Narodom, ki se borijo za svojo svobodo in samostojnost, stojijo ob strani tudi naši delovni Ijudje Težka je pot do svobode Da, menim, da bi bilo prav, če bi tudi v našem občinskem glasilu posvetili nekaj besed pr-vi obletnici neodvisnosti Ljud-ske republike Angole, ki se sla-vi prav v novembru. Vendar mi dovolite, da — predno odgovorim na to vaše vprašanje v celoti — opravim še eno dolžnost, tako v imenu - občinskega koordinacijskega odbora za pomoč osvobodilnim gibanjem in žrtvam imperiali-stične agresije, kakor tudi v svojem imenu. Rada bi se nam-reč toplo zahvalila vsem tistim TOZD, KS, družbenopolitič-nim organizacijam in posamez-nikom, ki so s svojim požrtvo-valnim delom pripomogli k do-sedanjim celotnim solidamost-nim akcijam. Povedati moram, ¦ da je naša občina ena redkih, da ne rečem edina, ki je zbra-la celih 12 milijonov starih di-narjev za pomoč osvobodilnim gibanjem. Zdi se mi, da je od-več tolrnačenje, saj dejstva naj-bolj zgovorno izpričujejo viso-ko zavest naših delovnih ljudi. Zdaj se vračam na vaše vpra-šanje, oziroma odgovor nanj. Kolonizatorji odhajajo, vendar... ll.november je bil določen kot dan neodvisnosti Angole na osnovi pregovorov s portugal-sko visoko komisijo po revolu-cionarnem prevratu na Portu-galskem, s katerim je bila kon-čana fašistična in kolonialna vlada Salazarjevega režima. Odveč bi bilo poudarjati, da je razpadu fašističnega režima na Portugalskem in revolucio-narnim spremembam pripomo-gla prav odločna borba koloni-alnih narodov, zlasti Mozambi-ka in Angole. Tako po teh spre-membah prihaja do osamosvo-jitve Angole 11. novembra., To pomeni prenos oblasti in ure-sničenje neodvisnosti, ki je bi-lo znatno oteženo in zapleteno zaradi delovanja in medseboj-nih nasprotij treh osvobodilnih gibanj MPLA, FNLA in UNITA. Seveda ne gre samo za različne poglede na družbeno ureditev, ampak so te razlike izkoriščali tuji interesenti, predvsem se je na tleh Juga Af rike spopadel in-teres dveh velikih blokov — SZ in ZDA, kar je pretilo, pri-peljati do spopada veliko širših mednarodnih razsežnosti na te-renu Angole. Med osvobadilnimi gibanjd je, kakor se spominjate, prihaja-lo do pregovorov celo sporazu-mov o prekinitvi ognja, vendar pa se je kljub vsemu borba na-daljevala, ko je prišel ll.no-vember — dan neodvisnosti, je v Luandi MPLA proglasila ljud-sko republiko Angolo, istočasno pa sta FNLA in UNITA posku-šali v Huambu vzpostaviti de-mokratično republiko Angolo. Zahvaljujoč podpori, ki jo je MPLA imela v ljudstvu, dobri organizaciji, in sodobni oboro-žitvi — pa tudi v pomoči dru-gih dežel — do tega ni prišlo. Vpliv naprednih sil prevladuje MPLA je poleg naporov, da z oboroženim bojem osvobodi vso Angolo in preprefii interven-cijo, začela tudi z velikimi pri- zadevanji za mednarodno pri-znanje, kar je bilo še posebej težko, saj vemo, da niti v orga-nizaciji afriške enotnosti ni pri-šlo takoj do skupnega stališča, ampak celo do dveh različnih resolucij iz tega razdobja. Po ll.novembru je prišlo do ne-znatnih. vojaških uspehov FNLA in UNITA, saj še vedno upata skupaj s svojimi gospodarji, da se bosta dokopali do oblasti. Poskušajo prodreti celo do Lu-ande. Ta poskus je bil ne le za-ustawljen, ampak so sile FNLA doživele težak poraz 5. januarja 1976 ko je bil zavzet sedež FNLA in ko se je začela močna protiofenziva MPLA, ki se je uspešno končala 24. februarja. Kar se tiče OAE, se je tudi premaknilo v korist Angole: že ll.februarja je bila Angola z večino glasov sprejeta za člana te organizacije. Kmalu za tem, so tudi druge dežele Afrike in druglh kontinentov priznale vlado v Luandi. Stabilizaciji dežele je pripo-mogel tudi sporazum med An- golo in Zaire, podpisala pa sta ga predsednika obeh dežel to je dr. Agostino Neto za Angolo in Mobutu za Zaire. Konec mar-ca so bile tudi enote južne Afri-ke prisiljene zapnstiti angolskd teritorij, čeprav se ševednoiia-daljuje borba v podporo opo-ziciji. 31. marca je varnostni svet OZN obsodil južno afriško agresijo proti Angoli, vendar kljub temu ni prišlo do spreje-tja Angole v OZN, ker so ZDA uporabile prisotnost kubanskih čet v Angoli kot motiv za svo-je odklonilno stališče, ki so ga izrazile z vetom. Osvoboditev Angole predstav-lja izredno pomemben korak na poti dekolonializacije Juga Afrike. Ta dogodek je spodbu-dil proces dekolonizacije v tem delu sveta nasploh. Osvobodi-tey ostalih dežel — zlasti Na-mibije in južne Rodezije, pa tu-di likvidacija rasističnega reži-ma v južno-afriški republiki, je tako rekoč postalo vprašanje dneva, vendar so se pokazale tudi širše razsežnosti vprašanja bodoenosti Juga Afrike. Zaradi strateškega položaja in prirod-nega bogastva teh dežel je vprašanje Juga Afrike postalo tudi vprašanje odnosov med dvema velikima silama in dobi-lo poseben pomen. Bojazen, da bi se uporaba kubanskih čet in sovjetskega orožja prenesla še na druga ozemlja, je prisilila ZDA in Anglijo, da iščeta mož-nosti mirne rešitve za prenos oblasti na večinsko prebival-stvo, pri čemer si zamišljajo, da na ta način lahko ohranijo svo-je interese v teh deželah. Tako je prišlo do znanih Kissinger-jevih potovanj in pregovorov z južnoafriškimi in rodezijskimi voditelji, kakor tudi do seda-njih pregovorov v Ženevi o mir-nem prenosu oblasti na skup-no vlado belega in črnega prebivalstva. Dosedanji rezulta-ti ne kažejo nobene resnične pripravljenosti belih rasističnih režimov za pravi sporazum, ampak predvsem težijo za od-laganjem, saj je znano.dapred-lagajo dveletni rok pa tudi dru-ge mere, ki naj bi v bistvu olaj-šale belim rasistom, da s tujo pomočjo konsolidirajo svoje pozicije. Posebno negativno sliko sta-lišč sedanjih vladajočih reži-mov kaže dejstvo, da istočasno ko izražajo svojo pripravlje-nost za prenos oblasti, ne izbi-rajo sredstev, da bi s silo uni-čili odpor afriškega življa, tako so celo preko meja novo osvo-bojenih dežel poslali kazenske ekspedicije proti taboriščem osvobodilnih sil. Istočasno z na-siljem, pa si še posebej priza-devajo izkoristiti nasprotja, ki obstajajo med posameznimi osvobodilnimi gibanji in jih čimbolj poglobiti. (To zelo ote-žuje tia primer rešitev vpraša-nja Rodezije — prenosa oblasti, ker se v afriškem nacionalnem svetu pojavljajo globoke razli-ke med Nfeomom in ško&«n Miizorevo — v ozadju so ne sa-mo ideološka, ampak tudii pile-menska nasprotja). Poleg Rodeaije dozoreva vpra-Šanje osvwboditve Namibije, ki bi po resolucijah OZN že zda-v-naj morala biti osvobojena in nea&vdsna, ima svoj nacaonakid svet SWAPO, ki je priznan kot ljudsko predsta-vDdštvo te de-žele, veradar Južna Afrika še vedmo drži svoje čete tam in se obnaša kot okupator, kii ne dovoljuije svobodnih volitev tn ukimitev okupatorske adnitoi-straoije. Kakor v Južnoafrišfci repu/b-liki^tako tudi v Namibiji po-skušajo s tato imenovano ban-tustanizacdjto kar pomeni, da onemogočajo pravo osvobodi-tev in enatopra/vnost domači-nov. S tem, da ustvarjajo ne-kakšne »svobodne« rezervate za čmce, varajo doinače prebd-valstvo, ker so domačini prav-zaprav iaključeni iz kaikiršsne-gaikoli odločanja o svojem aiv-Ijenju, čeprav so v tako imeaio-vand svoji državi. Zahvaijujoč močnemu odpor-nišikemu g-ibanju v NamiMjd obstoja možraost, da sd ta de-žela kmalu pribori svojo ne-odivlsnost, v kioMkor ne bo ot-ganiairaina zarota pomoči med-narodmega impenializima to pre-prečevala. Posebno težak je položaj v Južnoafraški republiki, kjer Vorsterjeva vlada bele manj-šine nadaljuje s politiko apa>rt-hedda in rasne diskriminacije. Kljuib mnogim resolucijam OZN, ki se tako rekoč visaiko Veto ponavljajo, se nadaljuje ne samio to sramatno nasilje belih rasistov, ampak mrtoge dežele sodelujejo z Južnoafri. ško repuiblikio, ne saino na ekonomskem, ampak tudd na vojaškem polju. Ne samo da prodajajo orožje, ampak celo sodelujejo pri velikih projek-tih rajašikega pomena, vključ-no nuikleamo (ZRN in Južno-afniške republike skupen pro-jekt). Ooifcno je, da je za stra-tegiijo NATO to področje iz-rednoga pomena, zato so ZDA zelo odločmo opozoirile SZ, da ne bodo dovolili, da bl se pri-mer Angole ppnovil ali celo Siril. Da bi prilkril svojo rasd-stdi&io politifco, se južmoafriški režim poskižuje raznih manev-rw, alasti pold!tike bantustami-ziaciije. UstanaivJjanije banitusta- nov smatrajo za nekakšno po-stopno dekolonizacijo, pri ee-mer ustanavljajo ločene črnske rezervate, fci jih proglašajo za domovino črnskega prebival-stva. Marca 1976 so objavili, da bodo izvedld »reorganizacijo«, t-j. ustanovili iz 113 baiitusta-nov 36 konsolidirainih domo-vinskiili rezervatov, Joi jim bodo dali neodvisnost. Vei voditelji — plemenskd in dnigi (politič-ni) so odbili tako rešiteiv z iz-jerno cesarja Mantazime v Tra skaji, ki je sprejel to ponudbo, to »čast«, na podlagi katere je 26. oktobra 1.1. bila proglašena »neodvisnost« Tiranskaje. Vzpo-stavljanje banituistanoiv je ge-nerataa skupšoina OZN oibso-dila že 1971, novembra 1975 je generalna skupšfiina OZN, po-novno obsodila tako polltiko teot poskus koesoiddiranja po-litike apartheida in raizbijanja teritoirialne integritete dežeie-OZN so pozvali vse vlade in organdziaciije, naj se vzdržijo kakršnegataoll parianamija bantu-stanav ald na tej osnoivi usbvar-jenih dežel. Naj ot> koncu cnpoaorim še na resolucije pete konference neuivirščeniih v Colombu, in si-cer: — Resoluoijo o Jugu Atrike, — Resolucijo o skladu podpio-re in solidarnosti za osvo-boditev Juga Afrdke, —; Resolucijo o Namibiji, — Resolucijo o neprianamou južnoafrišikih bantuistainav (tvoreviine) — in resolucijo o rasni dfcfcri-minaciji in apartheidu. Na tej konferenca netuviršče-nih je Angola dofoila posebnio prtananje, c i t i r a m: »Konfe-¦ranoa je čestitala vladi in na-rodu Angole na njihoiva jumaski in amagoslavnl borbi proti jaiž-noafTiškim rasdistidnim napa-dalcem ln njihovim zavezni-feom...« V polibični resoluoiji je afiri-ški jug dobil posebno mesto, kjer je bila obsojena kamjpa-nja klevet In sorražnosti proti narodind republiki AngoM in kanferenca je zahtevaia dsbo-časno od vseh držav, ki tega še niso storile, da preprečijo rekrutiTanje plačanoev in pre-nefaajo z vsako pomodjo ali podporo posameznikom in sku-pinam posameznikov, katerdh akrtavnosti so usmerjene proti miru, notranji in zunanji var-nosti ljudske republike Angole, ker bi se s tem slabila osvotoo-dilna borba na afriškem juigu- 11. november je dan pnogla-sitve neodviisnosti Angole. Ob-letnica tega dne je ne samo prilika, da se spoimnimo tež-kega, junaškega boja angolske-ga Ijudstva, ampak tudi, da se zavemo pomena tega boja za dokončno amšitev teolonialne-ga sistema na j-ugu Afrlke, to pa je svetovnega pomena. Ne bom goTOrila o zgodovini bo-jev v Angoli, ker smatrain, da je to dokaj znarao, naj nagla-sim le to, da je odiočen boj proti portugalskemu fašastične-mu Težimu bi'l €«ien odlooilnih faktorjev, ki so privedli do zrušenja Salazarjeve diktatu-re na Pocrtugalskem. Boj, ki so ga vodili v Angoli, je bil izredno težak zaradi tega, ker je tucli medinarodn; auperiali zem zaradi bogastva in stra teškega pomena te dežele fcr čevito branil s-voje pozioije Kar niso mogli dosečd s krvjc in nasiljem, so poskušali s spletkami ln notranjimd na sprotjd tn razdvajami- Tako jt bila ustvarjena situacija, da sc se ob izigonu portugatskih kO' tonizaitorjev, za prevzem ob lasti potegovale vse tri orga nizacije, ki so užavale podparc tudd od zuinaj. Pretila je straš na uničujoCa državljaiiska vay na. Zaradi tega je zmaga MPLA v tej situaciji še tolikio boljj pomembna. Jugoslavija je — kakor vam je znano — ves čas podpiraila MPLA, t. j. resndčno ljudsiko osvobodilno glbanje angolske-ga Ljudstva, ki mu ni pretila samo fdaična iztrebitev. Prav v odločilni fazi po 11. novembru, ko je grozil prodor intervenCTjskih čet v Luando, je prišlo zaradi naše pornoči tudi do ostrega protesta ZDA, ki so nam očitale, da sirno do-volili z.ra6ni most SZ zsa pre-voz orožja v Angolo. Ta pro-test je Jugoslavija seveda od-ločno odbila kot nedovoljeno mešanje v notranje zadeve su-verene dežele. Svoje pomoči namodnoosvobodilnim gibainjem pa itak ndkdar nismo skiivali. Zadnje dnd prihajajo iz An-gole vesti o ponovnih borbah, kar kaže na. oživljanje stardii nesoglasij, ki so — kot izgleda — le ostala pri nekaterih, na prdmer: Savdinbiju, predsednd-ku UNITA, in Holdenu, pred-sednitou FNLA, ki — čeprav preatnagana — izgleda, še ved-ho ne mareta mirovati. V znak solidamostd. z borbo junaskega angolskega loudstva, ki — na žalost še vedno traja — je koardinacijski odbor za potnoč žrtvam imperialistiGne agresije pri RK SZDL tadal posetano znamtoico, kd simboiič-no prikazuje boibo angolskega ljud&tva: mati, kd dirži otro-čidka v naročju ima še vedno pušiko na rami. Saj ji je za-radi prildk v kakršnih živi še vedno potrebna. Cena znamkice je 1 ND. Koiikor več jih bo-mo prodali, toliko večjo po-moč bomo lahko poslali mate-ram dn otrokom te dežele, ki zaradi dnteresov velikih držav še vedno močno trpi in zaradi svoje odločnosti braniti, svojo svobodo ta neodvisnost, naše spOištovanje in pomoč toliko bolj zaslužd. Pred leti je Ko-ordinacijski odbor poslal 50 kg mleka v prahu. Oni pa so se tako toplo in prisrčno zahva-lili, kot bi jim poslali cel va-gon. Vest o tej pošiljki so ob-javdM v svojem mednarodnem biltenu tn poudarild, da je to dokaz bratskdh vezi in prija-teljstva narodov, oziroma na-šega glavnega mesta — Ljub-ljane — od koder je pošiljka odšla. Še zdaj me stisne pri srcu, če pomisMm na to, zlasti ka-dar vidim polne smetnjake be-lega kruha in vseh drugih dcy-brot. Takrat se mi zdi, da bi tem deželam, kd se tako odloč-no barijo za svajo svolbodo morali bolj pomagati in jih bolj spoštovatd- Te dni smo slavili prvo obletnico osamosvojitve Angole in narodno osvoboditev prebivalcev te nove, mlade države. še vedno pa se bori, da bi se, v okviru organizacije Združenih narodov, postavila enakopravno ob bok ostallm državam v svetu. Ob tej priložnosti smo zaprosili za razgovor tovarišico MARO RUPE-NO, znano borko za pravice zatiranih narodov — skorajda osebno jo pozna veoina osvobodilnih gibanj, posebno pa še borci za osvoboditev in združitev Vietnama — da nam, kot dobro poučena, pove kaj o gibanju narodov za svojo osvoboditev širom sveta