OBRTNIK MED SLABIM MATERIALOM IN DOBRIMIIZDELKI
Z izmečkom ne prideš do kvalitete
Dobrih deset let je že diplomiranl ekonomist Pavel Korbun direktor obrtne zadruge mizarjev Opremales na Rimskl 22. To je že zadostno obdobje, da lahko najodgovornejši človek razčlenl, kako se Je spremin-jalo delo okrog 250 članov zadruge, pretežno mizar-jev, iz Ljubljane in njene okolice. Seveda tudl mizarji ne bi mogll vedno dokončati svojih izdelkov, če ne bi bili med zadružniki še ključavničarji, pasarji, ple-skarji, izdelovalci gostinske opreme, kovinarji in drugi.
»Za teh deset let je značilna močna sprememba proizvod-nih programov v mizarskih delavnicah in pri splošnih mi-zaijih. V njih ne nastaja več pohištvo. Svoj obrtniški kruh si služijo jpredvsem z izdelo-vanjem akustičnih oblog, opreme za športne objekte, oblog za strope in s sodelo-vanjem pri sanaciji starih zgradb v središču Ljubljane. Seveda je še veliko drugih del, ki jih znajo opraviti naši člani v svoji, stoletja še veliko drugih del, ki jih znajo opravi-ti naši člani v svoji, stoletja spoštovani stroki.«
Kaj pesti njihov razvoj?
»Če so razmeroma dobro opremljeni z obdelovalnimi stroji, pa' nikakor ne morejo dosegatftujih izdelovalcev le-snih izdelkov pri končni ob-delavi. Ne zaradi neznanja, ampak predvsem zato, ker pri nas ni mogoče dobiti tako ka-kovostnih lakov, zaščitnih in drugih sredstev, kot jih ima vedno na voljo mizar v tujini.«
To je že zaključna faza nji-hovega dela.
»Žal pri nas tudi ni tako ka-kovostnega lesa, furniija ter vezanih in lesonitnih plošč kot v tujini. Zakaj ta primeija-va s tujino? Predvsem zato, ker tam pogosto delajo s pri nas narejenimi surovinami in polizdelki.   Našim  mizaijem
pa dobavljajo tovarne pretež-no le izredno drag izmet. Večkrat se zgodi, da tujci niso zadovoljni s poslanim mate-rialom in ga vrntejo. Naši mi-zaiji tako pošiljko razgrabijo in se čudijo, kako se lahko razprodajamo za drobiž.«
Bodite bolj določni!
»Mi plačujemo furnir po 180 din za kvadratni meter. Ostanke furnirja, s katerimi
moramo napraviti izdelke in z iyimi potem konkurirati na tujem tržišču. Ista tovarna furniija iz Slovenije prodaja • tujemu kupcu najboljši furnir za polovico ceneje kot nam. Po komercialno bi ga lahko označili z vsemi »Delux« oz-nakami.
S slabim materialom ne mo-re delati obrtnik hitro in kva-Htetno za tujega naročnika. Zaradi tega je vsak izvoz oz-načen z dohodkovnim minu-som. A temu ni kriva tuja fir-ma, ampak naš odnos do izvo-za in domačega gospo-darstva.«
Pomeni, da vaši-obrtniki tu-di ižvažajo?
>Posredno s sodelovanjem Slovenijalesa, Iskre, Lesnine, Opreme iz Kočevja y ZRN, Sovjetsko zvezo, Libijo itn.
Predvsem zato, da si prisluži-mo devize za participacijo že-lezarni, tovarni barv in dru-gim. Žal pa te devize. podce-njujemo ,in zanje dobimo znatno slabše tvarine kot tuja podjetja.«                         s. j.