105. številka.
V Trstu, v soboto 31. decembra 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vsi (lopiBi ho pošiljajo uredniStvu v ulici ' orrente. 12.V«ak tint mora biti fraiikin.ii. ltokopiai se ne vračajo,
e^lfet«)
Jnnorati (razno vrate naznanila in po-slanice) s« zarafunijo po pogodbi: pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plat'uje za vaako bonedo * imv
Naročnino, reklamacije in innerate prejema opravniatvo. ulica Torr.Mite 12.
•Hdinost>
izhaja dvakrat na tedon, vnako sr«do in soboto ob 1 uri popoludne.
Cena i. a vho leto n prilogo 7 for , za pol S for »II nov., za četrt leta 1 for.
nov — EdinoBt brez priloge »tane za celo loto A for., za pol lota 3 for., za četrt leta 1 for. r.O nov. — Posamezne Številke ne dobivajo pri ourav« niStvu, v prodajal nicali tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajdovičlni po A nov
Glasilo slovenskega političnega društva za fe^imorsko.
»V eiinosti J« m©*.,
Vabilo na naročbo.
S prihodnjo številko začne naš list frinaj8ti te6»j- I>a jo „Edinost" neobhodno potrobna, dokazuje nam lepo Število stanovitnih in zvestih naročnikov, priča nam posebno zdaj veliko zanimanje od vseh stranij naše domovine in od raznovrstnih stanov odmevajo ugodni in laskavi glasovi. Javili so se nam vrhu dosedanjih sotrudnikov Se novi, a na političnem in književnem polji slovenskem uže dobro znani pisatelji in rodoljubi, ki nam trdno obetajo krepko nas podpirati v našem pretežkem položaji s temeljitimi članki, sč stvarnimi, »vestnimi dopisi in vestmi iz vseh mest in večjih krajev mile naše očet-njave, s poučnimi in zabavnimi podlistki itd. Prinašali bodemo natančna izvestja o šolstvu in kmetijstvu na Primorskem, tržna poročila in v obče vse, kar bi Iehko zanimalo večino naših čitateljev. Prepričani smo za-torej, da bodo naši zvesti prijatelji upli-vali na svoje znance, da se naš list šo bolj razširi mej slov. občinstvom, kajti
potem se tudi mi lehko višje vzpnemo, je koli mogla v pospeševanje istega"'Naj "nam da s časom povečamo obliko „Edinosti", se tedaj dovoli izreči prošnjo, da vsi dotični Kl 01 z nekoliko večjo požrtvovalnostjo gospodje, kateri še svojega dolga poravnali slovenskega razumništva mogla izhajati po| niso, to store kolikor prej mogoče. Vsaj slovi trikrat na tedon, budit in učit naše Ijndstvo. Sirom slovenskega sveta izrek: „Svoji it svo-iver prihajajo vprašanja in prošnjo, jim!« in kdor stori svojo dolžnost, podpira s javljamo č. slovenskemu občinstvu, da se tem lo splošno narodno stvar.
„L** \ed. P.oži!ia,°	Nadejamo, da naša prošnja ne bode za-........ " m&n in v tej nadi zakličemo vsem vernim gg.
letu tožiti, uže navajen, nadejati se boljše zgode v novem letu. Uže ta beseda sama oh sebi probuja v srci slehernega sladko nade na boljšo bodočnost in tudi mi se tega ne moremo odreči.
Upajmo tedaj! Staro leto nam je prineslo sol/ii in britkosti, udano pa smo jih prebili proseč Vsemogočnega, da nas dalje ne šiba. In kakor smo vedno pripravni za našo pravico stopiti v boj proti sovragu, ter prepričani, da prej ali kasneje moramo priboriti si, kar nam gre, ker smo si svesti stare svoje naloge: braniti tlačeni naš ndrod, tako želimo tudi vsem posameznikom, dragim našim čitateljem najboljši uspeh v vseh podjetjih, opozarjajoč jih na lepi izrek, kateri krasi čelo našega lista: „V edinosti je moč!*. Na temelji tega izreka smo delali doslej in z mirno vestjo otdamo list v nove čile roke.
Srečno novo leto i najboljši uspeh, to želimo novemu uredništvu in „Srečno novo leto!" kličemo našim čitateljem, kateri naj ostanejo verni listu, kakor do sedaj. —
Samo še eno nam je omeniti. V najtežjem položaji je imela tiskama Dolenc težko breme lista na svojih plečih ter žrtvovala kar
ših nuvin po znižanej ceni in to iz raznih uzrok o v.
"T V"	_
Hiljanje lista ustaviti, blag o izvole naj vsi cenjeni naročniki nam kmalu poslati (najprimernejše s
Soštno nakaznico) naročnino, ker ho-emo odslej uvesti strog red, kakor ga imajo vsi ostali bodisi slov. ali tuji časniki, da se vsakemu ustavi list z dnem, kadar mu izteče naročnina. Nujno prosimo, podvizajte se č. gg. naročniki! Onih naročnikov, ki so še kaj na dolgu, prosimo, naj takoj poravnajo s v o j dolg; ob enem pa moramo ponoviti še uljudno prošnjo, naj se pošilja vsa naročnina, ves denar in vsi spisi, tikajoči so uredništva in upravništva „Edinosti" samo našemu uredniku in upravniku gospodu Lovru Žvabu(v tiskarno Dolenc via Torrente 12), ki edini prejema v s o p o š i 1 j a t v c.
Cena „Edinosti":
za vse leto.....gld.	G.—
za polu leta.....„	3.—
za četrt leta.....„	1.50
Uredništvo in upravništvo.
Novo leto.
Leto, ki zatone z denašnjim dnevom v morje večnosti, bilo je osodepolno ne samo za nas primorsko Slovence, temveč tudi za naše brate v bližnjih pokrajinah. Neusmiljena smrtna kosa pobrala nam je može, kateri so pogumno korakiili na čelu naroda slovenskega, braneč neustrašljivo sveto pravico zatiranih svojih rojakov. — Vsa požrtvovalnost, vse neutrudno delovanje pa nam je žalibog malo pomagalo. Ako pogledamo v duhu nazaj, priznati moramo, da smo na narodnem polji kljubu vsej neomnhljlvej našej zvestobi do vladarja in države jako malo pridobili. Nasprotno!
Slovanov v Trstu naši nasprotniki nečejo
naročnikom našim: „Srečno novo leto!".
Iz deželnih zborov.
Goriški deželni zbor.
V seji 23. decembra stavili so italijanski in slovenski poslanci to le interpelacijo:
Uradni list „L'Osservatore Triestino" je priobčil v svoji številki od 21. tega meseca to le vest:
„Nemščina v ljudskih šolah. C. kr. deželni šolski svet goriško-gradiški je sklenil v svoji soji 14. t. m. soglasno po predlogu zastopnika deželnega odbora, častivrednega poslanca Gasserja, da se ima nemščina poučovati kot obligaten predmet v vseh ljudskih šolah poknežene grofije Goriško-Gradiške."
Ta vest se jo zdela podpisanim tako neverjetna, bodi glede na njeno naravo, bodi glede na poslovni naslov osobe, katera so v njej imenuje kot predlagateljica, da bi jo bili skoro zmatrali za izmišljeno, da si jo je objavil uradni list.
Zato so si hoteli podpisani priskrbeti zanesljivih pojasnil in iz teh so posneli, da jo predlog zares stavil deželni zastopnik vitez Gas ser, ko ni bil navzočen in ni za to vedel drugi zastopnik vitez dr. Tonkli; da je bil ta predlog, akoprem ni bil na dnevnem redu in kljubu živahnim ugovo-vorom jednoga izmej svetovalstvenih udov prav v naglici na glasovanje postavljen in vsprejet.
Zdaj pa ne morejo podpisani drugače, nego spolnovaje sveto svojo dolžnost, odločno proteatovati proti temu sklepu, ne samo, ker stoji v očitnem nasprotji z načeli, katere je vedno spoznaval in v svojih sklepih proglašal ta vis. dež, zbor, ampak tudi ker je v formalnem in pravnem oziru nepo-
pripoznavati kot niirodnost — okoličani so naši ubogi heloti, kateri imajo samo pravico staven in popolnoma neumosten.
do živenja, ako točno davke plačujejo. Na Goriškem so razmere tudi jako kočljive — tužna Istra jela se je v teku leta buditi, toda probujenjeje še v povojih.
Dosta je tožbe. — Navajeni smo uže nadejati se boljših časov, navajeni smo slišati sladkih besed, katere pa nam doslej niso prinesle druzega, nego britko skušnjo, kako malo veljavni smo. Vender pa si vsak' človek, kateri ge ima o katerej koli nezgodi v prav minolem
In v istini jo formalno nopostaven, ker vsprejet brez udeležbe jednega zastopnika, kateri ni vedel, da bo bo v dotični seji razpravljalo o tako volevažnem in jako delikatnem vprašanji, ki ni bilo postavljono na dnevni red; nasproten postavi pa, ker §. 3 novele od 2. maja 1883. štv. 53 drž. zak. ne navaja mej predmeti, ki se imajo poučevati v ljudskih šolali druzega jezika razen učnega, ter dopušča
izjemo samo za drugi deželni jezik; proden se pa določi, da se bo ta poučeval, treba po §. 6. postave od 14. maja 186J). štv. 62 drž. zak. zaslišati tisto, kateri vzdržujejo šolo, kar je bilo v konkretnem slučaji tem potrebniše, ker jo šlo za tak jezik, katerega ni mej našimi deželnimi jeziki. Slednjič je sklop noumesten; kajti akoprem znajo podpisani ceniti, koliko važnost ima nemščina za kulturo sploh in so posebno za ono avstrijskih državljanov, so oni vender do dna prepričani, da njena upeljava kot obligaten predmot v nase ljudske šole bi nikakor ne bila v korist, marveč v preveliko škodo; vso nemščini odmenjene ure bi se odtegnile drugim predmetom in dosledno splošnemu pouku, in ker bi se tega jezika naši otroci v dobi, ko so navezani na šolski pouk, nikakor no mogli naučiti, bi pač kmalu pozabili ono malenkostno in nepopolno znanje, katero bi si bili utegnili pridobiti.
Sicer pa ponavljajo podpisani, da je sklep c. kr. deželnega šolskega sveta po vsakem načinu nasproten načelom in izjavam tega vis. deželnega zbora, in zato so oni primorani, podati Vašej prevzvišenosti, kot deželnemu glavarju in predsedniku deželnega odbora naslednjo
interpolacijo: 1. Ali je deželni odbor pozvedel, kar je sklenil c. kr. deželni šolski svet v seji dne 14. t. m. zastran upeljave nemščine kot obligatnoga učnega predmeta v ljudske šolo naše dežele?
1+fiRser pfctiavfff pMflJg; K-l-jfe^k^JEitSB omenjenega sklepa, postopal iz lastnega nagiba ali po naročilu deželnega odbora in kaki nagibi so ga pripravili do tega predloga?
3. Kaj se je ukrenilo 'ali se namerava ukreniti v namen, da se uniči dotični sklep?
Podpisani so: dr. Venuti, dr. Josip Tonkli, dr. Vorzegnassi, Kovačič, dr. Mau-roneh, ivančič, Benardelli, Kocijančič, Del Torro, Mahorčič, Ritter, dr. Rojic. dr. Nik. Tonkli, dr. A. Gregorčič, Jonko, dr. Abram.
Deželni glavar je odgovoril, da deželni odbor ni dobil uradoma nobenega poročila o sklepu ces. kr. dež. šolskega sveta in da je o njem zvedel še le včeraj po Časnikih; — da deželni zastopniki v omenjenem svetu so vselej nezavisno postopali, da niso nikdar dobivali vodil od deželnega odbora, in da tudi niso nikdar poročali odboru o svojem postopanji, in slednjič, da deželni odbor šo ni ničesar ukrenil zoper sklep zastran upeljave nemščine v ljudske šole — in da on, glavar, tudi šo no more odgovora dati na vprašanje, ali bo kaj ukrenil ali ne.
Na to je deželni zbor soglasno vspre-jol ta le Verzogna9sijev nujni predlog:
„Izvoli naj se odsek 7 udov, kateri bo imel dobro pretehtati sklep c. kr. dež. šolskega sveta od dno 14. t. m. objavljen v „Osservatore Triestino" od dne 21. t. m. zastran upeljave nemščine v ljudske šolo na Goriškem, in predlagati potem, ko bo stvar temeljito pretresel, kaj naj se bo ukrenilo o tej zadevi v obrambo naših narodnih pravic".
V odsek so bili izvoljeni: dr. Mau-rovich, predsednik, dr. Pajer, dr. Verze-gnassi, dr. Venuti, dr. vitez Tonkli, dr. Abram in Ivančič.
VII. seja dne 20. decembra.
(Konec.)
Predsednik naznani predlog poslanca Kocijančiča zastran male spremembe v deželni postavi o varstvu kmetijstvu koristnih tičev. — Utemeljitev prido na dnevni red v prihodnji seji.
Poslanec Del Torre bere obširno poročilo posebnega odseka, v katerem so živo naslikano žalostne razmere prebivalstva na tistih deželnih straneh, katero je
posebno hudo zadela letošnja dolgotrajna suša ter so tudi v poprejšnjih lotili trpele po mnogih drugih nezgodah, kakor po trtni bolezni, peronospori, bolezni sviloprejk itd. — Poročilo sklepa z mnogimi predlogi in posebno naj bi deželni odbor naprosil via. vlado, da dovoli: a) popolen izbris ne-posrednjih davkov najhuje zadetim polit, okrajem Gradiškomu, Sežanskemu in deloma Goriškemu za leto 1887., polovico za leto 1888. in tretjino za leto 1889.; —
b)	stalno zmanjšanje neposrednjih dnvkov v političnih okrajih Goriškem in Gradi-škem, katera sta bila pri zadnji uravnavi preveč obložena; odbilo naj bi se najmanje 30 odstotkov sedanjega predpisa; —
c)	oproščenjo hišnega davka za kmetijsko hiše na deželi, v katorih stanujejo koloni, kmetijski opravniki in delavci; — d) občno koristna podjetja, pri katerih si bo siromašno ljudstvo lahko zaslužilo vsakdanjega kruha: mej temi podjetji bo navajajo nekatere potrebno rečne in potočne uravnavo v Furlaniji, grajenje železnice od južno pri Ronkah do Červinjana in do italijansko meje itd.
Dalje naj deželni odbor naprosi vlado, da dovoli občinam denarne podpore loma proti povračilu brez ft^tfruga občno-rokih m to za zd& tud.	fi takim
reT^tteri so nezmožni za delo.
Slednjič je naročeno dež. odboru, da priloži svojej peticiji vso prošnje posamičnih občin, cestnih odborov itd. podanih o tej zadevi in dft prav nujno pripo-
čfe1k ik^odm	javna
Poročevalec žanjo pohvalo za izvrstno sestavljeno poročilo in vsi predlogi so vsprejmojo soglasno.
Po predlogih* finančnega odseka (poročevalca dr. Gregorčič in dr. Verzegnassi) se potrdijo: proračun glavnega zaloga za ubogo za leto 1888., račun deželno gluho-nemice za 1. 1881. in proračun istega zavoda za 1. 1888.
Poslanec Ivančič poroča v imenu pravnega odseka o nekih premenah v postavi zastran varstva divjačine. Vsprejmo se dotični načrt postavo, po kateri so odločuje za divjad jednako varstveno dobe, kakeršne sta v tej sesiji odločila po dogovoru mej seboj — tudi deželna zbora tržaški in i-terski.
Načrt postave zastran premeno 78. občinskega reda (poročevalec dr. Venuti) se potrdi tako-le :
§. 78. Občinskega roda za poknežono grofijo Goriško in Gradiško od dne 7. aprila 1867 dež. zak. štev, 8, kakor je dopolnjen v deželni postavi od dne 7. juliju 1877. dež. zak. štev. 12, so razveljavi in se bo glasil v prihodnje:
§. 78. Za doklade, ki presegajo 15 odstotkov iz ravnih davkov ali potrošninc, potrebno je dovoljenje deželnega odbora.
Kadar doklade presegajo 50 odstotkov iz ravnih davkov ali potrošnine, smo jih deželni odbor potrditi samo v porazumu z namestnijo.
Po predlogu peticijskega odseka, (poročevalec Dottori) dovole se denarne podpore po 100 gld. 10 vseučiliščnikom in akademikom Dunajskim, s pogojeni, da morajo biti upisani v podporno društvo za bolno dijake na Dunaji in 4 dijakom po 60 gld. O nekaterih dijaških prošnjah pa se prestopi na dnevni red.
Rešijo so še nekatere druge peticijo malenkostnega pomena — in ob 7. uri jc seja končana.
# ♦
Kranjski deželni zbor.
V seja dne 12. decembra.
(Konec)
Poslanec Višnikar poroča o tarifnih nejednakostih in v imenu upravnoga odseka nasvetuje ta le dva predlgoa:
„Slavni zbor naj »klene:
1.	Poročilo deželnega odbora o odpravi tarifnih nejednakosti vzame se na Knanje.
2.	Priznavajoč dosedanje prizadevanje deželnega odbora v tej zadevi naroča se istemu, da tudi v prihodnje obrača vso pozornost na ta velevažni predmet*.
Poslanec Murnik omenja hvalevrednega prizadevanja kranjskega zastopnika v državnem železniškem svetu g. Luck-manna, ki so je trudoljubivo potezal za deželne koristi, ter predlaga, naj mu deželni zbor za vso to izreče svoje priznanje. Predlogi g. Višnikarja in g. Murnika obveljajo brez razprave.
Poslanec Detela poroča o prošnji okrajnocestnega odbora Kamniškega za uvrstitev ceste Motnik-Terzin med deželne ceste, ter prodlaga to prošnjo izročiti deželnemu odboru, da jo uvažuje pri uvr-ščevanji deželnih cest na Kranjskem. Ta predlog obvelja brez ugovora.
Poslanec Poklukar poroča o prošnji okrajnocestnega odbora Zatiškega za uvrstitev občinskega pota od Šent Vida do Glogovice in do sv. Roka med okrajne ceste, ter v imenu upravnega odseka predlaga, to prošnjo izročiti deželnemu odboru z naročilom, naj dotične razmere preiskuje in prihodnjemu deželnemu zboru izroči svoje predloge. Zbornica brez ugovora pritrdi temu nasvetu.
Poslanec gosp. Hren poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občine Draga, da bi se izločila iz okraja Kočevskega in združila z okrajem Ložkim.
Temu predlogu se vstavlja poslanec Dežman. Poslanci Pakiž, Klun in Višnikar pa ga zagovarjajo ter so slednjič sprejme.
Poslanec Sukljo poroča o proračunu učiteljskega penzijskega zaklada in o peticijah, ki so z njim v zvezi, in ki se rešijo tako-lo;
1.	Učitelju Francetu Peruciju se pokojnina z ozirom na njegovo zasluge pri izkopavanji prazgodovinskih reči povikša na 315 gld.
2.	Marjeti Junc se podaljša miloščina 80 gld. za 3 leta.
3.	Učitelju Mateju Hiti-ju se pokojnina povikša na 100 gld.
4.	Karolini Hočevar se za 3 leta podaljša miloščina, sinu njenemu pa se podeli do njegovega 18 leta miloščina 30 gld.
5.	Magdaleni Kratoclnvil se podaljša miloščina za 3 leta.
6.	Karolini in Ani Malenšek se miloščina podaljša za 3 leta.
7.	Učitelju Janezu Geiger-ju se povikša pokojnina od 125 gld. na 180 gld.
8.	Frančiški Pibernik se dovoli miloščina letnih 20 gld. za tri leta.
9.	Mateju Prašnikai'-ju so dovoli miloščina 60 gld. za 2 leta.
10.	Jvani Stupar-jevi se dovoli miloščina letnih 50 gld. za 3 leta.
11.	Luciji Sot se podaljša miloščina 31 gld. 66 kr. za 3 leta.
Potrebščina penzijiskega učiteljskega zaklada se vsled prej omenjenih na novo dovoljenih ali povikšanih pokojnin in miloščin povikša za 660 gld. 66 kr. ter znaša 19.536 gld. 66 kr. , zaklada je 8478 gld., toraj primanjkuje 11.058 gld. 66 kr., ki jih bode treba pokriti iz deželnega zaklada. Ta proračun se potrdi brez ugovora. Ra-zun tega se sprejme naslednja resolucija:
„Deželnemu odboru so naroča, pretresati vprašanje, ne bi li kazalo skrbeti za učiteljske pokojnine potom zavarovanja učiteljskega osobja. V to svrho poizveduje naj pri raznih zavarovalnih društvih, držeč se načela, da pri sedanji vreditvi učiteljskih plač ne gre zvišati odstotnih odtegljajev ter da je deželni zaklad pritegniti le s primernim stalnim letnim doneskom. O tem predmetu stavi naj deželni odbor primerno predlogo v bodočem deželno-zborskem zasedanji".
Poslanec dr. Sterbenec konečno poroča o naslednjih paragrafih letnega poročila: §. 4., deželne podpore, §. 5., občinske zadeve, 10., osebne zadeve, in 11., splošne zadeve. Po nasvetu g. poročevalca so vse v teh paragrafih omenjeno reči letnega poročila vzamejo na znanje, in gosp. deželni glavar potem ob dveh po-poludne sklene sejo.
"VI. seja dne 16. decembra.
Prečita in potrdi so zapisnik zadnje seje in razdele došle vloge.
Poročilo deželnega odbora o zgradbi bolnišnice za kužne bolezni se izroči finančnemu odseku, prav tako računski zaključek deželnega zaklada za I. 1886, in proračun tega zaklada za 1. 1888.
Dr. Poklukar kot načelnik narodnega kluba stavi ta le nujni predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželni zbor najspoštljiveje čestita Njegovoj Svetosti papežu Leonu XIII. k petdesetletnici Njegovega mašništva in g. deželnega glavarja prosi, da naj to čestitko primernim potom sporoči Svetemu Očetu".
1'redlog so podpisali vsi deželni poslanci obeh strank.
Vtemeljevaje nujnost toga predloga dr. Poklukar omenja, da ž njim gotovo izraža čutila vse dežele in da nujnost njegovo gotovo čutijo vsi; danes je 16. december in 31. t. m. se imajo pričeti dotične slavnosti. Nujnost so potrdi soglasno, in dr. Poklukar svoj predlog vteme-Ijuje tako-le:
„V podporo svojega predloga mi ni treba segati daleč nazaj v zgodovino; ako se ozremo po našej deželi, ako pogledamo okoli po našej državi in po vsej Evropi, vidimo veliko gibanje, katero velja petdesetletnici papeža Leona XIII. Od kod pač tako živahno gibanje ne samo mod katoliškimi prebivalci, ki v sv. Očetu časte svojega cerkvenega glavarja, temuč tudi med drugoverci ? Papež Leon XIII. je v ' kratkem časi svojega vladanja pokazal, da je apostelj miril, apostol j ljubezni (Dobro!), ki z enako ljubeznijo obsega vso narode. Pokazal je, da vo z modro besedo preprečevati vse one nakane, za kterimi se kopičijo celi hribi mrličev. (Dobro!) Ako bi Leon XIII. nič druzega ne bil storil, kakor da je v deželi nemškej končal siloviti „Kulturkampf", ki je tamošnje katoličane tri toliko časa, zadostovalo bi že to, da bi ga vsi prestavljali. Za deželo Kranjsko pa jo to tem primerneje, ker je pri nas prav malo drugovereov in je naša dežela strogo katoliška, ki v sv. Očetu spoštuje, česti in ljubi svojega modrega najvišjega cerkvenega glavarja, čigar modrost in ljubezen sega med vse narode. Zato priporočam svoj predlog, kateremu so pritrdili že vsi poslanci ter s tem dokazali, da se ž njim strinjajo vsa srca". (Dobro, dobro!)
Za njim se oglasi baron Apfaltern in izreka, da se on in njegovi tovariši radostno pridružijo temu predlogu. Oni v sv. Očetu česte svojega višjega cerkvenega glavarja; v soglasji z višjimi duhovnimi pastirji naših krajev pri tej priliki oporekajo proti grdim napadom na sv. Očeta, ki so se v nekaterih krogih razodevali (Dobro, dobro! na obeh straneh), v soglasji z višjimi cerkvenimi pastirji pa tudi žele, da bi se med našim vernim in zvestim narodom ne kalili tudi patrijotični čuti, ki ga vseskozi navdajajo. (Dobro!) Konečno govornik izreka željo, naj bi se po spravljivem vplivu sv. cerkve in nje- \ nih udov ohranila mir in sloga v našej lepej deželi! (Dobro, dobro!)
Predlog dr. Poklukarja se potem sprejme soglasno
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Vojaška konferenca pod cesarjevim načelništvom jo bila zopet 27. t. m. Udeležile so so je one osebe, kakor pri po-prejšnih, O čem so je sklepalo, to vedo le udeleženci.
Razmere mej Avstrijo in Rusijo se niso promenile. Bolj kaže na mir nego na vojno. Ruski časniki so silno hu-dujejo na Bismarka ter ga dolžč, da je on vsega vznemirjenja kriv, mej tem ko so Avstriji vedno prijaznejši. Iz Peters-burga se poroča, da je ruski car nemškega poslanca Schweinitza jako mrzlo sprejel, kar kaže, — če je tej vesti verjeti, da so odnošaji mej Rusijo in Noiu-čijo jako hladni. Zatrjuje so sploh, da bolgarsko prašanje ni v nikakej dotiki z odnošaji med Avstrijo in Rusijo, ker v zadnjem času se te dve vladi o tem pra-šanji niste pogajali. Neka poročila hočejo vendar vedeti, tla Rusija hoče na vsak način bolgarsko prašanje naglo rešiti in ker vidi, da jej jo Avstrija na poti, zato postavlja na Avstrijsko mejo vojsko, da bi Avstrijo prisilila, naj se uda zahtevam Rusije.
Pogajanje čoških deželnih poslancev z nemškimi glede vstopa v deželni zbor niso imela nikakega vspeha, kakor je bilo to uže poprej jasno. Nomci so zahtevali, da se morajo okraji razdeliti po narodnostih, in da so bo v nemških okrajih le nemški uradovalo, sicer ne stopijo v zbor. Temu Čehi niso hoteli privoliti, ker gre zato, da Čehi v svojem jeziku dobivajo pravico pri vseh sodiščih prav tako kakor Nemci.
Vsa gališka mesta pošljejo papežu čestitko k ijOletnici. Tudi 1'oljska in Rusinska deputacija odpotujoti v Rim.
Dunajski župan dr. Uhl je prejel o<l papeža veliki križ Gregorjevega reda. In tržaški župan?P
Lastnik in urednik časnika „Parlamentar% dr. Karol Žyvni, bil jo v^ soboto zvečer zaprt zarad veleizdaje. Čuje se, da so v njegovem stanovanju našli mnogo ruskih pisem, katere je komisija zapečatila in z saboj vzela.
Ogrska vlada se je to dni pogajala z Rothschildom zastran zajma. Tisza se jo pogajal, da bi Rothschildova skupina prevzela rento za stalno ceno, ta pa je naglašala, da pri sedanjih razmerah tega ne more storiti. To je ogerske finančne kroge silno preplašilo, ker Ogrska neobhodno potrebuje novcev, sicer pride v take zadrege, da se ne bode mogla pomagati iz njih.
Vnanje dežele.
V	Petersburgu so študentje 20. t. m. hudo razsajali. Na tehnologiškem ustanovu so so pričeli izgredi in drugi dan na vseučilišču. Rektor in profesorji so morali pobegnoti, ker so jih Študentje osobno napadali. S policijo, katera jo prišla delat mir, nastal je boj, da je bilo najzadnje treba šo vojake poklicati, ki so vseučilišče od vseh strani zaprli. Zaprli so okolu 110 študentov.
Mej Italijani in Abesinci jo vojna pred durmi. Abesinci imajo okolo 100,000 mož, polovica njih je jako dobro oborožena, ker so jim Angleži prodali dobre puške. Italijanski poveljnik je spoznal, da z svojo močjo no opravi dosti, zato je zahteval, naj se njegova vojska podvoji, sicer ne more druzega storiti, nego braniti dosedanje stališče. — Sploh trdijo možje, ki poznajo Abesinijo, da bodo Italijani vselej na zgubi, ako tudi se jim po-posreči Abosince premagati, ker se no bodo mogli vzdržati ter jim podnebjo vojsko ugonobi, razen tega pa še Italiji prizadene neizmerno veliko troškov. Neka vest hoče vedeti, da Abesinski kralj odstopi Italiji Ua in Saati pod tem pogojem, da Italija morje odpre in podpiše hevetsko pogodbo. Italija ni sicer temu privolila, pa tudi ponudbe ne odbila, ker hoče čakati, da vidi, kako se stvari obrno v severnej Evropi. Ako bi so unela vojna v severnej Evropi, potem Italija pogoje sprejme, sicer pa
ukaže generalu Sun ilurauuo, <11» bron odloga napade Abesinijo. Druga vest poroča, da se je Abesinski kralj napotil z štirimi močnimi vojaškimi krdeli proti Italijanom.
Mej Italijani in Angleži, kakor se poroča iz Pariza, sklenolasejo pogodba, katero namen je braniti status quo v sredozemskem morju.
Papež je 27 t. m. sprejel vse ude diplomatišnega kora, ki so mu čestitali k 50 letnici.
V	Braziliji so se v nekaterih krajih vprli sužniki. Vzeli so gospodarjem mezge in konje ter ubegnoli. Več policijski čet. ki so napadle ubežnike, bilo je razorože-nih in v beg zapodenih. Po ulicah mesta San Paolo hodijo robi in kličejo: „Rajše smrt nego sužnosttt! Posestniki so vznemirjeni, ker tudi častniki so uložili prošnjo, naj se ne silijo, da bi lovili robe in čujo se, da je vlada njih prošnjo uslišala.
DOPISI.
Sv. Ivan 27. decembra. [Izv. dop.] Dočakali smo božične praznike, hvala Bogu! i če tudi v belej odeji in kristalnih poteh, vender v obilnem številu so Svetoivanci: bližnji in daljni, skoraj bi rekel so drsali j k službi božji na sveti dan. Tudi iz bližnjih vasi so ljudje prišli v našo cerkev,' posebno, ker so pričakovali novo petje i novega gospoda učitolja-organista. In res j iznenadilo nas jo izvrstno petje slovesne maše z otročiči, da takega ni bilo, kar cerkev stoji, če tudi pod pokojnim gosp. Piano-tom je bilo izvrstno. Slava njegovemu spominu!
Rob zadovoljni Ivančani kličemo novemu učitelju organistu gospodu Peliconu, hvala mu, ker v kratkem času je tako izvrstno naše pevce naučil peti, in posebna hvala njegovemu gospodu bratu, ki je petje vodil in sam benodiktus pol, da je z svojim lepim glasom kar vse očaral.
Smelo trdimo, da razvon petja pri sv. Justu je bilo prvo v našej cerkvi pod tržažko katedro. S tem dnevom so naši vrli pevci zopet stopili v prvo vrsto pov-skih društev v našej okolici.
Tudi v šolskih rečeh gre tukaj vse v najlepšem redu i miru, za kar gre hvala voditelju g. Mantnu.
Letos smo dobili novega uČitelja-organista gosp. Pelicona in novo učiteljico domačinko gospodično Nadliškovo, s katerima smo vsi zadovoljni.
Zdaj nam tudi magistrat popravlja cerkev, upamo, da za velikonočne praznike bode vse končano; farani pa na svoje stroške napravljajo nov tabernakelj iz kararskega marmorja. Tribuno in stebre iz rudečega marmorja ter veliki altar bodo ves predrugačen v najlepšem rimskem slogu. Soditi po načrtih in delu g. Trobca, bodo najlepši altar v Trstu, ter sčasoma se nanj postaviti dve podobi iz belega marmorja: sv. Cirila i Metoda, katerih društev tukaj lepo napreduje in upati je, da s prvo veselico se društvo mnogo pomnoži in utrdi v korist našej mladini in narodu.
Konečno naj mi bode še dovoljeno omeniti britke zgubo umrlega klučarja g. J. M. Gropajca, mnogo zaslužnega za našo cerkev, upamo na njegovo mesto vdobiti dobrega mu nastopnika; ker pa se misli tudi stari klučar odpovedati, tako cerkev vdobi oba ključarja nova po volji gospoda župnika i vseh faranov.
Danes tukaj tudi slavimo god našega velečastitega gospoda župnika. Bog nam ga ohrani šo mnogo let.
Svetoivanski možaki.
Iz Škrbine 25. decembra. [Izv. dop.] Dragi občinarji, čas nas vabi na narodno polje, kajti nova volitev starešinstva je razpisana. Volimo take može, kteri so zmožni v občinskem gospodarstvu, može na dobrem glasu, ne pa takih, ki v krčmi pri kupici vina si svojo veljavo na zvon obešaj«.
V Škrbini so doslej župani dobro gospodarili; od kar se jaz spominjam, bili so štirji župani 5 prvi jo bil Andrej Fakin, on je postal za župana leta 1834, in jo gospodaril do leta 1846; drugi je bil Jož. Duguliu in jo gospodaril do leta 1864 mej njegovim gospodarstvom so je sezidalo novo šolsko poslopje, velikanska nova cerkev s pomočjo visoke vlade v gotiškem slogu; njemu gre zato čast in hvala, Bog mu daj še mnogo let živeti, tretji je gospodaril od leta 1864 do leta 1884, mož spoznan od vseh kraških prebivalcev, on je močno čislan, mej njegovim pospodar-stvom se je napravil velikanski vodnjak jia čiato vodo, ^o«ipod aupnik«»o poaiupjo m lepo pokopališče. Bog mu daj še mnogo let živeti. Četrti jo Jožef Pipan, veliki posestnik, on so tudi močno trudi za blagostanje občine, on je napravil nove cerkvene orgle, katero so prvikrat zapele na sveti božični večer tako, da so vsi ljudje, kateri so bili v cerkvi, ostrmeli zaradi prijetnega glasa. Srčno so zahvaljujemo gospodu Jožefu Zupančiču, mojstru naših orgelj, ker on je svojo pogodbo natanko spolnil, njemu gre hvala, ker je mož beseda ostal.
Iz Spodnje Štirske dne 21. đec. 1887.
—	[Izv. dop.] — Marsikaj se jo spremenilo zadnjih 20 let, po vsem širokem svetu.
—	Čudovito napreduje znanost in umetnija dandanašnji, nastopile so druge šege. drugi časi v veku našem.
Po deželi, na kmetih se čitajo časopisi, bukve i drugi koristni spisi ^z veščih
Eisateljskih pores; za poduk kmetovalcem, ar je bilo prejšnje čaBO le redko mej prostim ljustvom. Vzrok temu jo bil, ker ni bilo časopisov, zlasti slovenskih, tudi drugih bukvic se je zelo malo našlo na kmetih. Po šolah silila se je lo nemščina, od katero je bilo malo koristi za pozneji čas. — Umnega gospodarstva je bilo malo videti; kako li? če ni podučonja k temu. Starokopitna načela naših dedov so po večjem zginola na sp. Štirskem. — Začelo so je umno gospodarstvo. Viseče fitare bajtice, zinajhinimi okenci so po večjem zginole; nadomestujo jih nova čedno stavljena zidana poslopja.
Nahajaš lepe trge i belo vasi, ko potuješ po prelepej našoj zelenoj spod. Stirskej deželi, vse to kaže potniku, kateri prepotuje našo deželico — napredek.
Kjer jo raslo trnje i grmovje, tam nahajaš sedaj lopo v rajde utrujeno vinsko trto, večjidel. Izabelko, plavko, katero, da Bi sem jo že čostokrat priporočal po nekaterih slovenskih listih; vendar še opozarjam naše, Isterske i Goriško gospodarje. Zasajajte Tam kjer Vam drugo slabo rodi, ali čisto nič, moro svi trs dobro prospevati — mara bo ne boji, le pomladni mrzli vetrovi, kateri povzročujejo slano, morejo škodovati nježnim mladikam, katero zgodaj poganjajo. Izgled temu dajo nek prostor, kateri poprej ni dal više od 5 for. z dolom vred dohodka, zdaj pa ne«e
100 for. in Šo več na ovi zgoraj omenje-niga načina. —
Zasajajto drevje! ono Vam bode po letih trmi stotero povraćalo. Letošnjo jesen se je lahko vsak prepričal ter videl, da sadje lahko se proda v inozemstvo, po vseh štacijah so se polnili vagoni, da tako še nikdar poprej ne, ter plačevalo kakor še doslej še nikoli ne.
Pregovor veli: „Mlado cepje je za stare zobe". Dokler si še mladenič se ti ne „onoža", če sadiš drevje; starost pa j® slabost. — Zapomni si so, mladenič!
Kmetovalci zboljšavajo svoje travnike, vendar šo le tu i tamo se redki nahajajo, koji bi se za zboljšanje svojih travnikov kaj brigali, napeljevali gnojne tvarine, da bi jih sneg i dež izpiral po zimi.
Tudi travniške brane za trganje mahu močno pogrešamo, to bi pa morala prva skrb kmetovalca biti, da kolikor mogoče več i več pridela „zelene krme *)". Polje se pa večinoma dobro obdeluje.
Domače vesti.
Zast. g. Nabergoj odgovarja pred-govorniku, ila je on n,v Prošeku privatna oseba in ne župan, da tedaj nema pravice zapovedovati, prav tako malo, kakor g. Morpurgo kot zasebnik v Trstu. Sploh pa se Okoličanov ne more k takemu delu siliti, ker se brez posebnega dovoljenja magistrata niti ne morejo niti ne smejo ganiti. V nasprotnem slučaji bilo bi se celo bati, da jim magistrat preči z denarnimi globami.
Zast. gosp. Burgstaller odvrača in pobija nazore g. Nabergoja rekoč, da v takom slučaji magistrat nikakor ne bi Okoličanom nalagal globe, ker so isti tako uže z davkami preobloženi in z svojimi malimi dohodki komaj izhajajo.
Ziist. g. Nabergoj se brani temeljito, ugo-vatja g. predgovorniku, da on nikakor ni mislil in izrekel, naj bi se Okoličanom novi davki naložili, ampak da je tako razlaganje g. Hurg-staller iz trte izvil, ker ni hotel razumeti, kar je prav za prav izjavil. Tolmačil si je gosp. Burgstaller njegove besede na tak način le iz h ud ob i je.
Predsednik izjavi, da je magistrat storil za kidanje snega v mestu, kar je bilo mogoče, ker je potrošil v ta namen 5000 gl. Ako se ni v tem obziru zadosti storilo, vzrok je ta ker ni bilo najti zadostno Število delavcev in ker se istih ni moglo natanko nadzorovati.
Pri točki A „preskrbljevanje z vodo" toži se zast. g. Burgstaller o velikih stroških, kareri naraščajo občini po letu vsled dovažanja vode na okolico ter predlaga, naj nadzira mestni urad vodnjake v okolici ker so večinom slabi vodnjaki krivi pomanjkanju vode.
Posl. g. Nabergoj pa priporoča, naj se napravi vodnjak za občino sv. Križ. K točki Đ „ceste" želi zast. g. Combi, naj se sprejme v proračun za leto 1888 pri-
S prihodnjo številko našega lista prevzame uredništvo gosp. Lovro Žvab.
Priloga. Denašnjemu listu priložili smo konec razprave proti dr. Tavčarju in s tem preneha priloga „Edinosti" izhajati.
Imenovanje. Gosp. Sbona Andrej je imenovan podnačelnikom tukajšnje železniške postaje. Čestitamo!
Državni poslanec vitez dr. Tonkli se
je predvčerajšnem v Gorici spodrsnel in kakor čujemo z velikim obžalovanjem, bode primoran ostati nekoliko tednov doma,
ker se je baje jako poškodoval.	__ __
Ottnski svet tržaški imel je 28. t. m.! niVim "vsota' v^ta* namen" da^se tlalTbdje XXVII. svojo javno sejo. Predsednik: župan vzdržujo in da so napravi tlak tudi v do-dr. Bazzoni pričujočih 28 svetovalcev. Po spre- tičnih cestah, koje so se potegnile v po-jemu zapisnika 26. seje, interpelira zast. g. Na- dročje mesta
bergoj predsednika glede naredbe mestnegamagi- Vso točke občinskega proračuna za strata, vsled katere morajo ribiči iz Barkovelj, ieto 1888 bile so v drugim čitanju do ki sušo svoje mreže na določenem mestu, isto atavke javna getališča" sprejete brez spre-v 3 dneh zapustiti.	1 membe
Predsednik odvrne, da bode odgovoril na, javna 8eja je bila končana ob y» 9 to interpelacijo v pnbodnjej seji. Na to seje pre-1 uri zvečer, potem pa je bila tajna, stopilo na dnevni red. V glavno ravnateljstvo 8inoč ob 3/ 7 ur*- zvečer bila je zo-za javno dobrotvorenje izvoh se enoglasno na pet javna seja v katerej se je nadaljevalo II. daljna 4 leta g. dr. pl. Mamissi. V kuratonj 5itanje občinskega proračuna za leto 1888. mestnega muzeja Rivoltella so izvoljeni do- in jo bU ifjti v tretjem čitanju 8prejct.
sedanji članovi gg. baron Morourgo, dr. Lu- Občina bo imela, kakor razvidimo, primanj-naidulli, dr. Venezinn, vit. Stalitz, Mariieoig m k|ja, v«,OOU gld. — Magistrat so ko-Berlam; na mesto umršega člana Tedeschi-ja „ečno pooblaščuje, da sklene posejilo do „„ .„ „	150.000 gld.
Kadi pomanjkanja prostora prisiljeni
pa je izvoljen g. Caprin. Naknadni kredit za
.zdravila za siro-
make, kateri so lečijo doma" dovoli se v	8mo prinesti obširnejše izvešče v prihodnjem
iznosu 3200 gl. Pri tej točki spregovoril	|i8tu.
je v prvej vrsti podpredsednik g. M. Luz-' 'p0*Mtnim žlannvnm Hrvatska fci-
zatto, razpravljajoč o zlorabi zdravil, kakor	■	„Hrvatske Cl-
fn.	.«.«! „i..x u i • •	taonice V KastVU" imenovani so v seji 18.
so to dokazali razni slucau bolezni siro-	.	,	. T ,	,
makov Govornik dokaže da so na tak m< enoS,asno 68- Slav0J Jenko» Vjeko-
način dela občini veliko škode. Radi tega	^ Spinčič dr Matko Laginja dr. Fran
predlaga, naj bi magistrat v sporazumlje-	V°,ariC'- Vink° ZamhĆ' V81 Orodni zastop-
nju z mestnim fizikatom to zadevo preisko val ter o tem poročil mestnej delegaciji. Govorč še zastopniki gg. dr. Pitteri in dr. Venezian. Poslednji stavlja obširen predlog na popolno spremembo toga dela ob-
niki v istrkem deželnem zboru in urednik „Naše Sloge" g. Mate Mandič. — Vsim Č. gospodom naše prisrčne čestitko!
Delalsko podporno društvo. Vabi na veselico z igro, katera bode danes, dnć
skrbe siromakov. Spregovori tudi g, zast. decembra t. 1. v redutnej dvorani gle-Naborgoj ter omenja, da so popolnoma dal»&ča „Politeama llossetti" (vhod v ulici strinja z nazori g. dr. M. Luzzatto. Predlog Chiozza). Razpored veselice: 1. Godba: istoga glede dovoljenja naknadnega kre- »Naprej !". 2. Gj. Eisenhut: „U naravi", dita se sprejme na to enoglasno.	j šaljiva polka, zbor. 3. Dav. Jenko: „Sto
Nastavlja se v drugim čitantji mestni ^ufclftP*, zbor. 4. Godba. 5. Volarič: „Ve-
Eroračun za leto 1888. od odstavka: „lo- 8ela družba", mešani zbor. G. Volarič: alna policija, točka B. „zdravstvene "za- »01 8b°g°m ti planinski raj", zbor z samo-deve", do odstavka: „Voda, poti in šeta- spevom baritona. 7. Veseloigra „Ultra", lišča", točka „javna šetališča". Pri točki §■ Godba. 9. Veseloigra „Uskok". 10. B, naslov XII: „Pokopališča in mrt- Šaljiva tombola; 50 dobitkov. Listek 10 nvč. vašnice", interpelira zast. gospod Na- H* P^s, kateri traja do 3. ure zjutraj, bergoj, zakaj so do sedaj ni šo razši- i Svira orkester G. Piccoli. Ustopnina za rilo pokopališče na Prosoku, ker je to'	50 in za otroke 25 nvč. Začetek
stvar uže pred tekom leta iztaknol. Pred-!ob 8 V« uri zvečer.
sodnik in poročevalec g. asosor dr. Cava- j Prepovedana slavn08t. C. kr. namest-heri odgovarjata na interpolacijo, da se I ništvo v Trstu odbilo je prošnjo telovad-to prašanjo no more enostransko rešiti,1 nega društva „Uniono Ginnastica" za do-ker bi morali prevzeti stroške za razširje- 1 voljenje javno 2abavo v gledališču „Poli-njo pokopališča na Prošeku tudi dve go- teama Ilossetti" na dan 5. januvarja prih. 1. nški občini kateri doslej pokopavati svoje j Vreme. Po snegu in strašanskej burji njrliče na istem pokopališči in predrazprave prisijalo nam je zopet solnce. Niti eden z dotičn.mi političnim, oblastnijami še oblačio ne temni krasno, vedro nebo - ali
XovZ ^ T Nsber&°J 8 tem mraz je, tako pošteno mraz, da nam skoro odgovorom ^dovoljen	za09tane kri £ jug,)8iovan8'kih žjlah. _
cest« iirVU ' fco*k* X*VL „čistenje; Težko občutijo tržačanje pomanjkanje peči,
slabili n ''U gi Ndh°'m • kaJU vsakd0	d» ^ »aha a v mestu
slabili priprav za kidanje snega v okolici.: jako malo hiš, kjer bi človek mogel pri
vračada ^ tSZ	nt' ^ P-prijetnej hišnej napravi otajati
ker ie hdIuIi m Lf ' to sami storiti, otrpnele svoje ude — ah vendar se mo-£L :J® iTa .JI ™*t0! da 80 dobn delavci romo tržaški Slovenci tudi brez peči se-
tor imajo dobre in čvrsto roke za tako posle, zraven toga pa jim more gosp. zast, Nabergoj zapovedati, da se loto dela. Ob enem priporoča, naj so v tej zadevi raje v mestu kaj več Btori.
*) P. d immiom zelena krma se umejo Meno /rnJl ^ V,R hU,'a ft" 8Urov» «v«ža
peči
greti, ako pomislimo na razne naredbe in naprave, koje nam prav malo ali — čisto nič ne ugajajo. Toda — jezik za zobe! tako nam vsaj ne primrzno.
Vsckako pa nam je prijetno, da nam Bije solnčiče na zvršetku starega in na početku novega leta. Človek pod jasnim nebom na novega leta dan veliko pogum-
noje gleda v bodočnost kakor pod temnim oblakom, — k»>r so nam tako uze vse okolnosti dosti ■— kisle. Zmrznoli pa menda tudi ne bodemo, kajti imamo vedno Še debelo odejo — molčanja!
Nezgoda. Delavka Franica Hirsch, 19 letna deklica, prišla je v tovarni g. S. I). Modiano vsled lastne neopreznosti z levo roko mod kolesa nekega stroja. Roka jej je Bkoraj da ne strta in sploh jo tako hudo poškodovana, da so jo pol mrtvo odnesli v bolnico.
Zabavni vlak, ki ga je Schrocklnov zavod na Dunaji nameraval 21. decembra v Rim odposlati, odpovedan je zaradi nepričakovanih zaprek.
Zoper trtno uš (filoksero) nasvetuje sloveči kemik Jul. Henzel nastopni pomo-ček: Naj se vzame 2 dela gipsa in 3 dele surovo potaše, oboje naj so raztopi v zalivalniku polnem vode, da postano kakor mleko. Ta zmes naj so zlije v jamico, izkopane okoli trsa; in kmalu je pokončana vsa tilokserina zalega.
Katoliško-politiška čitalnica v Čepo vanu bo dne 1. januvarija praznovala zlato mašo svetega Očeta papeža Leona XIII. z slavnostno „Besedo" obširnega sporeda. Začetek zvečer ob 5 uri.
Katoliško bralno društvo v Št. Ferjani priredi dne 1. januvarja 1888. ob 4, uri pp. v društvenej dvorani besedo z nastopnim sporedom:
1.	Forster : „Ah, ni U zemljica krasna".
2.	Pozdrav.
3.	Fdrster: „Slava Slovoncem".
4.	Govor o kmetijstvu.
B. Volarič: „Pri zibelki".
6.	Ipavic: „Roža",
7.	Igra: „Bog Vas sprimi, kdaj pridete
domu".
8.	Leban : „Doli v Kraju".
Ustopnina za neude 2n kr. Posebnih vabil se no razpošilja. K obilej udeležbi vabi naj-uljudneje	'	Odbor. '
Izkopavanje prazgodovinskih predmetov V Ogleji- — Naučno ministerstvo dovolilo je muzeji v Ogleji za izkopovanje izvanredno podporo 500 gl. in sicer v plemenito svrho, da se tamošnjemu prebivalstvu priskoči z delom v pomoč ter vsaj nekoliko olajša grozno revščino. Čujemo, da so so dela užo pričela.
Popravek. V zahvali načelništva *en-uko podružnice, objavljenoj v poslednjej štev. „Edinosti" so ima glasiti priimek Freno namesto: Treno.
Za papeževo zlato mašo nabranih jo, kako so piše iz Rima uže 1,000.000 lir milosrčnih daril.
0 papeževem jubileji doznamo te le podrobnosti. Papež čita sv. mašo na novega leta dan ob 8. uri zjutraj pri takozvanom „papeževem oltarji". Po dokon-čanej službi božji poda se iz Vatikana v cerkev po stopnicah, katero vodijo v kapelo sv. zakramenta. Mej mašo ostane bazilika zaprta in še le potem, ko se je papež povrnol v svoje notranje prostorije, odprč so cerkev. Majordomus ap. palač izdaje 60,000 vstopnic. Na dan sv. treh kraljev bode 10 služabnikov cerkve slavnostno proglašenim svetnikov.
Poslano.
Kvvizda- ja fluid proti kostobolu
moram v svojej lastnosti kot praktičen zdravnik pripoznati sredstvo, katero bi moral slehorn mojih kolegov v primernih slučajih rabiti in kojega se moro služiti vsak bolnik brez zdravniške pripomoči. Jaz večkrat bo'nikom zapišem Kwizdajo fluid proti kostobolu in sem uže s tem zdravilom dosegel prav osupljiv uspehov. Trdovratni slučaji so se večkrat v tako kratkem času na boljše spreobrnoli, da bo je moral temu vsakdo čuditi. Pri novralgičnih slučajih mogel sem opaziti brz vspeh, pri kostobolu in revmatizmu v raznih oblikah, posebno pa pri revmatizmu na mišicah
—	mogel bi navesti tudi posebnih slučajev
—	služil je meni in mojim bolnikom Kwi-zdaja fluid proti kostobolu prav izvrstno.
Dunaj, 30. aprila 1887,
Dr. S. Barach.
Kwizdft-ja fluid proti kostobolu dobi
se pristen v vsili lekarnah. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg. OPAZKA. Kdor kupuje ta preparat, naj zahteva vedno „Kwizda-ja fluid proti kostobolu" i naj pazi, da je na vsakej steklenici i na vsakem kartonu odtisnjena tu zraven stoječa znamka.	(24)
Dunajska borsa
dno 30. dfCfmbra.
Enotni dri. ilolp t bankoTcih — — #ld	HI 10
„ t »r«bru — — — ,	8*2.50
Zlatu renta— — — — — — — —	11:.HO
5°/« avstrijska renta — — —--.	96-10
Delnice imrodne banke — — — — „	K89. —
Kreditne dclnice — — — — — — „	27HI>5
London 10 lir Hturlin--—--„	125\"10
Francoski napoleondori — — — _ „	«>.95
C. kr cekini — — — — __ _ w	5.93
NemAke marke — — — — — — —	61,65
Akvizitčria za zavarovanj«
živenja in dohodkov
sprejme glavni zastop banke „Sla-vije" v Ljubljani.
Dr. Maksimilijan Szirmai,
okrajni zdravnik na Opčinah
ordinira vsaki pondeljok od 2 uro popo-ludnfe naprej in dno 12. vsakega mesca od 10 ure dopoludnfe naprej v Bazovici v hifti gospej Smcrdu. (4—6)
Danes I. januvarja 1888.
in vsaki dan
bode
KONCERT
prve štajerske n a r o d 11 e pevske družbe
H, Brodt i Reiner
v narodnej nosi 3 gospe ;l gospođa
Začetek ob 7. uri. Ustop 5 O kr.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toći, na živenje ▼ vsih kombinacijah
filavnioa In reserva društva dne 31. deoembra 1883
Glavnica društvn	gld. 9,3(l0.t»00—
Reservni fond o<. dobičkov • 536.622 02 Posebnu reserva dobičkov od
zavarovanja na živlienje	150.000'—
Rezervni fond za podjetje tin premikanja vrednostnih efektov 161.500-— Premijna reserva vseh oddelkov ■ 7,342.780-36 Reserva za škode	• 267 601 —
V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih	• 16,954,118-57
Skupni znesek v: h Škod plačanih od 1. Ih38 do 1883 gld. 114,949.847 01
Urad ravnatslistva. 24—25
Via Valdirivo, <t. 2 (v lastnej niši.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemne denarne vlog« v tmukovcih od od 50 sold do VNacegu zneska vsak dun v t^diiu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........
Plačuje vnuk dun od 9—12 ureopolucine. Zneske od 50 gld. precoj, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—lUOU 8 dni in 2ez 100U |»a 5 dni poprej. Eskomptuje m«nji<-e domicilirane na tržaškem trgu po . ... ... 41/t Posojuje na državne papirje avstro-ogrtke
d>. 1UU0 gld. po........5%
višje zneske v ttkoćem računu po . -J l/a°/# Daje denar proti vknjiženju na posestvu v Trstu. Obresti po dngovoru.
TRST, 1. oktobra 18s6.
21-24
Poslano.
Postavno zavarovani elegantni
BLOCK- KOLEDARJI
se oglasi HU nprojemujo /.a reklamo trguvakih tvrdk itd. nu izdelovanja.
Cena veliko manjša i _
kakor »ploAnu. Pobliže in uzorci nu zalito vanjo zastonj in franko.
Ad wn!-EiMdiiiM MORIZ STBRK, Vien, W<>llzeile 24.
Ivan Koller
Via stadion 25
preporuča svojo prod malo ćasa odprto trgovino in zagotavlja točno in taktno postrežbo, kakor tudi jako nizke oene. Osobito se preporoča udom delal. podp. družtva.
u
W
SLOVENSKI
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888
lio^nto iluMtrovan
izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu
po 40 nvč, komad.
Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici
po 45 nvč.
®ff
-iV A. ^V
X>fK 1Zfjf •'
Ljubljanski Zvon. g
Gld. 4.60.. b | Gld. 2.30. ~ Gld. 1.15. |
OSiMSOMOmO««
Proti hemoroidaml
«
:
:
1 §
Kdor hoče Čuvati svojo zdravje, naj rabi
v pravo	8
MENIŠKE KROGUICE e (Pillole dei Frati.) f
kri čisteče ni proti hemoroidam, W ESšT koje izdeluje P. Fonda v
farmacistu v Piranu Prepotrebne za vsakega, kateri trpi J? lin hemoroidah, zabadanju, brezti S- fp nosti, frlavobi'iji, ter sploh veliko sedi, ene čistijo kri in dober vspeh potr-jujejo zasebna in zilmvnišk.i spriSe-vala, koja so priložena z podukom za porabo vsakej Škatljlci v slovanskem,
nemškem tn italijanske m jeziku. Prodajajo se po 20 nvft -katljica v vsih lekarnah Trsti Reke, kakor tudi iBtre, Dalmacije, Goriškega iu Trenta. 42-54
s
VOŠČENE SVEČE
8—1
izdeluje
Seemann v Ljubljani.
REVEN DIJAK
prosi za instrukcije v predmetih gimnazije ali pa ljudskih Sol. Govori slovenski, nemški, hrvatako-srbski in nekoliko laski. — Ponudbe sprejema upravništvo „Edinosti"'
LlNIKAi
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste
najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100-96
P. t. gospodarjem, čast. duhovščini, g učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo si naznanjati, da j.i nu svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom:
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje I judskh šol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visokega c. kr ministarstva kmetijstva spisal E. KFlAMEFt,
ravnatelj iežeine kmetijske lole v Gorici.
Knjiga ptovori na kratko o vseh km tijskih f trokah s posebnim ozlrom ria kmetijske raz-iere na Kranjskem Primorskem in spodnje jlajarskem, obseza 16 tiskovnih j)ol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr. ministerstvo za t;sk knjige 7,dutno podporo, jej je cena sumo f>0 kr
Dobiva se rudi v tiskarni Dolenc v Trstu in stane z poštarino vred 55; trdo Aezana 75 kr.
Čase nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-Iklnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaka naručbu bilo koje vrsti knji^otiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrati tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jeatvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adreeu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča 80
Tiskara Dolenc
Via Torrente 12 u Trstu.
Lastnik društvo „Edinost".
Zimske suknje
iz valjanega sukna
gorke
(Ine f
i h I«
Najboljša , nujcenejSa i naj'.rpnejša zimska suk
nja iz dobrep
Š'ajerskep sukna vsakt barve in vt-i'<r»sti 7.;t m ■ "o zad .Ntuje širo kost čez pr«i
Stefanga-jopice
barvah, /n g s|mde in po^pe, rl"g. i topi'*
Gotove obleke za gospode f
hlarte, suknja in orsluk. ie dobrae I* "»liv brnskeR In rihenb. su'«oa za jesnu i zimo. toplo podlnžene, vsake boje i velikosti En-it l ka stane f. 6.KO, II vrsti f.H 50, III. uajflneje f IO KO — Za mero za dnhb-je gi okost.	rsi
Delni plašči iz kavčuka ^, f.6.45
iz nenredrljive(fa, vnlkaniz 'vanegra shietini;-tav&uka v e.eg, dolgoj pal-tot-obliki ter s na »i>odn\'-j utrini «nViti tndi kot
površna suknja Za mero zadostuj" visoko«'
za postelje i mlzj iz finesa 'ipsa, z tKanitnl f. č rkami iz nli&a na 4 og d
Odeja za potnikei",^ f. 1.75
rajne u v IiIm z inrvanlrn robom kom f_ t.T»,_)"koJir«e g % T R
ftffriflifl<*» le«antnt>' topiB.trp-^hf.r i
Vgllajdlt i/t velike, v fin h, orileti* 1« b.irvah tkane z krasnim cle'nille-fMpkam1. neverjetno po ceni kurdjeno. Vsoki komad samo f 1,—
Edina pošiljatev roi poštnem povzetju ali pa proti gotovim denarju x inniMt vom FEKETE'n
Fabriks- Lager fertiger Kleider
,Zur ungar. Krone", Wien, V., Wehr-gasse (3/34. 7-4
za spolu« in želod-čeve bol« sti, nastope okuŽenj i i oslabenja moSke slabosti, polucij ■, žgečo vodo močenje postelje, puSčanje krvi, r.abi'je v de, m za vse bob zni mehurja, rJr »ba in živcev. Tudi pi«mmio po nnjnovejšeni znanstvenem postojanju z neškodljivimi sredstvi.	42—87—104
C. Straetzel, •peoijalnl zdravnik Llmtan am Badentee
Marijaccljske
želodečne kapljice.
Pokrivaia
[jvetl can i in
za I
f. 1.65
izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na žo-lodcu Neprecenljive do broto je posebno vpliv nji hov pri iiotefnonti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nera kataru, gorečiče frznvci) pri preobilnoj produkciji tdin, rumonici blu-vanju in gtijunu plavobolu,
,_____ _____ __________ krfi v želodcu, /.abasnuji,
preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, boloztii na vrnn c.i iu jetrih iti tudi proti zlati žili uli himorojdam Cena steklenici je ■/. nakazom vred samo H5 nov Glavni zalog ima lokar-niftar „k angelju varhu"	53 - 51
Dr. ltra<ly KrcuiMler,
Aloravu V Tr«tu jih pa dobite pri lokarničarju I. Seravallu blizo ntare^a sv. Antona
iV *ei i t	J
ako boli iz želodca)
Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-
stopk/h mladostnih pregreikov Itd. Pošilja ae tajno za 60 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
22	Braunschvveig.	52-45
Postavno zavarovan
Block-koledar za hotele
so naznanili.
Vsled dogovorov ^ posestniki hotelov na Dunaju; v Brnu, Pragi, BudapeSti, Draždenu, Breslavi, Stetinu, Hamburgu, Bolonju itd. in v kopeljih: Baden, Vflslau, Karlovih varih, Franoevej kopelji
bodo obeSetii ti kideoarji v vsih sobah za tujce, začasno sanm v gori navedenih n> «t,Hi in to pri zvonu, kj^r se gost mora zadržavati. Rudi tega j-1 oglasom t:a ovlh Block-lcoledurjih vspph gotov, ker so razobešent v sobah, frostor a oglase ju omejen ker se more satno 10 tvrdk sprejeti, ter *o tvrdke konkurence popolnima izključene. Cena <-glasa za prostor 40/30 min ju za svaki bčtvl za celo leto od f. 3"50—4U — (15—'21 nč. za vsako sobo na Celo l«to.) — Ponudbe se imajo posla i na
Anuoncen - Expedition Noriz Steru
VVien, T., Wollzeile Nr. '24 kje so tzvć poidižje in se dobć na zaht 'Vaiije uzorci
Ozdravljenje plučnih bolezni
Tuberkuloze, (suito?, jetiko), naduha, zaprte supe), Kroničnega bromliljalnega katara Ud
po pllnevl
EXHALACIJI
(po rektalnej injekciji).
Naju^VHrjetneji, skoraj n"do->egljivi ide.ial zdravnikov je z ovlrn postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehlh govori najjasnejše sledeča p sma slavnih profesorjev, kuja navedemo v kratkem, toda kollk.ir mogoče i. lastnimi besedami. In koja so bila tudi potrjena on zdravniških lt«tih tli- in ino4« m«tva;
Pr®r dr. Borgoon. pci tridm»vi)Hj plinoVaj ahalac.iji po r kt,a!n"j in.ietrj?ijJ, lii.iutno
pojemanj	•	-- - ' - 1 - .....
je posve d rav ljenje
tudi najteSjiu posel zopet opravljati
Prof. Dr Cornll. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalacijl laglje sm.sti — Ako se esbalaciju dalj^ rabi, se naduha ne povrne več. Zoper šsuiel in naduhi je plinova exhalacija Izkušeno, izvrstno sredatvo"
Prof. Dr. Dujardln Beaumetc «Celo pri afonlčnem prlu. poškodovanemu po tuber-kolod, so se v 2—3 lednih zacelile otekline daslravno je bila uŽe polovica pljuč ra-idejan h •	nn
Dr M. Langhlln. vo lja bobiice v Flladelfiji je vporabi: plinovo exhalacijo pri 30 bolnikih, kojl so bili uže v naj zadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma .»zdravell Vsaki dan pa se množć zravniSka noroč 1h o srečnim ^zdravljenju, ter je ra*un navadenih spričeval š- mrtoco dru/ih od slavnih profesorjev Tudi v o, k. |av e[ bolnici na Dunaja se vporuMjuje stroj /a plinovo exhalacijo. — Imamo mnopo »pričeval • idsravelih. C. kr. Izklj. nrlv str .j za plinovo exnalacljo (Rectal-Jnjector) se dooiva z vsemi prifiravatni za pripravlj-nje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A
ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenji ni niti tefavno, niti ovira vsakdanji posel.	—3S
Prof dr. Bergeon. pn trldnevnej ptiiiov.i) nhnlac.iji po r ktatn-j nanje kaplja iu izvržka, potem oopolno prenehanje, — m-sllca, pot in hrinavost >sve izglnola. — Truplo se redi v<»aki teden za V, — 1 K. Ravno tako brzo o'-ljenje tudi pri starej, o!6 pri miliurnej tuberkolozl. — Bolnik se o?dravi ter more
Kar komu ne u, Bprejmo se broz prigovora franko nataj
TRGOVSKA TVRDKA
Bernhard Ticho
8—10—2
Ostanek Brnskega sukna
sama volna 3.10 m. dolg /a kompletno >bl> ko	f S
Ostanek PALMERST0N,
2 10 met d dR. za
popolno zimsko sukno	f. K SO
Ostanek stajersk.
n\\mu sokp
1 25 rn za celo lovsko suknjo	f &
t>t Hrtf, do dvanajs ni-)i, < at nkov
Holandskih tapelov
zdo tri»ejfnih f 3 KO
Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši
pošilja proti povzetju :
Ostanek blaga za
vrtino suk.ijo
suma volna 2.1U m. dolga za celo rhn i suknjo	f. tt.SO
~ Ostanek MANDARINA
sama volna, 2 10 m dolg za celo zimsko sukno	f. B
Deset met.
Kalmuka
črtež po modi no da oprati <50 '"trn f. S »O
Deset metrov Terno eloure
sama volna 60 ctm široko v vseh mod' Hiih birvah	f t
Deset met. kariranoga
b'aga za
OBLEKE
00 ctm. širok ga za celo obb ko f tao
Kos Rumburškega
OKSFORDA
ki se da oprati, d bre bitŽe 29 komolcev po-no|i oma f 4 SO
Uzorci in ceniki zastoj in franko.
Kos zefira
najbolje m najbolj modernega b a pa Zn moške koSnlje in rd>l 20 komolcev f O S«
Deset metrov
sukna za gospe
sama volna v s. h mode nih barvah dvojna S rnko»t. f
Kos domačega
PLATNA
*/t 2i) komolc. f 4 r>o V« .'>0 koinolc f. & &Q
Cn kos MUŠOL NE
h/t širok, HO k>»molčeč I popolnoma, i »olj i l'o datno	f. O 51
Deset met 'alarijna flanele
ki se da opmt' na pol volna p^ najnovejših ris rij ah fiO ctm t' 4
Deset metrov Baršena za ob ek-
ki s- da oprati, kra-ni
•:0 f.
ctm širok
edna garnitura RIPSA
za dve ogrinjali za postelja in jeden mizni prt f 4 &0
Kos Ghiffona Nr. C
|p0 kom -lcev popol -.oma f. a SO Nr CC
ih.. i- f, f o i»o
Ena konjska
PLAHTA
19<J > tm dolga 130 •tm š roka prav dobr • n* f I SO
Deset metrov
Nigerskega valjanega sukna
sama volna, najnovejše blng i 7ti jesenske in zimske obleke dvojne 5 r kosti	f -1
Košulje za gosp.
klatavsko blapo, i>e|e ali barvane I !'• I 80
n. r. i to
Jedna garnitura
J \X t, G
za dve ogrinjali za pos elj in jed' n
mi'ni prr f s r»o
Košu je za
GOSPE
iz cbilfoi.a, VHZ-ne 3 košulje f rs r»o
Zaveza
OD JUTE
po turšk m tizo'cu popoln:i f. IB SO
Jopica za gospe iz ovčje volne
(Jersey), v vs h barvah ki hh lepo podaje f *
Kanevas
4/, širok, HO kom le. lila f 4 NO, plaLnen 80 kntii' lc . lila rude^ f O
Zimski OGRTAČ

I so
Dvoja ta ruta <xi]
VELURJA.
»/4 dol^a n. m ' vo t » SO
Izd atol j in odgovorni urodnik Juli] Mikota.
Tiskarmi Dolenc v Trstu.