestih mesecih.
Ustanova za odpravo vojn
NEW - YORK, 28. Carneggie je položil temelj za ustanovo, ki bo delovala za odpravo vojn in mirno razrešitev mednarodnih sporov,
Anglija in francosko-nemška borba
Francc-sko-nemški gospodarski boj zavzema vedno ostrejše oblike, a vse kaže, da Francija ne bo popustila niti za prst, dokler ne zlomi nemškega odpora. Ali se ji bo posrečilo? Ves kontinent se nahaja v nekem mrzličnem stanju, ki ga povroča negotovost julršnjega dine. A v Angl'ji javno mnenje vedno bolj obsoja francosko postopane. Angleški odpor nam bo takoj jasen, kakor hitro spoznamo temelje angleške politike.
Vodilna nit vse angleške politike je «balance of Power:>, ravnovesje moči. Anglija ne stremi po hegemoniji nad Evropo, a ne bo in ne more dopustiti, da bi se ustvarilo katerokoli nadvladje, ki bi ogrožalo njen obstoj, njeno svobodb morske plovbe in trgovine. Stara je iemeljna nota angleške politike, a edino možna danes in jutri. Filipa II. španskega, Ludovika XIV.t Napoleona, Viljema II. — vse te je Anglija pobijala iz tega razloga. Jutri bo Anglija pobijala katerokoli hegemonijo, ki bi se izobličila v Evropi, pobijala jo bo do skrajnosti: do zmage ali smrti. Kaj hoče današnja Anglija? Da se v Evropo povrne normalno stanje, stanje miru. Zakaj? Ker to zahteva pol'tično-gospodarsko ravnotežje. ker hoče ostati neodvisna in svobodna. Če bi ne bila -več — propade.
Dve vprašanji sta, ki, nerešeni, zastrupljata vse politično in gospodarsko življenje Evrope: vojni dolgovi napram Ameriki in vojna odškodnina, ki jo mera plačati Nemčija.
Angleži trde, da so še vedno naklonjeni brisanju dolgov kot edinemu sredstvu, ki more zadržati Francijo pred propast^o. Bonar Law se ne miore pomiriti, da je Pariz zavrnil njegov predlog o brisanju dolgov. Dolg Italije bi se znižal od 520 miljonov šterlingov na 22 miljonov, ki bi pa b:li že plačani z zlatom, katerega je Italija deponirala med vojno. Ost je naperjena torej predvsem proti Franciji in to iz dveh razlo-
gov; radi politike neprestanega oboroževanja na morju in v zraku (ki je naperjeno proti Angliji, ker Nemčija kot sovražnik na morju ne prihaja v poštev} in pa radi zasedbe Porurja.} Anglija pa je pripravljena brisati zavezniške dolgove le pod pogojem, da sodelujejo dolžniki pri pomirjenju E Vi upe« ki je neobhodno potrebno, da se zamore angleški promet iznova usmeriti v se sedaj zaprte dežele, tlačene cd nizke valute in abnormalnega političnega položaja.
To je poglavitni vzrok angleškega na-sprotstva proti zasedbi Porurja. K temu se pridružujejo še drugi vzroki: 1. ker ruši zasedba reparacije; 2. ker stremi v najboljšem slučaju po formaciji francosko-germanskega monopola železa in Jekla, in 3. ker ni jasen ne cilj ne konec tega po-litično-vojaškega dejanja.
Angleži ne dvomijo, da bo zasedba Porurja namesto dvignila, uničila vso možnost nemških reparacij. Je to že storila v prvem mesecu, kakor je rekel Bonar Law v zbornici, in isto se bo zgodilo tudi v prihodnje. Ker je v tem trenutku izključena možnost, da bi Franccija omagala pod nemškim pasivnim odporom, računajo Angleži na drugi dve možnosti: 1. da se Nemčija vda sili in zasedba Porurja doseže svoj cilj, ne da bi se francosko-nemška industrija amalgamirala; 2. da se Nemčija, ali bolje, nemški * industrijci Porurja za hrbtom patriotizma iz lastnih interesov združijo s francoskimi industrijci, z tfru-gimi besedami, da postane Porurje del francoskega industrijsko - gospodarskega sistema.
Če se Nemčija vda sili, bo morala Francija držati Porurje v kleščah za nedoločen čas, ker bo zmirom obstojala nevarnost, da se bo Nemčija izvijala dolžnosti plačevanja. Vsakikrat, ko se bo Nemčija skušala upreti, bo Francija potegnila še tesneje porurskcK vrv... Toda v tem slučaju je jasno, da bo nezasedena Nemčija, tudi v normalnem stanju, producirala veliko manj in torej tudi veliko manj plačala kakor bi sicer. Skušala se bo ved!no bolj izogibati izpolnjevanju mirovne pogodbe in bo prisiljena veliko manj plačat*, če si Francija v Porurju vzame najboljši kos. Poleg tega bo vojaška zasedba požrla dobršen del reparacij.
Ali se zgodi druga gori omenjenih možnosti? V tem slučaju ostane v Porurju — vrelcu bogastva nemške industrije — solidarnost francosko-nemških interesov, ki gotovo ne bo koristilo onim, kt so ostali zunaj. Poincare ie sicer zagotovil Angl jo, da prejme svoj delež p«ri trustu težke industrije. Toda Angliji je bolj pogodu, če do tega monopola ne pride, ker se protivi vsemu, kar ovira prosto konkurenco. V tem slučaju bi franccsko-nemški trust določal ceno železu in premogu in Anglija bi zavzemala druge mesto.
Denimo pa, pravijo Angleži, da se Iran-coske namere izpolnijo «po načrtu». Kaj bo z nezasedeno Nemčijo? Ostane sovražna ali se pomiri? Ali bo Francija primorana zasesti celo Nemčijo in Jo vzdrževati? Tedaj bi se propast Nemčije pomnožila s propast jo .Francije. Ali pa se bo Nemčija uprla, morda z rusko pomočjo? Zgled: Napoleon, leto 1813.!
Če pa Nemčija omaga in se vda, se ustanovi «modus vivendi» na ozemljil ogromne važnosti: Porurje. Lorena, Saar! Nemčija šteje danes 60 miljonov ljudi, čez dvajset let Jih bo.' štela 80. Koliko jih bo imela tedaj Francija? Tu se odpira frankofihskim Angležem temna slika: Nemčija, demogra-fično močnejša, bolj organizirana, vztraj-nejša prodira na miren način skozi velika vrata skupnih interesov v Francijo in jo poplavlja. Nemčija se dejanski, če tudi ne imenoma, raztegne do Atlantika, Pirenej, Sredozemskega morja in Alp ter do Ro-kavskega zaliva. In kaj je Rokavski zaliv za dalekosežne topove in letala? Smešen jarek. To Je še daleč, a možno v dvajsetih, tridesetih, petdesetih letih. In .taglija se mora na to možnost že sedaj pripravlja«...
Toj e v glavnem angleško stališče v sedanjem francosko-nemškem sporu. Za tem tiči za Anglijo bistveno vprašanje: ali ji propast Nemčije koristi ali ne? Velika večina angleških politikov je mnenja, da je treba gospodiarsko ugonobitev Nemčije na vsak način preprečiti, ker je nemška industrija izborni odjemalec angleške in se obe ▼ noimalnem stanju izpopolnjujeta medsebojno. Dve tretjini Angležev živita od trgovine z neanglti-kimi deželami, med katerimi je pred vojno zavzemala Nemčija prvo mesto. Razlog Je torej na dlani.
Zato je Anglija proti francoskemu vpacUi v Porurje in si želi pomirjeno Nemčijo, prosto vseh nasilij, a z dolžnostjo plačati zaveznikom odškc$fcr'no. Antanta bi bila tako močna in edina ter bi z lahkoto brzdala nemško željo po maščevanju. Obupni objem Francije z Nemčijo pa bi uresničil one motnosti, ki smo jih zgoraj orisali.
Francija vedno znova toži, da ji preti nevarnost s strani Nemčije. Toda Lloyd George je ponudil Franciji obrambno zvezo. A ta je zahtevala kategorične obveze (število pripravljenih divizij, nadzorstvo francoskega glavnega štaba itd.), ki jih Anglija ni mogla ne hotela prevzeti, predvsem radi financ in svoje miroljubnosti. So pa pogoji, ki bi jih Francija mogla pomirjeno sprejeti: formalna obrambna zveza med Anglijo, Francijo. Italijo, Belgijo in Poljsko, ki bi stala podi okriljem Zveze narodov. Proti taki zvezi bi se Nemčija ne mogla nikdar upreti. A Francija angleškega nasveta ni poslušala in ukazala svoj:m vojakom pohod v Porurje, ki ga angleška politika ne more odobravati. Da v Londonu ne odobrujejo moralne podpore, ki jo Ital ja nudi Franciji v Porurju, je jasno. Ali misli Italija s francoskim pohodom doseči več reparacij? Ali si je za-
gotovila svoj delež pri morebitnem jeklenem trustu? Ali pridobi Italija, če se Nemčija in Rusija dvigneta z oboroženo) silo? Ali ji koristi možna industrijska zveza francosko-nemška? Rim na ta vpra šanja molči in se jim izogiblje. Angleži pa nadalje dokazujejo, da bi njihovoi stališče Italiji in vsej Evropi neprimerno več koristilo kot pa francosko«.
Dve slovanski državi v Številkah
Pred nekoliko dnevi so bili objavljeni skoraj istočasno v Belgradu in Pragi uradni in končnoveljavni podatki o prvem ljudskem štetju, ki se je izvršilo v Jugoslaviji in na Čehoslovaškem po osvobojenju in ujedinjenju teh dveh važnih narodov v veliki slovanski družini.
Jugoslavija meri, vštevši tretjo dalmatinsko cono, ki se ima te dni izprazniti, 248.987 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 12,027.323 duš. Bosna in Hercegovina sta zastopani v celokupni površini Jugoslavije z 51.199 kvadratnih kilometrov, predvojna Srbija pa z 49.950. Z ozirom na število prebivalstva pa zavzema prvo mesto Hrvatska s Slavonijo, kjer je bilo naštetih 2,739.593 du5 (vštevši Medju-murje in Kvarnerske otoke). Predvojna Srbija, kjer je bilo, naštetih 2,655.078 duš pride torej še-le na drugo mesto.
Jugoslavija je razdeljena po vidovdanski ustavi v 33 oblasti, med katerimi je največja krajiška ob cbali Jadranskega morja, katera meri 14.121 kvadratnih kilometrov. Glede gestosti prebivalstva stoji na pr-ivem mestu zagrebška oblast, v kateri živi 809.482 prebivalcev, medtem ko se nahaja na zadnjem mestu v tem oziru bregalniška oblast, ki šteje le 104.460 duš.
V prebivalstvu Jugoslavije je zastopanih šest različn1'h ver; namreč srbsko-pravo-slavna, rimsko-katoliška, grško-katoliška, protestantska, mcfoamedanska in judovska vera. Največ je pravoslavnih, katerih so našteli 5,602.227 in ki prevladujejo v Srbiji in Črni gori. Takoj za njimi pridejo katoličani, katerih je 4,735.154, torej za 867.073 duš manj kot pravoslavnih. Na tretjem mestu stojijo Mohamedanci z 1,337.687 dušami. Večinoma živijo v Bosni in Hercegovini ter v južni Srbiji, predivsem v kosovski oblasti. Protestantov je 216.847. Grških katolikov, ki imajo svojega škofa v Križevcih, je okoli 30.000 in živijo večinoma v Vojvodini in Sremu. Judje so raztreseni po vsej državi. Med njimi razlikujejo z ozirom na njihov patriotizem! dve vrsti, takoimenovane španjolske Jude, ki živijo v Srbiji in Stari Srbiji in ki so potomci onih Judov, kateri so bili v prejšnjih časih izgnani od španskih kraljev in so se naselili na Balkan, in na drugi strani nemške in madžarske Jude, ki jih je precej na Hrvatskem in v Vojvodini. Moha-medancev je v Bosni 588.257, v Južni Srbiji pa 705.554. Ako hočemo izraziti razmerje med posameznimi verami v Jugoslaviji v odstotkih dobimo sledeče številke: pravoslavnih 46.6%, katoličanov 39.4%, mohamedancev 11.1%, protestantov 1.8%. Judov 0.5% in grških katoličanov 0.4%.
Ako razdelimo prebivalstvo Jugoslavije po jeziku, dobimo sedem različnih jezikovnih zajednic, in sicer srbsko-hrvatsko, slovensko, nemško, madžarsko, albansko, romunsko in italijansko, katere se, izraženo v odstotkih, tako-le vrstijo ena za drugot: Srbohrvatov 74.6%, Slovencev 15%, Nemcev 4.3%, Madžarov 3.9%, Albancev 3.7%, Romunov 1.5% in Italijanov 0.1%. Madžari, Nemci in Romuni živijo v večjem številu v Vojvodini, Turki in Albanci ob Bregalnsci. Albanci v mitro-
135.819 Judov, 6821 brezvercev, 2877 pravoslavnih, 1910 pristašev Cehoslovaške narodne cerkve in 986 pripadnikov drugih ver.
Podkarpatska Rusija.-šteje 604.745 duš. Po narodnosti je bilo naštetih 372.503 Ukrajincev (Rusov), 103.819 Madžarov, 79.722 Judov, 19.766 Čehoslovakov, 10.377 Nemcev. 298 Poljakov in 11.427 drugih narodnosti. Po veri je bilo 329.749 grških in armenskih katoličanov, 93.023 Judov, 64.703 protestantov, 60.599 pravoslavnih! 55.019 rimskih katoličanov, 1167 brezvercev in 485 pripadnikov drugih ver. .
Besedilo ssetomarseritsklii dosooorov
Z ozirom na izvT&itev rapallske pogodbe in izpraznitev tretje dalmatinske cone s strani Italije katera bo sledila ritifikaciji svetomar-gcritskih dogovorov, prinašamo v naslednjem popolno vsebino teh poslednjih, da bodo mogli naši čitatelji bolje zasledovati poročila, ki bodo sledila, predvsem poročila o delovanju takoimenovane paritetne komisije.
«Nj. Veličanstvo kralj Italije in Nj. Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko sta vzela v razmotrivanje težkoče, ki se imajo prebroditi m probleme, ki se imajo rešiti, da bi se moglo priti do končne izvršitve določil, sklenjenih v Rapallu 12. novembra 1920. in navdahnjena z enakimi občutki, s katerimi je bila sklenjena tudi rapallska pogodba, t. J. z željo, da med obema deželama utrdita iskren režim in prisrčne odnošaje na splošno dobrobit obeh narodov, sta se odloČila, da zaključita v tem cilju sporazume in sta imenovala svofe pooblaščence:
NJ. Veličanstvo kralj Italije: Karla Schan-zerja, ministra zunanjih zadev, Nj. Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: Vojo An-tonijeviča, polnomočnega ministra v Rimu. ki sta se, potem ko 6ta predložila svoja pooblastila, izdana v veljavni formi, dogovorila kakor sledi:
L Zadar.
Italijanska vlada izda merodajnim oblastim potrebne naredbe za evakuacijo tretje okupacijske cone in za predajo dotičnega ozemlja oblastem kraljevine SHS v roku dvanajstih dni po podpisu tega sporazuma.
Vlada kraljevine Italije in vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v interesu od-nošajev med ozemljem Zadra in sosednjim ozemljem, stavljata svoja podpisa na konvencijo, sestavljeno na podlagi principov, označenih spodaj, in katera stopi v veljavo v samem -momentu, ko bo evakuacija izvršena:
_Obmejni promet in carinske olajšave.
Italijanska vlada izjavlja, da je teritorij Zadra izven carinskega teritorija Italije in vse blago, ki prihaja iz kraljevine SHS, bo prihajalo v omenjeni teritorij neodvisno od vseh in kakršnihsibodi pravic.
V prometu med zadr&kim teritorijem in obmejnim teritorijem kraljevine SHS dajejo se medsebojne olajšave, po katerih se navadno urejuje obmejni promet med obmejnimi drža-, vami.
nanašajo na poklice, industrije in trgovino cl# sklepa trgovinske pogodbe. 1$. Dopolnilne odredbe administrativnih uredi* ditev in procedure;
16.	Dispozicije o ravnopravnosti šolskih di«» plom;
17.	Odredbe o pravici lastnine;
18.	Odredbp o volilnosti v upravnih svetih in eksploataciji kredita;
19.	Rekvizicije;
20.	Sekvestri;
21.	Konvencija za sprečavanje tihotapstva. IV. Ekonomske konvencije in one, ki se nana«
šajo na kulturo.
Vladi obeh visokih pogodbenih strank bosL» izvršili brez odlašanja končno stipulacijo in ratifikacijo ekonomskih sporazumov, že zaključenih in začneta takoj pogajanja o zaključku drugih sporazumov, o katerih se govori v? 6. in 8. čl. rapallske pogodbe.
Napisano v Rimu v dveh primerkih 23. oktobra 1922.
Sch&nzer.	Antonijević.
Vsebina štirih Slavnih konvencij med JugoMlo In Avstrije
I. Konvencij« o sekvestrib.
Ta konvencija določa odstranitev sekvestra nad premoženjem in posestvi avstrijskih državljanov na jug-oslov. ozemlju in obratno odstranitev sekvestrov nad premoženjem jugoslovanskih državljanov v Avstriji, Odstranitev je obojestranska in'je določeno, da se pravno priznava lastnikom popolno razpolaganje s svojo imovino. V tej konvenciji gre tudi za vse deponirane, pod sekvestrom se nahajajoče vrednostne papirje, depoje, kakor tudi za nepremičnine. Konvencija določa v tem oziru, da se imajo vrednostni papirji, depoji in dru^o imetje prenesti iz ene države v drugo brez vso«ke carine in brez vsakega plačila zadevnih pristojbin in taks, določenih za prenos take imovine iz ene države v drugo.
Dalje je sporazumno rešeno, da se vse preostale obveznice predvojnih dolgov, ki jih jć hotela avstrijska vlada žigosati s svojim lastnim žigom, a so bile deponirane in so last jugoslov. državljanov prenesejo in izroče direkciji državnih dolgov v Belgradu v svrho žigosanja od strani jugoslov. vlade. O tem vprašanju je bila v sekciji zelo dolga debata. Končno je bilo sporazumno sklenjeno, da se te obveznice v višini 68 miljonov predvojnih avstrijskih kron imajo izročiti Jugoslaviji.
Zatem jc bilo načeto vprašanje odškodnine, ki jo zahtevajo lastniki sekveslriranih imetij. Razvila se je daljša debata in je bil dosežen sporazum, da se niti od ene niti od druge strani to vprašanje ne razmotriva. Dalje pa je bil sprejet v sekciji predlog, da se prizna odškodovanim sekvestrirancem pravica, da sodnim potom zahtevajo odškodnino za škodo, povzročeno potom sekvestrov, toda le oni sekvestri, za katere velja, da so spadali pod se-kvester v smislu santžennenske mirovne po* gedbe.
Minister pravde >e končno zahteval sprejem klavzule glede roka 15 dni. V tem roku naj bi se interesirani pridobitni krogi jasno izrazili glede relacije. Minister pravde je dalje predlagal klavzulo glede tirjatev in sprejema dol-
vedi
uveljavljene pri izvozu omenjene kraljevine splošnem, se ne morejo raztegniti tudi na izvoz v zadarski teritorij produktov specijalno označenih v listi priključeni sporazumu, v toliko, v kolikor ti produkti izhajaj<5 in so uvoženi s teritorija kraljevine SHS in sicer iz cone, ki se bo določila z istim sporazumom.
Razun tega bo proizvodom, ki pi idejo s teritorija Zadra, a označeni so v drugi listi do-stavka tega sporazuma, dovoljen uvoz v omenjeno cono, kot v obmeinem prometu, brez plaćanja carinskih in drugih pristojbin v tisti ko-ičini, ki odgovarja potrebam ljudstva iste obmejne cone..
Kraljevina SHS se obvezuje, da ne stori n&akršnih izjemnih ukrepov proti izvozu živ-jenskih potrebščin iz kraljevine na teritorij Zadra. -
II. Reka.
Takoj, ko bodo izdane odredbe za evakuacijo Sušaka, ki se ima izvršiti pet dni po podpisu tiega sporazuma, bo pristopila mešana
, . . ^ ', . i,	komisija, sestavljena iz treh Italijanov in treh
viski, tetovski m pečanski p^ranni Nem- j^^^ podprta z eksperti:
bik> naštetih 513.472, Madžarov ^ da nadzorujedelo
cev jc
472.409 in Albancev 441.740.
Po spolu je v celokupnem prebivalstvu 49% moških in 5\% žensk. Največji prebitek žensk je na Hrvatskem, kjer pride na 1,334.593 moških 1,405.050 žensk. V predvojni Srbiji je znašal prebitek žensk samo 6.237. V Bosni in Hercegovini pa je bilo naštetih več moških, namreč 965.894 napram 924.035 ženskam.
Druga srednjeevropska slovanska država Čehoslovaška. je po svoji površini mnogo manjša nego Jugoslavija ter meri 140.485 kvadratnih kilometrov. Toda, kakor znano, znatno večja je njena gospodarska m-oč in tudi prebivalcev šteje za okoli miljon Več kot Jugoslavija, namreč 13,611.349 (Jugoslavija 12,027.323). Med nj'mi je bilo .naštetih 7.052.763 žensk in 6,558.586 moških. Po narodnosti se deli prebivalstvo Čehoslovaške na sledeče skupine: Čehosktfvakov 8,760.957, Nemcev 3.123.448, Madžarov 747.096, Ukrajincev (Rusov) 461.466, Judov 180.535, Poljakov 75.852, drugih 23.052, inozemcev 238.943. Ako vzamemo razmerje med posameznimi narodnostmi, dobimo sledečo sliko: Čehoslo v ako v 65.51 %. Nemcev 23.36%, Madžarov 5.59%, Ukrajincev (Rusov) 3.45%, Judov 1.35%, Poljakov 0.57%.
Po veri se deli prebivalstvo Čehoslo. vaške na sedem različnih zajednic, ki so: rimsko-katoHška (10,384.860 duš), protestantska (992.083), čehoslovaška narodna cerkev 1535.332), židovska (553.925), grško - katoliška (532.608), pravoslavna (7X096), druge vere 25.342 in končno brezvercev 724.503.
Zanimivi so podatki, ki se tičejo posebej Slovaške. Od celokupnega prebival-stva Čehoslovaške republike pada na Slou vaško 3,000.870 duš, ki se delijo na šest različnih narodnosti, in sicer so našteti Čehoslovakov 2,013.784, Madžarov 637.173, Nemcev 139.902, Ukrajincev (Rusov) 85.642, Judov 70.546, Poljakov 2534 in drugih 8954. Po veri je bilo 2,128.377 rimskih katoličanov, 530.528 protestantov, 193.532 grških in armenskih katoličanov.
pri evakuaciji Sušaka;
b)	da določi mejo med kraljev. SHS in svobodno reško državo z ozirom na odredbe, določene v Rapallu 12. novembra 1920.;
c)	da otvori promet z Reko;
d)	da pristopi tehnični in administrativni organizaciji pristaniške službe;
e)	da organizira poslovanje reške države na podlagi čl. 4. rapallske pogodbe.
Komisija bo imela končati svoje delo v roku enega meseca od dneva svojega prvega sestanka. Ta rok se po skupnem sporazumu lahko podaljša.
V	slučaju nesoglasij se oba visoka pogodbenika obrneta prijateljsko na arbitražo po čl.' 5. rapallske pogodbe.
Komisija bo imela tudi formulirati svoje predloge v cilju vzpostavitve obmejnega prometa za Kastav po principih, sprejetih za Zadar.
Komisija se sestane v Opatiji takoj po podpisu tega sporazuma.
ID. Splošne konvencije.
V	momentu, ko bo izdala italijanska vlada kompetentnim oblastem potrebne naredbe za evakuacijo III. okupacijske cone, po odredbah iz št. I. tega sporazuma, bo imela vlada kraljevine SHS staviti svoje podpise na naslednje konvencije, ki imajo stopiti v veljavo v roku dvanajstih dni po ratifikaciji tega sporazuma.
1.	Institucija uprave fondov;
2.	Ocenitev pokretne in nepokretne imovine Dalmacije;
3.	Sistematizacija naslednih interesov pokrajin, okrajev, občin in drugih lokalnih, jav nih m moralnih korporacij;
4.	Razdelitev imovine pokrajin in občin;
5.	Razdelitev arhiva Dalmacije;
6.	Sistematizacija bank;
7.	Institucija družabnih zavarovanj;
8.	Prometna pota. Imenovanje komisije, sestavljene iz tehnikov obeh držav, ki bo dolžna razširiti in razviti prometne zveze na suhem in na morju;
9.	Nacionalizacija društev in trgovinskih tvrdk;
10.	Fidejkomisi;
11.	Poraba davkov V svrho Szbegavanja dvojnih pristojbin;
12.	Ribolov. Sporazum, Id te nana&a na ribolov državljanov obeh držav v vodah, ki se v tem cilju smatrajo kot skupne;
13.	Dopolnilne odredbe, ki se nanašajo na. konvencijo o zaščiti narodnostnih manjšin;
14.	Predhodne In prehodne odredbe ki se|
nujoči onkraj Save in Donave, podpisovali avstrijska vojna posojila in obveznice t?h po-so'il lombardirali pri raznih bankah, večinoma na Dunaju, za katere doljž oziroma obveznice je treba določiti relacijo. V novi .konvenciji je dosežen eporazum na ta način, da ima zala-gatelj plačati za 100 av. kron, podpisanih pred pre\'ratom, 100 sedanjih avstrijskih kron.
II. konvencija o predvojnih terjatvah.
Ta konvencija ureja vprašanle glede dolgov, oziroma terajtev avstrijskih in jugoslovenskih državlajnov, ki izvirajo iz dobe pred prevratom in se glase na avstrijske krone.
Glede relacije so obstojale diference. V Ljubljano je bil poslan brzojavno poziv, da se zastopniki gospodarskih, trgovsjkih, industrijskih in obilnih krogov Slovenije striktno izjavijo in da dopošljejo v najkrajšem času precizirano mnenje. Minister pravde je zihleval odgovor pridobitnih krogov Slovenije. Iz Ljubljane pa je dospel zelo nejasen odgovor, ki pravi samo, da se ima to vprašanje rešiti, da naj se sprejme primeren ključ, ni pa podal nikakega jasnega stališča. Minister pravde je tolmačil odgovor slovenskih pridobitnih krogov tako, da Slovenija zvrača vso odgovornost za rešitev tega vprašanja na kraljevo vlado. Med avstrijoko delegacijo in vlado se jc dosegel sporazum, da se v konvencijo sprejme rc-lacija 100 aK proti 32 jK, odnosno 8 Din.
Glede relacije pa je z ozirom na to, da so tangirani tudi interesi privatnikov, pristav« Ijena klavzula, da -je treba za to relacijo odobrenja narodne skupščine in da se ima konvencija predložiti radi tega parlamentu.
III. konvencija o Bosansko-Hercegovinskih podjetjih.
Sporazumno je določeno: Jugosl. vlada prevzame v svojo last delnice vseh od avstrijskega kapitala ustanovljenih podjetij v Bosni in Hercegovini. Jugosl/ vlada prevzame 28.000 delnic Steinbeisovega podjetja, 2840 delnic podjetja v Zenici, 4300 delnic sladkorne tovarne .v Usori, 1500 delnic železne tovarno v Varešu in 1500 delnic rudnika «Bosnia^. Vse te delnice se nahajajo sedaj v rokah avstrijske vlade.
Avstrijska vlada se dalje obvezuje, da izroči poslopje jugosl. poslaništva na Dunaju ju g si. državi v popolno last,, na drugi strani pa jugsl. vlada odstopa v nepreklicno last in razpolaganje avstrijski vladi 16 miljonov papirnatih) marik, deponiranih pri Avstro-ogrskl banki na račun jugosl. vlade.
Konvencija sporazumno določa dalje, da odstopi avstrijska vlada vse gori navedene (felnice jugosl. vladi proti odškodnini v znesku 10 miljonov dinarjev, katera svota se ima p«r-centuelno razdeliti na posamna omenjena podjetja. Znesek se ima takoj izplačati.
IV. konvencija o prenosu sedeža raznih industrijskih družb.
Ta konvencija določa sporazumno, da se imajo industrijska podjetja in družbe, <ki imajo svoj sedež na Dunaju, a obrat v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, preseliti v na2c državo. Določeno ie, da se imajo te družbe preseliti v roku šestih mesecev in da povodom preselitve, odnosno prenosa svojega premoženja ne plačajo nikakih pristojbin.
Naroialte In Jirite ..EDINOST"
V Trstu, dne 1. marca 1^3,
JEDKOST«
Dnevne vesti
Za prijateljstvo. «Piccolo» poroča o razgovoru svojega opatijskega poročevalca s profesorjem Silovičem, jugoslovenskim članom pa-, ritetne komisije za uredbe reškega vprašanja, j D tem razgovoru poročamo na drugem mestu., Tu hočemo omeniti le izjavo profesorja Silo-viča, da je stalen čitatelj <vPiccola» in potem takem gotovo tudi drugih italijanskih listov.! Ta ugotovitev nam je ljuba, ker kaže, kako: tc razlikujejo jugoslovenfcki politiki v tem po-: gledu cd italijanskih. Kje so politiki v Italiji,! ki bi čitali jugoslovenske liste? Ko bi jih či- j tali, bi imeli širše obzorje in širše vidike in bij mogli pravilneje presojati razna sporna vpra-i Šanja. Pravilneje bi razumevali razpoloženja na drugi strani, a medsebojno spoznavanje in
razumevanje je pot do zbližanja in medsebojnega spoštovanja. Ko bi na italijanski strani, tako poznali Jugoslovene — njihov jezik, nji-: hevo kulturo, njihovo zgodovino in njihova1 f tremi jenja — ku,kor poznajo na jugoslovenski strani italijanske stvari, bi objektivneje sodili in bi bilo meosebojno razmerje vse drugačno. Potem bi na italijanski sirani isto tako iskreno govorili o potrebi jugoslovcnsko-italijanskega J sporazuma, kakor je govoril profesor Šilovič poročevalcu tržaškega lista, in ne bi morali Citati toliko neskladnosti, kakor jih italijanski listi dan na djn predlagajo svoji javnosii o razmerah v Jugoslaviji, in ne bi vedno strašili z — < balkanskimi razmerami*.
Pogovor z jugoslovenskim delegatom prof. Šilovičem. Včerajšnji <Piccolo» objavlja pogovor svojega opatijskega poročevalca z jugoslovenskim delegatom v paritetni komisiji za izvršitev svetcmargerltskega dogovora. Prof. Stjepan Šilovič je znan profesor prava na zagrebški univerzi in je bil ipicnovan za člana jugoslovenske delegacije ravno zaradi svojega slovesa kot pravnik. Govori tudi italiajnski in je — kakor je izjavil — stalen čitatelj tudi laških listov.
To je prvič — je izjavil prof. Šilovič — da so se Italiajni in Jugosloveni sestali brez predsodkov. Prišli smo sem trdno odločeni, da pridemo do definitivnega sporazuma, ki naj odstrani vsako oviro pri ustvarjanu dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo. To ;e v interesu obeh držav, ki sla v toliko rečeh odvisni ena od dru£e in združeni s tolikimi vezmi. Absolutno potrebno je priti do popolnega pomirjenja, ne samo političnega pomirje-nja temveč tudi pomirjenja duhov. Mi to želimo, toda ne samo iz gospodarskih temveč 'tudi iz duševnih vzrokov. Mnogi med nami obvladujejo italijanski jezik, in italijanska kultura je vtisnila izrazit pečat našemu mišljenju, kar je nedvomno velikega pomena.
Vprašanja, ki jih nameravamo tukaj rešiti ■— je nadaljeval prof. Šilovič — so gotovo važna in nekatera med njimi nikakor lahka. Upamo pa, da bomo prišli do rešitve, ki bo v obojestransko korist, kajti gotov sem, da bodo tudi italijanski delegati prišli z razpoloženjem za spravo. Vprašanja so zapletena in se bodo morala dolgo in potrpežljivo proučevali, toda jaz trdno upam, da bomo prišli do cilja.»
Na vprašanje, ali se bo razprava omejila samo na gospodarska vprašanja, je odgovoril prof. Šilovič: «Vsako gospodarsko vprašanje, ima tudi svojo politično 6tran, posebno še J vprašanja, ki se tičejo Reke. Z ozirom na po-i litično stran reSkega vprašanja, bo treba za-! četi od stalile točke: pustiti na strani minu-j lost, ne premešavati včerajšnjih dogodkov,' misliti na sedanjost in bodočnost. Ponavljam — je zaključil prof. Šilovič — obe državi sta, vezani ena na drugo s toliko iu tako življen-' skimi interesi, da je potrebno narediti vse mogoče, da pride med njima se več nego do ednošai^v dobrega sosedstva — do priajtelj-skih odnošajev.»
Tudi ob smrti Leopoido Mauroner ja ni mogel <PiccoIos zaiajiti svoje naravi. Pripoveduje, kako se je pokojnik kot predsednik društva «Concordia» trudil, da bi prišlo do prijateljskih odnošajev med okoličani in meščani. Pri tem pa trdi, da so njegove somišljenike po mnogih vaseh sprejemali s kamenjem in streljali nanje. To ni res. Pošteni in značajni oko-( iičani so odbijali Mauronerjevp pristaše s pre-! žirom in streljali so nanje z dovtipi. Niso jih. imenovali «concordiaše», ampak «cikorijaše».' Kdor je bil cikorijaš — ni bilo mesta zanj v družbi značajnih okoličanov. Ime cikorijaš je' pomenilo neizprosno obsodbo. «Concordia» ni stremela po pomirjenju, ampak je bila le past, v katero na j bi se lovili naši okoličani. Zato l"e žalostno pogorela in umrla je, da sami nismo vedeli kedaj. Okoličani so ostali zvesti svojemu voditelju Ivanu Nabergoju. Srditeži mu niso mogli odpustiti tega. Uprav pobalinsko, nedostojno olikanih ljudi, so ga po svodih listih — s «Piccolom» na čelu — zasramovali s pismom in sliko. In tista jeza menda še sedaj razjeda < PiccoIu» živce. Sicer ne bi žalil spo-, mina pokojnega moža, ki ga je spoštovalo in ljubilo vse naše pošteno ljudstvo, in metal ,ka-J menje na njegov grob. Zasramuje ga z besedo • il famoso oste di Prosecco«! Ta < famozni go-[ stilničar* je bil mož-poštenjak, ki so ga visoko spoštovali tudi vsi trezni meščani druge narodnosti. Pa ne sama spoštovali, ampak tudi zasekali so se k njemu kot državnemu poslancu v vsaki stiski. Sicer pa nočemo braniti pokoj-negainašega voditelja pred takimi napadi. Spomin njegov med našim ljudstvom je tajko vzvišen, da ga blato «Piccola» ne more doseči.
Popravljamo. Včeraj smo rekli pomotoma, da je bil pokojni Leopoido Mauroner poveljnik okoliškega bataljona. Poveljnik je bil njegov stric. Sedaj umrli Mauroner je bil poročnik
pri drugi kompaniji tega bataljona v družbi s pokojnim Josipom Mankočem, bratom sedaj umrlega Ivana Mankoča, dočim je bil Ivan Na-b erg o j narednik.
NtjMunaak/ dekret za anektnae pokrajine se bo kakor poročajo iz Rima, predložil ministrskemu svetu. Odlok med drugim določa kot rok za odpoved dan 31. marca t. 1. ter odpravlja vse druge običajne odpovedne roke. Odpovedi se bodo morale ponoviti pri posebnih komisijah, ki bodo ustanovljene. — Iz .te vesti sledi za Trst, da običajni odpovedni rok, 24. februarja, ni veljaven in da je bil ves hrup in ropot, ki so ga tc dni povzročile po mestu in posebno na sodniji odpovedi hišnih gospodarjev in ugovori najemnikov, zastonj. Pardon, prav zastonj ni bil, ker je finančna uprava razprodala za kakih 30.000 lir kolekov in ker je poštna uprava prišla tudi na svoj račun. Če s0 tukajšnja oblaslva v svojem pravičnem spanju že povzročila meščanom te nepotrebne stroške in je ves uspeh njihovega dela danes, ko so odpovedi in upori že večinoma izvršeni in torej stroški izdani, gornja vestica, ki ni nika-kar zanesljiva, potem naj vsaj poskrbč, pravočasno, da bodo odpovedi in upori, ki so že dani in ki se bodo 31. marca le ponovili, ,koleka prosti.
Velika procesij«. Včeraj popoldne se je vršila v Trstu velika procesija v počaščenje relikvij slavnega misijonarja Sv. Frančiška Ksa-verija. Relikvije, roka in rama, se bodo razstavile po vseh mestih Italije. Predsinočnjim so prišle iz Benetk ter so bil« včeraj razstavljene v cerkvi jezuitov v ul. Ronco. Pri ti cerkvi je včeraj začela tudi procesija, katere so se udeležila vsa tržaška katoliška društva in mnogo občinstva. V dolgi vrsti se je pomikala procesija po ulici S. Francesco proti ulici Car-ducci nato po ulici Battisti okrog javnega vrta zopet v cerkev jezuitov. Obdan od tržaške hovščine je v procesiji nosil poreški škof Pe-ludi: derzolli relikvijo. Ko je biia relikvija zopet shranjena v cerkvi, so se udeleženci procesije razšli.
Nalezljive bolezni t Trstu. V tednu od 17. do 24. februarja so bili v Trstu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 2, škrlatica 9, trebušni legar 2, trakom 172, ošpice 1, kozice 11, vnetje možgan 1. Opozarjamo čitatelje na naraščajoče število slučajev trakoma (V tednu od 10. do 17. februarja sta bila samo 2 slučaja), da ne opustijo potrebne previdnosti.
Grad Miramar si bo občinstvo v mesecu marcu lahko ogledalo vsak dan od 10. do 12. in cd 14.30 do 16.30. Za vstop v park velja dosedanji urnik, namreč: od 8 do solnčnega zahoda.
Natečaj za delo. Dne 7. marca ob 12 uri se
bo oddalo na javni dražbi kovaško in slikarsko delo za popravo peterih vrat pri javnem vrtu Muzio Tommasini. Natančnejša pojasnila dobe prizadeti v IV. oddelku občinskega urada v ul.
G. D'Annunzio 5/II.
Sport med Jugosloveni t Italiji. Prejeli emo: Kot imamo Slovenci in Hrvatje v Italiji zelo razvito društveno delovanje v kulturne svrhe, tako nam primanjkuje društev, ki bi se predvsem pečala z raznimi panogami sporta. Mnogo se je napravilo poizkusov z raznih strani, da bi sport dvagnili na mesto, ki mu gre, a večinoma so bili taki poizkusi posameznikov kot skupin malodane brezuspešni. Bo to menda tisto nezaupanje do vsega, kar je novega, ki nam je posebno nam Slovenom lastno. Sicer je skoro gotovo krivda neuspeha na onih, ki so započeli poizkuse za razmah sporta med našo mladino, ker se skoro gotovo niso poslužili vseh sredstev in niso bili dovolj vztrajni. Ker je v zadnjem času zopet vzklilo zanimanje za sport, bo dobro, da proučijo vsi oni, ki ®o si postavili za cilj — organiziranje športnega delovanja, vse okolnosti, ki omogoču je jo hiter in golov razvoj, in one, ki razvoj ovirajo. Potrebno bo sestaviti gotov program, na katerem bo vse snovanje slonelo. Le v slučaju, če bodo na ta način postopali bodo lahko dosegH uspehe. Pripravljeni morajo seveda biti na vsakatere-žrtve, posebno v prvem začetku, toda vztrajati morajo. S strani drugorodcev nam utegnejo zopet podtikati, da je to nov poizkus politične organizacije naeš mladine in vsled tega moramo računati na to, da bodo skušali ovirati vssiko delovanje. Sicer jeh je mnogo takih med njimi, ki bi lahko zastavili svojo besedo, ki sloni na izkušnjah iz predvojne dobe, vendar večina njih se je ali odtegnila aktevnemu športnemu delovanju, ali pa se ne -upa, odnosno noče tega storiti. Navedel bi <jim lahko vse polno slučajev, ko so člani slovenskih in italijanskih društev skupno tekmovali, da pribore sebi, svojemu društvu in svojemu narodu tako zaželjeno zmago, a nikdar se niso prigodili med niimi, kot tudi ne med športnimi društvi, ki so jih zastopali; incidenti, ki bi kvauili dobre odri osa je, ki so vladali med enimi in drugimi. Tekmovanje se je vršilo vedno v kavalirski obliki in so menda zelo redki slučaji, če ne docela iziključeni, ko se je skušalo z nedovoljenimi sredstvi ca eni, ali "drugi strani, favorizirati zmago* Gotovo pa nam nihče ne more zanikati, da smo ravno mi vedno najbolj taktno, obzirno in kavalirsko nastopali — in enako bomo nastopali tudi v bodoče.	K.
«Sin». V nedeljo 4. marca ob 5. popoldne ponovi «Šentjakobska Čitalnica« to tako priljubljeno in zanimivo dramo. Gangl je pač mojster, znal je spojiti globoko moralno vrednost igre z zanimivimi in krasnimi prizori, ki držijo gledalce skozi vsa štiri dejanja v napetem pričakovanju. Sploh je zadnja nedelja pokazaIar da igralci z vnemo in veseljem izvršujejo svojo težka nalogo. Uspeh je bil krasen, občinstva mnogo, posebno pa iz okolice žal, da iz mesta
ni bilo skoraj nikogar. Dana je zopet lepa prilika, da si v nedeljo vsi ogledalo to velezani-mivo Ganglovo dramo. Prihitite in' ogledajte si to igro! Blagajna je odprta <ob 4 popoldne. Otrokom brez spremstva vstop ni dovoljen.
NAŠIM NAROČNIKOM. Mnogo je med našimi nvočniki takih, ki niso se do danes poravnali naročnine za prvo četrtletje. Ker se se mora plačevati naročnina vedno v naprej in ker iaui upravništvo s terjanjem le nepotrebne troske in zamudo časa« prosimo tem potom vse zaostale naročnike, da storijo svojo dolžnost v prvi polovici meseca marca, ker bo upravništvo v nasprotnem slučaja primoramo »staviti nadaljnje pošiljatve lista. — Upravništvo.
DmltvM« vesti
Tržaško lmli—Mim društvo poživlja člane, da se udeležijo sestanka, ki se bo vršil v torek dne 6. marca .t. 1. ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Bliža se doba lepih, vedrih in gorkih vremen, vsled česar je na vseh športnikih, da začnejo že sedaj misliti, kako bodo najuspešneje izrabili začenjajočo se športno se-zijo. Ker je do občnega zbora, ki se bo vršil koncem tekočega meseca, rešiti mnogo vprašanj, da se bo lahko na občnem zboru o teh že sklepalo, je dolžnost vsakega Člana, da se gotovo udeleži sestanka, še posebej ko zavisi ta od hitre in povoljne rešitve razvoj in obstoj društva. Priporočamo nadalje vsem članom, da skušajo privabiti v društveni" krog čim več novih članov. — Odbor.
Akad. fer. društvo «Balkaa». Danes ob 20.30 sestanek. Uro prej odborova seja v navadnih prostorih.
Javna knjižnic« «Šentjakobske čitalnice«
posluje redno vsako nedeljo od 10—11 dopol. v navadnih prostorih (stara policija). Istočasno sprejema nove člane, član je lahko vsakdo, ki stanuje v Šentjakobskem okrožju. Vpisnina znaša 1 liro, a mesečna odškodnina za knjige tudi 1 liro. Gospodični Ivanki Pretog se za podarjenih 16 knjig, najlepše zahvaljujemo. — Odbor.
«Šolsko društvo* podružnica pri Sv. Ivanu
vabi člane in prijatelje društva na redni občni zbor, (ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Ivanu s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) tajnikovo poročilo, 3) blagajnikovo poročilo, 4) izjava pre-gledovalnega odbora, 5) volitev novega odbora, 6) slučajnosti. — Odbor.
ZMD. Danes točno ob 20redna odborova seja. — Predsednik.
Pevsko društvo "Ilirija*. V petek 2. t. m. vaja za moške in ženske. — Pevovodja.
Prosveta
cc
99
Jutri bo eno leto, odkar se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor društva « Presveta Svrha tega društva je danes vsem že predobro znana. Odveč bi bilo, ako bi hoteli tukaj še enkrat očrtati n ipojasmti njeno nalogo in njen program. «Prosveta« hoče biti središče kulturnega delovanja med Slovenci v Italiji, toda ona ne hoče samo, ona je danes že središče.vseh kulturnih društev. Da je bil men program najboljši in da je bila tudi najboljša pot, ki jo je ubrala za dosego svojega cilja, o tem govorijo najjasneje že njeni uspehi v prvem letu njenega obstanka. S ponosom sme «Prosveta» gledati nazaj na svoje delo, r tem večjim ponosom, ako upoštevamo, da so bila znamenja ob njenem rojstvu skrajno neugodna.
Zato pa se je *Prosveta» s tem večjo vnemo lotila svojega dela, brez šuma in hrupa, brez hvalisanja in reklamer tiho in neumonu>. Sla je tako naprej po začrtani poti, najprej docela sama, v zadnje mčasu pa roko v roki z «Zvezo prosvetnih društev* v Gorici.
Ako se je že pred ustanovitvijo «Prosvete» poudarjala potreba in korist t^ke osrednje organizacije, se je izkazala ta potreba še bolj 4kot nujna in važna, ko je začela «Prosveta» s svojim delom. Ne samo včlanjena društva se obračajo do «Pro£vete» v vseh zadevah za nasvet in dejansko ponuoč, temveč tudi druga kulturna društva gori od Kobarida daleč tja do tužne Istre se zatekajo k njej in iščejo tam moralne in materielne podpore za svoje prosvetno delovanje.
Gotovo ne more «Prosveta» s svojimi sredstvi ugoditi vsem zahtevam m zadovoljiti vseb, toda to zaupanje vanjo, ki ga imajo skoro vsa društva, ji je lahko najlepše zadoščenje za trud in delo, ki ga je prevzela nase. _
Sredstva, ki ž njimi rajzpolaga «Prosveta», niso bogata, in Se ta si je morala s trudom in težavo priboriti od ^svojega obstanka sem. Vsako društvo ima svoje želje in zahteve, upravičene in utemeljene. Kjer «Prosveta» more, pomaga. Rada bi pomagala vsem in povsod! Toda sredstva niso zadostna.
Kljub tem materielnim težkočam pa izkazuje «Prosveta» ob prvi obletnici svojega obstanka, že velik uspeh. Po celi deželi krožijo knjige njenih potovalnih knjižnic. Povsod, kamor so jih vabili, so šli nfeni predavatelji in so poučevali naš narod o poljedelstvu in gospodarstvu, o socialnih in juridičmh vprašanjih, o zdravstvu in o znaostvu. Bogata zbirka dramatičnih del je komaj mogla ugoditi vsem zahtevam, ki so prihajale od vsek krajev cele pokrajine. Povsod je videti aled in uspeh njenega delovanja. Tam se je na. novo ustanovilo prosvetno društvo, tu se je staro društvo vzbudilo k novemu, čvrstemu življenju, tu zopet se je pomagalo društvu do krepkega razvoja in razmaha. In kjer je bilo treba, je «Prosveta»
zopef "opogumila že strte duhove in jih je znala jc napravil na mnogoštevilno občir^fvo globo!« zopet pridobiti za prosvetno delo.
Tiho in neumorno <je delovalo že celo leto med našim narodom, narod je spoznal njeno važnost in potrebo. V «Prosveti» vidi danes ognjišče, kjer tli ogenj naše prosvete, in tja sc zateka vsekdar za moralno in gmotno pomoč.
Skrb cPrcsvete» pa je in skrb nas vseh mora biti, da ta ogenj ne ugasne! Ne zadostuje samo navduševanje, potrebno je sodelovanje nas vseh, da zažarijo plameni tega prosvetnega ognja do zadnje vasice. Vsakomur naj bo dana prilika, da se dalje izobrazi in doizpopolni svoje znanje, sebi in svojemu narodu v korist. To> je geslo *Prosvete» in pod tem geslom naj nadaljuje svoje delo tudi v drugem letu!
Porotno sodišče
Proces radi dogodkov v Mare žigah
Porotniki so se posvetovali skroja osem ur; nato je bil njihov izrek prečitan. Izrek je bil oprostilen za sedem obtožencev, ki so sledeči: Katri Beržan, Franc Koren, Ivan Jerman - Petelin, Andrej Cerkvenik, Kari Sabadin, Ivan in Kari Babic. Glede ostalih je bil izrek porotnikov sledčč (v oklepajih je kazen, katero je koj nato predlagal kr. prokurator na podlagi izreka): 1. Viktor Sabadin: umor na fašistu Riz-zatte z olajševalno okolnost jo težkega izzivanja (7 let 20 dni). 2. Josip Babič-Bačeto: umor na fašistu Rizzato,. ubojstvo na fašistu Basadonna. V prvem primeru olajševalno: težko izzivanje, v drugem ne-težko izzivanje (11 let 8 mesecev). 3. Ivan Kermac - Peverin: umor nad fašistom Giachin; olaj.: težko izzivanje (8 let 4 mesece). 4. Anton Dilica: ubojstvo na Gia-chinu; olajš.: izzivanje (6 let 8 mesecev).
5.	Nazarij Babic-Jager: ubojstvo na Basa-donni; olajš.: izzivanje (8. let 4 mesece).
6.	Josip Kermac-Kravčič: težka telesna poškodba na fašistu- Tassiniju; olajš.: ne-težko izzivanje (2 leti). 7. Anton Umer-Kogo: težka telesna poškodba na fašistu Tassiniju; olajš.: težko izzivanje (10 mesecev). 8. Josip Beržan - Kečemer: soudeležba pri poškodbi Tassinija; olajš.: netež-ko izzivanje (10 mesecev).
Predsednik si je nato vzel vsled zapletenosti izreka 3 ure časa, ter je ob 20 uri razglasil sledtečo razsodbo:
1.	Viktor Sabadin: obsojen na 4 leta in dva meseca.
2.	Josip BabiČ - Bačeto: 8 let.
3.	Ivan Kermac - Peverin: 5 let, 3 mesece, 10 dni.
4.	An to« Dilica: 3 leta, 6 mesecev.
5.	Nazarij Babič - Jager: 3 leta, 6 mesecev.
6.	Josip Kemac - Kravčič: 1 leto, 8 mesecev.
7.	Anton Umer ^ Kogo: 8 mesecev, 10 dni.
8.	Josip Beržan - Kečemer: 8 mesecev, 10 dni.
Ostali oproščeni.
Pred sodnijo se je bila zbrala velika množica ljudi, ki se je po proglasitvi razsodbe razšla z živahnimi ocenami.
Vastl z Goriškega
Porotno sodišče. Za predsednika porotnega sodišča v Gorici je imenovan Dr. cav. Clarici, ki je predsedoval temu sodišču že v prejšnjem zasedanju.
Za podporni sklad slov. učiteljišča v Tolmina. Zbor profesorjev slov. učiteljišča v Tolminu ravnokar-razpošilja okrožnice, v katerih prosi za prispevke v podporni skladi za revne dijake.
Sestanek tajnikov in poveljnikov fašjev furlanske dežele. V pondeljek se je vršil v Vidmu sestanek tajnikov in poveljnikov fašjev naše dežele. Gorico je zastopal Maiero, Tolmin Signoris, Kanal Tazzoli, Kobarid Sigurtd in Idrijo Josip Vlakovich.
Posamezni poveljniki in tajniki so podali političnemu komisarju Pisenti-.ju podrobno poročilo o položaju v njim poverjenih okrajih.
Razpravljalo se je tudi mnogo o italofobski propagandi, ki jo razvijajo različni slovanski centri in o sredstvih, s katerimi se bore fašisti proti tej propagandi«. «Tudi problem slovenskega tiska »lojalne smeri« (Nova doba) je bil predmet živahnega razpravljanja.« (Gior-nale di Udine).
Čudodelna roka sv. Frančiška Kaaverija v Gorici. V pondeljek so pripeljali čudodelno roko sv. Frančiška Ksaveri-ja v Gorico. Ob 6 h zvečer so prenesli čudodelno roko iz cerkve Brezmadežne v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer je bila izpostavljena v javno če-ščenje. Skrinjico z roko so nosili štirje 4'ihov-niki ob asistenci vse goriške in okoliške duhovščine s knezonadškofom Dr. Sede jim na čelu. Procesije se je udeležila šolska mladina, razne nabožne organizacije in veliko število
vernikov.	-
Ob zvokih godbe, petja vernikov in pritrkavanju zvonov je prispela procesija že v mraku na Travnik, ki je z grajskimi razvalinami v ozadju nudil čarobno sliko. Vsa poslopja na trgu so bila okrašena z zastavami in razsv -tijesna s svečami in bengaličnimi ognji, prizor,
ki
PODLISTEK
13
WILKIE COLLINS:
Gospa v belem
IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A.
Gospodična Halcomb je začela brali: Dolgočasilo te bo, moj ljubi Filip, poslušati venomer le o mejih šolah in o mojih učenkah. Prosim pa da grajaš zato dolgočasno enako-mernest našega življenja m. Linimeri^ge in ne mene. Sicer pa ti imam sporočiti res nekaj in-teresantnega o neki moji novi učenki.
Ti pač peznaš staro gospo Kempe? Po dolgih letih bolehanja je zdravnik nad njo obupal in sedaj počasi umira. Njena edina sorodnica je prišla prelejkli teden sem, da ji bo stregla. Ta žena je prišla iz daime Hainpsphire sem, imenuje se gospa Catherick. Pred štirim: dnevi mc je obiskala gospa Cathcrick in je privedla s seboj svojo edinko, ljubko- malo deklico, ki je morda za eno leto starejša od naše ljube male Lavre. —
Pri tem stavku je šla gospodična Fairlie mimo odprtih vrat. Pela >e tiho predse melo-j k* io is prej igrala na klavirju. Gospića
Halcomb je počakala, da jc šla mimo in potem je čitala dalje:
Gospa Catherick je spodobna žena; je srednjih let in poznajo se ji še sledovi nekdanje lepote. Vendar je nekaj pri n^ej, cesar ce morem razumeti. Je prikrita, tajinstvena, in na obrazu ima izraz — ne morem ti opisati — kot da ima kaj na vesti Vsekako je takšna, da bi jo lahko imenoval poosebljeno skrivnost. Kar je drugače pripeljala s seboj, je vse precej enostavno. Ko je zapustila Hampshire, da bi stregla svojo bolno sestro, je bUa prisiljena vzeti svojo hSerko s seboj. Doma namreč ni imela nikogar, ki bi mu lahko zaupala skrb za otroka. Gospa Kempe lahko umre v enem tednu, mogoče je pa tudi, da bo ležala tako Še mesece in mesece, zato je prišla gospa Catherick k meni s prošnjo, naj sprejmem njeno malo ličerko Ano v svojo šolo do smrti gospe Kempe; potem pa se zopet vrne z njo domov. Jaz sem takoj privolHa, in ko sem šla z Lavro na izprehod, sem pripeljala še isti dan malo de,klico (ki je imela ravno enarst let) v šolo.»
Svetla, mehka postava gospice Fairlie v snežnobeli obleki museline jc šla še enkrat v mesečini mimo naju. Gospodična Halcombe se je ustavila, pustila jo je mimo in je nadalfevala: • Meni se je roo^a nova učenka, ljubi Filip, selo prikupila, m sicer iz vzroka, a katerim
te hočem na koncu iznenaditi. Ker mi njena mati ni odkrila nič o sebi, niti ne o hčerka, sem bila prisiljena sama razkriti, da razum deklice ni bil zadosti razvit za njena leta. To sem spoznala takoj drugi dan. Poklicala sem nato zdravnika, da jo opazuje, izprašuje in mi potem pove, kaj o njej misli. On je mnenja, da se v teku časa sna predrugači. Vendar pa je mnenja, da je ravno sedaj važna naijskrbnejža vzgoja t loti. Njena težka duševna sprejemljivost kaže, da se ji vsi njeni utisi, ki jih sedaj sprejema, nenavadno zvesto ohranijo. Ne misli pa, dragi FiEp, da sem vzljubila blaznega otroka. Ta uboga mala, Ana Catherick je ljuba, nežna, hvaležna mala deklica in govori vse na poseben način, pol začudeno, pol orestrašeno. Čeprav je na primer prav čedno oblečena, kažejo vendar vse njene obleke pomanjkanje okusa. Zategadelj sem dala včeraj predelati nekaj La vrini h obleke - In bel klobuček za Ano Catherick In sem ji povedala, da takim deklicam kot je ona s tako poltjo in lasni lepše pristojajo bele obleke. Obetala je in je bila za hip vsa zmedena, potem Je zardela in zdelo se je, da me mune. N|ena mala roka se je oklenila moje, poljubila jo je in je rekla: «Jaz se bom nosila v belem, dokler bom živela. Pomagalo me bo spominjati se
na vas, gospa, in verjela vam bom, da sem vam še všeč, kadar bom proč in vas ne bom več videla.» —
Gospodična Halcombe se je ustavila in me je pogledala. Se vam je zdela žena, ki ste jo tedaj srečali na cesti, — mlada? je vprašala. Dvaindvajset do triindvajset let, — ne sta-
*Sa, gospodična Halcombe, ravno v teh letih. In ona je bila od glave do nog vsa v belem? Od glave do nog v belem. ' Ko sem to »pregovoril, je šla gospodična Fairlie po terasi v tretjič mamo nas. Moj pogled je obstal za hip na belem sijaju njene obleke v mesečini, in me je prevzelo čuvstvo, za katero nimam izraza — čuvstvo, ki je vzva-lovelo kri po žilah, da mi je vztrepetalo srce.
Vsa v belem I je ponovila gospica Halcombe. Glavni del pisma pa je konec, gospod Har-tright, katerega vam tako« preberem. Ali ni pa za ljubezen do belih oblek rea čudna.
Jaz sem nekoliko ugovarjal. Vsa moja pozornost je bila sedaj obrnjena na bel sifaj obleke iz museline gospice Fairlie.
čujte sedaj še zadnja ta-le dva tavka pisma, — je dejala gospica Halcombe; mislim, da vas presenetijo.
.Šalje!'
vtis.
besede in dejstva. Še so v živem spominki besede, ki jih je izgovoril posl Giunta na shodu fašistovslce stranke v Trstu, s katerimi je ebsejal dosedanje nasilne metod* fašizma. Naslednji dogodek nam pa priča, da niso našle te besede odmeva in posluša nosti pri goriških fašistih.
V soboto je predaval v Biijahi tajnik «Prosvetne zveze» prof. Tercelj «0 druži-« ni». Med predavanjem ga je napadla gručat briških fašistov in ga je pretepala s palicami. Edino-le s pomočjo domačinov se mu je posrečilo se iztrgati iz rok napadalcem in pobegniti skozi okno.
O podrobnostih in vzrokih napada bomo šc poročali.
Pred 100 leti. O priliki popravljanja hiše št. 6 Via S, Chiara so našli pod podom v I. nadstr. v železni škatlji list, ki ga je napisal takralni lastnik hiše Andrej De Bre-scia^ii 2. junija 1. 1832. V tem listu navaja svoje generalije, o štariših govori, da so največji sovražniki otrok ter si želi, da bi se v poznejišh časih spremenilo v tem pogledu na bolje. V tem listu daja tudi razna navodila potomcem, ki boefro našli ta list, posebno svari, da naj se ne posojuje de« nar niti največjemu prijatelju.
Zanimivo je, da navaja v listu tudi ta-< kratne cene za razne življenske potrebščine kot na pr.: 1 «pežnal» (56 1) pšen'ce 1 gold. 45 x, 1 bokal vina 8 x, olje 16 x, maslo 18 x, funt sveč 13 x, funt mesa 7 x, funt teletine 8 x. x je 1 karantan, 60 ka-rantanov je 1 goldinar (1 florint).
Vrabče (Izmišljena vstaja. — Izzivalno in protipostavno postopanje karabinenjev). O izlagani vstaiji* vaščanov v Vrabčah proti .karabi-nerjem smo prejeli sledeči dopis, ki ga priob. čujemo kot novo zavrnitev ščuvalnih vesti po italijanskih listih, ki hečejo ta incident predstaviti javnosti kot premišljeno in vnaprej organizirano vstajo proti zastopnfVom varnostno službe. Dopis se glasi:
Dne 28. jan. so fantje plesali, in sicer so prišli na ples tudi fantje iz drugih okoliških vasio in krajev, (osmih do devetihj, ter par jkarabi-nerjev iz Št. Vida. Ob 10 h zvečer so fantje ples zaključili, ker to je policijska ura. Kara-binerji so hoteli, naj se pleše do polnoči. Fantje, meneč da jih hočejo karabinerji na ta način speljati in potem naznanili radi prestopka policijske ure, so dovolili še par pl^ov — morda par minut — ter nato zaključili in odšli večerjat v drugo gostilno. Karabinerji za njimi do gostilne ter so tam izvabljali posamezne fante iz gostilne na cesto ter tam vsakega nekaj po-mirkastili in pretepli. Fantom je bilo to vendar preveč, da se hočejo karabinerji nad njimi znašati na ta način, ker jim niso hoteli ugoditi z nadaljevanjem plesa; da obranijo prizadete fante, se jih je zdaj več postavilo karabinerjem po robu. Karabinerji zdaj streljajo in lovijo fante okoli; enega tudi primejo in vklenejo ter odvedejo v gostilno, v ikateri se je ples vršil. Tam se je zbrala nato več^a množica, ki je zahtevala, da se fanta izpusti; karabinerje so sicer psovali in jim .tudi kaj grozili v tej razburjenosti — enemu je bila tudi kapa onesnažena —, toda podvzelo se ni proti njim nic. Fanta so spričo te množice sicer izpustili, vendar so hoteli stvar tirati še naprej s tem, da so poslali po pomoč v Št. Vid. Ko je pomoč prišla, so (ti novodošli začeli streljati v vas, na kar je vse zbežala. Kogar so našli, t- je bil vklenjen in pretepen, eden je dobil š.iri strele, ki pa niso nevarni. Zdaj je 12 fantov zaprtih, eden ranjen v Trstu in dva sta ušla. Omeniti je še, da so v Št. Vidu karabinerji neusmiljeno fante pretepali. Karabinerji so imeli pri tem celcm pretepu, iki mu dajejo oni značaj vstaje, domenjene organizirane vstaje, zabeležk eno umazano kapo in menda eno klofuto; eden kaže tudi svojo nekaj narezano bluzo, a n« verjetno, da je kdo šel z nožem proti karabini. Pravijo tudi, da se je na nje streljalo, a tukaj se to ne zdi verjetno: orožja ni, za krivca tudi ne ve n&kdo, niti orožniki sami, niti ne kdo drugi. Toliko se v tukajšnji vasi ve o tem dogodku. Mogoče*so še neznane stvari, ki jih bo šele preiskava prinesla na dan, toda verjetno to ni. Gorenji podatki pa odgovarjajo popolnoma temu, kar ljudstvo ve o celi stvari.
»Goriška! Slov. Oml&d.» naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 4. marca ob 10 h na galeriji dvorane «Trgovskega doma^. — Odbor G. S O.
Iz Idrije. Tukajšnje dramatično dr ušiv t uprizori 3. in 4. marca t. 1. opereto «Mamzel-!e Nitouche >, katera je že lansko leto jako dobro uspela, ter upamo, da bo letos še boljše, posebno z ozirom na pomnoženi orkester, sestavljen iz različnih idrijskih goduenih društev a v prvi vrsti iz «salon3kega orkestra*, — Orkester vodi požrtvovalno in vztrajno naš izvrstni glasbenik g. Karol Bezeg, kateremu edino se imamo zahvaliti, da bo mogoče uprizoriti opereto v našem mestu.
Igralci so po večini laski ter pričakujemo, da bodo vsaj na isti višini kot lansko leto, posebno gospodične Leni (Denise), Kosova prednic samostana) in Krapčeva (Korina) ter gospoda Fon (poročnik) in Pivk (major). — Da bo g. Ščuka svojo dvojno ulogo — Floridu — Celesten — dobro izvršil, smo prepričani.
Tudi letos je za to opereto jako veliko zanimanje med meščani vseh slojev ter upamo, da pridejo obiskovalci iz drugih bližnjih krajev,
posebno pa iz Cerknega.
« * *
Nedostatki avtomobilske zveze. Z ozirom na pomankijivo in neudobno avtoc-obiino zvezo med Idrijo in Sv. Lucijo se pritožbe množijo dan na dan s strani prizadetega občinstva. Potrebno bi bilo, da se ta zveza zboljša. Predvsem bi se moral'* odpraviti zelo neprijetna neprilika, ki obstoji v te. v, da se v potniški avtomobil, v katerem je prostora naijveč za 20 oseb, navadno natlači od 40—45 potnikov. To bi se dalo odpraviti brez večjih težkoč. Lahko bi se napravila trikratna zveza na da.i, tako da bi vozil med Idrijo in Sv. Lucijo razen dosedanjih dveh Je tretji avtomobil, ki bi odhajal iz Idrije ob 10. uri predpoldne, tako da bi prišli potniki v Sv. Lucijo še o pravem času k vlaku, ki odhaja ob 12.30 v Gorico in Trst. „Pri povratku pa bi isti avtomobil služil potni« kom, ki bi se pripeljali z vlakom, kateri pri* haja ob 14.30 iz Trsta in Gorice.
Književnost in umetnost
Ari ene Lupin, gentehnan-vlomOec, V zale<§-bi knjigarne Ig. pL Kl*inmayr & Ferd. Ban* berg je ravnokar izšel omenjeni roman M. Ub lanoa v slovenskem prevodu, Id ga je prakr* bel znani nai pišate* Vladimir Lmtik. Ka* ga stane vezana 40 krooi
s
IV.
•EDINOST«
▼ frsta, dne 1. marca 1971
Mm o'Jčin v boju proti ietlkl
Svetovna vojna in njene posledice so do-vedle precefšn;i del našega naroda v tujino, t jer je kmalu opazil druge razmere in razno-/Dsine običaje. Naš bistroumni rojak je tedaj Ipoznal, v čem smo bili doma na boljšem z d žirom na ostali svet, v čem pa na slabšem. Istrski begunci, na primer, so se naučili na Moravskem ceniti snago in treznost čeških '»metov, Kraševci so čuli iz ust veščakov za-eluženo pohvalo za toli uzorno obdelovanje svojega kacncmtega p°lja, razni naši jetniki so videli zanemarjeno in zaostalo priprosto ljudstvo pri narodih, ki sicer slove po svoji kulturi itd. Tako so nepopisna gorja vogne obrodila tudi kakšno mrvico dobrih naukov. In toliki novi vtisi, spojeni z bridkimi spoznanji so brezdvomno usposobili mnogokaterega posameznika, da zna sedaj bolje ceniti marsikaj svojega, tudi previdneje zbirati mej dobrim ia slabim in lažje razlikovati mej resničnim in varljivim!
Dalje je verjetno, da so okolnosti naučile lkidi, da več upoštevajo- snago svojega telesa, stanovanj in svoje hiše, da bolj cenijo vrednost solnčne svetlobe in čistega zraka za človeško zdravje; menda se je razširilo v širokih slojih koristno spoznan;e, da je možno obvarovati človeka pred važnimi obolenji in zlasti ga rešiti pred onimi, ki so nalezljiva, čim spoznamo vzroke ali izvore oziroma pogoje njihovega razvoia. Seseda smo še daleč od tega, da bi se mej ljudstvom pojavil v zadostni meri potrebni smisel za ohranitev ljubega zdravja, in da bi se pri njem vzbudila ona plemenita socialna zavest, ki poraja živo žel:o za zboljšanje splošnega zdravstvenega stanja in katera se naslanja na prepričanje, da zdravje drugih najbolje obvaruje tudi lastno zdravje, če tudi splošna naobrazba srca in uma ni še dosegla le visoke stopnje, smemo vendarle pričakovati, da so ljudje sedaj bolj, ko kdaj poprej pripravljeni resro pcmagati po svojih močeh vsaj pri pobijanju najhujše morilke ljudstva, ielikc, ki se je z vojno povsod globoko zabela in zarila celo v zdrave kmečke domove. Verjetno je, da bi se našlo sedaj za tako borbo, ki bi zafamčila nekaj uspeha zadostnega razpoloženja in celo hrepenenje, ikljub temu da so ostale okolnosti žal pač malo ugodne za to. V predvojnem času so sicer zdravstveni ukrepi oblastev našli le malo uvažavanja in še manje razumevanja in naše ljudstvo jih je sprejelo z nekakim fatalističnim vzdihom: naj se zgodi božja volja! Ali spričo razsajajoče jetike se poja\l:a morda zadostno spoznanje, da je že skrajni čas započeti tolikokrat obetani napovedani in pripravljeni boj in sicer na taki podlagi, da bodo čim širši sloji deležni blagodejnih posledic. Saj toliki znajo, kaik.o je ta liudska kuga silno nalezljiva, da se ie vsi ustrašijo, čim le izvedo za tak slučaj. Dovolj se opaža, kako tuberkuloza po vojni le dalje bolj grozi; zdravniki jo proglašajo za ozdravljivo, ako pride bolnik pravočasno pod pri-sierno oskrbo! Tako skoro vsakdo uvideva, da treba čim prej razsežne in globoko segajoče akcije ki prijemlje to zavratno bolezen kar pri njenih neznatnih početkih in skritih virih, ki omogoča uspešno zdravljenje vsakomur tudi najubožnejšeiuu in katera jemlje v skrbno zaščito ogroženega kmečkega otroka ravno tako kakor meščanskega. Za tako težko borbo je treba pa, kakor za vsako veliko bitko ogromnih priprav, izdatnih sredstev, vstrajne volje rn trdnega prepričanja, da bo zmaga za-gotovl:ena.
JCajti povsem zaman je namreč le siliti bo-!dh--cCa, naj se zdravi in pazi, ali pošiljati ga v bolnišnico, kakor se je doslej godilo, ko revež nima za tolike stroške nikakih sredstev na svojo razpolago razven morda onih, ki jih utrže svoji nesrečni rodbini, da potem ona z. izgubo svojega reditelja izgubi še domačo »treho. Teh težavnih gmotnih in moralnih vprašanj našega kmeta ni znal še razrešiti noben človekoljuben in oblastven ukrep! In zaman so naUepši nasveti in stroge prepovedi glede pljuvanja, da se zabrani neposredno okuženje drugih, ko navadno nevednež niti ne sluti, da je v resnici nevarno bolan. In takih in sličnih težav ne primanjkuje nikjer ter frajno ovirajo in onemogočajo tudi najboljši namen, da bi se količkaj zajezilo prodiranje jelike me} zdravi narod. Po toli bridkih izkustvih vsakdanjosti mora pa slednjič obveljati spoznanje o nujni potrebi smotrenega nastopa cele naše skupnosti proti jetični kugi na način, ki narekuje socialno zdravjeslovje. Ko bo •'<tičnik videl, da skrbi človeška družba nesebično za ivegovo ozdravljenje, da preskrb-fja tudPstrada^cčo rodbino in da celo vestno ščiti njegove sirote, tedaj bo on tudi znal izpolniti vso svojo družabno dolžnost in rado-voljno bo izvrševal vse želje, da nikomur ne Škodi.
Da pa pravilno presodimo, kako razsežna !>odi protijetična borba, da doseže zadovoljiv uspeh, je umestno poznati število jetičnih v naših pokrajLnah. Zadostujejo zato £e statistični podatki predvojnih let, ki dajejo dovolj zanesljivo podlago tudi za sedanjost.
V tržaški občini je umiralo leto za letom skoraj 1000 (tisoč) oseb na jetiki raznih vrst; na Goriškem, ki ima malo več?e število prebivalcev, izkazujejo v onih letih mej 800 do 900 umrlih za isto boleznijo; v Istri pa, ki je že nekaj številnejša glede prebivalstva, umira letno okroglo 1200 tuberkuloznih. Torej je znašalo skupno število žrtev jetike na vsem Primorskem 3000 na leto.
Izkustvo nas uči, da je število obolelih na jetiki navadno vsaj lOkrat večje, tako da je imela vsa primorska dežela skozi več let okolu 30 tisoč jetičnih. In če vsak teh bolnikov tekom svojega dolgega bolehanja ogroža vsaj še 3 zdrave osebe, bi znašalo število okuženih ali ogroženih najbrže vsaj 100 tisoč tjudi, kar pomenja, da se mej nami vsak 9. človek nahaja v resni nevarnosti, da oboli na jetiki. Zdravniki vedo pa povedati, da »o žrtve posebno med malimi otroci. Na srečo pa večina obolelih zapet ozdravi.
Ob tej priliki še nekaj zanimivih podatkov iz iste predvojne dobe. V našem mestu sta po Jetiki najhuje prizadeta 2 okraja, to sta namreč staro mesto in sv. Jakob, kjer je pač ubožneje ljudstvo najbolj gosto naseljeno; tu prekaša število podleglih na jetiki 2krat ono v ostalem mestu, ne vštevši pri tem primerjanju okraja stare mitnice, v katerem se ista umrljivost stalno drži v sredi mej obema skraj-nostima. Ker se ta očita razlika mej tržaškimi okraji op&ža že desetletja, se dado posebni vzroki tega pojava zlahka iztakniti. Glede fetičnih tujcev, razen tega utegnejo tu razne denj in gornja okolica znatno bolj prizadeta kot ostali okol. deli. A magdalenski okraj se pokazuje v tem oziru izredno zdravega, in to gotovo le radi mnogih novih in raztresenih hišic v nasprotju z sosedno, sklenjeno in starejšo škedenjsko vasjo.	, Na Goriakem prav bodejo v oči Številke na
jeHki umrlih v tolmmokiem okraju, kjer vendar ni morečik tvornk. Ta okraj tekmuje z goriškim mestom, kamor pa prihaja izredno mnogo jetičnih tujcev; razen tega utegnejo tu važne tvor niske obrti, kakor tudi v goriški okolici, neugodno vplivati na umrljivost. Žalostno pa je opažati v istih statistikah, kako tudi sežanski Kras razmeroma preveč trpi na jetiki, k ; vendar, kakor zdi. nc uo.-pešvne te bol ezni edina kraška obrt, namreč kamnoseštvo.
Ti izraziti podatki iz predvojne dobe Primorske zaslužu) ej o posebno pažnjo za proučevanje vsega vprašanja naših pokrajin, zlasti če pomislimo, da tu prekašamo glede umrljivosti na jetiki vsako drugo pokrajino Italije. Iz povojne dobe pa ni in najbrže še ne bo zadostnih zanesljivih statističnih podatkov na razpolago, da bi se moglo s številkami to dokazati, kar že mnogi slutijo, da namreč tudi pri nas, kakor drugod, je tika sedaj bolj narašča nego pojema. Tem nujneje potrebna je izdatna borba proti nji.
Po navedenem moramo torej z iskreno ra d os t jo pozdravljati in rado voljno podpirati protijetično gibanje, ki se sedaj vzbuja tudi v naši deželi pod vodstvom Rdečega križa in katero obeta, sodeč po pripravah, obilo koristnega delovanja v raznih smereh. Najnujnejša naloga v to poklicanih ikregov bo pač poučevati z živo in pisano besedo ljudstvo o bistvu in vzrokih jetike ter o sredstvih, ki so se že izkazala koristna in uspešna drugod pri zdravljenju te grozne družabne kuge. Pred nekoliko dnevi je bilo prvo tako zdravniško predavanje v tukajšnjem Teatro Nazionale, fefjer se je še s pomočjo dunajskega kinematografskega filma jako nazorno pokazalo, kako zavratno delile jetična kuga ž« izza najnežnejših otročjih let in kako se da s spoznanjem njenih vi rov in skrivališč prihraniti človeštvu mnogo bridkosti ter z razumno vzgojo rešiti ozgrože-nega in obolelega. Žal, da je to kinematografsko delo tako obsežno da ga ne bodo mogli predstavljati drug:-e nego le v večjih mestih. Upajmo, da se najdejo tudi za deželo primerna nadomestila tega modernega načina pouka in da bo znala živa beseda onih, ki so te slike videli, še mnoge prepričati, da bo moderna higijena kos svc,ji nalogi, čim ji ostale okolno s ti bodo dopuščale neovirano izvrševanje njenega vzvišenega cilja. Dalje je treba poskrbeti za razne bolnike primernih zdravilišč; v to svrho namerava Rdeči »križ kupiti grajščino Spesso v Furlani'i ali pa hotel Riviera v Puli, ki bi bil cenejši in prostomenši, le da daja tamošnja (nekda-jšnja?) malarija še nekaj pomisleka.
Po dolgih predpripravah se ima sedaj osredotočiti celo protijetično delovanje v posebni pokraijnski Zvezi občin, in sicer v smislu italijanskega zakona cd 24. juliia 1919. št 1382, Iti dovoljuje takim pokraijnakim zvezam posebne pravice do brezobrestnih državnih posojil, do določenih podpor in ugodnosti ter jim priznava posebne olajšave pri raznih oblastih. Izvrševalni odbor tržaški je že poveri! mestnemu županu nalogo, da v svrho ustanovitve take zveze skliče čim prej zastopnike vseh občin v Trst. Omenjeni zakon pooblašča tudi prefekta, da s proglašenjem obveznosti za vse občine prisili k pristopu tudi tiste, ki bi se obotavljale ali upirale izvršitvi tega koraka.
(Konec v nedelj, številki.)
KUHARICO, pridno in pofteno sprejema restavracija Sosič, Tx*t, Via Ghega 9.
291
POSTELJE 110, chiffomers 220, nočne omarice 50, umivalnika 220, vzmeti, žimnice. Cene zmerne. Popolna soba 900. Fonderia 3.
292
MANUFAKTURNA trgovina Štefan Štekar, Ajdovščina, sprejme učenko. Italijanščine zmožna ima prednost.	2%
STAREJŠA ŽENSKA, vdova aH nezakonska mati s 14 do 15 letno hčerko, po možnosti Primorka, katera zna dobro kuhati in izvrševati vsa druga hišna dela, a hčerka bi bila pomoč pri malem otroku, dobi službo, skupno s hčerko v Ljubljani pri družini iz Primorskega. Poleg hrane bi uživali skupno posebno sobico z dvema posteljama. Potni troški se povrnejo. Vsa druga ponasnila se dobijo v Trstu, Cologna 40 (Strada nuova) v prvem nadstropju, kjer naj se mati in hči predstavita.	297
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, m.	6
KLAJNO APNO za živinorejce, strup za podgane, lisice in miši, se dobiva v lekarni v H. Bistrici.	29/2
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
l
v Trstu
registrorana zadr- z neomejenim jamstvom
Ulico Pler Lnfgl da Palestrina it 4, i.
Obrestole eavađfis liraoilne vloge us
5°!
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5V,Va ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6ako znašajo 30-40.000 9 po 6'///(, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18
Najvišje cene platojem za
v
--•i".
Borzna ooro<i!a.
Valuta na tržaškem trga.
Trst, 27. februarja 1923
ogrsfce krone
avstrijske kron« . . . • • , češkoslovaške krone • • • • dinarji •• le j i
marke...........
dolar]! •••••••«,»
i rancoski franki ......
švicarski franki ......
angleški fanti papirnati • . .
Tečaii:
0.65 0.7250 0.0285 0.03 61.65.— 61.1*0 20.20.— 20.50 9.25.- 10 — 0.0« 0.0950 20.65.— 2085 126 75.—127.25 389.—.—B93.— 97.75.— 9'.—
Jadranski banka Cosulich .... Dal.-natia . . • . Gerollmieb . • Libera Triestlaa . Lfoyd • . « . . Lussino - . . . ftiartinolieh . . . Oceanla . . • • Premuda . « . . Tripcovieh . . • A in pel ca .... Cement Dalmatia Cement Spatato .
Trst, 27. februarja 1923
•	••••••••• loo
•••••••••• 334
»••••■•••• 376
.••••••••• 1325
......•.«• 395
•	•••■•«••• 1405
•	••••..•*. .630
>....••»••• 122 >•••»•••..• 348
2S0
>••*.•«•••• 515
340
•••••••••• 255
t
Marija Kašček
je po dolgi in mučni bolezni v dobi 57 let, včeraj Tzdihnila svojo blago-dušo.
Pogreb nepozabne se vrši danes, 1. marca, ob 3. uri pop., iz hiše žalosti Via Ruggero Manna št. 18 naravnost ra pokopališče pri Sv. Ani.
TRST, 1. marca 1S23.	(96)
La Haison „Chlc"
lastnica
Giorgina Morgutti — Trst
vabi cenjene gospe, da obiščejo razstavo zadnjih modelov pomladanskih klobukov.
Sledila bo prodaja po zmernih cenah. Gorica „Hotel pri Pošti" v dnevih 1., 2. in 3. marca.	97
ZDRAVNIK Sprejema: v Postojni (Vila Jurca) ©-12; 6-7 pop.; v Sv. Petru n. Kr. št. 65 2-3 pop. razen nede'je ; v Razdrtem št, 41 4-5 pop. razen nede je; v Kačjivasi ob nedeljah 2-3 pop.
kun, slafie, lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, matic, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev«
D.
I Trst, Via Ce&ara Battšsii št. 10 ii. nadsf., vrata 16 35
Sprejemajo se pošiljaive po pošti.

Nujni obiski v okolico z lastnini automobilom.	(6?)
Mali oglasi
se računajo po 20 »tot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 4§ stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—.
Kdor išče službo, plača polovično ceno.
REGISTER BLAGAJNA, znamke National, amerikansko blago, nepokvarjeno, se ceno proda. Pojasnila se dobijo pri Berčič Karel Idrija 194.	303
BABICA sprejema od 12—12. Sprejmi na dom. Ljubezniva postrežba. Cor baldi 23/1.
baldi 23/1.
p te noseče !orso Gari-304
JADRANKA za mesec marec prinaša sledečo vsebino: Matjia Gubec, Pesem, Timotej Kru-šar, Jetika, Napoleon, Grinte, Dr. Tavčar, Naša zanemarjena mladina, Odgovori na vprašanja in drugo v Drobtinah.	302
15 LETEN DEČEK Franc Požar iz Famelj št. 12 se je učil krojaštva pri mojstru Jožefu Pirjevec v Danah pri Sežani. Od 15. t. m. ga ni ne pri mojstru ne doma. Kdor bi vedel, lqe se nahaja, naj sporoči očetu Janezu Požar, Famlje št. 12. pošta Vremski Britof.
299
OREHI, mladi, za presajo, jako lepe vrste, približno sto komadov, visoki 60 cm 1.20 m, so na prodaj pri kmetijski podružnici v G oren j ah. Cena po dogovoru. Naročila sprejema Ivan Jurca, Gorenje 5, p. Postojna.
300
CAMIONS se oddajajo za vsako uporabo in vse kraje, tudi za en dan. Zmerne cene. Trst, Via Tesa 141, 'telefon 42-42	301
«MIRAMAR» je varstvena znamka prave, češke Vondraček-ove cikorije. Glavna zaloga Zeminek &. Cornell, Via Trento 12. telefon 108.	288
Kmetijska zadrugo o Trsta
Via Raffinerla 7 (95)
opozarja svoje cenjene odjemalce na razna poljedelska orodja kakor: kos«, Sap« OkolUanska, vlit, sekire, fveplalnike, škropilnice, sla-meresatice, orala, feran«, Igalite kotle
Kd. katera daje po zelo ugodnih cenah radi pre selitve v drugo sldadiSče. — Opozarja na ravnokar dospela vsakovrstna semena ter sprejema naročila za Sireplo, galice In umetna gnojila.
Mesečni semnli
v Št. Petru no Krasu
za konje, govejo živino, prešiče In drob-nino, kakor tudi
KRAMARSKI SEMNJI
se vršijo od sedaj naprej
dne 10« vsakega meseca«
Ako je ta d n nedelja ali praznik, se vrši semenj naslednji dan. Dosedanji stari živinski setnnji sedaj odpadejo.	(93)
Prvi semenj se vrši v soboto 10. marca, j
lnserirojte u „Edinosti"
posojilnico In hranilni«!
registrovnna zadruga z omejenim poroitvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vioge na | knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Drctliu ure za stranke od 9 do 13.
Ob neciei]ah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-*i7. immuniiMHi m .......i iHiimmwiiiiii u i i i* i 11
Krone, goldinarje piašujam po najvišjih cenah kak®?
vsi konkurent
Zlatarna, Trsf9 Ponfe delia Fabbra 1
(Piana Goidoni)
ZALOGA DOMAĆIH VIN
belega vlpavca, istrskega refoSka in kraškega terena
po zmernih cenah. — Postrežba na dom Priporoča se P. STMNCAR
Via Cunicoli 8.	24
Ivan Mihelilč
Trst — Via S. Fiancesco štev. 10 — Trst
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker ia druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah.	(39
IVAN KERŽE94
ima v Ustni zalogi naj raznovrstne} še
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz ihaiilL sUMm. ha it Milinu rdi TRST —Piazza San Glovanni 1
POHIŠTVO
lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiie« pisarne in gostilne.
Brezkonkurenfne cene
Trst — Viale XX. Settembre 35 — Trst
Telefon 34-34 bis
(palača Eden)
(87)
Telefon 34-34 bls
Inserirafte u .Cdlnostl'
PRVI veliki živinski in kramarski mesečni semeni ▼ Sv. Petru na Krasu se vrSi 10. marca I 1923.	289'
i
JADRANSKA
CENTRALA TRST	(»
DelniSkn slovnica 1 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Ailllrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Saksar Stala Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chile
Izvršuje vse banine posle.
PREJEMA VLOGE
m hranilne knjižice in na tekočI račun ter IIlz obrestuje po 3 V/o.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Daje v najem varnostne predale (safes)_
Zavodov! uradi v Trstu:
Via Cessa dl Msparmlo itev. 5 — via S. Nlcold štev. 9
Mita it UI3, irn. M. Blagajaa posluje ri 9.36 Is 12.30 ia ci 14.38 ii It.