NGLASNIK
|	GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
MAJ 1980_ ŠTEVILKA 5	LETO XIV
UMRL MAM JE MAŠ DRAGI TOVARIŠ TITO
PREDSEDSTVU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE PREDSEDSTVU CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE DRUŽINI TOVARIŠA JOSIPA BROZA TITA.
Devettisoč članski delovni kolektiv SOZD IMP — industrijska montažna podjetja Ljubljana z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami vam. strt od neizmerne bolečine ob izgubi našega dragega tovariša Tita, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, predsednika republike, predsednika predsedstva SER Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika naših oboroženih sil, izreka iskreno sožalje.
V tem težkem trenutku, ko smo izgubili prvega in najljubšega človeka naše socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, velikega revolucionarja, stratega, vodjo in graditelja naše svetle sedanjosti in bodočnosti, prijatelja in tovariša, ves napreden svet pa prvega borca za mir, nam je v veliko uteho, dostojanstvo in
pogum za naše nadaljnje delo dejstvo, da smo pri graditvi naše velike gospodarske organizacije vedno med prvimi sledili Titovi ideji in misli in jo vsakodnevno tudi uspešno vgrajevati v naše delo, poslovanje in življenje in dalje, da Tito kot osebnost, njegovo veliko delo, ideje in pot za vedno ostajajo in bodo ostati med nami kot najsvetlejši ideal, za katerega smo se, se, in se bomo borili še v strjenejših vrstah.
Ob izgubi našega spoštovanega in ljubljenega Tita se vsi delavci IMP zavezujemo, da bomo, tako kot nas je učil, nadaljevali njegovo in našo pot složno, pogumno in dosledno tako, da bo naše delo in snovanje vredno Titovega imena, dela, borbe in idealov in da bomo vedno kot doslej stali v prvih vrstah zvestih borcev in tvorcev nove, samoupravne socialistične, neuvrščene, Titove Jugoslavije. Strašno bolečino, ki para naša srca, preveva spoznanje, misel in dejstvo, da Tito za vedno ostaja med nami in v nas vseh. Mi smo Titovi, Tito je naš!
Delavci SOZD IMP
ODŠEL JE OD NAS. OSTALA NAM JE NJEGOVA VELIKA DEDIŠČINA
Neizprosna smrt nam je iztrgala tovariša Tita. Iztrgala nam ga je po nenavadno plodnem življenju, pa vendarle tako rekoč sredi izjemne ustvarjalne aktivnosti delavskega borca in državnika, borca za osvoboditev delavskega razreda in delovnih ljudi, borca za boljše odnose med ljudmi, narodi in državami.
Nobenega dvoma ni, da bo to stoletje označeno za naše narode, za narode in narodnosti Jugoslavije s Titovim imenom in da bodo plodovi njegovega dela ostali trajni.
Na teh naših tleh je bila zgodovina polna nenehnega boja ljudskih množic proti socialnemu in nacionalnemu zatiranju, proti fevdalni tlaki in kapitalističnemu izkoriščanju, proti zavojevalskim načrtom in interesnim območjem, Tito, ki je vodil naše revolucionarno gibanje, pa je kakor nihče pred njim 'žnal Vžgi bati in organizirati naše narode in narodnosti ter jih popeljati v odločilni, zmagoviti boj za uresničenje stoletnih osvobodilnih teženj.
Oblikovanje trdne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, samoupravljanje delovnih ljudi, bratstvo in enotnost, lastna pot socialističnega razvoja, neuvrščanje in druge velike pridobitve naše socialistične revolucije pričajo o veličini in značaju Titovega dela.
Lenin je v tem stoletju odprl proces zmage socializma in socialističnih revolucij v svetu ter postal in ostal simbol tega časa in teh procesov. Titovo delo pa je močno pripomoglo k svetovnemu socialističnemu procesu v sodobnih razmerah. Tito je začrtal temelje odnosov med socialističnimi državami in gibanji ter sprožil procese nastajanja novih družbenih in državnih odnosov v svetu, tako da je njegova dejavnost prestopila meje Jugoslavije, on kot
osebnost pa se je uvrstil med rati in delal v njenih osnovnih pogledov in stališč, ki jih je bil tudi zapleten in težek boj najsvetlejše like današnjega organizacijah. Tu je prehodil le.tajn leta zagovarjal. Nje- Tita v tem obdobju, da bi sveta. Njegovo ime je in bo Sveto Trojstvo pri Bjelovar- gove pobude za notranjo utr- premagal krizo v zvezi s polo-ostalo tudi med oznakami so-	ju, Kraljevico, Smederevsko	ditev partije ter	za njeno	žajem naše partije v Komin-
dobne dobe človeštva.	Palanko itd. in se začel uk-	učinkovitejše prodiranje v	terni. Iz te bitke je prišel Tito
Velika doba v zgodovini varjati tudi s širšimi problemi politično življenje dežele so s še trdnejšim prepričanjem, človeštva je dobila v Titu svo- razreda in družbe. Začel je pi- kmalu močno okrepile ce- da je pot, po kateri je popeljal j ega človeka, človeka, ki jo je sati v delavski tisk, postal je lotno partijsko aktivnost. Vsi našo partijo, edina pravilna in razumel in ki je njene pro- sindikalni funkcionar in takratni partijski aktivisti so da je partija za svojo politiko bleme z orjaško močjo vodil k zatem član mestnega komiteja hitro zaznali nove, pozitivne in akcijo odgovorna predv-rešitvam.	zagrebške organizacije.	tendence v notranjem partij- sem svojemu delavskemu ra-
Od tod njegov ugled med Takšna razvojna pot je Jo- skem življenju in delovanju zredu in' ljudstvu. V bistvenih ljudmi in med ljudskimi mno-	sipu Brozu tudi omogočila, da	partije. Znano je,	kolikšnega	značilnostih te poti, izraženih
žicami širom po svetu, med	je spoznal temeljne slabosti	pomena so bili za	naš skupni	zlasti v formiranju vodstva
prijatelji in med sovražniki, takratnega delavskega giba- razvoj Titovi pogledi na na- partije v državi, v boju za Josip Broz se je rodil maja n ja v Jugoslaviji in poglavitne cionalno vprašanje in medna- njeno konsolidacijo in v n je-1892 v majhni vasi Hrvat- naloge proletarske partije v cionalne odnose. Osnove teh nih širokih političnih izhodiš-skega Zagorja v Kumrovcu, boju za enotnost delavskega pogledov je kristalno jasno čih so bile korenine osamo kot sin očeta Hrvata in matere razreda in širokih delovnih razgrnil tedaj v proglasu ob svajanja KPJ ter njene do-Slovenke v siromašni, precej množic; spoznal je, da je to ustanovnem kongresu KP končne naslonitve na lastne
številni kmečki družini. To prvi pogoj za enotnost partije,	:------J--
dejstvo ga je zelo zgodaj prisi- za to. da zraste v ide jno in polilo, da je po končani osnovni litično enotno borbeno silo, zreda in interesi ljudstva ne zgodovinski vsebini našega
Hrvaške, ko je poudaril, da sile in možnosti, med interesi delavskega ra- Titove misli o družbeno-
šoli zapustil svoj rodni kraj in osvobojeno oportunizma in more biti protislovij, da je de- narodnoosvobodilnega boja odšel s trebuhom za kruhom, sektaštva, dogmatizma in lavski razred življenjsko zain- so bile ideje vodnice, brez ka-Učil se je obrti in postal kvali- frakcionaštva. Zato se je tako teresiran za popolno nacio- terih se ne bi mogel tako ficiran ključavničar v Sisku, odločno tudi pognal v boj ža nalno svobodo svojega in uspešno razvijati. »Naš napetem pa je, kakor je bilo v ti- takšno partijo na čelu za- vseh drugih narodov, po- rodnoosvobodilni boj — je stem času običajno, odšel po grebške delavske fronte, v sebrto pa za bratstvo in enot-svetu. Obšel je Hrvaško, svojem nastopu na osmi za- nost narodov Jugoslavije.
Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, grebški mestni partijski kon- Avgusta 1937 je Tito prev-Češko, že V Sisku pa se je v ferenci februarja 1928 pa se zel vodstvo partije, svojem 18. letu pridružil de- tako odločno zavzel za nov
zapisal Tito leta 1942 članku Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v luči narodnoosvobodilnega boja — ne bi bil
lavskemu givanju in zatem koncept vloge, strukture, po-vstopil v socialdemokratsko litike in metode dela Komunistične partije Jugoslavije.
V kratkem času pred izbru- tako vztrajen in tako uspešen, hom nove svetovne vojne, v če jugoslovanski narodi ne bi kateri je naša država postala bedeli v njem, poleg zmage žrtev fašistične agresije, naši nad fašizmom, tudi zmage
stranko.
Med prvo svetovno vojno Revolucionalno dejavnost narodi pa so se znašli na nad tistimi, ki so jih zatirali in je moral kot borec proti vojni Josipa Broza Tita je presekala usodnem razpotju, je KPJ jih hočejo še naprej zatirati... v zapor, pozneje pa je bil ra- nova, tedaj že osma aretacija pod Titovim vodstvom prera- Pojem »narodnoosvobodilni njen in zajet na ruski fronti. 4. avgusta 1928 in obsodba na sla v splošno nacionalno silo, boj« bi bil zgolj fraza, celo Med ujetništvom se je pridru- petletno robijo v tako imeno- sposobno odločilno vplivati tudi prevara, če poleg sploš-žil boljševikom v oktobrski vanem bombaškem procesu, na njihov nadaljnji zgodovin- nega jugoslovanskega smisla revoluciji in si tam pridobil Njegov komunistični nastop ski razvoj.	ne bi imel tudi nacionalnega
velike revolucionarne in na sodišču je postal zgled, Posebno velja poudariti smisla za vsak narod posebej, lahko bi že rekli tudi državni- kako se mora komunist držati Titov vizionarski koncept bli- to je, če ne bi resnično prina-ške izkušnje, se otresel pred- pred razrednim sovražnikom, žajoče se jugoslovanske revo- šal svobode, enakopravnosti sodkov tedanje socialne de- Takoj po prihodu z robi je lucije.	in bratstva vsem narodom
mokracije in sprejel tisto leta 1934 je Tito, kot član po- Titovi pogledi na reševanje Jugoslavije. V tem je tudi novo, kar je delavski partiji krajinskega komiteja KPJ za socialnega in nacionalnega bistvo narodnoosvobodilnega dal Lenin. Predvsem je s poz- Hrvaško in kmalu zatem tudi vprašanja v naši državi so po- boja.«
nal vlogo revolucionarnih kot član politbiroja CK KPJ, stali temelji koncepta protifa-množic, resnične probleme že tedaj veliko prispeval k šistične ljudske fronte ozi-njihovih organizacij ter nove tem novim pozitivnim spre- roma revolucionarnega de-
Tako je bil enoten osvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije že od vsega za-
oblike njihovega organizira- membam v delovanju naše mokratičnega gibanja, ki je v * r. K * 1 .“f. .uvseg'»	.
n ja v revolucionarnem giba- partije.	kratkem ohdohin nred vninn celKa - ratl tum Lzraz tezenJ
nju.
kratkem obdobju pred vojno
" v. N ,
u.	Jeseni 1936 je Tito kot or-	postajalo vse bolj vplivna po-	m	enJ vsakega naroda m
Ko se je leta	1920 vrnil v	ganizacijski sekretar CK	litična sila v državi. S tem je	naro	08 1 P°se eJ"
domovino, se je	takoj vključil	prevzel odgovornost za'delo	bila hkrati ustvarjena široka Kot	komandant vrhovnega
v vrste tedaj že	ustanovljene	partije v domovini. To mu je	socialna osnova naše revolu-	štaba	narodnoosvobodilnih
Komunistične partije Jugo- omogočilo, da se je še odloč- cije.	„ , partizanskih odredov Jugo-
slavije, jo pomagal organizi- ne je zavzel za uresničevanje Daljnosežnega pomena je slavije je Tito izdelal strategijo oboroženega boja. Bistvo
-------------------------------------------------------------------------x	tega koncepta je bilo, da se s
partizansko vojno popelje ljudstvo v vstajo in tako ustvarijo pogoji za preraščanje vstaje v vseljudsko vojno. Odločno je zavrnil pojmovanja, po katerih ne bi bilo treba iti v vstajo, marveč se bojevati proti okupatorjem z diverzijami in sabotažami ali z gverilskimi skupinami in komit-
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Nevenka Šajni#, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.
DA BI VEČNO ŽIVEL, NI MOGOČE -ZATO PA BODO VEČNE NJEGOVE IDEJE
V dneh velike žalosti, ki se velik in sposoben voditelj je zgrnila na nas ob smrti ljub- naše družbe, kot človek, kot Ijenega tovariša Tita, smo pri-| duhovni vodja neuvrščenih sluhnili mislim nekaterih de- držav. Ne vem, da je kje na lavcev IMP ob tem najžalost- svetu človek, ki bi ga mogel nejšem dogodku.	primerjati z njim. Od Titovih
Miro Koželj, vodja skladišč državniških dejanj mi je naj-v TOZD Elektromontaži: globlji pečat vtisnilo njegovo »Novico o Titovi smrti sem zavzemanje za to, da se Jugo-tako, kot najbrže vsi občani slavija odcepi od stalinovske Jugoslavije, sprejel s težkim politike ter vodi svojo miro-srcem, saj sem upal, da se bo ljubno politiko neuvrščenosti, izkopal iz bolezni. Tito mi je ki jo je potem uspešno vodil veliko pomenil kot dober, vse do svoje smrti. Menim, da
skimi družinami. Zgodovina je dala Titu prav.
Titova doktrina o vodenju oboroženega boja je praktično pripeljala do nastanka novega, jugoslovanskega bojišča v okviru splošnih naporov držav protifašistične zveze v boju proti silam osi.
Pod Titovim vodstvom se je Jugoslavija iz majhne in zaostale balkanske province, s položajem polkolonialne države, drobiža za poravnavanje medsebojnih obračunov velikih sil, dvignila na raven neodvisne in samozavestne socialistične države, domovine svobodnih ljudi in enakopravnih narodov, z vidnim mestom in ugledom v mednarodni skupnosti, z razvitimi proizvajalnimi silami, močno industrijo in modernim kmetijstvom. notranje trdna in povezana — družbena osnova in bistvo vsega tega pa je sistem socialističnega samoupravljanja.
V povojnem razvoju je morala naša država premagati številne notranje in zunanje težave. Zelo nizka materialna podlaga, podedovana iz predvojne Jugoslavije, ki je bila tedaj ena izmed najbolj zaost-lih držav v Evropi, poleg tega pa tudi strahotno vojno uničenje sta zahtevala izjemno delovno zagnanost in številne samoodpovedi delavskega razreda in najširših ljudskih množic, da bi dosegli tisto, kar imamo danes.
Tudi danes, ko se je mednarodni položaj zelo poslabšal, je Tito do zadnjega trenutka opozarjal, da je treba to poslabševanje zaustaviti, da rešitev ni mogoče najti v blokovskem tekmovanju, v oboroževalni tekmi, v politiki sile
in poglabljanju mednarodnega nezaupanja, ampak da je edina pot v popolnem spoštovanju načel miroljubnega sožitja v odnosih med vsemi državami, v pogovorih, sporazumevanju in krepitvi mednarodnega sodelovanja.
Po zaslugi zunanje politike, ki smo jo vodili pod Titovim vodstvom, smo razvili prijateljske odnose domala z vsemi državami, od naših sosedov do velikih sil. Moč Titove zgodovinske osebnosti, njegove revolucionarne prizadevnosti in državniške daljnovidnosti je bistveno prispevala k velikemu mednarodnemu ugledu Jugoslavije in ZKJ. Tito in Jugoslavija sta eno. Tudi v najbolj oddaljenih krajih sveta izgovarjajo ljudje njegovo ime, ko govorijo o naši državi.
Titovo delo je bistven dejavnik stabilnega mednarodnega položaja, neodvisnosti in varnosti naše države. To delo je trajna podlaga odnosov SFRJ in ZKJ do sveta. Tudi v nadaljevanju Titove politike na mednarodnem področju vidijo delavski razred, delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije edino možno pot za nas. To našo pot bomo odločno branili z vsemi sredstvi suverene države in neodvisne revolucije.
Hvala ti, tovariš Tito, za dediščino, ki si nam jo zapustil. Čuvali jo bomo kot punčico svojega očesa.
Hvala ti, ker si naše revolucionarno gibanje usposobil, da bo tudi v prihodnje pogumno osvobajalo prostore človekovega napredka.
Slava in hvala ti, vedno naš tovariš Tito!
je bil zelo priljubljen tako med svojimi narodi kot tudi med narodi v svetu.«
Zoran Barešič, referent za varstvo pri delu v delovni skupnosti DO Emond: »Kot vsi Jugoslovani sem tudi jaz z bolečino v srcu sprejel novico o skoraj nepričakovani Titovi smrti, saj sem vendar upal, da bo premagal bolezen. Pomenil mi je drugega očeta. Bil mi je vzor, ideal. Želel in poskušal bi slediti njegovim idejam ter ciljem.
Najbolj sem občudoval iz časa njegovega predsednikovanja delovanje okrog neuvrščenosti, izvenblokovske politike, predvsem pa mi je bilo všeč njegovo neprestano zavzemanje za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in pa veliko njegovih aktivnosti za mir v svetu. Z njegovo smrtjo smo ogromno izgubili in bo to praznino težko zapolniti, saj je za našo družbo napravil toliko, kot nihče drug doslej. V teh trenutkih žalosti bi želel, da bi njegovo delo nadaljevali drugi tako, kot je začel on in po njegovih zamislih.«
Marjan Požar, skupinovo-dja ličarjev v TOZD TEN: »Za Titovo smrt sem zvedel po televiziji ob prihodu z družinskega pohoda po poteh Rašiške čete Mengeš-Raši-ca-Stolp. Tito mi je veliko pomenil. Iz Titovega predsednikovanja bom ohranil najgloblji spomin na njegovo revolucionarno delo z ZK na čelu, na njegovo delo v zvezi z zedinjenjem jugoslovanskih narodov v močno odporno državo SFRJ, v zvezi z neuvrščenostjo držav v svetu.«
Marjan Uhan, elektrosku-pinovodja v TOZD TEN: »Slišal sem novico o Titovi smrti doma po radiu. Vest o izgubi najdražjega maršala Tita me je globoko presunila. Tito mi je ogromno pomenil kot borec, ko politik, strateg. Bil mi je svetal vzor v vsem pozitivnem. Najgloblji vtis so name naredila njegova nepopustljivost nasproti informbi-rojevski politiki, borba za neuvrščenost držav v svetu ter nenehna dejavnost za ohranitev miru na svetu.«
Peter Varl, vodja sektorja farme v TOZD Zastopstva:
»Ves čas sem spremljal potek bolezni maršala Tita in me je najbolj zaskrbelo tisti trenutek, ko sem zvedel, da je nastopila sepsa in so se pojavile različne druge težave okrog delovanja notranjih organov. Začela so mi plahneti upanja na njegovo ozdravitev. Ko se je 4. maja zvečer pojavila na televizijskem ekranu jugoslovanska zastava, me je stisnilo pri srcu, saj sem vedel, da se je zgodilo najhujše.
Osvoboditev sem dočakal kot petnajstletnik in sem veličino revolucije dojel v prvih povojnih letih kot mladinski aktivist in brigadir pri obnovi naše porušene domovine. Že tedaj mi je Tito pomenil vse. V njem sem videl človeka, ki je bil edino sposoben, da nas je osvobodil. Vso njegovo veličino sem spoznaval nadalje v času informbiroja, ko se je uprl stalinovski politiki. Navdušen sem bil nad tem, da se je znal tedaj nas mlade tako prepričljivo poučiti o pravilnosti njegove takratne odločitve. Velik vtis je name naredila njegova neverjetna organizacijska sposobnost in državniška daljnovidnost, s čimer se je izkazal ob organiziranosti tretjega sveta. Menim, da takega in tud^ podobnega človeka, naša zgodovina ni imela.«
Bojan Ivančič, projektant pripravnik v TOZD Projektivni biro: »Čeprav sem vedel za Titovo težko bolezen, ki se je venomer slabšala, sem | vseeno na tihem upal v ozdravitev. Tako me je novica o smrti našla nepripravljenega in me je neizmerno pretresla. Prizadela me je vest o smrti človeka, ki je po pravici zaslužil, da bi večno živel. Ker je to nemogoče, pa bodo živele večno njegove ideje, ki smo jih tudi mi dolžni uresničevati.
Tito mi je pomenil mir, Jugoslavijo, ki jo je ustvaril, revolucijo, ki se zanj ni nikoli končala. Vse, kar je napravil, se mi je zdelo nekaj posebnega. Ob tej kruti resnici želim le, da bi mi vsi hodili naprej po poti, ki nam jo je začrtal Tito.«
Josip Kolarič, vodja spioš-no-kadrovskega sektorja: »Novica o smrti tovariša Tita
me je zelo prizadela. Sprva skoraj nisem mogel verjeti, da je res umrl, da ne bo več med nami velikega sina našega stoletja.
Naš Tito mi je pomenil vse, kar imamo v lepi Jugoslaviji, največjega človeka.
Najgloblji vtis so name naredili njegova odločnost, sposobnost, poštenost, organizacijske sposobnosti, velika skrb za delovnega človeka, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, njegova junaška dejanja v času NOB. Tito mi je največji vzor kot človek, kot komunist in sem se v vsakem trenutku pripravljen boriti za njegove ideale.«
Zdravko Nastran, vodja proizvodnje v TOZD TRATA: »Kljub temu, da sem vedel za neozdravljivo Titovo bolezen, sem vendarle natihem gojil misel, da bo morda okreval. Ko sem po televiziji slišal sporočilo o njegovi smrti, sem v hipu spoznal, da sem izgubil nekaj najbolj dragocenega. Žalosti, ki me prevzema ob smrti dragega Tita, ni mogoče izraziti, ne napisati. Vsa njegova dela želim spoštovati tudi v prihodnje. Menim, da je Tito nenadomestljiv.
Tito je name napravil najgloblji vtis kot genij, kot neui strašen borec, kot sposoben politik in pobudnik za mir v svetu.«
BORIS ŠORGO — tehnolog v TOZD Montaža Maribor
»Vest o smrti predsednika Tita mi je v začetku zvenela kot neresnična. On ni umrl. samo odšel je. Ostal bo večno v naših srcih in spominu, prav tako tudi v spominu našim generacijam. Bogato dediščino. ki nam jo je zapustil, moramo skrbno čuvati, sa j je bila to tudi njegova želja. Prepričan sem. da bomo dane naloge uresničili in izpolnili njegove želje. Dosegali bomo cilje, za katere se je celo življenje boril.«
EMIL HODNIK — delovodja v TOZD Montaža Maribor
»Ne da se z besedami opisati, bolečina je premočna.
(nadaljevanje na 4. strani)
DA BI VEČNO ŽIVEL
(nadaljevanje s 3. strani)
Smatram, da je kot osebnost, državnik in vrhunski politik storil ogromno dobrega za človeštvo celega sveta, zato je izguba tem bolj beleča. Če se bomo držali njegovih smernic, nam bo ostal občutek, da še vedno živi med nami,« je zaključil tov. Hodnik.
IVAN PINTARIČ — KV strugar v TOZD Montaža Maribor
»Vest o smrti predsednika Tita me je zelo prizadela, saj smo izgubili človeka, ki je nenadomestljiv. Želim si, da bi njegove misli in dela ostale stvarnost, tako kot si je sam začrtal. Očuvati moramo bratstvo in enotnost naših narodov.
Druže Tito mi ti se kune-mo, da iz tvoga puta ne skrenemo, ta pesem naj postane resničnost. Čeprav je odšel, bo še vedno živel med nami.«
ROMAN DOMINKO — KV ključavničar v TOZD Montaža Maribor
»Vest o smrti predsednika Tita me je zelo prizadela. Ni mogoče verjeti, da je to resničnost. Ljubil je mladino in gradil bodočnost na mladih. Mi mladinci se bomo trudili, da bomo vestno izvrševali nam zadane naloge. Tito je nenadomestljiv, zato ga bomo tudi zelo pogrešali.«
MIRAN KOKOL — KV monter klima naprav, predsednik mladine v TOZD Montaži Maribor
»Vest o predsednikovi smrti me je potrla in šokirala, čeprav sem vedel, da je njegovo zdravstveno stanje zelo težko. Vedno sem imel še upanje, da bo ozdravel. Še danes ne morem sprejeti re-
snice, da tov. Tita ni več med nami. Bil in ostal bo simbol neuvrščenosti, večni borec za mir. Obljubljamo, da bomo spoštovali njegova velika dela in gradili na njegovih načelih. Težko je v takšnem trenutku povedati kaj več«.
IVAN VRBLAČ — samostojni skladiščnik v TOZD Montaža Maribor
»Sprva nisem mogel verjeti sporočilu, ostal sem brez besed. To je udarec za ves svet, saj takšnega državnika in politika ne bo več. Bil je voditelj, ki je znal usmerjati miroljubno politiko vsega sveta. Bil je človek, vsakomur dostopen, genij, skratka velik mož. Nam in našim rodovom bo ostal v trajnem spominu. Zapustil nam je bogato dediščino.
Lahko bi povedal še mnogo dobrega, pa mi besede otrpnejo. Bolečina je prevelika,« je zaključil Ivan Vrblač.
MILAN BELEJ — predsednik IO DOS TOZD Montaža Maribor
»Vest sem sprejel z težkim občutkom, saj smo izgubili nekaj, kar ne bo mogoče nadoknaditi. Izgubili smo človeka, ki nas je vodil in nas bo še vodil s svojimi ideali. Trudili se bomo, da jih bomo tudi izpolnjevali. Srečen sem, da sem živel v družbi, katero je vodil on. Posebno sem ponosen, da sem služil vojaški rok v njegovi gardi na Brionih.
Težko je v teh trenutkih še kaj več povedati.«
STANKO KOLEŽNIK — KV monter klima naprava v TOZD Montaža Maribor
»Sporočilo o smrti predsednika Tita me je pretreslo. Sprijazniti se bomo morali s to kruto resnico. Za nas pomeni, to nenadomestljivo iz-
Z ŽALOSTJO IN DOSTOJANSTVOM V SRCU
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij DO P MI Maribor, smo se danes vpisali v žalno knjigo v muzeju NOB v Mariboru. S tem malim prispevkom smo se skušali še zadnjič pokloniti človeku, borcu, velikanu zgodovine človeštva. Ostale so nam njegove velike ideje in misli, za katere smo se svečano zaobljubili, da jih bomo izpolnjevali.
Bolečina, ki nas prežema ob misli, da je ugasnilo tvoje plemenito srce, je neizrekljiva. Obljubljamo ti, dragi naš tovariš TITO, da nikoli ne bomo zlorabili tvojega zaupanja in nihče nas ne bo skrenil s poti socialističnega samoupravljanja ter krepitve bratstva in enotnosti.
V nas je trdna odločnost, da bomo tudi v prihodnje vedno enotni, odločni in dosledni pri uresničevanju tvojih idej. Danes smo prav takšni, kakršne bi nas želel videti — dostojanstveni, odločni in s svečano zaobljubo tebi v svojih srcih.
Trpka je resnica, da odhajaš — a prelepa je misel, da boš večno ostal.
Večna ti slava, ljubi naš predsednik TITO.
gubo. Njegove ideje in nasveti so vodili v trdno prihodnost. Vsi moramo spoštovati njegove nasvete in nauke, če hočemo, da bomo to obdržali, kar smo do sedaj dosegli. Bolečino moramo preboleti, da še utrdimo bratstvo in enotnost naših narodov. Ne smemo dopustiti zunanjih vplivov. Dalj časa sem delal v inozemstvu, zato znam ceniti naše pridobitve.
Povsod pri delu, strojih, nas spremlja njegova miselnost, kar nam daje novih delovnih moči.«
MINKA JURAK, dipl. oec., DS DO PMI
»Še sedaj se nisem sprijaznila z vestjo, da je preminil naš predsednik Tito. Zame še vedno živi med nami in bo še živel med nami ter s svojimi idejami pomagal tudi kasnejšim rodovom.
Sedaj je nastopil čas, da mu dokažemo, da smo ga bili vredni in nadaljujemo z njegovimi mislimi in idejami. Izguba je tako boleča, kot izguba najožjega družinskega člana, v gotovih trenutkih še večja.«
JOŽICA FLERE, oec., TOZD IB
»Bolečina nas pretresa ob njegovi izgubi, a ostaja nam ponos, da smo živeli v njegovem obdobju. Ne morem z besedami izraziti svojih čustev, ker so pregloboka. Obljubljamo ti, da bomo z dejanji in delom dokazali, da smo te bili vredni. S svojo miroljubno politiko si je ustvaril spoštovanje in ugled vsega naprednega sveta. Njegovi nazori in ideali nas bodo vodili k nadaljnji poti pri izj grajevanju socialističnega samoupravljanja in krepitvi enotnosti vseh narodov in narodnosti naše domovine. Prav tako si bomo prizadevali nadaljevati njegovo začrtano pot v borbi vsega človeštva za njegovo politično in ekonomsko neodvisnost. Celotnemu človeštvu bo ostal v spominu kot idol borca za humane medčloveške odnose.«
MILE MITIČ — modelar v TOZD LSNL
»Globoko me je pretresla vest o smrti našega ljubega tovariša Tita. Z njegovo smrtjo bo v srcih vseh nas, ki smo ga imeli radi ostala velika praznina.
Velikansko, globoko bolečino in žalost čuti prav vsak človek naše dežele. Žalujemo za človekom, ki je vse svoje življenje posvetil socialistični revoluciji, samoupravljanju, neodvisnosti in naši svobodi.
Te velike pridobitve naše revolucije, vere v svobodnega človeka in naše skupnosti
S TRIBUNE XI. KONGRESA NAM JE TOVARIŠ TITO DEJAL
»Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temelje, zanesljive opornike za svojo prihodnost.
Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne.
Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu, v katerem se sila še ni umaknila razumu, pogoj ne le za napredek, temveč tudi za goli obstoj.
Moč je v idejah, ki naj navdihujejo, in v ciljih, za katere se bojujemo.
Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in živijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja.
Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije sprejel za svoje in ki ve, daTma za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na naših tleh.
Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu n njegovih dosežkih in ki ga varuje pred izkoriščanjem in nasiljem, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človekove osebnosti.
Moč je v široki fronti organiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov, avantgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnosti, da razsvetljuje poti in perspektive nadaljnjega razvoja.
Moč je v splošni ljudski obrambi, katere udarna sila je jugoslovanska ljudska armada, v kateri se enotno prežemajo idejnomoralna trdnost, bojna usposobljenost in sodobna opremljenost.
Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo z vsemi državami sveta.
Moč je v velikem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v številnih prijateljih po vsem svetu, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih zagotovila le redkokatera država.
Zato z vedrino in optimizmom gledamo v jutrišnji dan.«
svobodnih narodov in narodnosti, bomo vedno znali braniti in čuvati. Tako nas je učil 'in vodil naš veliki mislec, strateg, vojskovodja, borec, revolucionar, preprost človek, naš tovariš Tito.«
JOŽICA POGAČAR — samostojni referent v knjigovodstvu v DS DO Livar
»Zastave, spuščene na pol droga, Titove slike z žalnim trakom. Je to mogoče? Sprašujejo žalostne oči mojih otrok, sprašujejo nemi pogledi ljudi, ki jih srečujem, sprašujem sama sebe. Ves svet čuti z nami. Ves svet žaluje. Tito pa raste v mojem srcu, vedno večji je, vedno močnejši, vedno bolj ljubeč. Čutite to tudi vi? Čutite njegovo epopejo miru in njego-
vo, kot jeklo močno vez med nami — Jugoslovani, čutite, kako raste v nas odgovornost do njegovih velikih misli, del in nalog, ki nam jih je dal?
Ne, Tito ne more umreti prej, preden umremo mi!«
FRANC VIDMAR — delovodja v TOZD HVA
»O smrti tovariša Tita se počutim zelo prizadetega, žalostnega, kot da bi izgubil svojega bližnjega sorodnika. Brez Tita bi bili lahko še danes vsi hlapci kot pred vojno. V stari Jugoslaviji sem bil hlapec, po vojni pa sem se izučil za kovača in so se mi življenjske razmere zelo izboljšale. V prihodnosti moramo nadaljevati pot, ki nam jo je zarisal tovariš Josip Broz-Tito.«
• DO EMOND	v letu 1977. Najbolj je pogostost nesreč poraslo v
NESREČE PRI DELU V LANSKEM LETU
V minulem letu je bilo v DO Emond zaposlenih povprečno 1750 delavcev in učencev v gospodarstvu, od katerih še jih je kar 106 poškodovalo, kar je prek 6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih.
Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 1327 delovnih dni, od katerih je 1225 dni bremenilo delovno organizacijo, ostali dnevi pa so bremenili Skupnost socialnega zavarovanja.
TABELA ŠT. 1
Iz nje je mogoče razbrati, da je bilo lani kar 29 nesreč več, kot leto prej (to je 38 % več nesreč) in je to število največje v zadnjih petih letih. Najbolj se je zvišalo število nesreč v TOZD Elektromon-
10) v avgustu in septembru, manj pa v oktobru, ki so bile štiri, od katerih sta bili dve s smrtnim izidom
TABELA ŠT. 3
Analiza je pokazala, da so lani najbolj porasle ostale obratne nesreče, medtem ko je število nesreč na strojih, na poti na delo in z dela približno enako kot leta 1978.
TABELA ŠT. 4.
Pogostost nesreč pri delu je lani narasla prvič po letu 1975 (od 1975 do vključno 1978 je bila pogostost v upadanju) in je torej višja kot v letu 1978 in
TABELA ŠT. 5
V	porastu je bila lani prav tako resnost nesreč pri delu v primerjavi z letom 1978.
Res, da 12,5 izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo v letu 1979 ne prikaže celotne težine resnosti nesreče pri delu, pač sta zaskrbljujoči dve nesreči s smrtnim izidom.
V	94 primerih nesreč pri delu so vzroki zanje različni. V teh nesrečah je bilo poškodovanih 34 kvalificiranih delavcev (36%), 20 polkvalificira-nih (21%) ter 19 visokokvalificiranih delavcev (20%), poškodovanih je bilo tudi 10 učencev v gospodarstvu (10,5%) ter 11 drugih delavcev (12%) z različno usposobljenostjo. Da je bilo med poškodovanci največ kvalificiranih delavcev.
TABELA 1	TABELA 5
	Št. nesreč pri delu		Izgubljenih delovnih dni		Resnost nesreč		'/c ponesrečenih delavcev	
TOZD	1979	1978	1979	1978		1979	1978	1979	1978
ELEKTROMONTAŽA	29	12	335	151	11,6	12,6	4,38	1,80
ISO SLOV. KONJICE	12	14	129	136	10,8	9,7	7,10	8,92
DVIGALO	32	20	422	213	13,2	10,7	10,60	8,20
TEN	28	28	391	335	14,0	12,0 *	5,93	6,24
DELOVNA SKUPNOST in GLAVNA KUHINJA	5	3	50	58'	10,0	19,3	3,45	3,61'
SKUPAJ EMOND	106	77	1327	893	12,5	11,6	6,06	4,81
TABELA 2
MESEC	Število nesreč 1979	1978	Št. izgubljenih del. dni 1979	1978
JANUAR	18	6	290	65
FEBRUAR	8	8	87	93
MAREC	7	2	78	12
APRIL	9	5	118	25
MAJ	9	8 ■	105	104
JUNIJ	13	3	116	16
JULIJ	6	8	70	92
AVGUST	10	4	129	59
SEPTEMBER	10	7	138	137
OKTOBER	4	5	43	26
NOVEMBER	5	6	77	92
DECEMBER	7	15	76	172
SKUPAJ	106	77	1327	893
je razumljivo, saj je le teh največ. Vzrok za majhen del poškodovanih učencev v gospodarstvu tiči najbrže v premajhnem nadzoru, ki bi ga bilo treba izvajati nad njihovim delom.
Najpogosteje so se nesreče pri delu pojavljale ob sredah (v 25 primerih, kar je 27 %), ob torkih in ponedeljkih (po 19 nesreč, kar je 21 %), ob petkih se jih je pripetilo 14', ob četrtkih 13, ob sobotah so se zgodile le 3 nesreče in v nedeljo samo ena. Težko je najti razlog za veliko število nesreč v začetku delovnega tedna predvsem za ponedeljke in srede, saj bi pričakovali naraščanje nesreč proti koncu tedna.
V največ primerih so se nesreče pojavljale med deseto in enajsto uro dopoldne (19 nesreč), med trinajsto in štirinajsto uro je bilo 12 nesreč, med enajsto in dvanajsto uro 11, med osmo in deveto uro 10, med deveto in deseto uro 9, med sedmo in osmo uro ter med dvanajsto in trinajsto uro po
taža in v TOZD Dvigalo, medtem, ko je bilo v TOZD ISO lani manj nesreč kot v letu 1978.
Izgubljenih delovnih dni je bilo lansko leto kar 434 več kot predlanskim, to je blizu 49 odstotkov. Torej je porast izgubljenih delovnih dni celo višji od nesreč pri delu, ki so bile lani težje kot leto l^ejrMed nesrečami sta bili dve smrtni, ki sta prva {Primera v naših tozdih in DO.
TABELA ŠT. 2'
Analiza je pokazala, da je bilo največ nesreč pri delu lani v januarju, juniju, nekaj manj lani (po
TABELA 3
VIR NESREČ	Število nesreč 1979	1978	Izgubljenih delovnih dni 1979	1978	
STROJI	14	16	159	273
OSTALE OBRATNE	79	51	950	457
NA POTI NA DELO	8	8	157	94
NA POTI Z DELA	5	2	61	69
SKUPAJ	106	77	1327	893
TABELA 4
TOZD	1979	1978	1977	1976	1975
ELEKTROMONTAŽA	2,53	1,05			
ISO, SLOVENSKE KONJICE	4,36	5,65	3,04	4,56	4,69
DVIGALO	6,62	5,29	3,53	4,14	—
TEN	3,51	3,68	3,09	3,11	4,99
DELOVNA SKUPNOST in CENTRALNA KUHINJA	1,84	1,27	—	—	—
SKUPAJ EMOND	3,56	2,78	3,22	3,93	4,84
deset nesreč pri delu. Da je nesreč največ med deseto in dvanaajsto uro dopoldne (približno 32 %), bi kazalo krivdo iskati v utrujenosti, v slabi organizaciji dela, v podcenjevanju nevarnosti, v neprimerni zaščiti proti nevarnostim, malomarnem opravljanju dela, v opuščanju uporabe zaščitnih sredstev, in nizu drugih vzrokov objektivnega in subjektivnega značaja. Zategadelj bi moralo biti v prihodnje zagotavljanje varstva pri delu stalna skrb in naloga vseh zaposlenih delavcev, da se bo le tako zajezilo nadaljnje naraščanje nesreč.
Andrej Hudoklin
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
ZAPIS S SEJE
KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA
Delegati Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP so se sestal na svo# seji 23. aprila letos, kjer so obravnaval 10 točk dnevnega reda.
Ob pregledu uresničitve sklepov so na navedeni seji delegati ugotovili, da večina osnovnih organizacij Zveze sindikatov še ni poslala dogovorjenih finančnih sredstev na žiro račun Koordinacijskega odbora sindikata, na katerem je bilo do te seje zbranih šele 118.000 dinarjev. Zato so menili, naj bi vse tiste osnovne organizacije, ki dogovorjenega prispevka 30 dinarjev na delavca še niso poslale, to storile do 15. maja 1980.
Predsedniki komisij Koordinacijskega odbora sindikata, ki so bili imenovani na 1. seji tega organa, so predlagali sestavo komisij, kar je KOS soglasno potrdil. Tako sestavljajo komisijo za družbenoekonomske odnose in planiranje predsednik Iztok Munih in člana Roman Kučej ter Stanko Božič, komisijo za delegatski sistem predsednik Barbara Kocmur in člana Vladimir Rabzelj ter Ivan Lapuh, komisijo za družbeni standard predsednik Ivan Šuligoj in člana Ivo Alič ter Žarko Bego ter komisijo za šport in rekreacijo predsednik Anton Lah, člana pa Vlado Aslin Janez Vodenšek.
Poročilo o uresničevanju plana v prvem letošnjem trimesečju je pri tretji točki dnevnega reda te seje podal Jurij Zavec. Iz poročila, ki je bilo na omenjeni seji v celoti sprejeto, je bilo mogoče razbrati bistvene značilnosti analize uresničevanja plana in sicer, da znaša fakturirana realizacija celotnega SOZD
1.710,000.000 dinarjev, kar pomeni, da je fizični obseg poslovanja za 46% večji od lanskoletnega in je realizacija letošnjega trimesečnega plana 109% (plana niso uresničile TOZD TEN, Dvigalo, TlO, HVA in PB).
Situacija na področju blagovnega izvoza je precej slabša, kot je bila lani, saj je lani predstavljal 9% celotnega poslovanja, letos pa samo 3,3%.
Plan sklenjenih pogodb je bil v celotnem IMP presežen za 11 ' c in se kljub temu pojavlja vedno več težav okoli pridobivanja novih poslov (tega plana niso uresničile TOZD MM, Blisk, EKO, KP, TIO, Skip, MP Celje). Glede na preseženo realizacijo je bilo v IMP kot celoti porav-ljenih za približno 5% preveč ur. Konjukturni test, ki pomeni primerjavo realizacije s sklenjenimi pogodbami je za celoten IMP zaenkrat ugoden, saj je to razmerje 112,6.
Koordinacijski odbor sindikata je nadalje sprejel informacijo o delu komisije za planiranje pri delavskem svetu SOZD IMP. Omenjena komisija je imela 11 sej. Pri izdelavi srednjeročnih planskih dokumentov bo komisija zamujala, saj je čas od lanskega decembra do letošnjega marca porabila predvsem za prilagajanje sprejetih dokumentov sprejetemu republiškemu zakonu o planiranju, resoluciji za letošnje leto terj družbenemu dogovoru o' usmerjanju delitve dohodka.
SOKOVI «2
Hujna^gašal
Na tej seji je Koordinacijski odbor sprejel stališče, da bi morali v TOZD TEN in v. DS SOZD, kjer niso sprejeli spremembe samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje doma Ivana Cankarja (prispevna stopnja se je povečala od 0,45 na 0,90%) o tem ponovno razpravljati ter zavzeti pozitivno stališče.
Koordinacijski odbor sindikata je v komisijo za planiranje pri delavskemu svetu SOZD IMP predlagal za podpredsednika koordinacijskega odbora sindikata Iztoka Muniha, v komisijo za informiranje Janka Siranko (predstavnik ZSMS), Vojka Tomiča (predstavnik ZK) in Vladimira Rabzelja (predstavnik KOS) v uredniški odbor Janeza Rojica in v svet počitniške skupnosti Antona Laha.
Na seji koordinacijskega odbora sindikata je bilo v zvezi z razpisom za novega generalnega direktorja na osnovi poročil in zapisnikov sej ugotovljeno naslednje: vse konference sindikata vseh DO so prejele dokumentacijo razpisne komisije, na podlagi katere so mogle z vsemi družbeno političnimi organizacijami v DO izoblikovati svoja stališča. Družbenopolitične organizacije DO, ki so koordinirale delo s konferencami sindikata so imele svoje seje med 3. in 22. aprilom in so vse podprle kandidata Franca Kumšeta, sedanjega glavnega direktorja DO Emond.
Oprt na podporo družbenopolitičnih organizacij vseh DO ter delovne skupnosti SOZD in IB tudi Koordinacijski odbor sindikata podpira omenjeno kandidaturo.
Glede organizacije dneva delavcev IMP je koordinacijski odbor v celoti podprl teze programa praznovanja tega dne ter dal pobudo za izdelavo konkretnega programa (z navedbo organizatorja, s finančno strukturo itd), o katerem bo razpravljal koordinacijski odbor.
Okrog finančnega plana pevskega zbora je bilo na tej seji rečeno, da je plan neaktualen, saj je bil izdelan že pred pol leta, poleg tega pa vsebuje nesprejemljive postavke (izlet, obl^a), ^to so
TOZD Itak bo letos gradila
Temeljna organizacija združenega dela ITAK posluje kot samostojna organizacija od lanskega 1. januarja dalje in je proizvodnja termičnii aparatov njen osnovni program. Njeni delavci delajo v delavnicah, ki ne ustrezajo normalnemu odvijanju proizvodnega procesa. V teh prostorih trenutno še uspeva realizirati plan proizvodnje, vendar že v škodo delovnih pogojev, medtem ko obsega proizvodnje ni mogoče povečati. Proizvodnja v tem TOZD se odvija le na 1200 kvadratni metrih površine. Tako TOZD primanjkuje čistih proizvodnih površin, skladiščnih prostorov, nekateri prostori (sanitarije, garderobe in jedilnica) so premajhni in zategadelj TOZD ne more razviti vseh služb (kontrole kvalitete, servisne službe, skladiščne službe) in ne uresničuje srednjeročnega kosovnega obsega proizvodnje. Zato je TOZD ITAK začela razmišljati o pridobitvi novih proizvodnih in drugih prostorov ter je tako lansko leto s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Ljub-Ijana-Šiška sklenila pogodbo o nakupu in komunalni opremljenosti zemljišča za gradnjo novega proizvodnega objekta v industrijski coni SP-3, to je severovzhodno od sedanjih objektov TOZD ITAK in TOZD TRATA.
Da bi TOZD ITAK lahko čimprej izboljšala delovne pogoje, povečala proizvodne površine, uvedla sodobnejši tehnološki proces proizvodnje, skratka, omogočila normalno poslovanje, namerava začeti z gradnjo v letošnjem drugem četrtletju (to je maja aB junija), če bo pravočasno uspešno izvedeno	združevanje
sredstev.
V prvi fazi omenjene gradnje naj bi zgraditi dvo-ladijsko halo v izmeri 30x80 metrov in aneks v izmeri 80-krat 10 metrov, v katerem so mišljeni naslednji prostori: kleti, garderobe, sanitarije, jedilnica in zaklonišča, v pritličju pa proizvodni prostori, operativne pisarne, transformatorska postaja in toplamiška priključna postaja. Ker je skupna površina zemljišča 1500 kvadratnih metrov, bo mogoče v prihodnje dograditi nove proizvodne prostore.
Zaključek te gradnje je predviden v letu 1981.
Za novogradnjo bo treba odšteti 160 milijonov dinarjev. Od tega bo 40 milijonov dinarjev lastnih sredstev, približno 5 milijonov dinarjev združenih sredstev, ostala sredstva pa bodo bančni krediti.
Po izgradnji prve faze tega objekta bo potrebno zaposliti približno 100 novih delavcev.
prisotni na seji menili, naj bi pevski zbor predložil nov. skromnejši in realnejši finančni plan, ki bo upošteval stabilizacijska prizadevanja in finančne možnosti koordinacijskega odbora sindikata. Koordinacijski odbor idejno podpira delovanje in napore pevskega zbora, materialno pa le v okviru finančnih možnosti. Zato so bili delegati mnenja, naj bi materialna pomoč temu zboru znašala 70.000 dinarjev. Ker KOS ob obravnavi te točke ni bil več sklepčen, je bilo na seji predlagano, naj se pevskemu zboru dodeli akontacija v višini 40.000 dinarjev. Ko bo pevski zbor Koordinacijskemu odboru predložil nov, natančno specificiran finančni plan, bo Koordinacijski odbor dokončno odločil o višini finančne pomoči za delovanje zbora.
Na tej seji je bila podana še
informacija o pridobitvi doma na Vojskem. Glede združevanja finančnih sredstev za adaptacijo tega doma je dal izvršni svet idrijske občinske skupščine pobudo, naj bi se ta sredstva izločila iz sredstev, ki se ugotavljajo po določilih resolucije in družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka.
Od predvidenih 3.000.000 dinarjev, kolikor bi jih bilo potrebno združiti za adaptacijo tega doma, je na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD zagotovljenih šele 2.280.000 dinarjev. Zato je bilo na seji koordinacijskega odbora rečeno, naj bi tistim tozd, ki pogojno soglašajo o združevanju teh sredstev in pa tistim, ki se protivijo združevanju sredstev priporočali, naj glede na skupen pomen te akcije ponovno razpravljajo o tem vprašanju in sprejmejo pozitivno stališče.
NOVI PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA SOZD
Novoizvoljeni predsednik delavskega sveta SOZD Janez Ocepek je bil rojen 29. maja 1939 v Ljubljani fai je po poklicu monter ogrevalni! naprav ter opravlja dela in naloge vodje montaže v temeljni organizaciji združenega dela OV. Leta 1953 seje prišel učit v Toplovod. Po končani učni dobi je bil v IMP monter do leta 1964, od tedaj dalje pa je vodilni monter v TOZD OV.
Kako se počutite v vlogi novoizvoljenega predsednika delavskega sveta SOZD?
»Zavedam se odgovornosti te funkcije, ki jo imam do delavcev, ki so me izvolili za predsednika najvišjega samoupravnega organa SOZD, hkrati pa me preveva občutek zaskrbljenosti zaradi gospodarske situacije zunaj in znotraj SOZD«.
Kakšno je bilo vaše dosedanje družbenopolitično delo?
»Bil sem in sem še vedno sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD OV, bil sem član delavskega sveta TOZD OV, predsednik stanovanjske komisije, delegat v skupščini
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Bežigrad, v Krajevni skupnosti Volčji potok pa sem član sveta krajevne skupnosti.
Kako ocenjujete delegatsko povezanost TOZD, DO in v SOZD?
»Glede na to, da se v samoupravni praksi vsak dan srečujemo z vrsto problemov, Janez Ocepek ki nastajajo zaradi premajhne usklajenosti stališč v sami TOZD in v DO, bomo morali procesu dogovarjanja v naslednjem mandatnem obdobju posvetiti še več pozornosti, kot smo jo že doslej. S tem sem želel povedati, da se bodo morali delegati pri us-
Kaj menite, da vas bo pri delu oviralo?
»Delo delavskega sveta SOZD bo najbolj oviralo samoupravno in poslovno zapiranje posameznih TOZD in DO v lastne plotove. Vsi se namreč skušamo organizirati v sami sebi zadostne organizacije zaprtega tipa s spremljajočimi režijskimi službami, nismo pa pripravljeni slediti že sprejetim samoupravnim sporazumom in dogovorom. Prav zaradi tega se v našem kolektivu prevečkrat postavljajo vprašanja o umestnosti take organizacijske oblike, v
se le pogovarjati o enotnem poslovnem sistemu in nastopanju na trgu, obnašamo pa se prepogosto drugače.«
Kakšni so vaši načrti za prihodnost na delovnem mestu, na novi funkciji?
»Na delovnem mestu želim doseči čim boljše uspehe, na novi funkciji pa doseči tesnejšo povezanost vseh TOZD v SOZD na samoupravnem področju ter enovito nastopanje nasproti zunanjim partnerjem.«
Kako porabite svoj prosti čas?
»Glede na niz zadolžitev, ki jih imam, prostega časa nimam.«
angažirati in to ne kot »odborniki«, temveč kot predstavniki neposrednih proizvajalcev v njihovo korist in v korist širše družbene skupnosti.«
Kaj bo mogoče izboljšati v
Usposabljanje gasilskih enot civilne zaščite
Uspešno opravljen tečaj za skupinovodje in delovodje v DO Livar
V lanskem novembru so se v delovni organizaciji Livar Ivančna gorica odločili, da bodo organizirali tečaj za tiste njihove skupinovodje in delovodje, ki nimajo zaključene delo-vodske šole aS ki so brez mojstrskega izpita. Na tečaju naj bi jih usposobili za kvalitetno opravljanje nalog, za vodenje skupine, za prevzem skrbi za pravilen potek dela, za pravilno razdeljevanje nalog oziroma celotno organizacijo dela, za reševanje problemov v proizvodnji, za vodenje evidence, za skrb za disciplino in medsebojne odnose itd. V DO Livar so sestavili program tečaja ter se dogovorili z izobraževalnim centrom Litostroj, da bi s svojimi strokovnjaki pomagal pri izvedbi tečaja.
Štirimesečni tečaj se je začel 6. novembra 1979. Zaradi različne stopnje izobrazbe tečajnikov je bil najprej organizkan pripravljalni tečaj iz matematike, da bi potem tečajniki z obnovljenim znanjem iz matematike laže spremljal predavanja na tečaju. Tečajniki so imel predavanja ob ponedeljkih, sredah in sobotah in sicer je bil del predavanj tudi v delovnem času.
klajevanju stališč v večji meri delegatskem sistemu?
»Za izboljšanje delovanja delegatskega sistema bo treba v prihodnje izboljšati časovno planiranje posameznih samoupravnih dejavnosti, zagotoviti delegatom dovolj časa za zbiranje mnenj v lastni sredini, hkrati pa zahtevati od delegatov, da bodo ta mnenja posredovali delavskemu svetu SOZD.«
Učni program je bil prilagojen razmeram delovne organizacije Livar in je vseboval naslednje predmete: poki eno tehnologijo, samoupravljanje s temelji marksizma in organizacijo združenega dela, psliologijo dela, organizacijo in ekonomiko organizacije združenega dela, slovenščino in varstvo pri delu. Predavanja so bila v obliki seminarja. Udeleženci so iz posamezne spredavane snovi sproti opravil izpite.
29. marca je bil tečaj končan. Zaključne izpite je uspešno opravilo iz praktičnega in teoretičnega znanja 12 tečajnikov, 2 tečajnika imata po 1 popravni izpit, 2 po dva popravna izpita in štirje imajo po več p o pravih izpitov, za kar tiči razlog najbrž v tem, da so ti slušatelj predavanja neredno obiskoval.
Za prihodnje so si v DO Livar naložil nove naloge na področju izobraževanja in sicer bodo najprej izvedi prekvalfikadjo mizarjev in izvedi akcijo za pridobitev internih kvalifikacij metalurški poklicev v livarni.
CVETANA ERJAVEC
Od začetka letošnjega februarja do začetka aprila je 15 delavcev članov civilne zaščite iz delovnih organizacij Emond, Klimat in Promont obiskovalo 100-urni tečaj gasilskih enot civilne zaščite, ki je bil organiziran v okviru Delavske univerze Boris Kidrič v Ljubljani.
Na tečaju so se udeleženci seznanili z organizacijskimi predpisi, z osnovami elektrotehnike, s teorijo gorenja in gašenja ter požarno nevarnih
snovi, z gasilsko tehniko in z gasilsko taktiko, z nekaterimi temami s področja gradbeništva in vodogradnje s področja preprečevanja požarov.
Del tečaja pa je bil namenjen praktičnim vajam z gasilskega področja in s področja reševanja ob poplavah.
4. aprila so tečajniki opravili izpit iz tečajne snovi v Gasilskem domu Stožice. Po opravljenih izpitih pa so tečajniki prejeli pismena priznanja za udeležbo na tečaju.
Med letošnjimi dobitniki prvomajski nagrad deh, ki so bile svečano podeljene 29. aprih letos v Beogradu, je bil tudi šestintridesetletni visokokvalificirani ključavničar Ivan Šuligoj iz TOZD HO IDRIJA, kjer je samostojni tehnični kontrolor. Pri delu je vedno razmišljal o tem, kaj bi se dalo v proizvodnem procesu izboljšati in s tem olajšati delo ter prihraniti sredstva. Tako je predlagal in registriral izdelavo vozička za transport bojlerjev in dstem iz delavnice do mesta nakladanja, izdelavo srednjega okvirja stropne rešetke SR-2, SR-3 in SR-4. Njegova inovacija pa je unktiranje vijakov za ventile PV-150 in je precejšen prihranek časa in materiala.
Za svoje delo in prizadevanja je bil na predlog družbenopolitični] organizacij občine Idrija deležen visokega družbenega priznanja.
Ivan Šuligoj pa ni le prizadeven in dejaven delavec v tem tozdu, temveč je aktiven tudi na družbenopoHtičnem polju i» pravi, dti družbeno-
politično delo opravlja iz osebnega zadovoljstva, saj se zaveda, da daje s takšnim delovanjem velik prispevek k graditvi naših samoupravnih socialističnih odnosov in hkrati tudi prispevek za naš čim lepši jutrišnji dan.
Ves skromen, mi je, ko sva se pogovarjala sredi letošnjega aprila o nagradi, na vprašanje, kaj pomeni nagrada zanj in za IMP dejal, da ta nagrada ni le priznanje njemu, ampak tudi celotnemu kolektivu IMP, posebno pa TOZD TIO Idrija.
Ko me je mikalo zvedeti, kako je to visoko odličje, za katerega pravi, da gani pričakoval, sprejeto njegova družina, je dejal, da je to tudi nagrada družini za razumevanje, ki mu ga je naktonjah ob njegovi veliki vpreženosti.
Nagrada je Ivanu Šuligoju vzpodbuda za nadaljnje prizadevno izpolnjevanje delovni! nalog.
Poleg delovnih obvez in velikega družbenopolitičnega udejstvovanja pa preostali prosti čas namenja družini in svojemu največjemu »konjičku« ribolovu.
O načrtih za prihodnost pa, kot pravi, v današnjem tempu življenja težko razmišlja. Čestitkam ob nagradi se
Ivan Šuligoj
pridružuje tudi odbor Glasnika.
uredniški
• PREDSTAVLJAMO VAM
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA KLIMA MONTAŽA
Začetek pospešenega razvoja montaže klimatskih in prezračevalnih naprav začenja pri IMP z letom 1963. Takrat se je skupina 22 učencev začela pripravljati za monterje klimatskih naprav. Po tem letu so nastale skupine, ki so delale izključno na klimatizaciji. L. 1969 začne v Vojkovi proizvodnja klimatskih naprav, ki se potem skupaj z montažo izredno hitro razvija. L. 1975 se iz tozda CKV izloči tozd Klima, ki združuje proizvodnjo in montažo. 1.1.1978 se razdeli na dve temeljni organizacij in Klima montaža začne svojo pot v okviru delovne organizacije IKOS, oz. Klimat. Še istega leta začnejo delavci Klime montaže postopek za izločitev iz delovne organizacije Kilmat in združitev v DO Promont, kar so na referendumu tudi potrdili. Ta kratek zapis naj v grobih obrisih pokaže današnje življenje in delo delavcev tozda Klima montaža.
Janez Trost: »Leta 1977 je bila narejena delitvena bilanca med TOZD Klima montaža in Klima proizvodnja. Delitveno razmerje 60:40 v korist proizvodnje. Delavci v temeljni organizaciji Klima montaža so bili prepuščeni lastni iniciativi, znajti so se morali brez kakrš-nekoli'pomoči. V proizvodni delovni organizaciji je bila montažna temeljna organizacija v podrejenem položaju. Kakšne perspektive ni bilo.
njihovimi.
V letu 1979 smo dosegli velik napredek, o katerem pa smo ugotavljali, da nekaj le ni v redu, da bi bile potrebne nekatere organizacijske spremembe. Iz delovne skupnosti bi morali dobiti vse službe za boljše operativno delovanje TOZD. Zaradi več
zadeve naj bi po našem mnenju prenesli v temeljno organizacijo, v delovni skupnosti naj bi ostala koordinacija in višja stopnja strokovnosti«.
Jože Kramarič:	»Doslej
smo že večkrat orali ledino. Značilen primer je Jedrska
Problemi in načini njihovega reševanja so v proizvodnji in montaži popolnoma različni. Že v letu 1978 smo naredili razvojne programe, začeli postopek za izdvojitev iz DO
Klimat. Delo je bilo naporno. Tudi referendum, ki je za las uspel^ je pokazal, da je postopek potekal izredno hitro. Danes že lahko ocenimo to odločitev: bila je pravilna. V DO Promont smo prišli s svojimi koncepti dela in razvoja, ki smo jih potem uskladitili z
V POGOVORU SO SODELOVALI:
Dipl. inž. Janez Trost, direktor TOZD Ivan Sokler, sekretar OO ZK
Ivan Lapuh, predsednik IO sindikalne organizacije Branko Žilavec, predsednik mladinske organizacije Vinko Lapuh, predsednik delavskega sveta Dipl. inž. Jože Kramarič, tehnični direktor TOZD
nivojev organiziranosti IMP. TOŽD ne more sam vseh problemov uspešno reševati.
Razmišljali smo. kako bi rešili to vprašanje. Razširjeni strokovni kolegij tozda je predlagal samoupravno reorganizacijo delovne skupnosti DO Promont. Operativne
elektrarna Krško. Ko je bilo treba začeti proizvajati kanale. smo ostali sami z vsemi težavami. Nismo imeli prostora, ne ustreznih kadrov, nismo obvladali tehnologije. Za vsak košček materiala je bila potrebna dokumentacija, pri delu smo imeli neprestane kontrole. To je bila za nas








'	...	w i
isllll

• ••••-•
e
mm
* :
Delavniška predpriprava kanalov
Janez Trost.
dobra šola. Danes to tehnolo-gijo s pridom uporabljamo. Tudi v Iraku smo ob pomoči ostalih montažnih TOZD »orali puščavski pesek in dosegli lepe uspehe«.
V	delavnici smo uredili stroje. Vendar nas tarejo vedno večje težave zaradi opremljenosti. Želeli smo postaviti določene tehnološke linije, a jih ne moremo uvoziti. Težave imamo celo pri orodjih, ki se vračajo iz Iraka. Že od konca lanskega septembra je na carini viličar in električne škarje.
Drug sklop problemov je pomanjkanje repromateria-lov. Domača pločevina ni dovolj kvalitetna za naše potrebe. Zgodi se, da se nam pri obdelavi kvarijo stroji ali pa odletava cink.
Srečujemo se s pomanjkanjem kadrov. Monterji odhajajo.
Na gradbišču že kar po pravilu kasni dokumentacija. Rok dokončanja ob jekta ostane, investitorja naše težave največkrat ne zanimajo. Na montaži se nam pojavljajo velika nihanja, ki povzročajo nadurno delo in tako povečujejo stroške.
V	okviru temeljne organizacije se trudimo, da bi za montažo čimveč pripravili v delavnici, da posamezne operacije poenostavimo, pridemo do ustreznih normativov in da poteka na objektih samo montaža stranic v kanale in mijntaža kanalov. Zavedamo pa se, da kvalitetnega napredka pri izdelavi vodil, loput in obešal brez ustreznih strojev ne bo. Naš cilj je, da bi naročnikom, investitorjem in projektantom nudili standardne vrste kanalov. Na tem področ ju pa nas čaka še veliko dela«.
SESTANKI PRED
ZAČETKOM DELA
Ivan Sokler: »Osnovna organizacija ZK šteje 31 članov. Sestanemo se vsaka dva meseca, sekretariat pa vsakih 14 dni in to ob 5.30
Vinko Lapuh
zjutraj. Kot vse montažerje tudi nas muči problem raztresenosti gradbišč.
Sekretar sem drugo mandatno obdobje in še vedno nismo premagali mišljenja, da vse delo sloni v glavnem na sekretarju. Menim, da je iz teh razlogov tudi stik naših članov z bazo sorazmerno slab. Člani ZK bi morali
Jože Kramarič
Domžalah vključeni tam v delo mladinske organizacije. Mladinska organizacija še ni sprejela konkretnega programa svojega dela, ga pa pripravljamo. Več pomoči pri našem delu pričakujemo od osnovne organizacije ZK in sindikalne organizacije, ki sta doslej na mladino kar nekako pozabi-
Čimveč dela je treba opraviti v delavnici
več brati in se stalno idejno in politično izobraževati.
V okviru delovne organizacije se sestajamo sekretarji osnovnih organizacij ZK in se dogovarjamo za enotne akcije. V tozdu se večkrat sestanemo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, usklajujemo stališča in iščemo najboljše rešitve. To sodelovanje lahko ocenim kot zelo dobro«.
Branko Žilavec: »Delo mladine doslej ni potekalo, kot bi bilo treba. Po letih je mladih veliko, evidentiranih članov mladinske organizacije pa je 24. Poudariti je treba, da so učenci, ki stanujejo v dijaškem domu v
Branko Žilavec
nih sestankov z ostalimi organizacijami. Posebej je treba pohvaliti sodelovanje s konferenco osnovnih organizacij v DO Promont, ki je zelo dobro. Marsikatero akcijo spelje ravno konferenca. Pri koordinacijskem odboru tozda pa se marsikdaj zatakne. Sindikat se je doslej srečeval s številnimi
!i. Vse to pa ne pomeni, da mladinci niso delavni. Vključeni so v vse organe upravljanja in ostale organizacije. Na žalost pa ugotavljamo, da so vedno eni in isti pripravljeni delati. Menim, da bi morali mlade predvsem izobraževati in tako bo več mladih pripravljenih in usposobljenih za delo v mladinski organizaciji.«
Ivan Lapuh: »Člani sindikata smo vsi. V minulem mandatnem obdobju se je pokazalo, da je najlažje delati, če ima vsaka skupina v izvršnem odboru svojega delegata. Zato ima naš izvršni odbor 22 članov. Letno se sestanemo 7—8 krat. če ne računamo skup-
vprašanji, ki jih je sam ali pa skupno z ostalimi DPO in organi upravljanja reševal v okviru temeljne organizacije. Sindikat je bil pobudnik akcije za nastanek in sprejem pravilnika o delitvi po delu. Pravilnik bomo začeli uporabljati tudi za režijske delavce. Pomagali smo reševati stanovanjsko problematiko, kjer bo še precej dela. Veliko smo se pogovarjali o rekreaciji. Za letovanje naših delavcev smo najeli hišo na Pagu. Skoraj vse montažne skupine smo opremili s kontejnerji in tako izboljšali življenjske pogoje naših monterjev na gradbiščih. Na ljubljanska gradbišča monterji vsak dan
Ivan Sokler
dobijo toplo malico. Bolniški izostanki so tudi pri nas sorazmerno veliki. Trudimo se, da bi bili sestanki učinkoviti, predvsem pa bi morali sprejete dogovore tudi uresničevati.«
Ivan Sokler: »Več pozornosti bi morali nameniti osebni zaščiti delavca in varnejšemu delu. Vprašanje je tudi, kako se bomo vključili v usmerjeno izobraževanje. Dobimo učence s slabšim uspehom in temu primerno slab je tudi uspeh v prvem letniku poklicne šole, medtem ko je uspeh x 2. in .v letniku neprimerno boljši. Vprašanj, ki se zastavljajo ob novem načinu izobraževanja, je cela vrsta in se začenja jo pri spremenjenem razmerju učenec—organizacija in končajo pri razmišljanju, kaj nuditi učencu v 80 urah prakse, ki je predvidena po novem.«
PRVI POUDAREK DISCIPLINI Vinko Lapuh: »V delavskem svetu je petnajst delegatov. Vsi so že dlje časa delavci v našem tozdu in mislim, da pri takem delavskem svetu ne bo težko biti predsednik. Delegati se zavedajo funkcije, ki so jo prevzeli. Računamo, da nobena seja ne bo daljša od treh ur, kar tudi ne bi bilo racionalno. Gradivo za seje morajo delegati obvezno dobiti pred sejo, da pridejo pripravljeni in z oblikovanimi stališči svojih sredin. Začeli smo z zbori po posameznih skupinah in pa območjih. Tu imajo odgovorno nalogo vodje montaž, ki so te zbore v glavnem vodili. Na področju samoupravljanja smo dokaj discipliniran tozd in to disciplino želimo obdržati in jo še utrditi.
Zavedamo se, da smo specializiran tozd za klimatizacijo in se bomo z vsemi silami borili, da bi dobili ustrezno opremo. Borili se bomo tudi proti konkurenci znotraj IMF.«
Ivan Lapuh
VELIKI NAČRTI
KI JIH NE MOREJO URESNIČITI
Janez Trost: »Za prihodnje petletno obdobje smo natančno določili razvoj temeljne organizacije, ki se vključuje v okvirni razvoj TOZD. Ideja o organizaciji montažnih 1 OZD s predpripravo elementov v delavnicah je pri IMF stara že dvajset let in se je počasi uresničevala. Posebej smo poudarili delav-niško pripravo elementov pri pripravi razvojnega programa TOZD. Vezani smo na uvoz ustrezne opreme, ki smo si jo v tujini ogledali in jo delno naročili. Utemeljevan je takšnega razvoja nam je postopek zavleklo in nismo uspeli strojev uvoziti, ko je bilo to še možno.
Jasno je. da ipora biti takšna tehnologija V TOZD. še posebej, če je ta nosilec razvoja na svojem področju.«
Drugo vprašanje so prostorski problemi. V programu so v Vojkovi ulici določeni premiki po preselitvi tozda Klima proizvodnja v nove prostore. Na žalost tu nismo odvisni od lastnih želja in možnosti pač pa se moramo podrejati skupnim interesom. Že danes je jasno, da bomo imeli pol. 1985 premalo prostora. Zato smo računali, da bi morali v letih 1986-87 zaključiti gradn jo, kar pa je danes še povsem odprto vprašanje.«
ZAHVALA
Sodelavcem TOZD Klima-proizvodnja in sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za pomoč in darovano cvetje ob izgubi drage mame. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili v njen prerani grob.
MARINA VIDONJA
SVEČANA SEJA DELAVSKEGA
V torek, 29. aprila so se delegati delavskega sveta SOZD sestali na svečani seji, ki je bila posvečena odhodu dosedanjega generalnega direktorja SOZD IMP Stanka Krumpaka, ki je IMP vodil polnih dvaintrideset let. Na seji so eovorili: predesnik delavskega sveta SOZD Jane/. Ocepek, podpredsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iztok Munih in glavni direktor DO 1‘romont dipl. inž. Anton Zima. Vse tri govore objavljamo v celoti, prav tako tudi zahvalo tov. Krumpaka.
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Začen jam svečano se jo delavskega sveta SOZD IMP. ki je posvečena Stanku Krumpaku. našemu dolgoletnemu generalnemu direktorju ob prenehanju njegove funkcije. Ob tej priložnosti posebej prisrčno pozdravljam v naši sredini našega slavljenca tov. Krumpaka, vse delegate delavskega sveta SOZD oz. njihove namestnike, člane Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP kot predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij, glavne direktorje DO, direktorje TOZD, vodilne delavce SOZD in druge prisotne.
O svoji nameri, da želi razrešitev funkcije generalnega direktorja SOZD pred potekom mandata, je tov. Krumpak obvestil najodgovornejše delavce D PO na sestanku sekretarjev OOZK in predstavnikov OO ZS vseh TOZD in DS v sestavi SOZD IMP 12. decembra 1979 v Domžalah. Sam predlog za razrešitev pa je podal skupščini SOZD IMP na 7. redni seji 8. februarja 1980.
Takratna skupščina SOZD, ki je tov. Krumpaka v oktobru 1978 imenovala za generalnega direktorja, je predlog sprejela. S potrebnimi sklepi je zagotovila postopek za razpis del in nalog novega generalnega direktorja SOZD. Razpisni postopek se je že prevesil v zaključno fazo in računamo, da bo v roku nekaj tednov tudi uspešno končan. Po volitvah v organe upravljanja in druge organe v celotnem IMP, ki so bile v drugi polovici marca, se je delavski svet SOZD v novi sestavi prvič sestal 4. aprila 1980 in med drugim sklenil, da se še v tem mesecu sestanemo na svečani seji, ki jo pravkar pričenjamo. No, tudi če takega sklepa ne bi bilo, se stvar ne bi odvijala prav nič drugače, saj vemo, tov. Krumpak, kaj vam dolgujemo. Vzemite to svečano sejo kot največje priz-
preko najvišjega organa upravljanja SOZD dajejo za vaše delo, trud, dosežene rezultate in uspehe ob prenehanju vaše funkcije.
Dovolite mi. da besedo povzamem tudi za nadaljnjih
naglih odločitev, ukrepanja in da je neprestana akcija vaša lastnost.
Delavci IMP vemo, kaj je IMP danes in kako se je razvijal. Nepotrebno je znane podatke. kr jih ne cenimo le mi. ampak tudi širša družbena skupnost, ponavljati. Reči pa je treba samo eno in to lahko s ponosom ugotavljamo znova in znova, ne da bi se ponavljali: tako nesluten razvoj, kot je v ospredje slovenskega gospodarstva pripeljal IMP od obrtne delavnice z nekaj deset monterji do industrij-
vije. Ne le priča, bili ste aktiven ustvarjalec oblikovanja, delovanja in razvijanja funkcije delavskega samoupravljanja od Titove pobude »tovarne delavcem«, ki ji je IMP sledil med prvimi, pa do danes. Vedno ste si prizadevali za vlogo in funkcijo delavskega sveta, ki mu gre. na njegovih sejah sodelovali, vspodbujali njegovo uveljavljanje in delovanje ter ga spoštovali kot najvišji organ upravljanja. Dobro delovanje organov upravljanja v IMP. v katerih odločitvah se je vedno
Predsednik DS SOZD Janez Ocepek se poslavlja od generalnega direktorja Stanka Krumpaka
nekaj minut in se vam, tov. Krumpak, v imenu delavskega sveta SOZD IMP, v katerem imajo svojega delegata delavci prav vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti, ob vašem odhodu zahvalim za vaše delo in prispevek.
Ob vašem odhodu se vam zahvaljujemo s kratkimi in skromnimi besedami, ki pa izražajo iskreno in srčno spoštovanje, priznanje in zahvalo. Sicer pa, kako le bi opisali več kot tridesetletno delo, prizadevanja in odrekanja človeka, ki se je žrtvoval in zapisal eni gospodarski organizaciji — IMP. Pa tudi drugače, kot smo vas skozi dolga leta skupnega dela spoznali, vemo, da ne marate dolgih govoranc in leporečij, ceremonij in podobnega, ampak
skega oz. gradbeniškega giganta, organiziranega v sestavljeno organizacijo z blizu 9000 delavcev, nosi pečat enega človeka. Človeka, ki je vedel, kako organizirati delovni proces, kam usmeriti razvoj, kako se boriti za večji dohodek, boljše pogoje dela in življenje delavcev in ki je za te življenjske cilje žrtvoval marsikaj osebnega, čemur se večina nas nikoli ne bi odrekla. Jasno je, da teh izjemnih dosežkov ne bi bilo brez prispevka vsakega od delavcev. Toda prispevek delavcev ste vspodbudili vi, ker smo vedno verjeli in zaupali v vaše ideje, v pot, ki ste jo začrtali in v vaše vodenje.
IMP ste vodili skoraj od njegovega nastanka skozi praktično vsa obdobja druž-beno-ekonomskega in poli-
zrcalila volja večine delavcev, je seveda odločilno vplivalo na tak razmah IMP. saj so bili notranji odnosi dovolj urejeni in stabilni, prav tako pa enotnost, pripadnost k skupnim ciljem in solidarnost. V zadnjih nekaj letih, ko je na posameznih področjih pripravljenost za uresničitev skupno zastavljenih akcij in s tem notranja enotnost nekoliko slabila, ste temu vprašanju posvečali največ pozornosti, da bi se notranja enotnost, ki je bila za nastakoznačilna in nas krasila, učvrstila.
Rezultati vašega več kot tridesetletnega dela so vidni in veliki. Z vodenjem IMP k današnjim razsežnostim ste dali pomemben prispevek našemu celotnemu gospodarstvu. Ob prenehanju funkcije generalnega direktorja se
- —	-l ~ 1-1 t\ id A o rta XI/MiaL J-lonio	tif^npao ro-Tvrt in nnvp T n ctokIa- vam v impnti Hplavclrpoa cvpfa
SOZD IMP še enkrat iskreno zahvaljujem za vaše delo, trud. prizadevanja in uspehe, z željo, da bi take uspehe dosegli tudi pri vodenju našega podjetja v Avstri ji in s tem še obogatili vaš ogromen delež k razvoju celotnega IMP in napredka naše celotne družbene skupnosti.
SPOŠTOVANI DELEGATI IN GOSTJE!
Predsednik delavskega sveta je v svoji kratki zahvali orisal delo in delež tov. Krumpaka ne le na poslov-no-vodstvenem področju, ampak tudi na področju delovanja delavskega sveta in s tem na širšem področju uveljavljanja samoupravljanja. Isto velja tudi za njegovo delo v samih družbenopolitičnih organizacijah. Pa ne le za delo v njih. tudi za vspodbujanje njihove aktivnosti in uveljavljanje njihove vloge, k čemer jih je tov. Krumpak zavezoval s svojo avtoriteto, odločnostjo in željo, da so družbenopolitične organizacije z zvezo komunistov na čelu (tu je njegov delež največji) nosilec vseh gibanj v družbenoekonomskem in samoupravnem življenju IMP. V tem je v celoti uspeval. Zato delavci, ki so aktivno delovali v družbenopolitičnih organizacijah, izjemno cenijo prispevek tov. Krumpaka na tem področju, saj so vedno vedeli, da se bori za njihovo pravo mesto in da niso orodje ali vzvod v rokah nekoga, ki skuša graditi življenje, poslovanje. . odločanje in razvoj mimo njih, pred njimi skrivati odločitve, skratka z njimi manipulirati.
Tov,Krumpak med delavci uživate velik ugled, spoštovanje in zaupanje. Dokaz za to je med drugim dejstvo, da so mu delavci in D PO tako v IMP kot izven njega ob vsakem kandidiranju (reelekciji) dajale celotno podporo, prav tako pa tudi ob njegovih vsakodnevnih prizadevanjih.
Delavci IMP tov. Krumaka posebej cenimo tudi zato, ker svojega direktorskega dela ni opravljal kabinetno, ampak je zelo pogosto prihajal med nas, se neposredno na gradbiščih in v tovarnah zanimal, kako delo poteka, kakšne težave imamo, kakšni so delovni in življenjski pogoji, si prizadeval, da bi delavci, zlasti neoosredni Droizvaialci.
SVETA SOZD
kot so monterji ipd., delali v dolgoletno delo in velike re-boljših pogojih in si ustvarjali zultate. boljše pogoje za življenje. Z vsakim se je znal prijateljsko TOV. KRUMPAK! in neposredno pomeniti, pri- Verjemite mi, da, čeprav si sluhniti pripombam in pred- štejem v veliko čast, moja logom, reči toplo besedo in dolžnost, da vam spregovo-vspodbujati, pa tudi poveseli- rjm prenehanju vaše funk-ti. Skratka, iz vaših obiskov in cjje generalnega direktorja dejanj, tov. Krumpak, je vela SOZD IMP, niti malo ni ne le skrb za ustvarjanje čim lahka Prvič ker po skoraj večjega dohodka, ampak tudi tridesetletnem skupnem delu skrb za delovnega človeka, odhajate, čeprav se bomo še Tako ste vedno podpirali in srečevali in sodelovali in dru-vzpodbujali tudi aktivnosti ob gjč, ker se bojim, da v bese-delu, ki naj delavce zbližuje- dah, ki jih bom spregovoril, ni jo, povezujejo po interesih, s m0goče niti opasati vašega ve-čimer so se pri nas ustvarili ]jkega prispevka, ki ste ga z pogoji za vsestranski razvoj in delom dali IMP in tej družbi, razvedrilo delavca. V mislih niti dostojno zahvaliti se za to. imam namreč športne aktiv- pa vendarle — bolj kot bese-nosti, kulturne dejavnosti de. naj govorijo naše iskrene (kot npr. ustanovitev pev- misli spoštovanja in zahvale!
med seboj in z montažno dejavnostjo, družbenoekonomski in samoupravni odnosi, samoupravna organiziranost, odločanje delavcev, socialna varnost ter družbeni in osebni standard delavcev.
Dobro se še spominjam dne, kosem se pred 27 leti zaposlil v takratnem Toplovodu in takrat tudi spoznal vas, tov. Krumpak. To je bila ena
en, dva koraka dlje v razvijanju materialnega p>otenciala, tehnične opremljenosti, lastnega znanja, novih proizvodnih programov in tehničnih ter tehnoloških rešitev, produktivnosti, samoupravnega odločanja delavcev, skratka v razvijanju celotnega proizvodnega, gospodarsko-poslovnega in samoupravnega življenja JMP.
skega zbora IMP). tovariška srečanja in podobno.
Ko so vas na pomlad 1948. leta v polnem zamahu obnove
Kljub temu. da smo dosegli našc porušene domovine v. nadpovprečne rezultate in da takratnem centralistično vo-so tudi naši osebni dohodki denem gospodarstvu kot debili v splošnem vedno nad- lovnega, nadvse odločnega in povprečni, ste se vedno borili v vojn' y'hr' že prekaljenega za pravično in stimulativno mladeniča in prepričanega nagrajevanje zlasti neposred- k°munista postavili na krmilo nih proizvajalcev, pri čemer P^« monterjev takratnega pa ste z doslednostjo in trdo >>.T°P*.ovo.t?a<<' ste za^el' Prak* roko zagotovili, da so bili t,cno *z n'č; tako glede mate-osebni dohodki za vaše in po- r'a*ne osnove, sredstev, kot dobno delo vodilnih delavcev 8lede izkušen j. Takrat ver-prej skromni in celo morda iPtno n't* Y' sami, čeprav sa-podpovprečni v primerjavi s mozavestni, še manj pa tisti, podobnimi organizacijami, ki so. vam nal°8° zaupali, še so dosegale slabše rezultate. slut'l' niste, kaj bo prinesla njihovi direktorji pa so si za- tridesetletna doba vašega tr-gotavljali zelo visoke osebne ^ega de*a 'n odpovedovanja dohodke.	tcr zdravih pogledov, odloč-
nosti in jasnih usmeritev.
Skratka, z nekaj konkret- De jstvo je. da ste skozi tri deni™ primeri sem želel prika- setletja naporov, težav, uspe-zati del akrivnosti in orisati lik hov. razočaranj, padcev in našega nadvse dinamičnega, vzponov kot prvi in najodgo-neumornega in neutrudlji- vornejši soustvarili SOZD vega generalnega direktorja iMP. največjo organizacijo Stanka Krumpaka in poudari- združenega dela na svojem ti. da nas 32 let ni vodil le po- področju v republiki in drža-slovno- direktorsko po strogih vi, kj se po Vseh kazalcih in neizprosnih ekonomskih vztrajno vzpenja proti desete-zakonitostih, ampak, da je rjcj največjih gospodarskih enako_ skrb in prizadevnost organizacij v Sloveniji. Vaš posvečal družbenoekonom- delež pri tem je bil gotovo odjemu. samoupravnemu in ločujoč. Malo ljudi je, ki jim družbeno-političnemu delo- je dana taka naravna notranja vanju in razvoju IMP, polo- trdnost in moč in ki imajo žaju delovnega človeka in da tako voljo kot vi in ki bi bili ga nismo jemali in cenili le kot sposobni ekonomsko koloza-našega direktorja, ampak tudi [sukati tako korenito, kot ste kot človeka, ki ljubi prepro- j storili vi v 32 letih, stost, resnico in odkrito be- Za rast IMP pod vašim vod-sedo in ki se bori proti krivi- stvom niso značilni le izredni cam-	kvalitativni in kvantitativni
Dovolite mi, tov.Krumpak, kazalci, ampak tudi velika da se vam v imenu Koordina- uravnovešenost in skladnost, cijskega odbora sindikata Ob naglo rastočem fizičnem IMP kot organa najširše obsegu poslovanja in eko-družbenopolitične organiza- .nomskih rezultatih so se cije delavcev na ravni SOZD vzporedno razvijali novi proi-najtopleje zahvalim za vaše zvodni programi, povezani
Stanko Krumpak je 32 let vodil IMP
izmed mnogih prekretnic, za Pri tem nas niste le vodili in katere ste se odločali z enim tudi dobesedno potegnili za samim motivom: iti dalje, seboj, ampak ste bili v marsi-Najhujše vam je bilo caplja- čem naš učitelj in svetal vzor. nje na mestu. Ste človek, ki Vaša delovna vnema in zag-vas žene močan notranji nanost, nepopustljivost, pre-nemir po doseganju novega in pričanost v smisel našega novega in stalnem preseganju družbeno-ekonomskega in doseženega. No, da se povr- političnega sistema sociali-nem k prejšnji misli — pre- stičnega samoupravljanja in kretnica ni nastala zato, ker dela se je globoko vtisnila v sem se pri IMP zaposlil jaz, nas, ki smo bolj ali manj tesno ampak zato, ker je bila sodelovali z vami. Krumpakova usmeritev
jasna: zaposliti čimveč mla- S tem torej, ko ste dosledno dih, zagnanih, sposobnih in uresničevali omenjeno idejo delovnih strokovnjakov — le o lastni »tehnični pameti«, so na njih je bilo mogoče graditi odpadle vse bojazni, da se bo razvoj in nadaljnjo perspekti- montažno obrtno podjetje ši-vo.	rilo zgolj po obsegu poslova-
No, tako »starih« po stažu nja, pač pa je bila v življenje kot jaz nas je tudi danes še kar takratnega IMP trdno vsajena precej. In ob tem ste nas kal, ki je pognala korenine mlade, še neizpiljene ljudi in lastni razvojni službi, krepitvi strokovnjake s trdo roko, tehničnih služb in pa — poleg varno, odločno, pa tudi z montaže — tudi lastni proi-dobro besedo, vodili skozi zvodnji. Kako pravilna je bila skrivnosti dosedanjih izku- taka odločitev in vaše do-šenj k enemu samemu prepri- sledno vztrajanje na njej, se Čanju: delati in ustvarjati več, je pokazalo sicer šele čez čas, boljše, vsak dan narediti ne danes pa je — kot vemo —
delež proizvodnje v celotnem poslovanju IMP že povsem enakovreden montažnemu. S tem je IMP tudi dobil pravo dejavnostno fizionomijo, saj ni le goli montažer, ampak na svojem področju predstavlja zaokroženo celoto.
Vzporedno s pravkar navedenimi premiki se je stalno razvijala tudi naša osnovna dejavnost — montaža. Vedno bolje smo bili tehnično opremljeni, iz starih smo prehajali na nove tehnične prijeme, lotevali smo se vedno večjih in vedno zahtevnejših objektov, rojevati so se pričeli zametki današnjih močnih organizacij izven Ljubljane.
Taka usmeritev, od katere tov. Krumpak za nobeno ceno in nikdar ni omahoval, kaj šele odstopal, je obrtno podjetje hitro in vztrajno vodila v industrijsko organizacijo. Stekli so se tudi pogoji za prvi prodor na tuj trg in vztrajno večanje našega deleža najprej na področje investicijskih del in kasneje tudi na področju blagovnega izvoza. Kdo drug je stalno stal za tako usmeritvijo kot tov. Krumpak.
Glede na že poudarjen skladen razvoj, nas stalno se razvijajoči družbenoekonomski odnosi v naši družbi nikoli niso našli nepripravljene, kaj šele, da bi zaostajali na tem ključnem področju. Nasprotno, pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov smo bili vedno med prvimi, z lastnimi rešitvami, idejami in pobudalni. Vlogo tov. Krumpaka kot pravega komunista in aktivnega izvrševalca programskih dokumentov Zveze komunistov ter vzpodbujevalca aktivnosti družbenopolitičnih organizacij sta pred menoj lepo predstavila predsednik delavskega sveta SOZD in podpredsednik Koordinacijskega odbora sindikata SOZD. Delavski amandmaji so pri nas hitro in v pravilnih rešitvah samoupravne organiziranosti našli odmevzorganiziranjem prvih osmih temeljnih organizacij združenega dela in sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi V delovno organizacijo IMP. To število je v pičlih petih letih naraslo na 17, medtem pa so že dozorevale ideje in pogoji za samoupravno reorganizacijo delovne v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Poseben prispevek ste, tov. Krumpak, dali tudi na področju integracijskih gibanj, enega najplodnejših v republiki. Z zdravimi ide jami in široko družbeno naravnanim pogledom so se vse integracije organsko vklopile v zao-
(nadaljevanje na 12. strani)
(nadaljevanje z II. strani)
krožen sistem IMP kot dopolnitev in obogatitev njegove dejavnosti oz. proizvodnega programa, za večino organizacij, ki so se nam pridružile, pa so integracije pomenile realne pogoje za hiter razvoj, v nekaterih primerih pa tudi rešitev iz nezavidljivega ekonomskega položaja, pa tudi prispevek nekaterim manj razvitim področjem naše republike.
Ko se takole bežno, morda celo neurejeno sprehajam skozi tridesetletno zgodovino IMP in sašega dela, ne morem mimo vas tudi kot nadvse zanimive osebnosti, o kateri nismo le mi, najožji sodelavci, ampak najširši krog delavcev z velikim spoštovanjem in občudovanjem mislili in govorili. Vašo tako značilno in znano dinamičnost, hitrost in odločnost sem že omenil, pa tudi govornika pred menoj. Rad bi posebej izpostavil vaš izredni poslovni pogum, smelost in pa neverjetno občutljiv čut za gospodarska dogajanja in sprejemanje odločitev. Tak ste bili vedno. Jasno je, da so tudi vaše karakterne značilnosti dajale ton vašim odločitvam. To govorim zato, ker bi vas rad spomnil na celo vrsto poslovnih odločitev tov. Krumpaka, ki so odločujoče vplivale na tako hitro uveljavitev IMP doma in v tujini in za katere sprejem je bila potrebna posebna smelost. Koliko objektov je bilo, ki jih glede na zahtevnost, za nas novih stvari ali pa po obsegu nismo še nikoli do tedaj izvajali in smo mislili, da jim nismo kos, pa ste odločno in avtoritativno rekli: »Delali bomo!« Ena zadnjih, morda največja vaših odločitev je bila prevzem v izvajanje velikih in zahtevnih objektov v Iraku. V naših medsebojnih odnosih ste bili vedno neposreden, preprost, iskren. Hinavščine ne poznate. Zato ste nas dostikrat prijeli bolj na trdo, — včasih tudi neupravičeno — saj so vas neuresničeni dogovori, pritožbe poslovnih partnerjev, ipd. hudo razjezile. Iskreno moram priznati, da smo vam tudi mi, najožji sodelavci, s svojeglavostjo in podobnim, naredili marsikateri sivi las. No, v na-!njem trenutku pa ste že abili na jezo in nas znali .^udbuditi, pa tudi pohvaliti. Ste odprt, pošten in s polno
mero vere in zaupanja v ljudi, velja tudi za vaše slovo, tem-Nasprotno pa sovražite laž in i bolj, ker zapuščate krmilo po krivico. V takih primerih, ki 32. letih. Mnogi delavci jih je bilo v tem dolgem ob- IMP, pa tudi nekateri izven dobju vašega dela veliko,-ste njega so vas sprejeli za se-se za vas tako značilno hudo stavni, nepogrešljivi in neloč-razburili in odločno reagirali ljivi dal IMP. No, naše oz. ukrepali.	slovo olajšuje dejstvo, da še
Ljudi in sodelavce ste ostajate v naših vrstah, saj vedno cenili po delu in dose- prevzemate novo odgovorno, Ženih rezultatih. Pomagati v za vaše zdravje pa ustreznejšo težavah ali v stiski ste bili nalogo vodenja našega povedno pripravljeni vsakomur,; djetja v Avstrijski Koroški, kar je bilo danes že poudarje- i IMP Metalla. Tudi pri vas se no.	zgodovina ponavlja. Tako kot
Tak kot ste - napake pa ste na P°mlad 1948 začeli,od ima vsakdo od nas—ste in še . kraja, tako letošnjo pomlad v ljudeh uživate veliko spoš- > zastavljate še eno nalogo od tovarne in avtoriteto. Po- začetka. Seveda so pogoji m sebno skrb in zaupanje gojite možnosti danes drugačni kot do mladih sposobnih in de- nekoč- seboJ Pa stePasd'1 lavnih delavcev. Cela vrsta 'ko del°’ da?asnJ> SOZD mladih delavcev se je v veliko ^P. Ne od vašega odhoda, korist IMF lepo uveljavila oc* nas’ k* ostajamo, je odvi-ravno zato, ker ste skrbeli, da sno. kakšno pot bo šel IMP so ob oravem času dobiir^Jutrl Pod novim vodstvom, pravo priložnost.	N.Pa‘z va“8a dela in izku-
Vsa ta vaša prizadevanja in sen1’ v^ar dobro poznamo, snovanja, zagnanost in delav- 'abko črpamo vse tisto dobro, nost, je od vas ves čas terjala ka[ ste ustvarili, strašanske fizične in psihične Vse možnosti imamo, napore. Redki so bili dnevi, ^pam, da bomo toliko zreli, ko se vaš delavnik ne bi pričel da J1*1 bomo znali izkoristiti, pred sesto m končal ob dveh.
da bo IMP ostal s svetlimi črkami zapisan v našem gospo-
Ure za počitek niste poznali, Kaml zapisan v našem gospu-če je bilo treba v akcijo za darstvu- ^em Pa gotovo, da IMP, pa naj je bila nedelja, vam ne bo vseeno, kako bomo praznik, noč ali pa celo do- z8rab"1 krm,l° P° vasem pust. Stalno ste bili v gibanju. odhodu m dalJe’ da nam bos,e Kljub temu, da so prevelike vedno radl Poma8al1-obremenitve pred nekaj leti Zavedamo se, da je pred
storile svoje na vašem zdravju, ste vse te napore prenašali odlično. No, posledice so vendarle tu, saj je načeto zdravje osnovni razlog vaše odločitve, da še pravi čas sprežete. Ni treba biti po-
nami cela kopica nalog in vprašanj, ki jih bomo morali z veliko vnemo hitreje razreševati, če želimo ne le, da se bomo razvijali tako, kot smo si začrtali, ampak zlasti, da bo SOZD IMP svojo družbe-
sebno bister, da človek ugo- neekonomsko funkcijo tudi tovi, da ste na račun prevelike dejansko v popolnosti odi-delavnosti in angažiranosti gral. Vemo, kje trenutno zi-sebi in svoji družini zavestno j a jo najhujše razpoke. Izpe-odrekli lep kos tople družin- ljava združevanja sredstev je ske in osebne sreče.	že eno od ključnih vprašanj,
Funkcija generalnega di- za katero dokončno vzposta-rektorja SOZD IMP ni bila vitev smo ostali žal nekje na vaša edina naloga, ki ste jo pol poti, čeprav ste se zlasti vi, opravljali. Aktivno ste sode- tov. Krumpak, prizadeval za lovali v različnih komisijah in dokončno rešitev tega vpra-telesih pomembnih organiza-, šanja. Dalje je tu vprašanje cij in organov tako v republiki krepitve notranje enotnosti kot tudi izven nje. Tudi rezul- vseh delavcev IMP-ja in pri-tati vašega dela v navedenih pravljenosti za dosledno ure-r,rgdnih oz. organizacijah so sničitev skupnih ciljev, intere-vidni.	sov in dogovorov.
Za vaše izredne dosežke ste Tov. Krumpak! Za vaše prejeli vrsto priznanj tako v 32-letno vodenje IMP-ja, IMP, kakor tudi izven njega, ogromno vloženo delo in do-Kraigherjevo nagrado, prav sežene rezultate, za dolgo-tako pa tudi državna odliko- letno medsebojno sodelova-vanja.	nje, tovarištvo, pomoč in vašo
Tov. Krumpak! Ura. siu- podporo pri našem delu, za vesa je vedno težka m bridka, vse, kar ste v tem dolgem in Za oba, tistega, ki o«,	plodnem obdobju storili za
in tistega, ki ostane sam. To nas, se vam v imenu glavnih
direktorjev delovnih organizacij, direktorjev temeljnih organizacij, vašega namestnika, obeh pomočnikov, direktorja Interne banke svetnikov in osebno iskreno in najtopleje zahvaljujem ter vam želim mnogo plodnega sodelovanja v bodoče, uspehe pri vodenju IMP — Metalla, še posebno pa obilicio zdravja in osebne sreče!
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Najprej se vam najlepše zahvaljujem za vso pozornost, ki mi jo ob mojem odhodu izkazujete z današnjo svečano sejo delavskega sveta SOZD ter z vsemi lepimi besedami in dejanji.
Ne bi želel, da bi vaša današnja zahvala za moje delo in uspehe izzvenela tako, kot da sem samo jaz zaslužen za velike rez.ultate, ki jih danes » IMP s ponosom lahko pokažemo vsakomur. Ne le nekateri, prav vsi delavci, ki ste in ki še delate v IMP, ste glede na svoje sposobnosti in možnosti soustvarili, skupno zgradili današnji IMP; od monterja, livarja, delavca za strojem, razvijalca, projektanta, komercialista, pa do vodilnih delavcev in direktorjev. V tem je navsezadnje smisel združenega dela, saj vsi skupno ustvarjamo dohodek in pogoje za boljši jutri.
Čeprav delo nobenega direktorja ni lahko in enostavno, pa je bila moja prednost vseskozi v tem, da sem vodil delovni kolektiv, ki mi je kot tak, kot tudi skozi delo organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij zaupal, mi sledil in dajal podporo mojim hotenjem in prizadevanjem. Poleg tega sem imel med najožjimi sodelavci zveste tovariše, s katerih pomočjo je bilo sprejete zamisli in usmeritve mogoče tudi uresničiti v praksi.
Mislim, da ima SOZD IMP vse pogoje, da tudi v bodoče dosega takšne rezultate na vseh področjih, kot doslej. Ne samo to, imamo vse pogoje, da bomo jutri še uspešnejši, še boljši kot doslej. O tem ne nameravam posebej govoriti,
{ saj nikoli nismo bili in tudi danes nismo organizacija, ki bi tavala brez ciljev, ampak sestavljena organizacija združenega dela z jasno usmeritvijo in cilji, ki smo jih začrtali v srednjeročnih dokumentih SOZD IMP 1981-85. Poleg tega sem misli glede naše na-
daljnje usmeritve strnil v lanskih in letošnjem poročilu, ki sem jih podal najvišjemu organu upravljanja SOZD. Vseeno pa najvažnejše vprašanje odpiram tudi ob tej priložnosti, katerim morate posvetiti največ pozornosti, skrbi in zavzetosti. To so padanje akumulativnosti in nizka akumulativnost nekaterih TOZD, zadrževanje režije v sprejemljivih okvirih in funkcijah, boljša izraba delovnega časa, ki naj hitreje veča produktivnost in krči število izgubljenih ur, prodornejša izvozna usmerjenost, v kateri blagovni izvoz je trenutno na kritični ravni in pa — kot najpomembnejše — združevanje sredstev, brez katerega ne bomo niti uresničili obsežnih in zahtevnih nalog, ki so pred nami, niti zaokrožili družbenoekonom^ ske funkcije SOZD IMP.
Z mojim odhodom, prenehanjem funkcije generalnega direktorja SOZD IMP, pravzaprav prevzemam novo zadolžitev, vodenje našega podjetja v tujini, IMP — Metalla. Upam, da mi boste tudi pri tej nalogi tako kot doslej, izdatno pomagali. Zgraditev močne gospodarske enote namreč ne pomeni le prispevek naše celotne družbene skupnosti borbi Koroških Slovencev v Avstriji k uve-. ■javljanju njihovega statusa in pravic, ampak tudi neposredno ekonomsko korist zlasti skozi višje oblike zunanjetrgovinske menjave ne samo ustanoviteljicam tega podjetja, ampak vsem naših TOZD in s tem celotnemu IMP.
Delovnemu kolektivu celotnega SOZD IMP želim, da bo v bodoče dosegal še boljše rezultate in da boste ustvarili take družbeno-ekonomske in politične pogoje dela in življenja, ki bodo zagotavljali stalen razvoj in enotnost IMP ter nadaljnje uveljavljanje socialističnega samoupravljanja.
Tovariši in tovarišice! Najlepše se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje, tovarištvo, pomoč, potrpljenje, delo in trud, ki sem ga bil deležen ves čas v 32 letih, ko sem vodil IMP. Prosim vas, da izraze zahvale prenesete vsem delavcem, katerih delegati ste, prav tako pa vsem organom upravljanja in družbeno-poli-tičnim organizacijam. Hvala! GENERALNI DIREKTOR SOZD IMP: STANKO KRUMPAK
Fakturirana realizacija za marec 1980

	Kateg. TOZD	Plan v	103din		I z v r	š i t e v		Indeks izvršitve			
		- 1980	3 mesec	marec	marec	3 mesece 80	3 mes. 1979	let.pL	pl .3».	pl.mar	.Izv*
		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
	OV - SFRJ	532.000	114.117	44.100	57.960.449	123.068.249	97.299.558	23	108	131	126
	inoz.	28.000	-	-	-	-	14.253.800	-	-	-	-
	KM - SFRJ	256.000	66.130	21.200	22.987.633	68.684.464	44.242.952	27	104	108	155
	inoz.	34.000	-	-	-	-	11.674.595	-	-		-
	MK - SFRJ	312.000	72.884	25.900	27.358.191	76.498.307	54.844.974	25	105	106	139
	- inoz.	30.000	-	-	-	-	121.991	-		“	-
	PB	18.000	5.695	1.400	1.247.809	4.786.826	5.307.727	27	84	89	90
	SD	2.086	625	161	315.459	921.981	303.835	44	148	196	303 !
	PECMONr SFRJ	1.120.086	259.451	92.761	109.869.541	273.959.827	201.999.046	24	106	118	136
	PRCMCOT SKUPAJ	1.212.086	-	-	109.869.541	273.959.827	228.049.432	23	-	-	120
	EM SFRJ	557.000	122.800	40.800	66.646.905	154.445.676	106.288.806	28	126	163	145
	inoz.	45.000	-	-	-	2.494.139	7.313.760	6	-	-	34
	IB snu	49.000	10.600	3.500	3.817.236	11.789.275	9.281.131	24	111	109	127
	inoz.	5.000	-	-	-	-	-	-			-
	BLISK	180.000	39.700	13.200	23.043.373	50.218.552	30.615.452	28	127	175	164
	BOJ SFRJ	205.000	45.200	15.000	26.454.576	52.302.513	31.744.051	26	116	176	165
	inoz. (m)	5.000	-	-	-	“	-	-	-		-
	PMI SFRJ	991.000	218.300	72.500	119.962.090	268.756.016	177.929.440	27	123	165	151
	EMI skupaj	1.046.000	-	-	119.962.090	271.250.155	185.243.200	26	-	-	146
	EM montaža brez bi. j.zv.	450.000	109.217	37.606	45.156.652	121.973.701		27	112	120	
	- morrt.z blag. izv.SETU	470.000	112.833	39.414	45.688.335	122.505.384	-	26	109	116	
	- projekt	15.000	2.791	1.347	2.335.487	• 2.627.078	1.382.299	18	94	173	190
	EM - brez.bi.izv.SFRJ	465.000	112.008	38.953	47.492.139	124.600.779	-	27	111	122	-
	EM - SFRJ z blag. izvoz.	485.000	115.624	40.761	48.023.822	125.132.462	82.758.502	26	108	118	151
	inoz.	70.000	-	-	-	1.447.940	25.705.372	2		-	6
	DVIGALO	185.500	40.270	15.971	17.437.259	36.742.976	23.764.370	20	91	109	155
	TEM	440.000	102.847	37.206	41.699.563	98.997.060	72.873.064	23	96 1	112	136
	- jaki tok	250.000	56.279	21.378	22.302.677	48.841.006	43.079.036	20	87	104	113
	- šibki tok	190.000	46.568	15.828	19.396.886	50.156.054	29.794.028	26	108 |	123	168
	ISO	128.500	'26.980	11.203	12.228.911	25.643.388	17.665.114	20	95	109	145
	- CK	19.400	4.984	1.591	1.689.677	5.053.023	3.128.109	26	101	106	162
	EM2ND SFRJ	1.258.400	290.705	106.732	121.079.232	291.568.909	200.189.159	23	100	113	146
	Etnond skupaj	1.328.400	-	-	121.079.232	293.016.849	225.894.531	22	“i	-	130
	KP	307.000	59.750	23.700	25.183.085	63.653.265	54.661.382	21	107	106	116
	TIO	246.000	58.900	20.800	19.247.671	55.661.751	37.095.159	23	95	93	150
	PAN	471.000	111.000	45.000	49.496.941	124.076.908	76.924.740	26	112	110	161
	KLIMAT	1.024.000	229.650	89.500	93.927.697	243.391.924	168.681.281	24	106	105	144
	TRAJA	490.000	124.950	44.100	58.832.790	153.277.563	85.873.812	31	123	133	178
	ITAK	120.867	30.830	10.880	11.038.282	33.589.938	23.714.363	28.	109	101	142
	SKEP	378.364	85.130	35.940	45.955.679	98.741.727	76.514.853	26	116	128	129
	IKD	989.231 j.	240.910	90.920	115.826.751	285.609.228	186.103.028	29	119	127	153
	LSNL	338.000	77.565	26.980	29.315.711	81.507.968	55.087.452	23	105	109	148
	HVA	184.925	41.005	16.910	14.955.959	39.071.049	18.725.618	21	95	.. 88	209
	LBK	64.550	16.285	5.600	5.664.087	16.434.386	10.287.795	26	101	101	160
	LIVAR	587.475	134.855	49.490	49.935.757	137.013.403	84.100.865	23	102	100	163
	IP	368.234	86.116	29.458	29.792.496	89.769.341	64.197.000	24	104	101	140
	MP SFRJ	207.950	43.963	15.044	18.083.589	47.349.140	34.220.000	23	108	120	138
	inoz. to)	10.000	-	v	-	-	-	-	-	-	- -
	KLIMA SFRJ	566.184	130.079	44.502	47.876.085	137.118.481	98.417.000	24	105	108	139
	KLOR skupaj	576.184	-	-	47.876.085	137.118.481	98.417.000	24		-■	-
	INŽ	65.422	16.356	8.806	8.471.628	19.380.264	12.501.961	30	118	96	155
	PB	63.573	13.000	4.916	4.348.833	12.447.440	13.131.440	20	96	88	95
	ZAST	166.000	35.260	14.526	21.526.658	38.546,930	29.953.153	23	109	149	129
	IC	11.253	3.114	1.077	1.199.851	3.424.629	2.023.075	30	110	111	168
	IZIP	306.248	67.730	29.325	35.346.970	73.799.263	57.609.629	24	109	121	128
	PD	7.572			8.925	57.275					
	IMP SFRJ	6.850.195	1.571.680	575.730	694.033.048	1.711.274.326	1.175.623.145	as	109	121	146
	skupaj	7.077.195			694.033.048	1.715.216.405	1.234.098.965	24	'		139
Letošnja tekmovanja v šahu med TOZD IMF
V soboto, 5. aprila letos, je bilo v prostorih DO PMI Maribor tradicionalno tekmovanje v hitropoteznem šahu med TOZD IMP.
Od 12 prijavljenii ekip jih je tekmovalo 11. Prvo mesto je dosegla ekya TOZD EKO PTUJ z
29 točkami, drugo mesto ekipa DO PMI Maribor prav tako z 29 točkami, tretje mesto pasi je priborila ekipa TOZD IP iz Celja z 28 točkami in pol.
Rezultati teh treh ekip so dokaz, da je v okviru IMP vrsta dobrih šahktnv ki hi mogli biti ob
us treznil tekmovalnli izkušnjah pomemben dejavnik v ekipnem hitropoteznem šahu naše republike.
LJUBOMIR PU<iK ič
-----------------------------------------
NAGRAJENEC SKLADA BORISA KIDRIČA
Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča je na predlog komisije za podeltev nagrad za izume in izpopolnitve na svoji seji v letošnjem marcu sprejel sklep o podelitvi 23 nagrad za izume in izpopolnitve. Le-te so bile podeljene na slavnostni seji upravnega odbora sklada Borisa Kidriča 11. aprila letos v slovenski skupščini. Ene od teh nagrad je bil skupaj s soustvarjalci izuma »Naprava za avtomatsko vodenje betonarn« deležen dipl. inženir Demetrij Uran iz TOZD TEN.
Demetrij Uran je prišel v IMF z Inštituta Jožef Stefan leta 1976 in je najprej 1 leto delal v TOZD Inženiring, potem pa je prevzel vodstvo razvojnega oddelka za industrijsko elektroniko, kjer je še danes. Prosili smo ga, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Kako je prišlo do omenje- strani pa so inštruirali pri-nega izuma?	pravo dela, tehnologe in de-
»Do realizacije tega izuma lavce v obratih jakega in šib-
minske elemente, ki vsebujejo 40.000 spominskih celic. Iz tega se vidi kvaliteten napredek med eno in drugo napravo, saj so za delovanje klasične naprave nadzirali mešanje 4 delavci, od katerih se je zahtevalo veliko pazljivosti. Novo napravo pa upravlja en sam delavec. Naprava registrira potek delovanja z izpisom na papirni trak.«
— Ali to pomeni, da bo IMF začel proizvajati računalnike?
»Računalnik, kakršen je
Podelitev nagrad sklada Borisa Kidriča — tretp z desne dipl. inž. Demetrij Uran
je prišlo ob sodelovanju šte- kega toka z zahtevno izdelavo vilnih sodelavcev IMF, ki jih računalniške opreme. Rezul-je preveč, da bi mogli vse naš- tat tega vsestranskega sode-teti. Pri zasnovi za izvedbo te lovanja je omogočil, da se računalniške naprave, ki je danes izdeluje celotna mate-ena prvih tovrstnih naprav, rialna oprema za mikroraču-izdelanih v Jugoslaviji so bili nalniško vodeno avtomatiko tudi sodelavci z razvoja Gra- za proces doziranja in meša-
disa. Na osnovi zahtev potencialnih kupcev smo pripravili
n ja sestavin na betonarnah.«
— Kaj pomeni ta izdelek
programe za potek delovanja za proizvodnjo IMF? v zvezi z izumom. Sodelavci »V primerjavi z doseda-Inštituta Jožef Stefan so pri- njim programom v DO pravili programsko opremo in Emond je napravljen velik
prototipne sestavne dele. Ostalo delo pa je bilo potrebno opraviti v tovarni TOZD TEN, kjer so sodelovali konstruktorji šibkega toka, ki so se pri tem izpolnili v izdelovanju sestavnih delov za računalniško opremo. Delo na materialni opremi so ves čas vodili sodelavci razvojnega oddelka za industrijsko elektroniko. Ti so na eni strani prevzemali izkušnje, dokumentacijo, tehnološke postopke in prototipno testiranje od delavcev v razvoju Jožef Stefan. Na drugi
korak v tem, da smo prevzeli delo v sodobnejši tehnologiji, ki v zadnjih nekaj letih povsem izpodriva relejno avtomatiko in novejšo avtomatiko z diskretnimi polvodniškimi elementi. Ta razvoj pa omogočajo mikroračunalniški sistemi, ki mnogo popolneje krmilijo procese v industriji.
Doslej uporabljena avtomatika za betonarne je krmilila proces s 50 različnimi ukazi, ki jih je bilo treba pazljivo nadzirati. Mikroračunalnik za to betonarno pa uporablja polvodniške spo-
uporabljen na tem objektu, je ožje specializirana naprava, ki je opremljena za vodenje industrijskega procesa, ni pa to računalnik za obdelavo poslovnih podatkov. Računalnike za vodenje procesov bo IMF odslej vgrajeval tudi v druge računalniško vodene sisteme. V okviru naloge za Raziskovalno skupnost, ki teče že več kot eno leto, imamo razvit sistem za vodenje dela z optimalnimi programi, ki ga bo kmalu prevzela TOZD Dvigalo za svoj proizvodni program. Naslednje računalniško vodenje, ki ga razvija razvojni oddelek za signalizacijo, pa je sistem ARCIS, ki se bo uporabljal za zbiranje podatkov v hotelih in drugih večjih investicijskih objektih.
Usmeritev oddelka za industrijsko elektroniko pa je na osnovi rezultatov, pridobljenih pri vodenju betonarne, zajela vodenje večjih industrijskih procesov, ki jih bomo izdelovali in opremljali
ter izvajali montaže brez licenčnih zahtev tujih partnerjev.
Ta razvoj je omogočil preverjanje lastnega znanja in sposobnosti v izvajanju zahtevnih del v TOZD in se ni naslanjal na nobeno tujo licenco, pač pa je omogočil maksimalno porabo domačih sestavnih delov, kar je privedlo do izdelka, ki se tudi v mednarodnem merilu uvršča med najzahtevnejše naprave.«
— Kdo je dal pobudo, da ste začeli pripravljati izum?
»Pobuda je prišla iz TOZD TEN, kjer že nekaj let za precejšnje število poslovnih partnerjev izdelujemo polavtomatske naprave za vodenje betonarn. Razvoj v svetu je narekoval posodobitev teh naprav ter je tako prišlo do konstruktivnih jtikov med Inštitutom Jožef Stefan in DO Emond in je to sodelovanje dalo doslej že nekaj rezultatov na skupnih projektih.«
— Kdaj ste se naloge lotili?
»Izum smo začeli realizirati pred dvema letoma in je bila v prvi fazi pripravljena demonstracija na sejmu elektronike v Ljubljani. V nadaljnjem obdobju pa smo izvedli prenos tehnologije v tovarne TOZD TEN in poizkusne obratovanje po montaži na Gradisovi betonarni v Jaršah, kjer že več kot eno leto uspešno obratuje.«
— Kaj ta dosežek pomeni za vas osebno?
»Veseli me, da je doseženi uspeh primer timskega sodelovanja med različnimi strukturami strokovnjakov.«
— Ste nagrado pričakovali?
»Že sam potek dela je
kazal, da bo izdelek kvalitetno izstopal. Zaradi tega avtorji nismo bili povsem presenečeni nad kandidaturo za nagrado. Po moji osebni oceni bodo tudi druga dela, ki bodo sledila temu dosežku, imela veliko možnosti za uvrstitev med kandidate. Pogoj za uspešno dokončanje tako zahtevnih nalog je sodelovanje med kvalitetnimi skupinami ter vztrajno delo tudi v primerih, ko so na poti na videz nepremagljive težave.«
— AK je ta nagrada za vas spodbuda, da se boste lotili še kakšne tako zahtevne naloge, kot je bila ta?
»Lotili se bomo še težjih nalog, ker na osnovi izkušenj, ki smo si jih s tem delom pridobili. takšne naloge niso več težke. Za nadaljnja dela, ki so še pred nami, pa vidim nekaj nujnih pripravljalnih del. ki jih bomo morali opraviti. Tako bo treba zadostiti potrebi po informiranju in ko mercializaciji v naši dejavnosti v tej smeri. Nadalje bomo morali ob izgradnji nove tovarne v kratkem času pridobiti tudi sodobnejšo opremo za proizvodnjo in olajšati nabavo repromateriala. Tudi če imamo najboljše ideje, je pri nas izkoriščanje dosežkov svetovne tehnologije zakasnelo. Koraki, ki bi nam olajšali delo zaradi teh pomanjkljivosti. bi bili na jboljša spodbuda za našo dejavnost.«
— Kako porabite svoj prosti čas, če ga sploh imate?
»Poleg profesionalne elektronike v službi, se tudi doma ukvarjam z elektronskimi prototipi. Ostali del časa, ki mi še preostane, preživim z družino v počitnicah na smučanju ali ob morju, kjer se bavim z jadranjem na vodi.«
Naprava za krmiljenje betonarn
• NAŠI UPOKOJENCI
V TOZD ISO LE ŠE IMA OBISKE
Ko sem se v začetku letošnjega aprila pogovarjala z dolgolet- sko obrt, a le v majhnem ob-nim delavcem TOZD ISO Slovenske Konjice, sedanjim upo- segu in se z njo ukvarjal do kojencem Jožetom Turkom, mi je v pogovoru razgrnil svoje leta 1948, ko se je za nekaj življenje, kot bi raztegnil pisano pahljačo.	časa zaposlil pri Konusu. Ko
pa se je leta 1953 v Sloven-
Rodil se je 19. novembra obrt v Slovenskih Konjicah na s kih Konjicah ustanovila leta 1903 v Verudi pri Puli Mariborski 4, kjer je bil za- Elektroinstalacija (Mehanika očetu financarju in materi go- metek današnjega tozda ISO. in finomehanika), ki jo je spodinji. Družina se je od tam Že leta 1941 so ga Nemci ustanovil on, jo je upravljal preselila leta 1908 v Fazano zaprli (to je takoj prve dni, ko do jeseni leta 1964, kose je to in kmalu potem na Brione, so prišli v Maribor) v mari- podjetje priključilo IMP
Ljubljana. Jože Turk je vodil upravne posle do svoje upokojitve to je do konca decembra 1964.
Na moje vprašanje, na kaj ima najlepše spomine v zvezi z IMP„ mi je dejal, da so mu najljubši spomini na čas, ko se je delovni kolektiv nekdanje Elektroinstalacije na njegov predlog odločil, da se priključi k IMP, kot večjemu podjetju, kjer je tako bila dana možnost za zaposlitev domačinov in nadaljnji razvoj električne dejavnosti v Slovenskih
kjer je obiskoval prvih pet razredov nemške osnovne šole.
Leta 1914 je bila družina evakuirana v Sodražico, kjer so stanovali pri očetovem bratu. Tam je obiskoval 6. razred slovenske osnovne šole.
Leta 1915 so se vrnili na Brione, kjer je Jože nadaljeval šolanje v osnovni šoli. Ob vojni napovedi Italije Avstriji (leta 1916) je morala družina bežati z Brionov in se je tedaj zatekla v Slovenske Konjice ter se od tam čez pol leta vr- „ ni la nazaj k očetu na Brione, "*ozc *ur*t ki je bil ves čas, ko se je dru- borsko kasarno, a so ga po Konjicah. Z velikim veseljem žina selila iz kraja v kraj, sam enem mesecu izpustili. V ju- in zadovoljstvom sedaj gleda na Brionih, zaposlen kot fi- ijju istega leta so ga gestapi na razvoj TOZD ISO. nancar. Ob zlomu Avstrije zaprli v celico za talce v Mari- Z IMP ima še vedno stike, jeseni leta 1918, ko so Itali- boru in ga skupaj z 256 Slo- saj prihaja na povabilo tozda jam zasedli Istro, je šel Jože v venci transportirali v končen- na srečanja upokojencev v uk za elejctričarja. V avgustu tracijsko taborišče Mautc- Slovenskih Konjicah in na
hausen. Po osmih mesecih, ko srečanje upokojencev v ok-so iz taborišča izpustili vse viru delovne organizacije* v preživele Slovence (bilo je Ljubljani. Poleg teh srečanj živih le še okoli 96), se je vrnil pa zahaja v tozd ISO na v Slovenske Konjice, se obiske v delavnico, h kolek-kmalu zaposlil pri firmi Gra- tivu in tudi k direktorju, saj ga spravil znanec z Brionov. Ker nit v Gradcu, kjer je živel pri- vsi zelo tovariško sprejmejo, je z Brionov dobil napačno bližno leto in pol ter se tako Stik z IMP ima tudi prek Gla-formulirano zaključno spriče- izognil konjiškim Nemčur- snika, ki pravi, da ga redno valo vajeniške šole (elektro jem. Od tam je šel za šoferja v prejema in čita, pa celo všeč stroke), mu vajeniške šole v Tekstilno tovarno Majšperk, mu je naš časopis.
Zagrebu niso priznali. Zato je iz Majšperka pa v Ptuj, kjer je V pokoju skoraj ne počiva, znova začel učno dobo v me- bil nekaj mesecev zaposlen saj vodi obrtnikom poslovne hanični stroki in jo končal v kot šofer pri Gasilskem d ruš- knjige, poslovno evidenco pri dveh letih. Pri zagrebškem ...... T—=- J~~—'---------*--j:	~ -•	■ ■
leta 1920, ko so Italijani zasledovali ljudi zaradi narodnosti (slovenske), je bežal v Zagreb k stricu. V Žagrebu se je kmalu zaposlil pri zagrebškem tramvaju. Tja ga je
tvu. Tam je doživel osvobodi- bifeju Društva upokojencev tev (leta 1945) slovenskega in prevaža po terenu socialne naroda in se isto leto vrnil v delavke s Socialnega skrbstva Slovenske Konjice. V prvi občine Slovenske Konjice, svobodni jeseni je začel vmes pa mora tudi doma kaj opravljati elektromehaničar- postoriti.
OBRAZ IZ KOLEKTIVA
Štefan Pečar
električnem tramvaju je opravil pomočniški izpit iz mehanične stroke, kjer je potem delal kot pomočnik mehanik do odhodka k vojakom leta 1924. Po odsluženju vojaškega roka (služil ga je v Kumboru v Boki Kotorski) se je v septembru leta 1926 vrnil k staršem, ki so tedaj živeli v Celju ter se zaposlil v Grani-tolomu v Cezlaku pri Oplotnici kot vodja male električne
centrale in industrijske želez- Droben in skromen mož, niku (februarja 1945) opusti-nice. Leta 1930 se je poročil, po poklicu elektrotehnik, ima ti. Maja istega leta je bil mo-Dve leti kasneje pa je bil od- na svojih plečih 51 let. Rodil biliziran. Šel je v vojsko, kjer puščen iz službe, ker je bilo se je v Črnučah in tam tudi je bil do 8. novembra 1945. ustavljeno celotno obratova- hodil v osnovno šolo. Za Be- Tako je šolanje v omenjenem nje Granitoloma in je bil dve žigradom v Ljubljani je leta letu zamudil in je naslednje
1940 vstopil v meščansko leto od januarja do ■ maja
leti brezposelen. V tem času se je pripravljal na opravljanje mojstrskih izpitov iz elek-troinstalaterske in avtomeha-
šolo, a je naredil le en letnik, končal 4. in 5. letnik tečajne saj je zaradi vojne moral šo- gimnazije za Bežigradom v lanje prekiniti. Meščansko Ljubljani. V letih od 1946 do nične stroke, ki jih je uspešno šolo je potem nadaljeval v 1949 pa je naredil tehnično opravil leta 1934 in je še isto Domžalah, kjer je leta 1944 srednjo šolo elektro stroke, leto začel prvo obrt v meha- končal 3. letnik. Vojne ra- Še isto leto (1949) se je po nični delavnici ter leto ka- zmere so bile razlog, da je uspešno končanem šolanju na sneje še elektroinstalacijsko moral šolanje v četrtem let- osnovi dekreta zaposlil v ge-
1
V spomin Jožetu Rupniku
Zelo nas je presenetila vest o kruti usodi, ki je v prometni nesreči drugega dne letošnjega marca pretrgala nit tvojega 21-letnega življenja, nam iztrgala dobrega sodelavca, bratom in sestram pa povzročila nenadomestljivo izgubo. V naših srcih se je naselila bolečina, ko izgubljamo dobrega in iskrenega prijatelja in sodelavca.
Ko si pred šestimi leti prišel med nas in začel skupaj z nami združevati delo, si z delom kmalu dokazal, da si sposoben opraviti vsako zaupano nalogo. Pri svojem delu si bil, ne glede na težave, vedno veder. Bil si nesebičen in požrtvovalen ter pripravljen deliti z nami vse dobro ob delu in izven dela.
Vsi, ki smo te pospremili na zadnji poti, smo nemočni, da bi tvojo usodo spremenili. Rečemo lahko le, da smo te imeli radi in nam je hudo ob misli, da te ne bo več med nami. Zavedamo se, da smo izgubili dobrega in iskrenega sodelavca in prijatelja.
Dragi Jože! Sodelavci TOZD Industrija stikalne opreme Slovenske Konjice te bomo ohranili v trajnem spominu.
Staršem, bratom in sestram ter sorodnikom in prijateljem pa izrekamo globoko sožalje.
neralni direkciji Elektrogospodarstva v oddelku za investicije, kjer je bil do konca leta 1949. Od tod je bil z dekretom premeščen v Gorenjske elektrarne in sicer v staro Termoelektrarno na Slomškovi ulici v Ljubljani, kjer je bil do konca maja 1950. leta. Prvega junija istega leta je prišel v službo k Elektrosig-nalu. Tako je Štefan Pečar zaposlen pri IMP vse od leta 1950 dalje.
— Pri katerih večjih objektih ste sodelovali?
»Veliko sem delal na separacijah in sicer v Banovičih (težko tekočinska separacija), v Kreki, Obiliču — Kosovu, Baljevcu na Ibru, na Du-rdeviku, pri trboveljski Reparaciji železne rude v Varešu, pri separaciji azbesta v Kor-lači (Baljevac na Ibru), pri separaciji Pičanj na Raši.
— Na katere hranite največ spominov?
»Najlepši, pa hkrati najtežji so spomini na 27. junij 1957, ko je šla v pogon prva separacija v Banovičih. Tu so prvič obremenili separacijo (klasirnico) s premogom. Ker nismo vedeli, ali bodo stroji zdržali obremenitev, je bilo ob tem prvem pogonu veliko psihične napetosti. Ko je vse steklo brez težav, je zavladalo
veliko zadovoljstvo ob uspehu. Težave, s katerimi sem se srečeval, so se pojavljale okrog potovanj, saj sem se dolga leta službeno prevažal z vlakom, kar ni bilo lahko.
Kar pa zadeva problemov v zvezi z delom pri teh objektih, pa sem zadel ob težave tedaj, ko je bilo potrebno tehnologijo prenesti na elektro vezave in to spraviti naprej v delovanje.«
— Vas je delo, ki ga opravljate, vedno veselilo?
»Vedno me je veselilo tako delo, kateremu je treba dati del srca. V uspehu pa sem’ našel zadovoljstvo.«
— Ste kdaj razmišljali, da bi šli drugam?
»Po pravici rečem, da o tem nisem razmišljal, ker sem bil zelo rad v tem kolektivu.«
—Kaj pa družbenopolitično, ste kaj aktivni?
»Včasih sem bil bolj aktiven, zdaj pa sem še član delavskega sveta TOZD Projektivni biro, delegat skupščine SOZD IMP in član komisije za norme.«
— Kako porabite prosti čas?
»Moj konjiček je fotografiranje, s čimer se ukvarjam že od leta 1954. Poleg tega pa preostali prosti čas posvetim družini.«
■ ###/##/##/#####/###//#/#/#####/##//####/////########// ■
5	g
5 Usmerjeno izobraževanje \
X	in IMP	\
s	;
Zakon o usmerjenem izobraževanju je bil v slovenski skupščini sprejet 9. februarja 1980. Njegovo uveljavljanje pa je preloženo na šolsko leto 1981 —1982. Do tedaj pase bomo tudi v IMP lahko temeljito pripravili na usmerjeno izobraževanje.
O usmerjenem izobraževanju sem se za objavo v Glasniku pogovarjala s samostojnim referentom za izobraževanje in DO Emond Janezom K rž man c cm.
Ali smo v IMP pripravljeni na usmerjeno izobraževanje?
»Menim, da usmerjenega izobraževanja tako, kot je bilo določeno s predlogom zakona o usmerjenem izobraževanju v združenem delu in v IMP v letošnjem letu ni bilo mogoče začeti predvsem zaradi tega, ker niso bili še znani programi praktičnega usposabljanja in zategadelj, ker je to izobraževanje povezano z velikimi materialnimi stroški (delovne priprave in naprave, ki so nujno potrebne pri praktičnem usposabljanju). Nadaljnji razlog pa je tudi v tem, da TOZD nimajo zadostnega števila usposobljenih inštruktorjev, kot to zahteva zakon o usmerjenem izobraževanju.«
Zakaj pa se niste začeli pravočasno pripravljati na usmerjeno izobraževanje?
»V IMP smo osnutek in predlog zakona o usmerjenem izobraževanju večkrat obravnavali in dah tudi konkretne pripombe. Ker pa so bila posamezna določila zakona dokaj nejasna, saj se do prve obravnave v skupščini SRS ni vedelo, kakšna je vsebina predlaganih amandmajev k zakonu, je bila zato tudi jbravnava in sprejem zakona v republiški skupščini preložena z letošnjega marca na začetek aprila letos.«
Kako smo v IMP pripravljeni na prehod s sedanjega izobraževanja v usmerjeno?
»Na koordinacijskih sestankih smo se samostojni referenti za izobraževanje večkrat dogovarjali o nalogah usmerjenega izobraževanja in prišli do naslednjih ugotovitev: Če bi bil zakon o usmerjenem izobraževanju sprejet z veljavnostjo od začetka letošnjega šolskega leta dalje, bi morali čimprej organizirati izobraževanje manjkajočih inštruktorjev za nekatere poklice, izdelati programe praktičnega usposabljanja učencev ter zagotoviti ustrezne prostore oziroma vsaj mesta Tenova novogradnja v Ljubljani napreduje
praktičnega usposabljanja za posamezne poklice, torej take delovne naloge, kjer ni povečane nevarnosti za poškodbe pri delu. Nekatere temeljne organizacije združenega dela, ki imajo glavni del proizvodnje v delavnicah, imajo že sedaj pogoje za praktično usposabljanje učencev. Ker pa je izvajanje zakona o usmerjenem izobraževanju preloženo za daljše obdobje, bomo tudi v IMP imeli čas za to, da se bomo lahko temeljito pripravili na usmerjeno izobraževanje ter, da se bomo z dosedanjimi poklicnimi šolami dogovorili o skupnih nalogah v procesu usmerjenega izobraževanja.«
Kaj lahko pričakujemo od usmerjenega izobraževanja?
»Osebno menim, da smo z družbenega vidika tudi v Sloveniji morali uveljaviti usmerjeno izobraževanje kot nadaljnji proces preobrazbe našega šolstva oziroma lahko rečemo, da smo s sprejemom Zakona o usmerjenem izo-
braževanju izvedli pomembno družbeno reformo v šolstvu. V IMP pa pričakujemo, da nam bo usmerjeno izobraževanje le dalo bolj usposobljene strokovnjake v raznih poklicih. Predvsem pa menim, da bodo učenci in študentje pridobili v tem izobraževanju več znanja v svoji stroki kot doslej. Smatram pa, da bi morali učenci srednjih šol imeti več praktičnega usposabljanja, kot je to predvideno v Zakonu o usmerjenem izobraževanju, kajti delo, ki ga izvajamo v IMP, zahteva v nekaterih poklicih mnogo več praktičnega znanja, kot v drugih poklicih.«
Kakšne pa naj bi bile konkretne priprave na to izobraževanje v IMP?
»Menim, da se je v IMP nujno potrebno lotiti uveljavljanja tega izobraževanja bolj koordinirano in celoviteje za celotno sestavljeno organizacijo združenega dela in na ta način racionalizirati naše dosedanje in prihodnje napore za dosego skupnega cilja, to je uveljavitve usmerjenega izobraževanja. Pri tej nalogi pa bi morala temeljna organizacija združenega dela Izobraževalni center Domžale prevzeti pobudo in koordinacijo nalog na tem področju.«
V Beogradu je bil 13. februarja letos seminar za prodajo izdelkov jakega in šibkega toka TOZD TEN. Organizirala ga je ena najmočnejših montažnih organizacij Montaža Beograd in se je seminarja udeležilo 50 njenih
predmetov je bila udeležencem seminarja razložena struktura in funkcija jakotoč-nih aparatov nizke in srednje napetosti in s tem v zvezi konstrukcija in funkcija nizko in srednje napetostnih naprav. Nadalje je bil na seminarju
Uvodno predstavitev IMP je na seminarju v Beogradu
podal Janez Marinko.
operativnih vodij, s strani IMP pa so posredovali podatke o proizvodnem programu Janez Marinko, Ivo Cvek, Dušan Cagljevič, Rafael Zorko in Adam Perko. Na seminarju so prisostvovali tudi predstavniki Poslovne enote Predstavništva Beograd.
Vsem udeležencem je bil pred začetkom seminarja posredovan komercialno tehnični propagandni materijal. Le ti so bili seznanjeni s strukturo organizacije IMP kot celote, s posebnim poudarkom na DO Emond in njenih tozdih (TEN, ISO, Elektromon-taža, Dvigalo).
Na osnovi razstavljenih
prikazan na grafikonski način nov sistem prenosa televizijskih signalov prek satelitske mreže. Hkrati so bili udeleženci seznanjeni tudi s trenutno modernim načinom lokalnega prenosa televizijskih signalov, to je s kabelsko televizijo.
Podane so bile obširnejše informacije s področja projektiranja montaže, uporabe ter vzdrževanja hišnih govornih naprav ter svetlobno klicnih naprav za bolnice, hotele, itd.
Kot novost so bili posredovani podatki o kontroli obratovanja naprav v večjih stanovanjskih blokih oziroma soseskah.
SEMINAR V BEOGRADU