Poštnina plačana v gotovini o —n •. Abb. postale I gruppo LGIia 7U llT
TRST, nedelja, 22. marca 1970
Leto XXVI - St. 69 (7563)
REZERVATI ZA SLOVENCE
16. decembra lanskega leta je Predsednik deželnega odbora Berzanti s svojim odlokom pobril novi splošni regulacij-načrt tržaške občine. Na °®iovi novega regulacijskega ■$rta, ki je stopil v veljavo |* podpisom predsednikovega “oloka, je občinska uprava iz-PJ& ustrezna urbanistično-grad-pba izvršilna pravila, ki urejajo gradnjo stanovanj, gospodarskih objektov, cest itd. Po-‘eš tega pa so v pravilih za-P°padena tudi razna vinkulira-področja (zelena, kmetijska, **•-), kakor tudi vsa ostala pra-Wa, ki so v zvezi z urbanistično! razvojem mesta in okolice.
Novi regulacijski načrt smo ;5 Trstu močno pričakovali. Dol-leta je vladala tudi na na-področju dejanska anar-nja zlasti pri gradnji stanovanjskih hiš v predmestju in ‘Sornji okolici. Tu so nastala naselja ali skupine stanovanj-s«h hiš brez kakršnega koli “Strežnega urbanističnega najeta, s čimer so bila celotna Področja iznakažena. To velja «asti za gradnje ezulskih na-v zgornji okolici, kjer so ^zidali visoke hiše v slogu, j P je v popolnem nasprotju s sraško okolico, po drugi strani Pa se ni nihče zanimal, kakšne nše zidajo zasebniki, ali ustreglo krajevnemu slogu in am-“'entu ali ne.
O regulacijskem načrtu in še Posebno o urbanistični ure-'btvi zgornje in spodnje okoh-smo že neštetokrat pisali, “ritično ocenili negativne pla-: 9 izvirnega občinskega regulacijskega načrta, kakor tudi nekatere popravke deželne upra-Ve, ki so šli v popolnoma dru-6o skrajnost. Občina je v zgornji tržaški okolici (od Križa “p Bazovice) v svojem iz-^rnem regulacijskem načrtu Predvidevala tako obsežna grad-°®na področja, da bi se lahko °Krog slovenskih vasi naselilo Pa j manj še 105.000 novih prebivalcev. Uresničevanje tega navrta, ki je bil zamišljen že Pred skoraj dvajsetimi leti, za easa Bartoiijeve uprave, bi pocenilo raznarodovanje gornje slovenske okolice in hkrati u-Pičenj e tako imenovanega tržaškega Krasa. Razumljivo je Sore j, da smo z zadovoljstvom Pozdravili popravke deželne u-Prave, ki je omenjeni načrt zagrnila. Deželni urbanistični odbor je poleg drugih popravkov, ki se prav tako tičejo gornje okolice, ustanovil od Križa do Bazovice takodmenovano «kraš-ko področje«. Toda priporočila deželne uprave v zvezi z ohranitvijo tradicionalnih topološ-kih, morfoloških in ostalih značilnosti tržaškega Krasa so zašla v popolnoma drugo skraj-Post. Deželna uprava je priporočila občini, da morajo ostati Sedanje okoliške vasi več ali Planj enake kot so sedaj, ter strogo omejila v strnjenih slo-venskih naseljih katero koli novo gradnjo, razen popravil in Preureditev starih hiš ki moralo biti v skladu z ambientom 'n s sosednjo hišo.
To pa še ne bi bilo najhujše, Pe bi deželna uprava določila iodi gradbeno področje okrog Paših slovenskih vasi za razvoj Paselja. Tega pa ni naredila.
Nasprotno, deželna uprava je določila tako imenovana «od-Prta področja«, na katerih so dovoljene gradnje samo pod Pogojem dogovorjenih načrtov, ki naj zagotovijo tudi ureditev Vseh potrebnih urbanističnih struktur in storitev, da ne bodo nove gradnje obremenjevat le obstoječih naselbin. Na teh “odprtih področjih« pa so dovoljene samo gradnje na str-Pjenih zemljiščih, ki morajo obsegati najmanj 100.000 kv. Plet rov. Za te gradnje predvideva deželna uprava v svojih Predlogih in popravkih k izvir-Pemu regulacijskemu načrtu tudi zadevna gradbena pravila.
Da se ne bomo spuščali v Padal j nje podrobnosti, o katerih smo že obširno pisali, naj povemo, da je predlog deželne uprave o gradbenih področjih v zgornji tržaški okolici ha najmanj 100.000 kv. metrih haletel na splošen odpor vsega Prizadetega slovenskega prebivalstva, ki je upravičeno videlo v tem načrtu strogo omejitev gradnje novih zasebnih stanovanjskih hiš v bližini obstoječih naselij domačemu prebivalstvu, hkrati pa je načrt odpiral vrata zemljiškim špekulantom in jim edinim omogočal, da lahko zidajo obširna gosposka počitniška naselja zraven naših slovenskih vasi.
To vprašanje je bilo predmet razprave v tržaškem občinskem svetu, ko je bila občinska u-prava poklicana, da sprejme ali zavrne v celoti ali delno popravke deželne uprave. Predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen desnice, so bili proti gradbenim pravilom na »odprtih področjih« z gradbeno o-mejitvijo na najmanj 100.000
kv. metrov. Župan inž. Spaccd,-ni je v svojem sporočilu o protipredlogih občinske uprave na popravke, ki jih je vnesel dežetai odbor za urbanistiko izvirnemu regulacijskemu načrtu, glede tega področja dejal med drugim: «Občinska uprava sprejema ustanovitev posebnega «kraškega področja«, katerega značilnosti so bolj učinkovite za dosego spoštovanja in za zavarovanje Krasa, kot predlog deželnega odbora. Na Krasu bodo možne stanovanjske gradnje samo na osnovi podrobnostnih načrtov, ki jih bo izdelala občinska uprava in ne na osnovi odprtih dogovorjenih načrtov na zasebno pobudo. Razen v obstoječih naselbinah, kjer je zagotovljena določena gradbena kontinuiteta, čeprav strogo omejena na krajevne značilnosti, postane področje zgornje okolice tržaške občine dejansko «belo področje« (poleg zelenih in kmetijskih področij — op. pisca), na katerem je bodoča dejavnost podrejena posebnemu po-drobnostnemu regulacijskemu načrtu, za katerega se občina obvezuje, da bo dala poDudo za dokončno in ustrezno ureditev področja«.
Med raznimi ugotovitvami in kritikami deželnega predloga za ;.odprta področja« naj omenimo samo poseg v razpravi v občinskem svetu svetovalca Slovenske skupnosti ir. Dninarja, ki je med drugim dejal : »Glede "kraškega področja” in možnosti gradenj na »odprtih področjih« na osnovi dogovorjenih načrtov zasebne pobude, se je Slovenska skupnost temu uprla, ker bi bila v tem primeru odprta pot obsežnim špekulacijam in bi bila v korist samo tistim, ki razpolagajo z ogromnimi denarnimi sredstvi«. Podobno so več ali manj ugotovili vsi ostali predstavniki strank leve sredine in leve opozicije.
Vsa ta stališča je občanski odbor usvojil in dal na glasovanje občinskemu svetu zadevne protapredloge na deželne popravke, v katerih najdemo glede «odprtih področij« in še posebno glede omejitve gradenj na teh področjih na najmanj 100.000 kv. m sledeči odstavek: «Občmska uprava smatra, da je treba naseljevanje na Krasu, na osnovi zasebne pobude in dogovorjenih načrtov z zasebniki, absolutno izključiti«. Zaradi tega je občinska uprava predlagala ustanovitev tako imenovanih «belih področij« z obljubo, da bo pravočasno poskrbela za ustrezne podrob-nostne načrte.
Iz novih urbanistično - gradbenih izvršilnih pravil, ki so bile objavljena na osnovi novega regulacijskega načrta o-dobrenega z odlokom predsednika deželne uprave 16. decembra 1969, pa je razvjdno, da je deželna uprava zavrnila občinske protipredloge glede »odprtih področij« in vsilila občini svoj prvotni predlog, t. j., da je možna gradnja v zgornji slovenski okolici (razen na Opčinah, za katere veljajo posebna gradbena pravila), samo na zemljiščih, ki ne smejo i-meti manj kot 100.000 kv. metrov. Upoštevajoč dejstvo, da ista pravila določajo samo popravilo ali obnovitev starih hiš v obstoječih naseljih, ter največ dozidavo novega poslopja za stanovanje, hlev, ali kokošnjak zraven obstoječe stare hiše, z obveznostjo, da bodo spoštovane značilnosti in višina bližnje stavbe, je razvidno, da si dejansko noben domačin iz Križa, s Proseka, Kontovela, od Banov, iz Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice ne more sezidati nove hiše zraven vasi na lastni ali kupljeni parceli. Novi regulacijski načrt ne predvideva niti najmanjšega področja za širjenje omenjenih vasi.
Kaj to pomeni, ni težko uganiti. Deželna uprava in z njo
SLAVKO ŠTOKA
V PONEDELJEK ODLOČILNI DAJV ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
Rumor je izročil štirim strankam obsežen programski dokument
Dokument vsebuje «politični uvod Forlani», štiri od petih Fanfa-nijevih točk in nekaj novih predlogov - V ponedeljek seja CK PSI
RIM, 21. — Predsednik vlade Rumor se je danes ob 13.15 najprej sestal s tajnikom PRI La Malfo, ki je takoj zatem odpotoval v Milan v zvezi s smrtjo inž. Sal monija. Zatem pa je Rumor sprejel tajnike ostalih treh strank levega centra, katerim je predložil obsežen dokument, ki vsebuje programska načela nove vlade.
Po sestanku je tajnik PSI De
Martino izjavil novinarjem, da še ne more dati nobene sodbe o dokumentu, ker ga še ni utegnil prebrati. Na vprašanje novinarjev je pojasnil, da tudi Rumor ni čital dokumenta, temveč da je obrazložil samo njegovo okvirno strukturo. Kasneje je namestnik tajnika PSI Mancini povedal novinarjem, da se bo v ponedeljek dopoldne sestal centralni komite PSI.
Tajnik PSU Ferri je dejal novinarjem, da se bo vodstvo PSU sestalo v ponedeljek dopoldne, ko bodo preučili dokument, ki jim ga je izročil Rumor.
Za KD je Forlani dejal, da gre za dokument, ki nekako vključuje rezultate, ki so bili doseženi postopoma med razvojem krize. Sedaj so ta vprašanja predstavljena na organski način. Besedilo vsebuje politični uvod, ki je bil dogovorjen že pred časom med tajniki strank, kot tudi Fanfa-nijeve točke, ki so bile v bistvu, razen ene, že odobrene.
Vprašanje: Kdaj se bo sestalo demokristjansko vodstvo?
Odgovor: Naše vodstvo se je že
izreklo. Za nas obstajajo pogoji za ustanovitev vlade. Vse drugo pa ni odvisno od nas.
Ob 15.30 je zapustil palačo Chigi Rumor, ki je dejal, da je včeraj sprejel ločeno predstavnike štirih strank, danes pa se je najprej sestal z La Malfo, nato pa kolegialno s predstavniki treh strank levega centra, katerim je obrazložil in izročil politični in programski dokument, v katerem je skušal obseči rezultate, ki so bili doseženi med krizo. Pričakuje, da bodo lahko stranke na tej osnovi izrekle svoja dokončna stališča in da bo v kratkem možno poglobiti vladno ter parlamentarno življenje.
Vprašanje: Kakšen je vaš jutrišnji in pojutrišnji program?
Odgovor: V ponedeljek pričakujem odgovor strank, tako da se bom lahko podal k predsedniku republike in mu bom poročal.
Vprašanje: V ponedeljek bomo torej prejeli vesti?
Odgovor: Prav gotovo.
Dokument, ki ga je Rumor izročil štirim strankam, je dolg 22 tipkanih strani in vsebuje do-
iiiiiiimiiuiiHiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiimmmiimiHiuuiiHmmiiimiiiiimmiiiiiimiimiiiiimiiiiiiimumii
NOVA ZAOSTRITEV
Dubčka so suspendirali iz članstva KP ČSSR
Napovedana izključitev Smrkovskega in drugih tvorcev češkoslovaške « pomladi »
(Nadaljevanje na 8. strani)
PRAGA, 21. — V uvodnem članku glasila KPC «Ručte pravo« piše ravnatelj Miroslav Moc, da so suspendirali Aleksandra Dubčka kot člana KPC in da je posebna komisija za obnovitev članskih izkaznic že predlagala z večino glasov, da se izključijo iz stranke Jožef Smrkovski, Jožef Spaček, Zdenek Mlynar, Z. Vokrou-hlicky, F. Pavliček, Karel Kaplan, Jari Sekera, čestmir Cisar, L. Kreperat.
Miroslav Moc pravi, da je treba očistiti stranko revizionistov, desnih oportunistov in desfatistov, ki so odgovorni za dogodke in katastrofalni položaj pred dvema letoma. V nadaljevanju pravi, da mnogi od navedenih političnih predstavnikov niso sposobni, da bi razumeli kakšno resno škodo so povzročili partiji. Nato nadaljuje, da še mnogi člani partije vztrajajo na svojem »malomeščanskem oportunizmu« in da mislijo da so popolnoma v redu s svojo vestjo, ker plačujejo članarino, se združujejo s stranko, govore pa proti partijski liniji.
Izredno ostro stališče in že praktično sklenjena izključitev nekaterih najvidnejših predstavnikov novega kurza v ČSSR priča, da gre za novo zaostritev položaja na Češkoslovaškem.
Umrl inž. Salmoni namestnik tajnika PRI
Kot mladinec se je udeleži) partizanskega boja v Jugoslaviji
MILAN, 21. — Danes, nekaj po 9. uri, je nenadoma umrl za srčno kapjo inž. Claudio Salmoni, namestnik vsedržavnega tajnika re-
publikanske stranke.
Inž. Claudio Salmoni se je rodil v Ravenni 11. avgusta 1919. Leta 1941. leta je postal inženir in se je predvsem ukvarjal z urbanistiko. Leta 1944 se je aktivno vključil v odporniško gibanje in so ga kot člana osvobodilnega odbora v Bariju poslali v Jugoslavijo kot predstavnika protifašističnega mladinskega gibanja na kongres jugoslovanske antifašistične mladine. Ostal je v Jugoslaviji in se aktivno udeležil partizanskega boja. Kasneje pa je postal član skupine padalcev, ki je delovala na zasedenem ozemlju Italije. 1944. leta se je vpisal v PLI, kasneje pa je 1946. leta stopil v PRI in je bil od 1963. ieta dalje namestnik tajnika stranke.
besedno besedilo, znano kot »politični uvod Forlani« ter besedilo predlogov, ki jih je izdelal predsednik Fanfani, razen onega dela, ko je Fanfani predvidel, da bodo v vladi sodelovali tajniki štirih strank levega centra. Poleg tega vsebuje ta dokument tudi predlog o datumu upravnih in deželnih volitev, o amnestiji, reformi zakonikov, zlasti obširen pa je glede gospodarske politike, s posebnim poudarkom na programiranje. Glede političnih vprašanj je ključno vprašanje o sestavi večine, pri čemer se sklicuje na uvod Forlani, da morajo ohraniti stranke levega centra lastno parlamentarno pobudo. Večina bo temeljila na lastnih političnih programih in bo zagotovila tako svojo lastno popolno avtonomijo, vendar pa ta politični uvod nadaljuje, da se vlada levega centra ne ' more omejiti samo nase, temveč da mora biti odprta vsem pozitivnim prispevkom, do katerih lahko pride med parlamentarno debato.
Drugo pomembno vprašanje, ki ga obravnava Rumorjev dokument, se nanaša na razvezo zakona in v bistvu dobesedno ponavlja, kar je že predlagal Fanfani. V tej zvezi je rečeno, da je italijanska vlada vezana z glasom v parlamentu, istočasno pa se v okviru svoje suverenosti in spoštovanja lastnega podpisa ne more bati, da se bi tudi drugi stranki obrazložila svoja stališča is ne more zavrniti, da bi poslušala stališča svete stolice ter se bo pri tem poslužila ministrov za sodstvo in za zunanje zadeve. Zaradi tega bo vlada pred razpravo in pred glasovanjem v senatu obvestila parlament, kakšno je stališče svete stolice z dvema že izročenima notama. Italijanski parlament bo odločal glede razlage tega, kar mu bo vlada predložila. Pri tem bodo vladne stranke proste, da lahko sprejmejo u-strezno stališče, ne da bi to imelo vpliv na vlado odnosno posledice za vladno politiko.
Ob zaključku se omenja tudi referendum, glede katerega je treba čim prej odobriti zakon. Glede datuma deželnih in upravnih volitev je govor, da bodo ali ob koncu maja ali v prvih petnajstih dneh junija. Amnestijo naj bi podelili v zvezi z dogodki o vroči jeseni, istočasno pa tudi za običajna kriminalna dejanja z izjemo najhujših zločinov.
Y obsežnem gospodarskem delu dokumenta je govor o obvezi, da se zaščitijo pridobitve glede zvišanj plač, tako da se ohrani vrednost lire, obseg zaposlitve in možnost nadaljnje krepitve gospodarskega sistema. Izrecno se omenja nujnost, da se povečajo investicije in da se sprejmejo u-
strezni ukrepi, zato da se prepreči prehitro naraščanje cen.
Danes se je sestalo vodstvo PSI in je uvodoma tajnik stranke De Martino obvestil člane o vsebini dokumenta, ki mu ga je predložil Rumor. De Martino je predlagal, da se v ponedeljek sestane centralni komite, kar je izvršni odbor sklenil in se bo CK PSI sestal v ponedeljek ob 10. uri v kongresni dvorani EUR v Rimu.
Šeljepin bolan?
MOSKVA, 21. - Po vesteh iz diplomatskih krogov je zbolel na jetrih predsednik sovjetskih sindikatov Aleksander Šeljepin in so ga sprejeli v kremeljsko bolnišnico. Šeljepin ima 52 let in ga niso videli v javnosti zadnje tri-štiri tedne. Vest o njegovi bolezni nekateri spravljajo v zvezo s kritikami, ki naj bi jih naslovil skupaj s Suslovom in Mazurovom na centralni komite zaradi pomanjkljivosti v sovjetskem gospodarstvu in za kar naj bi bila kriva Brežnjev ter Kosigin.
MOSKVA, 21. — Agencija Tass sporoča, da bo predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgomi u-radno obiskal Japonsko v prvih petnajstih dneh aprila.
PROSLAVA V LONJERJU
Danes priradi ANPI ob 15. url v Lonjerju
(na sliki) proslavo ob 25. obletnici napada na partizanski bunker
pred spomenikom padlim junakom obkolitev vasi in
SODELOVANJE NOVEGA REŽIMA V PHN0M PENHU S SflJGONSKIMI KOLABORACIONISTI
Istočasni napad katnboških in sajgonskih sil na čete FNO
Potrjena vest, da ZDA pošiljajo v Laos tajske vojake * Izjava Sihanuka
SAJGON, 21. — Desničarski državni udarov Kambodži bo imel posledice tudi za potek vojne v Vietnamu. To se je danes jasno pokazalo v južnovietnamski pokrajini Kien Tuong v ustju reke Mekong, kjer so se oddelki se-vemovieitmamske vojske in PNO morali braniti na dveh frontah: z vzhoda so jih napadle sile sajganske vlade, z zahoda pa vojaški oddelki, ki jih je tja poslal novi proameriškd režim v Phnom Penim.
V Sajgomu trdijo, da ni šlo za kombinirano akcijo, pač pa le za slučaj. Vsekakor pa izražajo saj-ganske in ameriške oblasti zadovoljstvo nad takim stanjem. Neki višji častnik je izjavil, da «ni bil položaj še nikoli tako ugoden z? saj gansko vlado«.
Iz Laosa pa prihajajo danes vesti, ki potrjujejo, da pošiljajo
Slika,
verjetno prišla
zgodovino: mednemiki vrh v Erfurtu. Na skrajni desni Willi Stoph, na levi Willy Brandt
............................................
Poročilo Wi!lija Stopha o sestanku v Erfurtu
BERLIN, 21. — Vladni predsednik nemške demokratične republike Willi Stoph je poročal danes na seji vzhodnoberlinske ljudske skupščine o razgovoru, ki ga je imel v četrtek v Erfurtu z za hodnonemškim zveznim kanclerjem Willyjem Brandtom. »Razgovori v Erfurtu — je dejal Stoph — so neodvomno potekli v ozračju objektivnosti, če pa gledamo na stvari realistično, moramo potrditi, da ostajajo nasprotna stališča glede temeljnih problemov miru in miroljubne koeksistence « Stoph je izjavil, da je bil razgo
vor nedvomno koristen, da bi pa bilo iluzorno misliti, da so bili doseženi veliki napredki.
Vzhodnoberlinski predsednik je kritiziral Brandta, ker ni dal jasnih odgovorov na številna vprašanja ter odklonil takojšnjo izmenjavo veleposlanikov in predložitev kandidature za vstop o-beh Nemčij v OZN. »Ne moremo se zadovoljiti samo z izjavami dobre volje — je dejal Stoph — pač pa hočemo dejanja«. Omenil je tudi včerajšnjo diskusijo v Bun-destagu, ki je po njegovem doka zala, da v Zahodni Nemčiji še
vedno obstaja revanšizem, čeprav se sedaj predstavlja v drugačnih oblikah.
Glede berlinskega problema je Stoph potrdil, da ni hotel o tem razpravljati, ker je zahodni Berlin neodvisna politična enota na ozemlju NDR in ne more torej biti argument diskusije med vladama NDR in ZRN. Po mnenju vladnega predsednika NDR so za sedanjo napetost v zahodnem Berlinu krive zlorabe Zahodne Nemčije, ki se skuša posluževati mesta kot »trna v telo« NDR.
Stoph je priznal, da Brandt in
njegova vlada ne želita, da bi na nemških tleh izbruhnila nova vojna. »Vendar pa — je dodal — je treba imenovati z njihovim pravim imenom resnične vzroke napetosti, nevarnosti in groženj za mir. Ti vzroki se imenujejo revanšistična in sovražna politika, ki so jo doslej vodile vse dosedanje zvezne vlade, militarizem in načelo, da se ne priznajo obstoječe meje.« Stoph je odločno zavrnil Brandtovo tezo, da bi bi lo treba upostaviti med obema Nemčijama «odnose posebne na rave«, ker bi to po njegovem po
menilo samo ohraniti stare težnje Bonna, da bi predstavljal celotno Nemčijo. Nasprotno pa je predsednik vzhodnonemške vlade posebno poudaril, da je treba med ZRN in NDR ustvariti odnose, ki bi temeljili na mednarodnem pravu in ki bi bili uzakonjeni v mednarodni pogodbi.
Iz Moskve poročajo, da je bil tu danes zvečer nov sestanek med predstavnikom zahodnonemške vlade Egonom Bahrom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki je prav danes zaključil obisk na Češkoslovaškem.
Američani tja plačance iz Tajske, da bi se borili proti partizanom Faitet Laa. Prav tiskovna agencija Fatet Laa je potrdila, da so njegove sile v nedavnih bojih za zavzetje oporišča Sam Thong ubiile številne tajske vojake. Te vojake prevažajo v Laos s helikopterji ameriške družbe «Air America,), ki jo pa na azijskem Jugovzhodu poznajo tudi pod imenom »Letalska družba CIA« (ameriške obveščevalne službe). Glasnik Bele hiše ni hotel potrditi teh vesti, vendar jih ni niti zanikal. Neprepričljive demantije sta dali laoška in tajska vlada, ki pa je po drugi strani potrdila, da je poslal v Laos nekatere višje častnike z nalogo «vojaških svetovalcev«.
V	Vientianu pa se je zvedelo, da je med vojaki, ki jih je lao-ška vlada poslala na pomoč vladnim četam, ki branijo ogroženo postojanko Long Cheng, tudi 350 tajskih plačancev. V zavezniških krogih trdijo, da gre za prvo skupino, ki šteje skupno 600 mož in ki jo vežbajo v Tajski, katere pripadniki pa so laoškega porekla.
V	Kambodži je novi državni poglavar Cheng Heng danes prisegel pred parlamentom. Odstavljeni Sdhanuk pa je v Pekingu izjavil, da se ne bo skušal spet polastiti oblasti, ampak da se bo umaknil pred tistimi, ki jim »naravno priitiče, da prevzamejo nase odgovornost za usodo domovine«. Sihanuk se je po drugi strani obvezal, da bo sodeloval v «svetem boju, ki ga bo vodil naš narod bodisi znotraj Kambodže bodisi od zunaj, da bi ponovno vzpostavili zakonitost in demokracijo«.
nik Zveze slovenskih organizacij in predsednik socialistične zveze delovnih kmetov v celovškem o-kraju Janko Ogris, 40-letni gostilničar iz rožanske vasi BilčoVs. S tem je prvič po letu 1934 prišel v koroški parlament predstavnik koroških Slovencev.
Včeraj so tudi določili sestavo 7-članske deželne vlade. Po hudem porazu Slovencem sovražne »svobodnjaške« stranke FPO je ta stranka izgubila svoj edini sedež v-vladi. Tako bodo socialisti imeli odslej 5 resorjev, ljudska stranka (ČVP) pa 2, FPO se na* merava pritožiti na ustavnem sodišču, ker sodi, da bi s svojimi štirimi poslanskimi mandati morala dobiti sedmi resor.
Konstituiranje koroškega deželnega zbora
CELOVEC, 21. - Včeraj dopoldne se je v Celovcu konstituiral koroški deželni zbor. S socialistično večino (20 poslancev od 36) je bil za predsednika izvoljen spet Johann Tillian, za deželnega glavarja pa Hans Sima. Njegova namestnika sta Erich Su-hanek (SP5) in dr. Walter Weiss-mann (oVP).
Ker bodo trije izvoljeni socialistični poslanci (poleg Sime) prišli v deželno vlado, četrti pa bo odšel na Dunaj, kjer bo zastopal Koroško v zgornjem domu parlamenta, so se na socialistični volilni listi premaknila poslanska i-mena za štiri mesta. Na 24. mestu tega seznama je bdi podpredsed-
Česfitke Ogrisu poslancu deželnega zbora Koroške
Spoštovani tovariš Janko OGRIS,
podpredsednik Zveze slovev.-skih organizacij na KoroSkem
------- CELOVEC
Z velikim zadovoljstvom smo izvedeli za Vašo izvolitev na listi Avstrijske socialistične stranke v kozoški deželni zbor. Slovenci na Koroškem so na takšen način prvič po vojni izvolili svojega predstavnika v pomembno oblastveno telo.
Z glasovanjem v tako velikem številu za Avstrijsko socialistično stranko so obenem izrazili svoje upanje, da se bo stranka uspešno soočala ne le s težavami avstrijske družbe, ampak tudi s potrebami slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Politični premiki v Avstriji so sestavni del sprememb, ki juh v zadnjem razdobju nahajamo v širšem germanskem svetu ter se v Zahodni Nemčiji manifestirajo z uvajanjem strpnejših odnosov v Evropi in s krepitvijo miroljubnega sodelovanja.
V tem ko Vam iskreno čestitamo k izvolitvi v deželni zbor, Vam v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze ter vseh za napredek in za narodnoenakopravnost borečih se slovenskih ljudi v Italiji iskreno želimo, da bi Vaša prizadevanja ob strani vseh koroških Slovencev rodila čimbolj še sadove in da bd se navzlic hudemu raznarodovalnemu pritisku ohranila živa in se krepila slovenska beseda v Korotanu, zibelki slovenstva. Predsedstvo SKGZ
I* rtn"or7ki "dneviilk
Vreme včeraj: Najvišja dnevna tem. peratura 12,9, najnižja 6, ob 19. uri 10,4 stopinje; zračni tlak 1019,9 stanoviten, vlaga 76 odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, tem-peratura morja 8,6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 22. marci
CVETNA, VASILIJ Sonce v:.de ob 6,05 n zatone ° 18.19. Dolana dneva 12.14 vzide ob 17.56 in zatone od 5/1 •
Jutri. PONEDELJEK, 23. marca
SLAVA
SL\OČl V POLNO ZASEDENEM KULTURNEM DOMU
■ ■ ■
Shakespearov «Vihar» v zanimivi izvedbi mariborskega gledališča
Občinstvo je pozorno spremljalo igro in mariborske goste nagradilo s toplim aplavzom - Danes druga predstava
Namesto najavljene Brechtove i-gre tDobri človek iz Sečuana*, ki pa je morala izpasti iz repertoarja SG zaradi obolelosti režiserja S tu pice, nam je vodstvo SG oskrbelo, abonmajsko gostovanje Drame mariborskega gledališča s Shakespearovo dramsko romanco v dveh delih «Vihar» (The Tempest) tVihar* je poslednje delo iz trojice del (Crjmbelin. Zimska pravljica in Vihar) ki jih je sloviti angleški dra motik napisal ob koncu svojega življenja in povsem izstopa iz njegovega dramskega opusa tragedij in komedij, saj gre pri «Viharju* za romanco, za pravljico, za fantazijski prijem, ki pa krije v sebi Shakespearovo spoznanje zrelih let o življenju, o njegovi ureditm, globlje umevanje vsega, kar je človeško. Dramaturg Bruno Hartman piše v gledališkem listu, da ima Shakespeare v svojih delih dva uravnavca sveta v neredu,
Hamleta in Prospera, ki pa svojo nalogo različno opravita. Hamlet, ki mu ravnanje mešajo slepe, nepredvidene sile, katere mu fcri žajo račune in mu spreminjajo tok načrtovanja, si v tej nalogi zapravi življenje, Prospero pa s svojim znanjem, s svojo modrostjo, s svojim poznavanjem človeških vrlin in slabosti izpelje svoj načrt, ki je natanko premišljen in s katerim v najkrajšem času postavi stvari na pravo mesto.*
In še pravi Hartman v svoji ob-Mtbžitvi vsebine ^Viharja*: *Po trrosperovem načrtu se na majhnem prostoru — na otoku — zbero vsi, ki so mu nekoč stregli po oblasti in življenju; pa ne, da bi jih kaznovali, saj v njem ni za kanec maščevalnosti; toliko ga je že izmo-drilo življenje. Prospero nm reli samo razodeti da je snregledal njihove sntotke, da so ničeve čeprav malopridne.
Ko se igra sklene, ko se izteče čas in ko junaki zapuščajo kraj dogajanja, se vse življenje povrne v izhodiščno točko miru in sreče izpred dvanajstih let, ko je Prospero moral s triletno hčerko Mirando v pregnanstvo.*
Branku Gombaču je nedvomno u-spelo, da je delo v »njegovi režiji ohranilo znatno mero svoje pravljične poetičnosti, čeprav so možna različna mnenja o tem. koliko je delna modernizacija v postavitvi tej poetičnosti prispevala ali škodila.
Vsekakor je njegov režiserski koncept zanimiv in kljub rahlim stilnim neenotnostim dovolj dosledno izpeljan.
V številnem ansamblu smo lahko spoznali marsikatere dognane in u-metniško pristne kreatorje. Med te sodijo zlasti Marjan Bačko v vlogi Prospera pa Arnold Tovornik, An-
■llllirillllllfllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMmtIIIIUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUM
PRVE PNI APRILA PRI I.S.Di.E.
Dvodnevna razprava o zunanji trgovini bolgarske republike
Nastopila bosta bolgarska strokovnjaka prof. Stefanov in prof. Hadjivanov - Vloga Furlanije-iulijske krajino
SPOMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA 1970
14 koncertov in španski ples s slavnimi dirigenti in solisti
Poseben poudarek na 200-Ietnici Beethovnovega rojstva in 200-letnici Tartinijeve smrti - Med solisti 6. maja slovenska pianistka Tomšičeva
Operna sezona 1969-70 gledališča Verdi je pri kraju in še dvema preostalima predstavama Bizetove o-pere »Carmen* bo — kot je že tradicija — sledila spomladanska simfonična sezona orkestra gledališča Verdi, ki se bo začela v petek, 3. aprila s prvim koncertom na programu in zaključila v torek 9. junija z zadnjim, XIV. koncertom.
Program koncertne simfonične se zone 1970 je včeraj na tiskovni konferenci v časnikarskem okrožku ob razložil ravnatelj gledališča Verdi prof. odv. G. De Ferra. Predvsem se je število koncertov v primerjavi z lansko sezono povečalo od 12 na 14, kot 15. večer pa bo na
ton Petje in Volodja Peer v vlogah Kalibana, Stefana in Trincula, likov, ki nosijo na sebi vse značilnosti Shakespearovih komičnih figur Poustvarili so jih z veliko dozo igralske inventivnosti. Lepe like so ustvarili tudi Sonja Blaževa (Miranda), Rado Pavalec (Ferdinand),
Stanko Potisk (Ariel), Boris Brunčko (Gonzalo), Boris Kočevar (Alonso) in drugi.
Funkcionalno sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, kostume Mija Jarčeva, koreografijo je oskrbel I-ko Otrin, scensko glasbo pa Darijan Božič z velikim posluhom za poustvarjanja atmosfere.
Občinstvo je vse izvajalce in režiserja, našega starega znanca Branka Gombača, na kraju nagradilo z dolgim in toplim aplavzom ter koši cvetja.
iiitiiiiiiiiiMfniMimiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiuuiiiiittiiiiiiiiiniuMiiiiiHiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiii
DELOVANJI DCŽtLNIH ORGANOV
Znatna deželna pomoč gradbenim zadrugam
V štirih letih so gradbene zadruge sezidale v vsej deželi 1.386 stanovanj
(Male vesti Iz tržaške kronike berite na 8. strani
Na seji komisije za zadružništvo je deželni odbornik za javna dela Masutto poročal o perspektivah za družništva glede gradbenega sek torja v naši deželi. Masutto je dejal, da se vprašanja sektorja javnih del, ki se nanašajo na zadružništvo, osredotočajo predvsem na ljudske in cenene gradnje. V zvezi s tem je spomnil na deželni zakon št. 26 iz leta 1965, s katerim so se globalno lotili stanovanjskega vprašanja, saj sn določili znatna sredstva v prid zavodom za ljudske hiše, krajevnim ustanovam, drugim javnim ustanovam in zadrugam, in sicer 6-odstotni trajni letni prispevek od celotne vsote, potrebne za zgradbe. Pri tem je značilno, da je dežela že kmalu po svoji ustanovitvi mislila na grad' bene zadruge, ki so pri nas zelo koristno in uspešno delovale,ter za-, gotovile stanovanja mnogim delavcem, ki so jih potrebovali. Brej deželne pomoči bi namreč te za druge le težko premostile številne finančne in birokratske ovire.
Odbornik je nato naštel razne u-krepe, ki sta jih sprejeli država in dežela v prid gradbenim zadrugam, ter orisal, kaj so v letih 1965-1969 sezidali s pomočjo javnih posegov. Skupno so v tem razdobju sezidali 1.386 stanovanj, za kar so
V okviru študijskega ciklusa o zunanji trgovini obdonavskih držav bo tržaški Institut za proučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi ISDEE priredil v začetku prihod njega meseca 3 strokovno srečanje o teh problemih, in sicer s pred stavniki bolgarskega gospodarstva Srečanje se bo pričelo v petek 3. aprila v knjižnici instituta ob 18 uri, v prisotnosti prof Ivana Stefanova, člana Bolgarske znan stvene akademije, ki bo imel u-vodno poročilo o položaju in vlogi bolgarskih organizacij v trgovinski menjavi z zahodnimi dežplami Sledila ho razprava, ki se je bodo u-deležili nekateri lokalni gospodar stveniki, podjetniki in docenti s tr žaške univerze
V soboto, 4. aprila, ob 9.30 bo govoril ravnatelj Bolgarskega Instituta za proučevanje zunanje trgovine iz Sofije prof. Ivan Hadjivanov, ki bo predaval o najnovejšem in perspektivnem razvoju go spodarskega sodelovanja in trgovske menjave med Bolgarijo in deželami članicami Evropske gospodarske skupnosti. Organizatorji študijskega srečanja bodo po nastopu prof. Hadjivanova načeli razpravo n vlogi Furlanije - Julijske krajine, mejne dežele EGS, v okviru bodočega gospodarskega sodelovanja med Bolgarijo in Jugozahodno Evropo.
Predavanji in razprave bodo sprotno prevajali v več jezikov.
potrošili nad 9 milijard lir. Vzeto v celoti, odpade na zadruge 10 od stotkov vse gradbene dejavnosti pri zidanju ljudskih stanovanj z javno podporo. Poudaril je, da je dejav nost zadrug glede stanovanjske gradnje potrebna in koristna ter orisal napore deželne uprave, da bi pomagala vsem tistim, ki želijo postati lastniki stanovanj Pri tem je treba premagati tri glavne ovire:	najti finančna sredstva z
zmernimi obrestmi, razpolagati s prikladnimi zemljišči ter dobro or ganizirati tehnične in birokratske operacije v zvezi z načrti in grad njo.
Na koncu je odbornik opozoril navzoče na dve važni posledici politike podpiranja zadrug na torišču ljodških ‘in cenenih gradenj. Predvsem bodo omogočili posameznikom, da pridejo do lastnega stanovanja preko zadružne dejavnosti poleg tega pa bodo podpirali za družno gradbeno dejavnost sploh. S tem se bodo odstranile razne špekulacije, ki podražujejo stanovanja. Končno bo to tudi v korist gradbenikom, ki bodo zidali stanovanja na račun zadrug, saj jim bo zagotovljeno stalno delo.
Po odbornikovem poročilu se je razvila razprava v katero so po segli številni člani komisije.
V sredo, 25. marca ob 20. url bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na 19 govoril člen vodstva KPI poslanec Giorjrio Napolltano. Večer bo pod gesli; za demokratično rešitev krize, za naglo rešitev vprašanj, ki tarejo ljudske množice, za reforme in proti razpustu zbornic in reakcionarnim poskusom.
Neroden padec gospodinje
Ko je 81-letna Ros ar j a Manzin por. Tiemer iz Ul. Donadoni 35 prečkala Ul. Settefontane izven prehoda za pešce, jo je povozil avtomobil fiat 500, ki ga je upravljal 33-letni Federico Di Vita iz Ul. delle Docce 20. Zaradi udarca v levo nadlaket in domnevnega zloma ter udarec v levo stegno se bo morala Tiemerjeva zdraviti 30 dni na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice.
Fiat 500 povozil starko
Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so zaradi verjetnega zloma leve stegnenice sprejeli 77-let-no gospodinjo Clelio Zavagno pot. Francesconi. Francesconijeva je nerodno padla, ko je hotela stopiti s pločnika v začetku Ul. Udine. Zdraviti se bo morala 90 dni.
rojstva, smrti in pohoke
Dne 21. marca 1970 se je v Trstu rodilo U otrok, umrlo pa Je 9 oseb.
UMKI.l SO 78-letna Gemma Vra tovich por. Savoldelll, 67-letnl Oto. vanni Tullianl, 85-letni Claud o Bor-ghi, 42-letni Rolando Ronco, 72-le'r.a Anna Musizza, 67 letni Francesro Nanut, 77-letna Maria Trampuš vd Slobec, 75-letna Maria Rapotec, 62-letna lolanda Petrina por. Petrina
OKLICI: uradnik Serglo Marini m učiteljica Elena Ferrante, mehan k Domenico Dicandla in natakarica A(i-dreina Cherin, delavec Roberto Bo schl in natakarica Janie Lee VVallan-der, uradnik dr. Giuseppe Gentile In uradnica Nadia Gonjač, uradn k Fran cesco Sarton l-n uradnica Mariagra lia Marstlli, cevar Riccardo Marchi in gospodinja Igihla Gams. uradnik dr. Fabio Malusi in učiteljca dr. Ariella Zanot. tapetnik Dlno Fonta-not in trg pomočnica Maddalena Feriuga. uradnik Piero Vragnlzan in gospodinja Vanda Pini, trgovec Ro. berto Berloli in gospodinja Glanna Vallefuoco, cevar R naldo Rotta In Šivilja Maria Lindi, železničar Carlo Alberto Pizzi in natakarica Maria Luigla Stolni, delavec Nereo Zorzet ln gospodinja Giusttna Domanjko, zastopnik Massimiliano Innocente in gospodinja Gabriella Scollo, Šofer Vlttorlno Cociarvl In gospodinja Glu sepptna Calamia, ind. izvedenec Bruno lankovies itn računovodja Laura Škof, inženir Paolo Leprl ln gospo-dnja dr. Adriana Pollltzer de Pol-lenghl, Šofer Marino Casall In tl-skarka LMlana Tiepolo, mehanik Ser. gio Colomban ln trg. pomočnica Lu-
Včeraj-danes
elana Corel, električar za avtomobil Claudlo Godina in trg. pomočnoa Cedila Umer, delavec Bruno Degras-si in trg. pomočnica Luota Fragiaco-mo. pismonoša Marino Zorzetto in trg pomočnica Loredana Gombač, železničar Salvatore Andolina In Šolska sluginja Carmela Leto, pismonoSa Guerr no Braulin in frizerka Anna-maria Manganaro, uradnik Aldo Bres-si ln uradnica Fides Visintln, uradnik Roberto Slronl ln uradnica Marina Oraan, uradnik Cristoforo Bina-gm 'n gospodinja Lucia Vettorazzo, uradnik Renzo Gelosa In uradnica Llvla Sblsi, magister farmacije Bruno Candus in dr. kemije Giulia Sam-bati - Serafini, trgovec Carlo Maria-ni ln trg. pomočn ea Maria Sgagliar-dich, kovač Lulgl Stepanclch Ul trg. pomočnica Franca Carraro, železničar Aldo Krečič in trgovka Raffaela Pl-sont, karoserist Edoardo Bend ln trg. pomočnica Gabriella Fullone, uradnik Anton no Drago in uradnica Marta Pia De Martin, glasbenik Roberto Colombin In učiteljica Flammetta Zu-
Za vašo poroko .
«F0T0GRAFIA»
EGON
Oglasite se pravočano Telefon 93295
Trst, Ul. Orianl, 2 (Barriera)
liani, finančni stražnik Gtovannl Foia in gospodinja Anita Bell/na, uradnik Franoesco d'Andolfo ln likolka Guer-rina Fabbrl, Ind. Izv. Giorgio Godina in delavka Grazlella Santin, uradnik Bruno Llpos In uradnloa Maragrazia Carini, Skladiščnik Roberto Messlna ln bolničarka Sabina Delplano, dok. tor kemije Fulvlo Carllle ln otroška vrtnarica Luci« Mlnca, pek Alb'no Antonie ln likolka Marta Cotič, geo meter Benedetto Alello ln uradnica Flavia Ruzzier, uradnik Paolo Bazza-ra in učiteljica Adriana Moro, urad. nik Francesco Orl in-' ln uradnica Marina Depase.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 13. do II. ure)
Busollnl, m. P. Revoltella 41, Plz-zul-Olgnola, Korzo Ital'a 14, Pren. dlni, Ul. T Vecelllo 24. SerravallO. Trg Cavana 1.
NOČNA SLU2BA LEKARN (od 11.34 do 1.31) AirEsculaplo. Ul. Roma 15, 1NAM, Al Cammello, Vlad« XX Settembre 4, Alla Maddalena, Istrska ulica 43, dr Codermatz, Ud. Tor S. Piero 2.
LOTERIJA
BARI	9	69	26	24	73
CAGUAR1	28	88	37	59	7
FIRENCE	52	78	35	5«	•
GENOVA	71	87	74	89	1
MILAN	M	7	69	90	31
NEAPELJ	M	1	32	37	81
PALERMO	87	20	49	37	6«
RIM	57	87	44	38	84
TURIN	29	40	55	19	16
BENETKE	23	9	<9	M	27
programu predstava španskih ple sov Antonia Gadesa. Izven abon maja bo 4. aprila na sporedu kon cert v počastitev 70-letnice tržaške ga skladatelja Vita Levija z izva janjem treh njegovih del. Koncert prirejata gledališče Verdi in trža ška občina.
Med gosti letošnje sezone bodo poleg nekaterih v Trstu že znanih dirigentov in solistov tudi nekateri, ki bodo v Trstu prvič dirigirali, ki pa mnogo nastopajo po vseh svetovnih odrih in uživajo velik ugled. Od solistov naj posebej omenimo slovensko pianistko Dubravko Tomšič, ki bo koncertirala 6. maja s češkim dirigentom Fritzom Rieger-jem iz Prage. Izvajala bo Beethovnov koncert op. 73 za klavir in orkester.
Sporedi posameznih koncertov so sestavljeni ob upoštevanju starejših in novejših del iz simfonične literature (mnogo del bo doživelo prvo tržaško izvedbo), predvsem pa ob upoštevanju dveh pomembnih 200-Ietnic, namreč 200-letnice Tartinijeve smrti in 200-letnice Beethovnovega rojstva. Beethoven bo na sporedih prvega, drugega, tretjega, petega, sedmega, devetega, desetega in štirinajstega koncerta, ko bodo izvajali njegovo «Misso so-Iemniss- op. 123 za soliste, zbor in orkester, Tartiniju pa bo v celoti posvečen 13. koncert, ki ga bodo izvajali «Soiisti Veneti* ter zbor mesta Padova. -
Za dirigentskim pultom se bodo izvrstili po zaporedju koncertov: I-uigi Tnffolo (solist pianist Dino Ciani), Jerzy Semkow, Robert Sa-tanowski (solistka pianistka Regina Smendzianka), John Pritriiard (solist violinist Riccardo Brengola), Ettore Gracis (solista violinist Salva tore Accardo in čelist Libero Lana), Fritz Rieger (solistka pianistka Dubravka Tomšič), Mario Rossi, Herrera de la Fuente (solistka pianistka Maurfeen Jones), Leopold Ludwig (solista sopranistka Sonja Poot in pianist Claudio Gherbitz), Serge Baudo (solistka pianistka Lau ra de Fusco), Bemhard Klee (solist pianist Misha Dichter), Claudio Scimone in Kans Swarowsky (solisti sopranistka Els Boikenstein, mezzosopranistka Giovanna Fioro-ni, tenorist Luigi Lega in basist Carlo Cava).
Cene abonmajev za 14 koncertov ln 1 baletni večer so naslednje: lože 50.000 lir, parter 30.000 lir, l. galerija 22.000 lir, II. galerija 17.000 lir, sedeži na balkonu (loggio-ne) 10.000 lir. Študentski abonmaji: 1. galerija 12.500 lir, II. galerija 10.500 lir, sedeži na balkonu (loggione) 6.000 lir. Prošnje za a-bonmaje so začeli sprejemati z včerajšnjim dnem, lanski abonenti pa lahko stare abonmaje potrdijo do 28. marca.
13. t. m. je v Zagrebu diplomiral na fakulteti za brodo-gradnjo
tov. FRANKO KOŠUTA Iskreno mu čestitajo domači, sorodniki in znanci ter mu želijo mnogo uspeha na nadaljnji življenjski poti.
A N P 1
VSEDRŽAVNA ZVEZA PARTIZANOV ITALIJE
SEKCIJA LONJER-KATINARA
bo danes, 22. t. m. ob 15. uri priredila pred spomenikom padlih junakov v borbi za narodne pravice in socialni napredek človeštva
proslavo ob 25. obletnici
OBKOLITVE VASI IN NAPADA
NA PARTIZANSKI BUNKER
Otvoritev: Sergij Pečar.
Govor v slovenščini: poslanec Albin Škrk,
v italijanščini: Eugenio Lau-renti.
Recitator:	Danilo Turk, član
Slovenskega gledališča v Trstu.
Pel bo pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra mešam peski zbor prosvetnega društva «Primorec» iz Trebč.
Vabljeni svojci padlih, vsi, ki so preživeli napad in vsi, ki čutijo ta zgodovinski dogodek.
ODBOR
Opozarjamo, da bo danes, 22. III. ob 10. uri dopoldne na prvem programu radia Ljubljane na sporedu reportaža »LONJERSKA JESEN SREDI ZGODNJE POMLADI*.
V reportaži oživljajo domačini spomin na napad na partizanski bunker tn na obkolitev vasi pred petindvajsetimi leti.
KOMISIJA ZA DORAŠČAJO-CO MLADINO pri SKGZ razpisuje vpisovanje za počitniška letovanja v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Gep-pa 9 od 9. do 12. ure.
oooouooooo->ooooooooo<x»o<x
/>; mala
jsKltetei
_bi/zasCce
RUSKE
NARODNE PESMI IN ROMANCE
Večerni zvon Pod moskovski večeri Sevastopolsk! valček Katjuša Ej, uhnjen in druge
tiiaika igaAM,
TRST • Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792
ooocooeooooooooooo<xx>ooo>oooooooo
Mali oglasi
•UlTRUENa — mehanična delavnic* Samartttaol in Mlceo la prodaja na. domeitath dalov Ulica Rlttmajai 4/a
KUPIMO VEC VIKENDOV KOMPLETNIH ALI V GRADNJI, LAHKO TUDI GRADBENE PARCELE. ŽELIMO OD UMAGA DO POREČA IN DA NI ODDALJENO OD MORJA VEC KOT 144 m. PREDNOST PRODAJE OZ. NAKUPA BO OB MORJU. PISMENE PONUDBE Z NAVEDBO KRAJA IN CENE NA NASLOV: A-DIT Ljubljana — ». p. 171
Iščemo vajenca ali vajenko 15-17 letno. Trgovina Jestvin Resinovič, Plazu Giotti 8. Tel. 761-948
m
VERDI
Nadaljuje se prodaja vstopu-c za tretjo predstavo opere »Carmen*, ki bo za dnevni abonma danes ob 16. uri.
POL1TEAMA ROSSETT1
Danes bodo ob 16.30 ponovili komedijo «Sandokan».
AVDITORIJ
Nocoj ob 16.30 bo ponovitev Ll-sianljeve narečne komedije »Co son lootan de ti..,»	.. .
Zaradi Izrednega uspeha Llsianije-ve narečne komedije «Co son lontan de ti...» bodo delo ponavljali od srede. 35. t. m. do Velike noči.
Nazioaale 14,30 »Giulio Cesar«*. M. Brando, J. Mason in J. Gielgud Tecbnicolor.
Eden 14.30 «Rosolino Patemč, Sol-dato» Nino Manfredi. Jason Ro bards
Fenke 14.00 »I girasoli*. Sofia Loren. Marcello Mastroianni. Technicolor.
Grattacielo 14,00 »Una storia d'a. more.* Anna Moffo. Gianni Mac-chia. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
EzceUior 14.30 »Abbandonat' nello spazioji Gregory Pečk. Richard Crenna. Technicolor.
Rltz 14,30 »Contestazione generale*. V. Gassman, N, Manfredi. A. Sor-dl. Technicolor. Prepovedano mladini po 14. letom.
FUodrammattco 15jOO »Infanzia, vo cazione e prime esperienze di Gia-como Casanova* L. Whlt ng. S. Berger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 14.00 »Bitka na Neretvi*. Technicolor.
Aurora 15.00 «11 elan dei siciliani*. Alain Delon, Jean Gabin Teehnu coior.
Criltallo 15.00 «Gandy e U suo paz-zo mondo.* Eva Aulln, Marlon Brando. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capltol 14.30 »Mezzanotte d’amore», AJ Bano, Romina Povver. Techni-coior.
Modarno 14J)0 »Base artica Zebra*. R. Hudson. E. Borgnlne. Technicolor.
Impero 15.00 «La battaglla d lnghU-terra*. Technicolor.
Vlttorto Venelo 14.30 aButch Cassl-dy». Paul Nevvmann, R. Renford. Techncolor.
Ideale 15.30 «1 due InvlnclbUl*. J. Wayne. R. Hudson. Technicolor.
Abbazla 14,30 »La tunlca*. V. Mature. J Simons. R. Burton. Technicolor.
Aftra 15.00 «11 commiasarlo Pepe*. U*o Tognazzl. Teohn'color.
KINO c|R|S> PROSEK
danes ob 16. url Ctnemascape barvni film:
1 BERRETT1 VERDI Igrajo: J. Dayi>e, D. Janssen, J. Hutton.
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 15. url barvni film: produkcija Dino De Laurentila: LA BIBBIA Igralo:	M. Bute. Utt* Bar-
gryd, R. Harris J. Hustom, C. Soott, Ava Gardner. E. Rossi Drago.
Jutri ob 18. url ponovitev filma:
LA BIBBIA
F.d. »Valentin Vodnika priredi ca revijo pevskih aborov danes poldnevni bdet v Postojno.
SPDT priredi 28. ta M. aprila dvodnevni Izlet z avtobusom v Cortino D’Ampezzo Možnost spomJadansičh sprehodov in smučanja,
Po spominski svečanosti v Lonjerju bo danes, 22. marca ob 18. uri v dvorani krožka »ZVEZDA* v PODLO-NJERJU
PREŠERNOVA PROSLAVA
Poleg recitatorjev sodeluje pevski zbor PRIMOREC iz Trebč.
Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO
V SKEDNJU
priredi
pomladansko slikarsko razstavo, na kateri bosta razstavljala člana društva
SILVESTER GODINA
in
VLADIMIR RA2EM
Otvoritev razstave bo v torek, 24. t. m. ob 18.30.
Razstava ostane odprta do 2. aprila ob delavnikih od 17. do 20., v nedeljo ln na velikonočni ponedeljek od 10 do 13. ure.
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu
priredi v ponedeljek, 23. t. m. ob 20.30 v srenj skl hiši predavanje Danila Turka-Jocota
»KULTURNO UDEJSTVOVA NJE NA PRIMORSKEM MED OSVOBODILNO BORBO*.
Vabljeni vsi vaščani, posebno mladina ln bivši partizani.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL
bo imelo v torek, 24. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na Proseku Občni zbor. Vabimo vaščane, da se ga udeleže polnoštevilno.
PROSVETNO DRUŠTVO TABOR
bo priredilo v aprilu v Prosvetnem domu na Opčinah
RAZSTA VO
(M domačih slikarjev, fotografov, kiparjev in drugih amaterjev.
Vkbimo vrne, ki želijo raaetav-U*U avoja dala, naj aa prijavijo odboru 4» M. aaroa (tal. 2111«).
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V	ponedeljek, 23. t.m. ob 16. uri
V	torek, 24. t. m. ob 16. uri
Pavel Golia
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: A. BARTLOVA Koreografija: VUKA HITI Režiser:	J02K0 LUKES
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po tel. 734265.
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
Danes, 22. marca ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski, abonma okoliški, abonma mladinski v četrtek)
VViUiam Shakespeare
VIHAR
Dramska romanca v dveh delih Prevod: OTON ZUPANČIČ
Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: DARIJAN B02IC Plesi: IKO OTRIN Dramaturško vodstvo:
BRUNO HARTMAN Jezikovno vodstvo:
MAJDA KRI2AJEVA
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blaga.i-S ni Kulturnega doma. Rezerva^ > oije po telefonu 734265.
Za okoliški abonma vozijo avtobusi 22. t. m.:
Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10, Križ 15.15.
Avtobus št. 2:	SesUan 14.15,
Vižovlje (bivio) 14.20, Mavhi-nje 14.25, Prečnik 14.30, šem-pola.j 14.35, Trnovca 14.40. Sa-lež 14.45, Mali Repen 14.50, Briščiki 14.55, Veliki Repen 15.00, Repentabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20, Kontovel 15.20.
SREČANJE S TONETOM SVETINO
Avtor najobsežnejšega in najbolj branega romana o slovenskem partizanstvu
UKANA
bo v torek, 24. maroa naš gost v Trstu.
PRVO SREČANJE s pisateljem bo ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma. SREČANJE je namenjeno predvsem mladim. Starše, profesorje, učitelje, dijaške odbore, in vodstva prosvetnih društev vabimo, da priporočijo mladim obisk.
DRUGO SREČANJE priredi ob 20.30 Slovenski klub.
Slovenska prosvetna zveza
Slovensko gledališče sporoča, da je moralo zaradi bolezni režiserja Bojana Stupice spremeniti svoj repertoar. Namesto Brechtove igre »Dobri človek tz Sečuana* ie za svoje cenjene abonente pripravilo Shakespearov »VIHAR* v izvedbi SNG iz Maribora, hkrati pa sodi to gostovanje med slovesnosti ob '50-letnici Slovenskega gledališča v Mariboru.
Danes, 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici
Fran Šaleški Finžgar
»NAŠA KRI*
igra v štirih dejanjih
SLOVENSKI KLUB
Torek,
24. marca ob 20.30
SREČANJE
S TONETOM SVETINO
avtorjem UKANE, ki bo članom in prijateljem Slovenskega kluba govoril o svojem delu.
Vljudno vabljeni.
Razna obvestila
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Jutr', 23. marca bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 17. uri sestanek vseh stalnih učiteljev In vodstvenega osebja slovenske šole. Zaradi važnosti dnevnega reda, prosimo za polnoštevilno udeležbo. Odbor
Vsem profesorjem slovenščine, ki so se prijavili za obisk nekaterih prosvetnih ustanov na Koprskem naročamo, da se zbero v četrtek, 26. t. m. ob 9. uri pred Studijsko knjižnico v Kopru. Bodite točni!
SPDT poziva svoje člane, da po-
ravnajo članarino do 15. aprila ali v Ul. Geppa 9 pri gospodični Norči al: v Slovenski knjigarni pri gospodični Silvani
GLASBENA MATICA TRST
V sredo, 25. marca 1910 ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti:	MILOŠ PAHOR
flavta
VOJKO CESAR fagot
D I N A SLAMA klavir
Dirigent: KRUNO CIPCI
Srebotnjak: Tri skladbe za Q°' dalni orkester.	.
Boccherini: Koncert za J‘avw in orkester v D-duru. Beethoven: Romanza cantabv. za flavto, fagot, klavir m orkester.	,
Mozart:	Simfonija št. 3»
A-dum (KV 201).
Razstave
V	umetnostni galeriji »H
v Ul. Fccardii 68 Je bila ritemI 20.30 odprta kolektivna pa**tv»’ Camplgli, Caipogrossi, Hartung. , rangoni, Mairtottl, Righi, Saetti, kine, Zancanaro (Tono). Razstava odprta do 4. aprila.
V	galeriji moderne umetnosti *****
son v pasaži »Rossoni* je odprta stav« Deziderija Švare.
Darovi in prispevki
popravilo plošče padlim ^ pri Sv. Ivanu daruje N.
Za cem
1.500 lir.	-VJ.
Namesto cvetja na grob na Marca in pokojne Justin* *** daruje Zofka Sajsnikova 1.000 prosveta' dom v Bazovici. V v° stitev spomina pok. Stojana	'
ob 6. obletnici njegove smrti, d j jeta družini Lipanje in Ciacchi *■ lir za športno društvo Zarja in f y lir za Slomškov dom v počastitev spomina Mar'a Cast» ja daruje Tončka Pečar 1-000 Dijaško matico. V počastitev ^prlJ:e na pok. Zdravka Pregarca “FjLj, Lojze Udovič 3 000 lir za '0'J35 matico.
Ob šesti obletnici smrtii našega
pozabnega Klavdija daruje teta 1 ta 2.000 lir za prosvetni dom v zovic'.
ta 2.000 lir za prosvetni dom >vic'.	„ p0.
Na Opčinah je športno društva
let začelo nabirko za gradnjo nJ igrišča za odbojko. Objavljamo P seznam darovalcev: Marčelo
5.000,	Feiiče Ostrouška 10:000, b“■ ster Ravbar-Veto 20.000, Egon K *
10.000,	Zora Cok 10.000, Marčelo to geij 10.000, Zvonko Malalan Edka Križnič 10.000, dr.
Križnič - Martelanc 10.000, arh. rio Jagodic 5.000 lir.	„
Namesto cvetja na grob po*- ^ stinl Kralj darujeta Stefan i*1	•
rja Kralj 2.000 lir za godbeno arv tvo «Parma» iz Trebč.
ZAHVALA
Ganjeni ob Izrazih ljubezni zane spominu našega drageg8
Josipa Piščanca
se zahvaljujemo vsem, ki so *
mi sočustvovali. Posebna *— ..j za zdravniško nego dir. S. Gua®*®
Sorodnih
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in none
ŠTURMAN roj. ZOBEC AVGUŠTINE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter na kakršen koli način sočustvovali z nami-
Žalujoči mož Pepl - Slavko, hčerki Nevja in Narciza z družinami *n drugo sorodstvo
Izola. Trst. dne 22. marca 1970
£ A H V A L A
V sredo, 11. t. m. smo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču našo drago mamo in nono
MATILDO CIJAK vd. STARC
(Lenčko)
Iz srca se zahvaljujemo zdravniku dr. Ukmarju, preč-gosp. župniku s Kentovela. pevskemu zboru, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bili ob strani In z nam** sočustvovali.
Družine Danev in Pcrtot ter brat Jakob
Kontovel, 22. marca 1970.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
CELESTINA ŽIVICA
Posebna zahvala zdravniku dr. Grudnu, č g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČE DRUŽINE ŽIVIC
Zgonik, Slivno. KOln. 22. marca 1970
č A H V A L A
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so spremili na zadnji poti našo drago
ROZALIJO PAHOR vd. GRUDEN
Posebna zahvala č. *. župniku, sorodnikom pevskemu zboru Seleč - Zgonik ki vsem darovalcem cvetje.
DRUŽINE GRUDEN tn KRALJ BMnataraa, Nabrežina, Buenos Aires, 22. marca 1970.
PREDAVANJE O NOVEM REGULACIJSKEM NAČRTU V BAZOVICI
«Ne bomo prodali zemlje za raznaroditev naše vasi»
Bazovcem je obrazložil sedanja gradbena pravila v zgornji tržaški okolici novinar Slavko Štoka
, pobudo Zavarovalnice za go ‘5jo živino v Bazovici je v sredo v Bazoviškem domu preda-!*• novinar Slavko Štoka o novem 'taškem regulacijskem načrtu.
Predavatelj je Bazovcem podrob-B obrazložil urbanistično - gradila izvršilna pravila, ki se nana-za zgornjo slovensko okolico ^ Bazovice do Križa. Po teh pra-;"“•>. je poudaril Štoka, je v sionskih okoliških vaseh tržaške ob-^ dejansko prepovedana vsaka gradnja. Novi regulacijski IJJrt ne določa najmanjšega grad-^oga področja okrog vasi za no-I6 gradnje, s čimer je onemogoča razvoj obstoječih naselij. Pri ^ je povedal, da so samo Opči-** izjema, za katere veljajo poseb-ugodnejše gradbena pravila.
So je govoril o Bazovici (kar ve-® tudi za ostale vasi v zgornji ^aški okolici), je nazorno prika-**•„ krivico, ki jo nov regulacijski ’ačrt dela domačinom. Bazovcem,
ki
stanujejo v vasi, je dovoljeno JtiHo popravilo oziroma preuredi-starih hiš, obnovitev starih hiš
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiiiiiiiiiimiii
ZDRUŽENJE PEVSKIH zborov in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredita danes, 22. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni tetrti koncert pevske revije
PRIMORSKA POJE
Peli bodo:
ZENSKI ZBOR — Postojna Moški zbor lijak — vogrsko
Moški zbor srečko Kosovel — Romke Moški zbor srečko ku-
mar — Veljki Repen
Moški zbor vinko Vodo-
pivec — Kromberk Moški zbor Valentin
VODNIK — Dolina Moški ZBOR — Dornberk Mešani zbor slovan — Padrifie
Moški zbor zvezda — Bilje
Moški zbor oton župan
CIC — štandrež
Moški zbor kras — doi-
Poljane
Moški zbor jezero —
Doberdob
Moški zbor vasilij mirk
— Prosek-Komtovel
na enaki površini in v enakem ob-in pozitivno ocenili zakonski pred-
segu prejšnje podrte stavbe, ki pa mora biti v slogu sosednjih hiš. Tisti pa, ki ima kaj prostora poleg stare hiše, lahko prizida stavbo za stanovanje ali pa hlev in kokošnjak.
log KPI o uresničenju osnovnih pravic slovenske manjšine.
Uvodno poročilo je po pozdravih gostitelja, tajnika goriške federacije KPI Enza Menichina in zahva-
Toda vse to mora ustrezati strogim h predsedujočega, poslanca Albina
Navodila davčne uprave za prijavo «Vanoni»
pravilom, ki jih določa regulacijski načrt.
Na kratko povedano, je poudaril predavatelj, Bazovci ne morejo zidati novih Hiš na prostih parcelah v vasi ali zraven vasi, kar dejansko pomeni, da si bo moral domačin, ki si bo hotel sezidati novo hišo, iskati zemljišče ali novo stanovanje na Opčinah, ali v mestu.
Po drugi strani pa je Štoka opozoril na pravilo regulacijskega načrta, ki dovoljuje zidanje stanovanjskih hiš pri Bazovici in okrog ostalih okoliških vasi na zemljišču, ki mora imeti najmanj 100.000 kv. metrov. Toda te gradnje so prav tako pogojene strogim urbanističnim predpisom, ki jih posamezni domačini, tudi če bi razpolagali s tako obsežnim zemljiščem, ne bi mogli sprejeti zaradi izredno velikih stroškov.
Po obrazložitvi predavatelja, se je razvila razprava, v kateri so prisotni ostro ožigosali oblasti, da hočejo spraviti Slovence v rezervate. Še posebno so poudarili, da se morajo okoliški Slovenci prav zaradi tega krivičnega regulacijskega načrta še bolj strniti in skleniti, da ne bodo prodali nobenemu tujcu niti enega kv. metra svoje zemlje za raznaroditev vasi, da ne bodo razna velika gradbena podjetja gradila luksuznih vil na bazov-ski zemlji. Dan je bil predlog, da se ustanovi v vasi poseben odbor, ki bo skrbel za povezavo s podobnimi	odbori,	ki	bi morali	biti
ustanovljeni v vseh	prizadetih	slovenskih	vaseh.	Ti	odbori naj bi
se pogovorili, kaj je treba ukreniti, da se z vsemi legalnimi sredstvi prisilili	oblast,	da	spremeni	tisti
del novega regulacijskega načrta, ki onemogoča domačinom nove gradnje v bližini vasi. Dan je bil tudi predlog, da bo morala biti ak cija enotna, ob podpori vseh slovenskih ustanov in političnih strank, ki zagovarjajo in branijo pravice Slovencev. Bazovica in druge slovenske vasi v tržaški občini morajo imeti možnost, da se naravno razvijajo, da ne bodo polagoma izumirale.
Ob zaključku je bilo ponovno pou darjeno, da ne bo nihče mogel izkoristiti regulacijskega načrta za gradnjo gospodarskih naselij na -u,- če ,jim Slovenci ne bodo
-----K- svoje -zemlje..	..	- ■ -
Udeleženec sestanka
Škerka, podal dolinski župan in deželni svetovalec KPI Dušan Lavriha.
V razpravo o Lovrihovem poročilu so, po senatorju prof. Šemi, ki je orisal svoj zakonski predlog, posegli komunisti prof. Pavel Petri-čič iz Beneške Slovenije, nato še Tržačani Grgič, Zvonko Markovič, Edvin Švab, Goričan Jože Jarc, nato še Stojan Spetič, Boris Gombač, inž. Miloš Kodrič, Mario Kolenc.
Na konferenco so organizatorji povabili predstavnike vseh strank in organizacij, ki združujejo v svojih vrstah tudi Slovence, odzvala pa se je samo SKGZ, katere predsednik Gorazd Vesel je udeležence konference tudi pozdravil in pri tem poudaril koncepte enotnih nastopov, ki so osnova politike SKGZ.
Ministrstvo za finance je tudi ‘etos s posebno okrožnico (štev. 171 * dne 9. marca 1970) potrdilo nahodila iz prejšnjih let za prijavo dohodkov («Vanoni») od odvisnega dela (R.M. kat. C/2).
Tako smejo delodajalci prijaviti Obalen znesek plač in mezd, ki
jih izplačali delavcem v letu ‘969. Podjetja, ki imajo sedež ali
Zaradi spomladanskih obnovitvenih del bodo sedeži ljudske knjižnice (Biblioteka del Popolo) ostali zaiprti od ponedeljka, 23. do sobote, 28. marca. Knjižnica bo za javnost ponovno odiprta od 31. marca z dosedanjim umikom.
Razstavna dvorana v Ul. Teatro Romano 7 bo redno odprta: razstava o delih Carla Antonia bo odprta do 26. marca.
Podružnico v krajih, ki spadajo pod Različne davčne uprave, morajo prijaviti v vsakem takem kraju posebej izplačane zneske, in to na Predvidenih prijavnih polah.
Delojemalec sme izročiti prijavo dohodkov, ne da bi priložil delodajalčevo potrdilo o izplačanem mu ltiesku, če pod svojo odgovornostjo Oavede točne podatke o tem, koliko Jhu je delodajalec odtegnil v letu 1969 za dohodninski in dopolnilni davek. Davčni urad v tej zvezi nanaša, da ima delojemalec pravico Zahtevati od delodajalca točne podatke o omenjenih odtegljajih, sam davčni urad pa si pridržuje pravico aahtevati od delojemalca ustrezno Potrdilo in opraviti pri delodajalcu Morebitne potrebne kontrole.
Glede pravilnega izpolnjevanja Prijave Vanoni se nadalje poudarja, da je v primeru dveh zakoncev, ki Sta oba v službi, dovoljeno odbiti Poleg neobdavčljive vsote 50.000 'ir za -ženo, samo enkrat 240.000 •ir, in ne dvakrat, kakor sklepajo Nekateri glede na to, da sta k Ustvarjanju skupnega dohodka pri-apevala dva davčna zavezanca.
Odbitek v razmerju 20 od sto od Stroške pri ustvarjanju dohodka od dela oziroma pokojnine, ne sme Presegati vsote 360.000 lir, kdor želi *>iti deležen te olajšave pa mora izrecno navesti v prijavi, in sicer z obrazložitvijo stroškov in z Navedbo njihove višine.
Deželna konferenca Slovencev v KPI
S pozivom slovenskemu prebivalstvu se je po daljši in izčrpni razpravi zaključila sinoči v sejni dvorani goriške federacije druga deželna konferenca izvoljenih sloven skih predstavnikov KPI, članov množičnih in kulturno - prosvetnih organizacij.
Srečanja se je udeležilo precejšnje predstavništvo partijskih in dru-kih izvoljenih predstavnikov Trsta, Gorice in Beneške Slovenije ki so razpravljali o trenutnem političnem položaju, se izrekli proti predčasnemu razpustu parlamenta
Včeraj v tržiškl ladjedelnici
Začela se je gradnja tretjega supertankerja
.
V tržaški ladjedelnici »Italcantie-H» so včeraj dopoldne začeli graditi novo, tretjo orjaško tankersko •adjo po 228.300 brt. Gre za »izde-•ek štev. 4232», ki bo povsem enak Prvima dvema ladjama te vrste. Namreč »Caterini M.» in »Aniti Monti*. Ladjo je naročila palermska družba »SocietA Armatrice S. Lu-cia», gradili pa jo bodo v velikem doku, v katerega bodo ob določe-Nem času spustili vodo, da bo nova enota prosto zaplavala.
Ladja bo dolga 329.60 m in široka 48,68 m. Opremljena bo s turbinskim pogonskim strojem Ansal-do Stal Laval, ki bo razvijal 32.500 KM in ki bo polno natovorjeno •adjo poganjal s hitrostjo okoli 18 Vozlov. Kakor pri prvih dveh tankerjih iz te serije, bo tudi tretji razpolagal s skupno prostornino za skladiščenje 273.380 kub. metrov nafte.
"pUhtO- utednUiviU
Spoštovano uredništvo!
Oprostite, da vas nadlegujem, s stvarjo, ki se bo morda komu zdela malenkostna, a je vseeno precej važna, saj odraža določene odnose do naše narodnostne skupnosti. Kot večina Opencev se pogosto vozim s tramvajem v mesto. V starih tramvajih so bili vedno poleg napisov na italijanskih ploščicah tudi slovenski napisi. Bili so sicer papirnati in zamaščeni, a bili so. Zdaj so se na tramvajih pojavili novi napisi na prednjem in zadnjem delu tramvaja, kjer je bilo do nedavnega dovoljeno kaditi. Acegat je kajenje prepovedal, in do tu vse v redu. A prepovedal ga je le z itar lijanskimi napisi, in to kljub temu da so potniki openskega tramvaja povečini Slovenci. Vaščanka
Obvestilo obrtnikom devinsko-nabrežinske občine
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja opozarja slovenske obrtnike iz devinsko - nabrežinske občine, da bo jutri v ponedeljek zvečer ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden* važen sestanek o problemih domačega o-brtništva. Vsi domači obrtniki so toplo vabljeni!
Tajništvo Slovenskega
Z bogato izbiro krasnih belokranjskih in drugih prelepih PIRHOV, ki jih je mojstrsko poslikal s slovenskimi narodnimi motivi znani ljubljanski umetnik JOŽE UČAK ter še mikavnih miniaturnih BUTAR (vse skupaj v nadvse prikupnih pletenih košaricah) voščimo vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike. Zglasite se
pri nas!
ttŽaiUa Unji#aAn<z
TRST • UL. SV. FRANČIŠKA 20 • TELEF. 61792
gospodarskega združenja
V IZOU
Veličasten pogreb antifašistke Avguštine Šturman roj. Zobec
no pomoč. V tej bori in uporni slovenski hiši v samem predmestju Trsta je bilo skrivališče in zatočišče najbolj kompromitiranih antifašistov iz Trsta in okolice. Zloglasna Co lottijeva tajna policija je nekoč vdrla v hišo, v kateri je bilo tedaj 5 partizanov. Čeravno so vedeli, da je v tej hiši zbirališče odporniškega gibanja, in so silili pok. Avguštino, da to prizna, ni o tem zinila niti besede. Tudi po končani vojni je pokojna Avguština vložila vse svoje sile v borbi za socialne narodnostne pravice Slovencev na Tržaškem.
V četrtek, 12. marca, smo spremili k večnemu počitku na izolsko pokopališče pokpjnp0Avguštino Šturman roj. Zobec.
Pokojna Avguština se je rodila pred 60. leti v Trstu. Izhajala je iz napredne delavske družine. Že kot mlado, komaj 14 let staro, dekle se je morala zaposliti in tako s svojim trdnim delom in pičlim zaslužkom pomagati staršem in dokaj številčni družini.
Z možem Jožetom sta si z velikimi napori zgradila skromno hišico in si tako ustvarila svoj lastni dom. Marsičemu sta se morala odreči, da sta si ustvarila svojo lastno družino in dom. Sturmova zakonca sta imela v zakonu dve hčerki, kateri sta vzgajala v napred nem slovenskem duhu.
Ker je bila Avguština prepriča na antifašistka, ji ni bilo težko odločiti se, kam bi se opredelila takrat, ko se je naše ljudstvo z o-rožjem v roki uprlo proti fašizmu.
Že v začetku 1942. leta se je tesno povezala s prvimi aktivisti OF. Nesebično se je udejstvovala pri raznih zelo odgovornih nalogah in akcijah, ki jih je takrat terjalo narodnoosvobodilno gibanje. V njenem domu je bila javka, tam so se zbirali in sestajali aktivisti OF, pripadniki VDV, v tem domu je bila ilegalna tiskarna »Morje*, tja so se zatekali ranjeni partizani in aktivisti in dobili prvo zdravstve
Leta 1956 se je Šturmanova družina preselila v Izolo in Avguština je takrat zaposlila v tovarni «Delamaris», kjer je uživala ugled in spoštovanje kot vestna in pridna delavka. Pred leti se je upokojila in gojila upanje, da bosta možem po tako mučnem in napornem življenju preživela jesen svojega življenja v miru in zadovoljstvu v krogu svojih dragih, kruta in neizprosna smrt pa je to njeno skromno željo preprečila.
Da je bila pokojna Avguština ze-priljubljena in spoštovana v Izoli in na Tržaškem, je bil dokaz njen veličasten pogreb, katerega se je udeležila velika množica prebivalcev iz Izole in tržaške okolice. Godba na pihala in ženski pevski zbor iz Izole sta pred hišo ža'nsti med sprevodom in na pokopališču izvajala ganljive žalostinke, Rozi-ta Jež in Vladimir Dujmovič pa sta v poslovilnih govorih orisala lik in življenjsko pot naše drage pokojnice.

« Štorij a stara že sto let...»
Na svoje vprašanje, naslovljeno na župana inž. Spaccinija, v zvezi z diskriminacijo, ki jo je izvršilo osrednje vodstvo »Banca dTtalia* proti našemu dnevniku, ko v njem ni hotelo objaviti svojega oglasa, katerega je dalo v objavo dnevnikom v Italiji (razen P.d. in »Dolomiten*) je občinska svetovalka Jelka Gerbec prejela od župana naslednji odgovor:
V zvezi z vprašanjem, naslovljenim name glede tega argumenta, vam želim predvsem zagotoviti, kolikor nam je znano, da ni krajevno ravnateljstvo imelo nič opraviti z operacijo, v kateri ste Vi ugotovili dokaz diskriminacijskega dejanja v škodo tiska v slovenskem jeziku.
Po drugi strani se lahko izreče prepričanje, da pri izbiri dnevnikov, v katerih naj bi objavili oglas o devetletnih zakladnih vrednotnicah, niso vplivali razlogi političnega ali jezikovnega značaja, marveč da so, kot običajno, sledili splošnemu kriteriju, da se izvzamejo pri objavi oglasa vsi dnevttiki, ki nimajo določenih rekvizitov širjenja ali specializacije.
S spoštovanjem
Župan
(Marcello Spaccini) Gornji županov odgovor nam je poslala občinska svetovalka Jelka Gerbec s pripombo, da ji ta odgovor ni bil dan v občinskem svetu, temveč da ga je prejela pismeno na dom, čeprav za pismen odgovor sploh ni prosila (kot je sicer navada).
S svoje strani pa pripominjamo k županovemu odgovoru sledeče:
1.	Župan ni upošteval v svojem odgovoru nadvse važnega dejstva, da je naš dnevnik ponudil brezplačno objavo. Že spričo tega dejstva vsa ostala županova argumentacija sama ob sebi odpade.
2.	Ni res, da bi moral biti naš dnevnik izključen iz seznama dnevnikov za objavo zadevnega oglasa Banca dTtalia, ker baje nima «de-terminati requisiti di diffusione o di specializzazione*.
a)	Primorski dnevnik je namreč razširjen v vseh 34 narodnostno mešanih občinah dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer prebivajo Slovenci:
b)	Primorski dnevnik se ni »specializiral*, najbrž, samo na man;-šinsko problematiko, kot se očitno v odgovoru namiguje, temveč o-bravnava vsa vprašanja v državi in svetu kot kateri koli drugi dnevnik v Italiji.
3.	Kdor pa vseh teh dejstev ne bi hotel upoštevati, naj se vpraša: Zakaj pa je Banca dTtalia, ki je prav dobro vedela kakšen je Primorski dnevnik, prav takšnemu dnevniku ponudila objavo zadevnega oglasa, katerega je šele poz neje umaknila?
Žal, moramo ugotoviti, da gre tudi tokrat za takšno zadevo, glede katere bi slavni Ivan Cankar moral ponoviti tisto svojo trditev, da je ta štorija z diskriminacijo stara že sto let...
Naj bo dragi pokojnici lahka istr ska zemlja. Možu in svojcem izrekamo globoko sožalje.
Deželni obrtniki bodo obiskali mednarodni sejem v Firencah
PREJŠNJO SREDO
V KOPRU SO POKOPALI FRANCA GRLICO
nemu gibanju. Tudi svoje otroke je vzgajal v naprednem narodnem duhu, dva sinova sta bila aktivna borca partizanskih brigad. Ko je v naše kraje prišel nov okupator — nemški nacizem, je kljub težki rani iz prve svetovne vojne moral na prisilno delo. Po vojni je delal deset let kot visokokvalificiran delavec v produktivni zadrugi. Leta 1955 se je upokojil in od takrat dalje živel v Kopru. Naj mu bo lahka zemlja.
DVOJE POJASNIL K «POJASMLU»
ŠE O ODSTRANJENI APSIDALNI PREGRAJI
Kriški župnik g. Jože Kunčič je v zadnji številki Katoliškega glasa objavil »pojasnilo* v zvezi s člankom »Zakaj so v cerkvici sv. Roka odstranili apsidalno pregrajo*, ki je bil objavljen v našem dnevniku prejšnjo nedeljo. V dopisu K.g. pravi, da je to »pojasnilo* poslal tudi uredništvu Primorskega dnevnika. Ker tega «pojasnila» do sinoči 21. t.m. nismo prejeli (čeprav bi bilo po ustaljeni praksi naravno, da bi ga prejeli pred Katoliškim glasom), ga ponatiskujemo kar iz K.g. Glasi se takole:
»Ni res, da bi bil dal jaz od straniti lurško votlino iz cerkvice sv. Roka, pač pa je res, da je to tvrdki Buffolo, ki so ji poverjena obnovitvena dela iste cerkvice, izkazal zavod za spomeniško varstvo, kar na drugem mestu sami priznavate, ko pišete «da so veliko apsidalno pregrajo odstranili 5. marca po navodilih zavoda za spomeniško varstvom.
Ne odgovarja resnici, da bi bil jaz kdajkoli ali komurkoli izjavil, da se •sapsidalna stena iz kraških skal ne bo več vrnila na svoje mesto*.
govo trditvijo v K. g., da je naša »trditev, po kateri naj bi se bil jaz v zadnjih treh letih prizadeval za odstranitev že omenjene votline, ne samo iz trte zvita, ampak tudi obrekljiva*? Ali je sedaj iz trta zvita in obrekljiva tudi izjava ravnatelja zavoda za spomeniško varstvo? Ali ta izjava ne potrjuje nekaterih naših trditev?
Traitev, po kateri naj bi si bil jaz v zadnjih treh letih prizadeval za odstranitev že omenjene votli ne. je ne samo iz trte zvita, ampak tudi obrekljiva.
Piscu sicer dopuščam, da se mu «zdi», da sem se obrnil na zavod za spomeniško varstvo in dobil od njega dovoljenje za odstranitev votline. V resnici pa sem se obrnil in vztrajno obračal nanj samo in izključno zato, da bi od njega dosegel popravilo1 strehe, ki je bila na tem. da se zruši.
Nobenega namena nimamo in tudi nismo imeli zaradi te apsidalrie stene polemizirati z g. župnikom v Križu, naredili smo samo to, kar bi moral narediti g. župnik sam: prisluhnili smo željam njegovih faranov, da bi ta stena, na katero so čustveno tako navezani (ne glede na zakon iz 1. 1939), ostala n« svojem mestu, pa čeprav je res, da nima ne zgodovinske, ne umetniške vrednosti. G. župpik v svojem «pojasnilu» sicer zanika vse po vrsti, nikjer pa ne pove, kaj je naredil, da bi ustregel svojim vernikom, ki so sedaj s 169_ podpisi pod protestno pismo, izročeno občinskemu predstavniku in v prepisih poslano škofu in zavodu za spomeniško varstvo, ponovno izrazili svojo željo in zahtevo, da se odstranjena apsidalna pregraja vrne tja, kjer je bila.
Nenadna smrt Josipa Piščanca
Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA bo priredila prihodnji mesec skupen izlet obrtnikov iz Furlanije - Julijske krajine na ogled mednarodne obrtniške razstave v Firencah. Razstava bo trajala od 24. aprila do 7. maja, deželni obrtniki pa bodo odpotovali v glavno mesto Toskane že 24. in se vrnili 26. aprila. Deželna ustanova za obrtništvo bo prevzela nase del stroškov, kdor se namerava udeležiti izleta — za katerega pa je predvideno omejeno število mest — pa naj se javi neposredno na sedež ustanove v Vidmu, Drevored Vene-zia 100.
V sredo popoldne so pokopali na pokopališču v Kopru pokojnega Franca Grlico. Grlica se je rpd.il leta 1893 v Brezovici pri Materiji in se je že v zgodnji mladosti vključil v domače prosvetno društvo, bil je član čitalnice, pevske-' ga zbora in tamburaškega orkestra. Njegovo kulturno udejstvovanje so prekinili dogodki prve sve-tpvne vojne. Že leta 1914 je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko in dodeljen V. regimentu v Pulju, u-deležil se je številnih bojev na ita-lijansko-avstrijski fronti in je bil ranjen v desno roko.
Takoj po prvi svetovni vojni se je zaposlil v Trstu in se aktivno vključil v številne kulturne skupine, ki so delovale pri Sv. Jakobu. Ko se je v Trstu in drugod na Primorskem začel stopnjevati fašistični teror, je sklenil zapustiti Primorsko in se začasno zateči v Ljubljano, pozneje pa v Maribor. Tu je doživel usodo tisočev političnih e-migrantov. Leta 1929 je izgubil svojega brata, ki je padel na mostu pri Sušaku v spopadu s fašistično izvidnico. Po razočaranju nad razmerami v stari Jugoslaviji se je vrnil domov in si nato ustvaril družino. Poleg svojih treh otrok je skrbel tudi za dva otroka iz prvega zakona njegove žene Marije. S čutom odgovornosti je vzgajal svojo družino. Leta 1943 se je preselil v Herpelje, v njegovi hiši pa so bili redni gostje nekateri tedanji politični delavci in številni somišljeniki 1z Trsta in Gorice.
Za časa NOB je njegova hiša bila vedno odprta številnim aktivistom in partizanom. Skupaj z ženo Marijo je aktivno sodeloval in pomagal našemu narodnoosvobodil-
Z ONSTRAN MEJE
Hadžič, Pavlič in Vidas obiskali Novo Gorico
Tajnik za zunanjo trgovino Muha-med Hadžič, predsednik odbora za gospodarske odnose republiškega sveta Slovenije dr. Stane Pavlič in jugoslovanski konzul v Trstu Zlatko Vidas so danes obiskali Novo Gorico, kjer so se v razgovoru z zastopniki občinskih skupščin in večjih delovnih organizacij obmejnega področja seznanili z gospodarskimi vprašanji teh krajev. Za občine ob italijanski meji je značilna hitra rast trgovinskega, gostinskega in turističnega prometa. Odprta meja z Italijo je ustvarila velike možnosti za razne oblike gospodarskega sodelovanja. Lani je na tem področju bilo zamenjanih tujih valut, - največ lir/ v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Maloprodajni promet je v mejnih občinah presegel lani 587 milijonov dolarjev. V razgovorih zastopnikov občin in gospodarskih organizacij tega področja so bili dani predlogi za spremembo deviznega in zunanjetrgovinskega režima, katerih uresničenje bi omogočilo še večji razvo, gospodarstva med mejnimi področji obeh držav.
B. B.
NOV PROIZVOD, KI ODSTRANJUJE
(UNIČUJE. ELIMINIRA)
SIVE LASE
Na vigilijo njegovega godu je skoraj še dobrega zdravja nenadoma umrl Josip Piščanc, najstarejši mož od Piščancev. Bilo mu je 88 let. Da je bil,,pokojnik zaveden, priljubljen in poštenjak je potrdila velika udeležba, pri pogrebu. Pokojnik, .se . je v svojih letih vestno udeleževal društvenega gibanja. Dolgo vrsto let je bil tudi vesten blagajnik pogrebnega društva v Rojanu. Znan je bil po vsej okolici in kamor koli je prišel je bil dobrodošel. Čvrstega spomina, ki ga je ohranil skoro do zadnjih dni, je rad pripovedoval zgodovinske črtice domače in širše okolice. Marsikdo se je zatekel k njemu za pomoč in po nasvete.
Vlom v gostilno na Opčinah
49-letna Rozalija Družina v Opčin št. 913 je prijavila policiji, da sta dva neznana moška vlomila v njeno gostilno »Alla pineta* na stari openski železniški postaji. Iz gostilne sta neznanca odnesla 60.000 lir in blago, ki spada v monopol, v vrednosti 70.000 lir.
Ni res, da bi bil jaz po prevzemu župnije odstranil kakega starešino, pač pa je res, da sem m mesto umrlega Kristjana Tetice takoj predložil novega, ki ga je pristojni dekan tudi potrdil.»
Kdor je pazljivo prebral naš članek, bo takoj ugotovil, da g. Kunčič zanika nekatere stvari, ki mu jih niti nismo očitali. Mi smo na primer nekje zapisali: «Zadeva se je s tem pomirila, očitno pa se kdo (podčrtali mi) le ni sprijaznil s to «zmago» domačinov in si je ves ta čas prizadeval, da bi ustregel pred tremi leti izraženi škofovi želji...*. Napisali smo »kdo*, če pa sedaj pravi g. Kunčič, da je ta «kdo» on, potem jemljeno to pač na znanje. Nekatere druge stva ri, ki jih g. Kunčič zanika, so nam povedali domačini in nimamo razloga, da jim ne bi verjeli. V zvezi z njegovo trditvijo, da se je «obrnil in vztrajno obračal nanj (na zavod za spomeniško varstvo, op ur.) samo in izključno zato, da bi od njega dosegel popravilo strehe*, pa se je kot nalašč pojavila v včerajšnjem italijanskem tržaškem dnevniku izjava ravnatelja zavoda za spomeniško varstvo, ki se v prevodu tistega dela, ki nas posebej zanima, glasi:
tžupnija je izkoristila obdobje neuporabnosti cerkve in zaprosila ter dosegla dovoljenje tega ravnateljstva, kar zadeva strogo njegove pristojnosti, da izvrši v lastni oskrbi dela za prestavitev oltarja tako, da se bodo obredi lahko vršili proti vernikom in zato za odstranitev umetne jame (podčrtali mi!), naslonjene na zadnjo apsidalno steno. zgrajene iz apnenčastega kamenja l. 1894, ker se temu izdelku ne priznava nobena vrednost, ki bi 10 bilo treba zaščititi v smislu zakona z dne 1. junija 1939 št. 1089».
Če kaj razumemo, potem iz te izjave izhaja, da g. Kunčič (razen če župnije v Križu ne predstavlja kdo drugi!) ni zaprosil in dosegel samo in izključno popravila stre he, temveč tudi odstranitev apsi-dalne stene. Kako je potem z nje-
Zaradi obnovitvenih del pri stav* bi št. 97 v škedemjski ulici, kjer bodo postavili zidarski oder. ne bo moč parkirati avtomobilov vzdolž ograje. Tako je s posebnim ukrepom odredil tržaški župan.
Petletni deček
se je polil z vrelo vodo
V petek zvečer so sprejeli na kirurškem oddelku otroške bolnišnice v Istrski ulici 6-letnega Daniela Franca iz Ul. Foscolo 3 zaradi o-peklin druge stopnje po desnem delu prsnega koša. Mati, ki ga je z zasebnim vozilom pospremila v bolnišnico, je izjavila, da se je otrok polil z vrelo vodo v stanovanju. Deček se bo moral zdraviti 30 dni.
Na voljo imamo nadaljnjih 5 knjig iz 3. letnika knjižne zbirke
NAŠA
BESEDA
UBRANO DELO
Prežihovega
Voranca
tthaika kh+ifa tota
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 . Telefon 61-792
(ni masten — je brez vonja — ne pušča madežev)
RINOVA for Men je izredni proizvod za moškega, ki vrača sivim lasem prvotno barvo.
RINOVA for Men ni običajna barva in učinkuje postopoma in tako naravno, da bo po 10 dneh vaš videz kot bi bili 10 let mlajši in nihče ne bo opazil, zakaj.
Ce so Vaši lasje redki, sivi ali zbledeli, je učinek proizvoda RINOVA for Men še bolj dragocen, ker se lasje, ko pridobijo spet svojo prvotno barvo, zde močnejši in odpornejši.
RINOVA for Men se uporablja kot krema za lase, ki ne maže in ohranja lepo pričesko.
Prijatelji in znanci, ki jih občudujete zaradi njihovega mladostnega videza, je že uporabljajo.
Ce Vam je ljubši neodišavljeni proizvod, ki obenem nima neprijetnega vonja, zahtevajte najnovejši tip RINOVA for Men brez vonja,
To so proizvodi laboratorijev A. & G. VAJ iz Piacenze in so naprodaj! v parfumerijah in lekarnah.
PROFESSIONAL
aparat za fotokopije na suho za samih 78'000 lir!
(za 15 dni na brezplačno poskušnjo)
S Professional naredite takoj, brez kislin in praškov in na zelo enostaven način popolne fotokopije pisem, dokumentov, knjig, risb. Pošljite ta odrezek ali pa se osebno oglasite na označenem naslovu: dobili boste napravo Professional na 15-dnevno poskušnjo z ustreznim zavojem papirja v dar.
Želim dobiti na 15-dnevno brezplačno in brezobvezno m	poskušnjo napravo Professional skupno z zavojem
papirja.
iRST
Via Milano 11
|^tel. 68111 - 29611
KONCESIONAR
ZA TRST, VIDEM, GORICO, PORDENONE
BAZZANELLA - UL. MILANO, 11 - TRST
TEL. 29.614,
- 4 -
Eli
UP JT > / X
fflVfllSB
NEDELJA, 22. MARCA
PONEDELJEK, 23. MARCA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Nabožna oddaja; 9.45 Harfa; 10.00 Godalni orkester; 10.35 V prazničnem tonu; 11.15 M. Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh*; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Z glasbo po svetu; 15.30 S. Rebec: «Mandrijerske hlače*; 16.30 Orkestri; 17.30 Zborovska glasba;
18.00	Miniaturni koncert; 18.45 «Pratika»; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: «Uoljčenca je vre leti*; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.00 Zabavna glasba.
TRST
9.00	Orkester; 12.15 Tedenski športni pregled; 14.00 «E1 Cam-panon*.
KOPER
7.30, 8.00,	10.00, 12.30, 15.00,
19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Ansambel Davies; 9.30 Izberite si program sami; 10.10 Fumorama; 10.30 Melodije velikih mojstrov; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče A-riston; 11.30 Današnji pevci; 11.55,
12.45	in 15.15 Glasba po željah;
12.35	Zunanjepolitični pregled:
14.00	Pojeta Nada in Trini Lopez; 14.15 Baby star; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Prenos RL;
19.00	športna nedelja; 19.30 Prenos RL,
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
9.00	Skladbe za godala; 9.10 Nabožna glasba; 9.30 Skladbe za orgle; 9.55 Nabožna oddaja; 11.35 Roditeljski krožek: 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Komični oder; 13.30 Program o Neaplju; 14.10 Glasbeni kontrasti; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nbgomet od minute do minute; 18.00 Nedeljski koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Violinist Od-noposoff in pianist Mrazek;
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Plošče; 9.35 Veliki variete:
11.00	Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza: 12.30 Program s C. Villo; 13.00 Kvizi narobe;
13.35	Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.90 Magični radio;
15.30	Preizkušajo se diletanti; 16.20 in lj.04 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.00 Športna nedelja;
18.40	Glasbeni aperitiv; 19.13 Nocoj smo gostje pri...; 20.10 Tenorist B. Gigli
lil. PROGRAM
10.00	Koncert za zečetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Na sporedu je Weber; 12.50 Cherubi-nijeve skladbe; 14.00 Albanska folklora; 14.10 Orkester NBC; 15.30 N. Saponaro: «1 nuovi pagani*;
17.30	Plošče resne glasbe; 18.45 Teden aktualnosti; 19.15 Koncert;
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmet. proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 D. Horhič: »Mulci pa taki*, igra za otroke; 8.50 Skladbe za mlade; 9.05 Koncert iz Mur-ske Sobote; 10.05 Še pomnite, tovariši... — J. Postaj: Zajetje in rešitev; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14.00 Narodno zabavna glasba; 14.30 D. Parker: Bil si čisto v redu, dragec — humoreska; 14.50 Ansambel J. Kampiča; 15.05 Zabavne melodije; 16.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 17.05 G. Puccini: «Tosca», 1. dej.; 17.30 E. Flisar: «Sodniška zgradba*;
18.30	Iz solistične glasbe; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*;
ITAL. TELEVIZIJA
TRST A
7 15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Saksofonist Mondello; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Russo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30
Šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Šport
Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Sestanek s Fansi; 21.10 Kulturni odmevi; 21.25 Me lodije; 21.45 Trio Ozim-Pahor-Sla-ma; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Orkester Casamassima; 15.34 Drobci folklore; 15.50 Koncert.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje G. Morandi; 8 15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 Iz berite si program sami; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Veliko glasbe; 11.30 Melodije; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 17.10 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester F. Bay;
22.10	Orkestri v večeru; 22.35 Mali
liOiiPprt
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Program z Luttazzijem; 14.16 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Glasba za mladino; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Umetnost in slovstvo; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Glasbena fantazija.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00 Romantika; 10.00 Beethovnovo življenje; 10.15 Poje P. Mor-selli; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Kratki življenjepisi; 13.00 Tedenski športni pregled; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni ape ritiv; 19.05 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 2100 Kronike Juga; 21.15 Francoske nove plo šče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Tolstoj: »Ivanova velika noč*.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 10.45 Haendlov koncert; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba;
glasba; 17.40 Jazz; 1M5 Gospodarska rubrika; 19.15 Prosperi: »Dialogi davanti a Gerusalemme*; 20.30 Glasba 20. stoletja. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 Inform oddaja; 8.04 Glasbena mati ne ja; 9.05 Za mlade redovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Pianist B. Lesjak; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa S. Osterca; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Moški zbor iz Ribnice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert: 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»;	19.15
Ansambel R. Bardorferja; 20.00 Koncert Slov. filharmonije — v odmoru: «Kultuma kronika*; 22.15 Jazz; 23.05 M. Strojan: Pesmi 23.15 Zabavni zvoki; 23.40 Zabavni orkester.
10.00 Nabožna oddaja; 11.30 Za-] kaj človek dela?; 12.30 Settevoci;
13.30	Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 šport in kronike strank;
20.30	Dnevnik; 21.00 Neapelj 1860: Konec Burboncev; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Poljudna zna nost; 13.00 Roditeljski krožek
13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo le; 17.00 Dežela Giocagid; ,17.30
Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Človek in prostor; 19 45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «L’uomo di Alcatraz*; 23.25 Film ske premiere; 23.35 Dnevnik.
II. KANAL
17.00 Športno popoldne; 18.40 Glasbena prireditev v Cagliariju; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci;
| 22.20 Detektivka:
19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik
21.15	Nocoj bomo govorili o...
22.15	V. mednarodni klavirski festival Benedetti-Michelangeli; 22.50 Parlament italijanske enotnosti 1848-1870.
JUG. TELEVIZIJA OD 22. DO 28, MARCA 1970

NEDELJA, 22. marca
20.00, 22.35 Poročila; 9.30 Pod lipo na Jelovici; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Otroška matineja; 11.50 TV kažipot;
14.50	Odbojka Mladost ; Kvarner;
16.50	Čas brez vojne — jug. fdm; 18.15 in 19.15 Nogomet Sarajevo: Železničar — prenos; 19.00 Cikcak; 20.35 »Naše malo misto* — humor; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled; 22.20 Smučarski skoki za Poldov memorial.
PONEDELJEK, 23. marca 20.00, 22.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina; 17.50 L. F. Baum: Čarovnik iz Ozza; 18.15 Obzornik; 18.30 Znanost in mi; 19.05 Glasbena oddaja; 19.50 Cikcak; 20.35 M. Stanisavljevič: Navadni večer — drama; 21.35 Po filmskem svetu Beograd 70.
TOREK, 24. marca 20.00, 23.10 Poročila; 9.35, 14.45
Test z glasbo; 17.50 Oddaja za otroke; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Prvi koraki: Andrej Grabar; 19.20 Mi mladi; 19.50 Cikcak; 20.35 Po dolini Drave; 21.20 Večer z Venom Pilonom; 21.55 Kvintet Duška Gojkoviča.
ČETRTEK, 26. marca 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45
Gortško-beneški dnevnik
DEBATA O OBČINSKEM PRORAČUNU V GORICI
Svetovalci so kritično pregledali dosedanje delo občinske oprave
Za decentralizacijo občinske uprave in rajonske svete - Pouk slovenščine koristen na šolah - Plodno sodelovanje ob meji - Odstraniti je tre. ba še obstoječe psihološke pregrade - Jutri nadaljevanje seje in debate
TV v šoli; 10.30,15*40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Fran coščina; 16.10 Splošna izobrazim: Človek na Luni; 17 45 Ivo Lhotka 18.15 Ob
Kalinski; 18.00 Risanka; zomik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Jerry Lewis; 19.50 Cikcak; 20.35 V. Neff: Preudarne poroke; 22.10 Pa riški mozaik.
PETEK, 27. marca
14.45
20.00, 23.20 Poročita; 9.35,
TV v šoli; 11.00 Angleščina; 15.40
TV v'šoli; 10.40, 15.35 Ruščina;
11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.25 Zdravica Dunaju v 3/4 taktu; 18.15 Obzornik; 18.30 Po domače; 19.05 Več ko znamo, bolje ravnamo; 19.25 Iz sveta oblikovanja; 19.45 Cikcak; 20.35 Schlesinger: »Lažni Billy», film; 22.05 Hokej ČSSR : Švedska.
SREDA, 25. marca
20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Glasbeni pouk; 15.00 in 16.00 Nogomet Radnički : Honved; 15.45
Splošna izobrazba:	Spoznavanje
prirode; 17.00, 17.50 in 18 40 Sve tovno hokejsko prvenstvo SZ : ČSSR; 17.40 Obzornik; 19.15 David Copperfield; 19.45 Cikcak; 20.35 Ponosna — film; 22.05 Malo jaz, malo ti.
SOBOTA, 28. marca
20.00, 23.10 Poročita; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Glas beni pouk; 11.30 Za prosvetne de tavce; 16.20 Regata Oxford:Cam bridge; 17.50 Ansambel D. ško beaneta in kvintet »Neffat*; 18.15 A. Kovačič: Pravdač; 19.20 I. svetovna vojna, 11. oddaja; 19.45 Cikcak; 20.35 Zabavne melodije; 21.35 Rezervirano za risanke; 22.00 Destry - film.
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, v petek zvečer, so nadaljevali s splošno debato o občinskem proračunu za leto 1970. Splošni del debate se je zaključil nekaj pred 23. uro, nato pa so prešli na debato o posameznih postavkah, ki se je nadaljevala do okrog ene ure po polnoči. Jutri ob 18.30 uri bo ponovna seja, na kateri bodo nadaljevali z razpravo in, če bo šlo vse po sreči, tudi zaključili z izglasovanjem predloženega proračuna.
Kot prvi je govoril na zadnji seji v imenu SDZ odv. Sfiligoj, ki je kot pozitivno pridobitev ugotovil povečanje občinskih dohodkov iz davčnega vira (družinski in troša-rinski davek itd). Glede šolskih gradenj je ugotovil še dosti potreb tako za italijanske kot za slovenske šole in poudaril, da so prostori za slovenske šole v Ul. Croce absolutno neprimerni; omenil je tudi potrebo po ureditvi prostorov za slovenski otroški vrtec v Štandrežu ter s tem v zvezi dejal, da imamo sedaj tri vrste otroških vrtcev: občinske, ONAIRC in državne; vse tri vrste bi bilo treba združiti v eno samo in naj bi postali občinski vsi vrtci, ki so na področju goriške občine, da bi tako imeli enotno in boljšo upravo zanje.
Kar se stanovanjske gradnje tiče je predlagal izdelavo organskega načrta za izgradnjo večjega števila stanovanj za manj premožne občane. Tudi naj bi se uredili dve javni kopališči, kjer je potreba po njih največja.
Za Pedronijem (MSI) ki je zavrnil proračun in izjavil, da bo načelno glasoval proti njemu, se je oglasil k besedi dr. Cian (KD), ki je ožigosal neutemeljene kritike fašistov samo zaradi kritike in političnega nasprotovanja ter jo primerjal z mnogo bolj konstruktivno kritiko predstavnikov KPI in PLI. Poudaril je, da je izvedba programa zasluga politike in uprave levega centra. Omenil je odprto politiko ob meji in plodno sodelovanje f* Sttffr TitfHco in Ljubljano za skupno reševanje skupnih pro-
Glede Slovencev -je dr. Cian poudaril, da je poučevanje slovenščine tudi na italijanskih šolah ne sa mo pravica, ampak da je tudi koristno za praktično uporabo v na ših mešanih krajih; s takim postopkom bomo samo utrdili demokra cijo in popravili napake preteklosti. Zaključil je z ugotovitvijo, da bodo nadaljevali z dialogom med katoliki in socialisti, ker je tak dialog koristen v duhu časa in napredka.
Nato je spregovoril dr. Sancin (PSI), ki je dejal, da se s tem proračunom zaključuje 5-letno obdobje levega centra v občinski upravi in da se postavlja osnove za delo bodoče občinske uprave. Program je bil zadovoljivo izveden in je bil dosežen uravnovešen proračun predvsem z dohodki od proste cone. Vsekakor pa je nujna reforma krajevnih financ in vkljub doseženemu napredku bo treba stremeti po taki radikalni ureditvi krajevnih prom čunov.
Govornik je omenil razvoj goriške industrijske cone, ter naglasil potrebe po upravni decentralizaciji tistih mestnih predelov, ki imajo svoje posebne potrebe in značilno sti, kot n. pr. Ločnik, Štandrež itd. Mimogrede je ožigosal vandalizem na pevmskem pokopališču, za kar je vzrok premajhno zanimanje občinske uprave za reševanje problemov periferije. Potrebno bi bilo imenovati rajonske svete, ki bi pro učevali in reševali krajevne probleme. Glede partizanskega spomenika je poudaril, da smo že v letu '70 m še ga nismo postavili, čeprav ne gre niti za gospodarske niti za tehnične ovire, pač pa so še vedno nekatere politično - psihološke ovire, kar se je lahko ugotovilo tudi pri razpravi o organiku občinskih uslužbencev, ko je šlo za nekatere določbe, ki se tičejo slovenskega jezika.
Dr. Sancin je zaključil na sploš no s pozitivno oceno proračuna ter izjavil, da bo glasoval zanj vkljub navedenim kritičnim pripombam dodal je še priporočilo, naj bi ' bodoče imeli pogostejše seje ob-črnskega sveta in bolj naglo reševali tekoče upravne posle.
S tem je bila debata zaključena in župan Martina je odgovoril ude ležencem pri debati na posamezne probleme, ki so jih obravnavali. Poudaril je, da so v ocenah za proračunske postavke bili skrajno previdni, kar se tiče oblike uprave av-toporta in drugih ustanov se bodo -avnali po praktičnih potrebah in se odločili za obliko, ki bo najbolj u-strezaia. Zahvalil se je svetovalcem za pripombe in izrazil željo, naj bi tudi v bodoče s svojimi idejami p predlogi pomagali občinskemu odboru pri njegovem upravnem delu.
Svoje odgovore za posamezne resore »o dali tudi drugi odborniki. Tako je T.unieri dal pojasnila s področja javnih del in med drugim o-menil, da se problem avtoceste na -odseku v Sovodnjah približuje rešitvi. ki in narekuje nraktična u-
videvnost; za avtoporto kjer je že dosežen prvi deželni prispevek 500 milijonov, bodo napraviti sedaj prošnjo še za nadaljnjih 500 miljionov iti bo skupaj z občinskim deležem na razpolago za to delo 1200 milijonov. Tudi kar se gradnje novega pokopališča v Pevmi tiče, ga bodo ;x) dosegi deželnega prispevka prenesli bližje k Soči.
Odbornik Bratina pa je zagotovil, da je po izvedbi revizije enega dela davčnih obvezancev v teku taka revizija tudi za vse ostale.
OBČNI ZBOR SPD
Slovensko planinsko društvo v Goniči sklicuje redni letna občni zbor svojih članov, ki bo v sredo, 8. aprila t. 1. ob 20. uri v klubu «S. Gregorčič«, v Gorici, Verdijev korzo 13.
Vabljeni vsi člani.
Odbornik Fantini pa je glede partizanske kostnice na glavnem pokopališču ugotovil, da bodo to zade-
vo v kratkem uredili, ter jo do-
gradili po sprejetih načrtih.
Nekaj pred 23. uro so prešli cd splošne debate k posameznim postavkam ter jih obravnavali do ene po polnoči. Jutri bodo debato nadaljevali in morda tudi zaključili.
Jubilej zadruge ITE
Danes praznuje 20-letnico svojega obstoja zadruga električnih in telefonskih uslužbencev (ITE) v Gorici, ki je med najpomembnejšimi zadrugami na Goriškem. Na programu je ob 9.30 sprevod vozil zadruge po Gorici ter ob 10. uri uradna svečanost v dvorani trgovinske zbornice, kjer bo govoril predsed nik ITE Giovanni Culot. Predvidena je prisotnost predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti.
iiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiHuiiiHiiiMiiiiiiiiiiinmmminHmmmimiiiiiiiiMiiii
SINDIKALNE VESTI
Tekstilne stavke v Sovodnjah in v Podgori
Izmenično bodo stavkali od ponedeljka do p etka
V sredo 18. t. m. so se na se dežu Confindustrie v Milanu nadaljevala pogajanja za obnovo delovne pogodbe delavcev potem ko je posredoval tudi minister za delo. Predstavniki industrije so predložili ob tej priliki dokument s svo jimi predlogi. Sindikalni predstavniki so smatrali njihove predloge kot nezadostne in so ce sporazumeli za nov sestanek v petek 20. t. m. Dokler pa ne bo prišlo do načelne ga sporazuma, se bodo stavke po tekstilnih tovarnah nadaljevale tudi
na. Goriškem in sicer po naslednjem reefu:
V Sovodnjah: v ponedeljek 23. marca stavka zadnje štiri ure iz-
mene. V torek, sredo, četrtek in
petek se bodo izmenične stavke na-
Komiislja za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje vpisovanje za počitniška letovanja v Zg. Gorjah pri Bledu In v Savudriji.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Asoodi 1 od 9. do 12. ure dopoldne.
Včeraj - danes
daljevale po eno ali dve uri dnevno za posamezne izmene.
V' Podgori: bodo jutri, v ponedeljek stavkali po zadnje štiri ure v vsaki izmeni in naslednje dneve do vključno v petek 27. t. m. po eno ali dve uri v vsaki izmeni.
V nočni izmeni v tovarni v So vodnjah pa bodo delavci stavkali
v ponedeljek, torek, sredo in če-
trtek zadnji dve uri izmene, v petek 27. t. m. pa štiri zadnje ure izmene,
SPOROČILO OBČINE GORICA
IZPLAČEVANJE DEŽELNE PODPORE ZA DIJAKE
431 dijakom bodo izplačali skupno 12.665.000 lir
Občinska uprava v Gorici obvešča vse prizadete, da so začeli pri občinski blagajni v Gorici, Ul. Car-ducci 4 izplačevati podpore za dijake višjih srednjih in pa strokovnih šol, ki so deležni šolske podpore kot je predvidena v deželnem zakonu št. 19 od 6. septembra 1965.
Občinska uprava je objavila zadevni seznam tistih dijakov, ki so upravičeni za prejem take podpore. Na višjih srednjih šolah je takih upravičencev 378 in vsak bo prejel po 30 tisoč lir; na strokovnih šolah pa jih je 53, ki bodo prejeli po 25.000 lir; skupaj bodo iz tega deželnega sklada razdelili v goriš-ki občini dijakom 12.665.000 lir.
telj prof. Pavle Merku iz Trsta bo govoril o »Jošku Jakončiču*— slovenskemu skladatelju* ter prikazal glasbeno ustvarjalnost tega goriške-ga rojaka. Dr. Jakončiča poznamo kot kulturnega delavca in kot profesorja, ki je poučeval tuje jezike na slovenskih srednjih šolah v Gorici, zelo malo pa je poznan kot glasbeni ustvarjalec. Prof. Merku je pred kratkim odkril njegovo bo gato zapuščino, ki še ni bila ob
javljena.
Starši dijakov, ki imajo pravico do podpore naj se predstavijo pri občinski blagajni v Ul. Carducci 4 v Gorici ter naj prinesejo s seboj pismeno vabilo, ki so ga v teh dneh prejeli na dom. S seboj naj prinesejo tudi kak veljaven osebni dokument.
Še o hiši v Selcah
V zvezi z našim včerajšnjim člankom o 12- stanovanjski hiši v Selcah, Ulica Cosich 14, ki grozi, da se bo sesula, je prišla včeraj posebna komisija, da bi si ogledala stanje in določila ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti.
Razna obvestila
Predavanje SKAD bo jutri, v ponedeljek ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Sklada-
Slovensko gledališče v Trstu
V sredo, 25. t. m. ob 10. uri (matineja za šolsko mladino) v Katoliškem domu v Gorici
Pavel Golia
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
V torek, 24. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu
v Gorici
KONCERT ORKESTRA GLASRENE MATICE
Solisti:
MILOŠ PAHOR flavta VOJKO CESAR fagot
D I N A SLAMA klavir
Dirigent: KRUNO CIPCI
Srebotnjak: Tri skladbe za godalni orkester.
Boccherini: Koncert za flavto in orkester v D-duru. Beethoven: Romanza cantabile za flavto, fagot, klavir in
nr1ct><ttpr
Mozart:	Simfonija št. 29 v
A-duru (KV 201).
GORSO. 14.30:	«Eiori dl cae-
tus», I. Bergmann in W. Matthau — Ameriški barvni film.
VERDI. 15.45; «Una su 12*. W. Gassman in S. Tate. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 14.45—22: «Can-dy e ll suo pazzo mondo«, *• Aulin in J. Cobum. Francoski barvni film; mladini pod 18. le" tom prepovedan.
VITTORIA. 15.00; «Scacct> aUa regina«, R. Schiaffino in H. P0*1' toff. Italijanski kinemaskope T barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.15:	«La battagM*
del deserto«, R. Hosein, G. B ‘ ton in F. Wolf. Koprodukrijsm kinemaskope v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14.00: «Faccia da schiaL fi», Gianni Morandli in L. Be*i kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 14.00: «11 suo ntx«e k Donna Rosa«, Romina Po*®1 in Al Bano, barvni film.
PRINCIPE. 14.00: «Gli a-vvoltod han* no farne«, C. Eastvvood in S. M Laine. Kinemaskope v barbah.
SAN MICHELE. 17.30: «1 due pieri«, Franco Franchi in deta* i Ingrassda, barvni film.
Atova Gorica
SOČA (Nova Gorica); «Bltka h* Neretvi«, jugoslovanski bari®1 film — ob 14. — 17. in 20. uri.
DESKLE: «Nuna iz Monze«, lt£U-barvni — ob 17. in 20. uri-
ŠEMPAS: «Joy, ubogo dekle«, angleški barvni — ob 16. in 20. uri.
KANAL: «Vaba za morilca«, ameriški barvni — ob 16. in 20. uri.
SVOBODA: «Bitka na Neretvi«, jugoslovanski barvni film — ob 1 • 16. ta ob 20. uri.
PRVACINA:	«Pižama za dva«, *
meriški barvni — ob 16. to 0 20. uri.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA
IM A
GORICA - UL Unca d’Aosta 180 - fel ZH-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAOA

ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 15. do 21. marca se je v goriški občini rodilo 33 otrok, umrlo je 15 ljudi, poročila sta se dva para in 5 so jih oklicali.
Rojstva: Elena Pelizzon, Roberta Fontana, Gianluca Danei, Gianluca Candussi, Massilimiliano De March, Marisa Cassani, Michela Verzne gnassi, Flavia Sari, Massinvliaro Cettul, Stefano Bastiani, Maximilia-no Gobet, Rafaela Vittori, Roberto Bressan, Elisabetta Duca, Barbara Longo, Massimiliano De March, Marisa Cassani, Nadja Macor, Lau ra Visintin, Elisabetta Paoletti, SILVAN Tomšič, VESNA Tomšič, Sara Devetak, Michela Becci, Morena Brussa, Giuseppina Ceschia, Roberto Burigato, Paolo Demarchi, Diego Donda, Roberta Bertinnzzi Cinzia Oneglia, Massimo Tonzar in Massimo Macor.
Umrli: upokojenec 86-letni Davide Presani; uradnik 42-letni Mario So-berti; gospodinja 72-letna Marta Do-minco por. Di Blas; posta jenačel-nik 43-letni Walter Zorzan; gospodinja 47-letna Mercedes Berlot por. Zorzan; gospodinja 84-letna Orsola Furlan por. Stobil; podčastnik 28-letni Giorgio D'Aquano; upokojenec 75-letni Stefano Borghese, upokoje nec 67-letni Amedeo Palumbo; gospodinja 69-letna Marina Bernardis por. Ambnosi; upokojenec 80-letni Eelice Covassi - Coselli; gospodinja 70-letna Antonietta Battocletti vd. Daldassi; pet ur stara Giuseppina Ceschia: učiteljica 33-letna Giusta Totnasella por. Ceschia in gospodinja 83-letna Amedea Ugolini vd. Badaloni.
Poroke: Delavec Alessandro Pe-teani in delavka Licia Persoglia; trg. zastopnik Fulvio Fantini in gospodinja Lucia Gandolfi.
Oklici: mesar Bruno Scarel in de lavka Bruna Mosetti; šofer Angelo Komavli in prodajalka Majda Semenič; uradnik Sergio Ziani in u radnica Mercede Ussai; električar Giorgio Molini in frizerka Laura Grahelj; delavec I5do Bruno Bris in delavka Anna Santina Devetak.
CASSA Dl RISPARMIO Dl G0KIZ1A
GORIŠKA HRANILNICA
Odobren obračun za 139. poslovno leto
Mali oglasi
SLUŽKINJO za vsa dela ln kuha. nje išče štiričlanska družina v Gorici; 50 000 meseCno Naslov na
upravi lista v Gorici.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
V Gorici ]e danes ves dan in po noči, dežurna lekarna PONTONI BASSI. v Raštelu 26 - Tel. 33-49 TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna S Ntcolb dr. Olivetti. Ul. I. Maggio 94, tel. 73328 DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN na Korzu Ita Uj« 34 — tel. 63-71.
Upravni svet goriškega zavoda Cassa dl Risparmio (Goriška hranilnica) je na nedavnem zasedanju odobril bilance za poslovno leto 1969.
Poročilo o obračunu je podal glavna ravnatelj dr. Alberto Pez-ztad.
Kljub negotovostim in težavam v zvezi z notranjimi ta mednarodnimi dogodka je bilo leto 1969 plodno za goriški zavod Cassa di Risparmio (Goriška hranilnica), ka po poti svoje večstoletne tradicije nadaljuje z izvrševanjem prvenstvene vloge podpiranja ob soškega gospodarstva.
Cisti dobiček poslovne dobe je znašal 154.175.051 lar, nasproti 152.500.000 lir, kolikor je znašal v prejšnji poslovni dobi. Gospodarski račun je lahko v celoti kril zmanjšano vrednost vrednotnic z nespremenljivimi dohodki.
Vrednost zaupanega premoženja se je dvignila od 25 milijard 858 milijonov lir na 31 milijard 274 milijonov Ur, kar Je za 20.94% več (v letu 1968 + 16.39°/o, v letu 1967 + 16.25%).
Ekonomska vlaganja, ld so na dan 31. decembra 1968 znašala 8 milijard 896 milijonov lir, so se povzpela na vrednost 11 milijard 578 milijonov lir. Zabeleženo je bilo torej povečanje za 30.15% (v letu 1968 + 12.78%, v letu 1967 + 18.06%).
Vrednotnice ln soudeležbe, katerih vrednost je znašala 15 milijard 680 milijonov Ur, so zabeležile dvig za 14.64% v primer javi z letom 1968.
Tem podatkom, ki so že sami po sebi značilni, je potrebno do dati, da so razni posegi Hranil niče, pa naj gre za neposredni ali posredne, na raznih gospodar skih področjih v letu dni krepki presegU vrednost 12 milijard lir Na področju agrarnega kredita je bilo danih posojil v vrednost 217 milijonov Ur. Rotacijski sklad je preko Zavoda v poslovnem ob dobju odobril posojil za 6 mili jard 550 miUjanov Itr. Vsota vseh posojil se Je tako dvignila na 14 milijard 802 milijona Ur. Med po slavno dobo pa so bili nastavlje ni poell v vrednosti več milijard Ur.
Z uvedbo Urada za tujino se je zapolnila vrzel, ki je obstaja la v vrsti storitev, ka se nudijo klientom. Prvi rezultati te poteze za okrepitev dejavnosti so že do sedaj skrajno obetajoči. Sedanja organizacija na tem področju lahko zadosti vsem zahtevam te posebne klienteie.
Davčna in zakladna služba sta tudi v tem poslovnem obdobju dobro opraviU svoje delo v sploš no zadovoljstvo ustanov, v ime nu katerih sta vršiU svoje delo Zaključila se je študija za vključitev v organizacijo elek Iranskega računalnika tretje ge ne raci je. Program za posodablja nje organizacijskih struktur in uradov je v polnem teku.
V letu 1969 so bili odprti novi
stim dobičkom v znesku 72 milijonov 236.548 lir, medtem ko je prejšnje poslovno leto zaključU z dobičkom 68.896.575 lir.
V letu 1969 je ta oddelek, z dovoljenjem, da posluje v vsej dežel) Furlanija - Julijski krajini, razširil svojo dragoceno dejavnost podpiranja občutljivega in pomembnega operativnega področja. Za razliko od drugih tudi večjih zavodov ni zemljiški oddelek goriškega zavoda Cassa di Risparmio (Goriška hranilnica) nikoli odjenjal v svoji dejavnosti. To je bilo možno zato, ker se |e pravočasno ubrala nova politika glede plasiranja zemljiških delnic po kriterijih, ki so za približno šest mesecev anticipirali preobrat, tal je postal značilen za
Vrednost premoženja zavod« Cassa di Risparmio znaša 1 mil*' jardo 703 milijone lir m se Jf več kot podvojila v samih zadnjih petih letih.
Dobiček poslovne dobe Je b“ takole razdeljen: 61.670.000 lir je bilo dodeljenih rednemu rezervnemu skladu, 15.417.557 Ut skladu zveznega jamstva, 77.087.494 Mr pa je šlo dobrodelnemu skladu ter skladu za dela v javno korist.
Na zaključku svojega poročila se je generalni ravnatelj prisrčno zahvalil predsedniku rag Glihe rtu Barnabi tn vsemu upravnemu svetu Dr Pezzini je izrazil svojo hvaležnost tudi pokrajinskim ln deželnim oblastem, združenjem ln zavodom raznih
tekočim mesecem je
Urad za tujino in vrednotnice
goriškega zavoda Cassa di Risparmio opremljen s TeleX0m
Telefonska šifra
46215
(za
CARISGO
vse urade)
sedeži podružnic v Romansu ob Soči ter v Ronkah.
Na področju dobrodelnosti Je Zavod tudi v preteklem poslovnem letu veliko storil v podporo raznih krajevnih pobud. Prispev ki, ki so bili glede tega dani, so Odli takole določeni: 52% v so cialne in javnokoristne namene 20% za pomoči in v dobrodelne namene, 14% za šport, rekreacijo, vzgojo in v turistične pobude, 9% za kulturne pobude ter za valorizacijo umetniških zakladov in, končno, je 5 % šlo v sklade za strokovno usposablja
nje.
Oddelek ca zemljiška posojila Je zaključil poslovno dobo • 61-
vsedržavno tržišče z obveznicami.
V letu dni Je bilo predloženih 519 prošenj za skupno 9 milijard 283 milljonv Ur Odobrenih Je bilo 405 prošenj za skupno 5 milijard 274 milijonov lir vrednosti Vsota vseh posojil se Je do dne 31. decembra 1969 povzpela na 10 milijard 831 milijonov lir.
Dotacijski sklad oddelka se je v preteklem letu povečal za 225 milijonov Ur.
Potem ko je bil čisti dobiček poslovne dobe dodeljen splošnemu rezervnemu skladu, se Je premoženje oddelka zemljiškega kredita dvignilo na 914 milijonov lir.
kategorij kot tudi vsemu osebju.
Poročilo nadzornega odbora, k* v svoji analizi potrjuje, da je Zavod v poslovnem letu dosegel ugodne rezultate, je prebral kom-rag. EUo Valentini
V sedanjem upravnem svetu so: predsednik ca v rag Gilberto Barnaba; podpredsednik cav Marino Di Bert; člani sveta gosp Guldo de Braunizer, gosp. Antonio Coprivez, gosp. Giorgio Del-lago, cav Luigi Krainer, dr Vit-torio Lante, kom. dr. Matteo Marsamo, tod. izv. Ettore Michle-lin. Nadzorni odbor:	gr. uff.
prof. dr. Guido De Vetta, georn. Armamdo Gregorig, kom. rag-EUo Valentini.

'oslanica vsem itrokom sveta
*a mednarodni dan ladinske književnosti 1970, ki se Praznuje 2. aprila
Mednarodna zveza za mla-književnost se je odlo-,1 bo letošnje praznovali »mednarodnega dneva mla-pe knjige« 2. aprila, ob letnici rojstva velikega mla-Jskega pisatelja Hansa Chri-Andersena. Letošnja Mava je že četrta po vrsti JJudi tokrat je prevzela poveljstvo jugoslovanska najina sekcija IBBY, posla-410 vsem otrokom sveta pa ' napisala znana slovenska finska pisateljica Ela Pe-
banica se glasa:
•Kaj pomeni knjiga komu 'Mi vas, otroci, ne vem. Morda vam pomeni majhno M), morda vam pomeni raz-Mio, ali pa spomin na ti-*la, ki vam jo je podaril. Mia vam pomeni knjiga to-7° kot prijeten pogovor s Celjem, ki je knjigo napi-^ To je veliko in to bi si datelj želel. Ali pa se zateče-' knjigi, kadar vam je hu-
10	in bi potrebovali malo to-Mbe,- torej vam pomeni knji-
11	dobro besedo. Morda je ko-^ pomenila knjiga spodbu-
da bi v življenju kaj veli-storil. Spet drugemu po-’*|tf knjiga toliko kot čarob-J1 skrinjica. V njej oživijo !* zazvonijo čudovite zgodbe 4 nenavadne osebe iz še ne-anih svetov, samo prebra-4 io je treba.
Rekli so tudi, da je knjiga ^ihno okno v svet in v člo-jjjko življenje, pa si nisem J* tem ničesar predstavljala. !|ei sem morala srečati de-Heleno, da sem to okno ’ 5«ei zagledala. Naj vam to ^em.
*daj poznam Heleno že dol-Včasih jo obiščem. Z njo ^ lahko pogovarjam kot z Mim prijateljem.
Aed leti je zbolela in ostati . morala v postelji. Mesece
4	mesece in več kot leto in
se je vlekla njena bolezen.
5	so skrbeli zanjo koli-*°r so mogli, vendar so mo
kot prej, hoditi tudi na
ILA fEKOCl (»y Mililo Vovk-5tlh, Ljubljcmo)
Helena je ostajala po dan sama doma. Ko so se ‘i večeru njeni domači vr-jim je rekla: «Povejte ml da ne bom tako sama.»
i ji je brat prinesel knji-iz knjižnice, da bi ji med ijem hitreje minil čas, ko o šli spet od doma. Nič ega ji ni mogel prinesti.
elena je brala in med bra n pozabila, da je sama. '■i večeru je komaj čakala, se njem domači vrnejo z i. Morala jim je povedati, vse je v knjigi prebrala, ečerjali so in jo poslušali, je bil prvt res srečen ve-ob Helenini postelji, od je zbolela.
rut ji je potem prinašal kniižntce knjigo za knjigo >ecer za večerom so jo po-aii, kaj je v knjigah pre-!a. Saj sami niso utegnili ti, vsaj mislili so tako. Pri edovala jim je zgodbe iz nih časov m iz današnjih pripovedovala jim je o različnejših deželah sveta, or da je sama tam hodila, jovedovala jim je o sreči in Haginji po svetu in o voj-in o lakoti. Pripovedova-tim je o dobrih in znamenl-Ijudeh, o velikih slikarjih glasbenikih, kakor jih je znala iz knjig. Pripovedova-jim je o otrocih, ki si že-iger in pesmi in ljubezni. isih jim je prebrala tudi :šno pesem.
'rišli so še sosedovi, odra-in otroci, in Helena jim vsem skupaj odpirala okno
Dirigent K runo Cipci
V SREDO. 25. T. M. V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Se en koncert orkestra GM
Dirigent: Kruno Cipci iz Ljubljane, solisti: Miloš Pahor - flavta, Vojko Cesar - fagot, Dina Slama - klavir
V	sredo 25. t.m. bo v mali dvorani Kulturnega doma ’■oncert or kestra Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Knina Cjpc\ia iz Ljubljane in s sodelovanjem solistov Miloša Pahorja — flavta, Voikn Cesarja — fagot in Dine Slama — klavir. Koncert se vključuje i okvir glasbenih prireditev v jubilejnem letu naše Glasbene matice.
V	naslednjem predstavljamo dirigenta in solista večera prof. Miloša Pahorja (druga dva bomo predstavili jutri) ter skladatelje in dela, ki so na programu koncerta.
KRUNO CIPCI
Komponist in diirigent Kruno Cipci se je rodil leta 1930 v Splitu, glasbo je študiral v Zagrebu in študij dirigiranja končal pri prof. Zaunu. Kot dirigent je nastopal v Zagrebu, Dubrovniku, v Splitu, Ljubljani, Pragi.
Kruno Oiipol se je pretežno posvetil komponiranju in je znan predvsem po svojih odrskih delih ; baletih: Pika nogavička (Maribor 1962 in na televiziji), Ježeva hiša (Zagreh 1950), Zlata žoga (Zagreb 1951 in Split 1953),
Čarobna piščailka (Split 1954).
Pred kratkim (dobrim mesecem) pa se je graškemu občinstvu predstavil s svojim najnovejšim baletom «Sneguljčica«.
Za opero «Doktor Petelin« je leta 1967 prejel prvo nagrado na festivalu jugoslovanske televizije.
Opera je bila uprizorjena v letu
1968 v Mariboru. V Mariboru bo v naslednji sezoni uprizorjena tudi opera «Dundo Maroje«, katero skladatelj pravkar končuje. V zadnjih letih je Kruno Cipci prejel več nagrad za scensko glasbo.
Danes je Kruno CSpcfi urednik glasbenega programa na ljubljanski televiziji, mnogo pa dirigira doma in v tujini.
MILOŠ PAHOR
Flavtist Miloš Pahor se je rodil leta 1935 v Trbovljah kot sin tržaških staršev v emigraciji. Flavto je študiral na glasbeni šoli Glasbene matice v Trstu in nadaljeval na tržaškem konservatoriju Tartini, izpopolnjeval pa se je pri prof. Borisu Čampi v Ljubljani in pri prof. Severinu Gazaellomiju v Sieni na Accade-mii Chigiani. Nekaj mesecev je igral v orkestru ljubljanske Ope-
■ 11111 IM lllllllllll IM 11111X11111 lil Ulil III IM IIII lil lil I IM ■IIIIM MII II111 ■ 11111 ■ 1111 ■ ■ 11 ■ 111M .III Ml IIIIIII.IIIIIIII.1111111 ■ I ■ 111 ■ 111.1111II11111111111111111111111 Ml I.....IIUUI1I lili 11II111 ■ II11II lil ■ IIIIII111 ■ II ■ 11II ■ I ■ 11 ■ IMIIII ■ II lili
OB NEKI RECENZIJI FAKSIMILIRANE IZDAJE
Dalmatinove Biblije v Gorici
Kaj sta pred sto leti pisala goriška slovenska tednika «Soča» in «Glas» - Koliko izvodov Biblije je v Gorici in kdo jih hrani?
miiiiiliiimiiiiiliiliiiiiiiiililiiiimiiliiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniiijiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiti
V recenziji faksimilirane izdaje Dalmatinove Biblije je pisec V. M. v «Novem listu« (št. 784. 12. 3. 1970, str. 6) zapisal, da se tudi v Gorici nahaja en originalni primerek tega poglavitnega dela slovenske protestantske književnosti. Ko sem pred časom u-gotavljal usodo dveh izvodov Dalmatinove Biblije, o katerih sta skoraj pred sto leti pisala goriška slovenska tednika «Soča» in «Glas», sem ugotovil, da hranita knjižnica pokrajinskega muzeja v Gorici ter državna obsoška knjiž-nioa vsaka po en nepopolni izvod Dalmatinove knjige.
Dalmatinova knjiga je že v preteklem stoletju predstavljala veliko knjižno redkost. V ljubljanskih n Novicah«., (15. 1J. 1847. str,. 199) beremo, da se je knjiga le redko našla, a bolj kot najdbam knjige je pozornost tiska taikrat veljala njeni vsebini, saj lahko beremo na istem mestu tudi sledeče: «Nevarno je tede.j čitati velike Dalmatinove bukve ljudem. Id ne vejo laži od resnice, zmote od prave vere, ojstro razsoditi; malo prida bi se naučili ino lehko v veri pešali, kar nas Bog varjd!« Ko je v začetku sedemdesetih let opravil tudi na Goriškem več dialektoloških raziskav ruski profesor Baudouin de Courtenay, je v svojih objavljenih zapiskih (najprej kot podli-
stek v «Soči», nato kot samostojna brošura) omenil, da je pri pregledovanju knjižnice grofa Lanthierija v Vipavi ugotovil kot edino slovensko knjigo Dalmatinovo Biblijo (Nekatere opazke ruskega profesorja. Gorica 1873. str, 8). Tedaj pa je imela knjigo v svoji knjižnici tudi čitalnica v Ajdovščini. Iz dopisa v «Soči» (št. 10, 6. 3. 1873) zvemo, da je knjigo od nekega kmeta iz Vipavske doline za 8 goldinarjev odkupil dr. Karel Lavrič, odvetnik v Ajdovščini in jo podaril čitalnici. Na Goriškem sta bila tedaj znana dva izvoda Biblije, poleg ajdovskega še primerek, ki ga .je hranil neki kmet menda na Kneži pri Podmelcu. Ker je bilo le malo verjetjio, da bi Biblija v knjižnici' ajdovske čitalnice povsem služila svojemu namenu, je tudi dr. Lavrič v privatnem razgovoru menil, da bi bilo primemo, ko bi se knjiga prinesla v goriško c. kr. knjižnico. saj ta knjige še ni imela. Nekateri slovanski gimnazijski profesorji so zato pobudili bibliotekarja prof. Fertouta, ki je pismeno zaprosil ajdovsko čitalnico, «da bi Dalmatinovo biblijo bi-bliothekl v Gorici podariti blagovolila«. 2e omenjeni dopis v »Soči« |e izrazil upanje, da bodo Ajdovci razumeli pomen prošnje; upanje se .je izpolnilo. Ker je
MARKO KRA VOS
CANTO Dl GUERRA
Schivai tutte le imboscate, passai il fiume, strisciai per le boscaglie. Ora sono qua.
La mano 6 macchiata di sangue mio e altrui. Attizza il fuoco, fa freddo!
Laggiu
ho incontrato la libertž. Sussurrava attraverso una scura rete di voci.
Era alta e bianchissima, con una falce splendente sulla spalla.
Attizza il fuoco, fa freddo! Dimmi qualcosa.
VOJNA PESEM
Obšel sem vse zasede, preplaval reko, v goščavah lazil.
Zdaj sem tu.
Roka je krvava od tuje in lastne krvi.
Naloži na ogenj, zebe!
Svobodo sem srečal tam spodaj.
Vršala je skozi temno mrežo glasov.
Bila je visoka, vsa bela, s svetlo koso na rami. Naloži na ogenj, zebe! Reci mi kaj.
Prevod:
JULKA in VILMA MILIC
današnja državna knjižnica v Gorici (Biblioteca Statale Isomtina) naslednik goriške knjižnice, sem pričakoval, da bom izvod Biblije ajdovske čitalnice našel v tej u-stanovi. Pričakovanje se ie le deloma izpolnilo, žal da j,e dokumentacija knjižnega fonda preveč pomanjkljiva, da bi lahko ugotovil način in datum prihoda Biblije. ki jo knjižnica hrani. Izvod je tudi nepopoln in ne vsebuje oznak, na podlagi katerih bi zagotovo ugotovili, da gre za ajdovski izvod.
Drugo podobno poročilo je poldrugo leto zatem prinesel gori ški slovenski konservativni ted ntk «Glas» (št. 47. 19. 11. 1875) Dopisnik s Cerkljanskega je nam reč v knjigi («starih mašnih bu kvah«) ,kd ie krožila po Cerknem spoznal ostanke Dalmatinove Biblije. Omenil le. da hrani drugi del Biblije neki krojač pri Podmelcu. Ker «moramo Skrbeti, da se taki književni ostanki našega slovstva shranijo j obvarujelo« in ker je Biblijo ajdovske čitalnice dobila gimnazijska knjižnica v Gorici, naj bi nepopolni izvod iz Cerkna prišel v goriško semeniško knjižnico. Po pisanju cerkl 'amskeea dopisnika so ostanki Biblile predstavliall nien prvi del, stanje kniige pa je bilo opisano na sledeči način: «Na nekaterih mestih je knjdea pomanjkljiva in ima papir vložen, morda Je hotel lastnik zgubljene liste prepisati — vendar ima biblija še veliko veljavo in vrednost.« V knjižnici centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici Dalmatinove kniige ni, Izvod, M bi mu prisodil! cerkljanski Izvor, pa se nahala v knidžrncj pokrajinskega muzeja v Gorici. Tudi tu Iščemo v dokumentaciji knjižnega fonda zaman podatkov o datumu in načinu akceslde. Izvod je nepopoln, v knjigi pa najdemo dva ^odpisa verjetnih lastnikov knjige In sicer sta Peter Podobnig (Podobnik) ter Janes Sguarzha (Skvarča). Slednji je manjkajoči tekst dopolnil z lastno pisavo 27. 5. 1844. Podatki O Imenih pa tud! primerjava s tistim. kar o stanju knjige navaja citirani doniš kaže, da gre pri tem izvodu za cerkljansko BibTflo.
Z navajanjem nahajališč dveh izvodov Dalmatinove Biblije pa nikakor ni mogoče trditi, da se v Gorici ne bi pojavil še kateri izvod. Povsem nepoznani so In-ventarjl večjih privatnih knjižnic. V knjižni recenziji, id jo v uvodu omenjam se nahaja tudi podatek, da hrani Dalmatinovo knjigo tud! samostanska knjižnica na Kostanjevici pri Novi Gorici. Podatek nd točen ln ver jetno je recenzent zamen jal Dalmatinovo Biblijo s prav tako redko Bohoričevo gramatiko «Arcttcae horulae«, ki jo knjižnica ((Stanka Skrabca« na Kostanjevici hrani kot eno svojih največjih raritet. Originalni izvod Dalmatinove Biblije hrani novogoriška Goriška knjižnica v svojem študlj-skem oddelku. Ni znana tudi u-soda Biblile lz Podmelca, ki sta Jo omenila oba dopisa izpred sto let.
Branko Marušič
ku dr. B. Berčiča o slovenskem protestantskem tisku na str. 230 ugotovil, da se kot edino nahajališče Dalmatinove Biblije v Gorici navaja Biblioteca Govemati-va (danes Biblioteca Statale Ison-tina), v zvezi s to navedbo so zabeležene tudi signatume oznake knjige.
re kot prvi flavtist, potem pa v opernem orkestru gledališča Verdi v Trstu najprej kot drugi in potem kot prvi flavtist. Sedaj poučuje flavto v Vidmu na glasbenem liceju in pri Glasbeni matici v Trstu.
Nastopaj je z orkestri tržaške filharmonije, Slovenske filharmonije v Ljubljani, komornim orkestrom RTV v Ljubljani, videmskim orkestrom Tomadint ter komornim orkestrom F. Busoni v Trstu, razen tega pa še v raznih komornih ansamblih, med drugim tudi na Festivalu dveh svetov v Spoletu. Od leta 1964 nastopa v komorni glasbi skupno s čembaiistko Dino Slama in med drugim sta igrala tudi na mednarodnem muzikološkem kongresu v Ljubljani leta 1967, ko sta prvič Izvajala skladbo Dodekafo-nia III., ki jo je skladatelj Danilo Švara napisal nalašč zanju za to priložnost. Prav za duo Pa-hor-Slama so pisali mnogi skladatelji kot na pr. prof. Ramovš, Ubald Vrabec, Vladimir Lovec, Pavle Merku, Danilo Švara, Boris Papandopulo, Michellimi.
SKLADATELJI IN SKLADBE
Leta 1931 v Postojni rojeni A-lojz Srebotnjak sodi med mlajše predstavnike slovenske skladateljske generacije. Kompozicijo je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se Je izpopolnjeval na Accademii Chigiani v Sieni ln v Rimu. 2e v času študija na ljubljanski akademiji Je mladi skladatelj napisal dela, ki so kmalu našla pot na koncertne odre. Sem štejejo ciklus Kosovelovih pesmi Mati za mezzosopran in godalni kvartet (pozneje je avtor delo instrumenti-ral za godalni orkester), Glasba za godala ter vrsta komornih in zborovskih skladb.
V novejšem času se je Srebotnjak povsem odločil za dodeka-fonski princip in uporabo novih kompozicijskih tehnik ter si je že Izdelal premišljen oblikovalni koncept. K tej domnevi nava.ja-
Flavtist Miloš Pahor
Jo nekatere skladbe iz zadnje faze njegovega ustvarjanja, na primer ((Monologi« za flavto, oboo, rog, ttmpame in godala, ki Jih Je avtor zgTadil na 12-tonski vrsti in na vseh njenih transpozicijah, (dnrvemicne vanaita« za klavir ln kantata za bariton, zbor in orkester ((Ekstaza smrti«.
Luigi BoccUenni je bil eden najptodovitejšoh glasbenih ustvarjalcev 18. stoletja. Svoje skladbe je napolnil s toplo a nekoliko zastrto melodiko in značilno spevnostjo, ki pa ne preide v pretirano čustvenost. Pri tem pa njegova, sicer dovršeno oblikovana glasba le redko doseže močnejše dramatične vzpone.
Stilno lahko opredelimo Boc-cherinija kot zgodnjega klasika, saj mu je bdi za vzor Haydn, e-den od pomembnih zastopnikov glasbene klasike.
Poleg 30 simfonij, oper, baletov, je ohranjenih preko 300 komornih del. Zelo priljubljeni so njegovi koncerti za soliste z orkestrom, tako njegov koncert za četo in koncert za flavto, ki je na sporedu koncerta Glasbene matice.
Med vrsto mogočnih stvaritev, ki jih je napisal veliki glasbeni ustvarjalec Ludvig van Beethoven srečujemo tudi manj pomembna, priložnostna glasbena deda. Tako bi lahko označili tudi njegovo Romanzo cantabile za flavto, fagot In klavir s spremljavo godalnega orkestra in dveh oboi.
Romanca, o kateri sodijo, da je bila morda srednji del večje ciklične skladbe, katere deli pa so se zgubili, ne predstavlja tako v tehničnem kakor muzikalno-kampozicijskem pogledu posebnih zahtev. Orkester in solisti si lepo izmenjujejo glasbene misli, ki sestavljajo muzikalno celoto.
Molfgang Amadeus Mozart je v svojem kratkem življenju — u-mrl je s 36 leti — napisal ogromno število glasbenih del. Navajajo 626 dovršenih, od katerih je večina obsežnejših skladb. Pri njegovem ustvarjanju so zastopana vsa glasbena področja vokalne in instrumentalne glasbe. Poleg opernih del sodi med njegove najpomembnejše stvaritve 49 simfonij. V njih je veliki glasbeni ustvarjalec prehodil zanimivo razvojno pot, od prvih del s skromno orkestralno sestavo (godala, oboe, rogovi, včasih trobente) do čudovitih mojstrskih simfonij v es-duru, g-molu ln c-duru — njegove poslednje simfonije, kt predstavljajo znamenito trilogijo.
Mozartova simfonična dela Iz zrele dobe skladateljevega ustvarjanja odražajo v polni meri njegov umetniško dovršeni, prefinjeni lahkotni slog, v katerem, čeprav ja najznačilnejša poteza njegove umetnosti razigrana radost, je njegovo trpko življenje vtisnilo prav nekaterim simfonijam značaj globoke resnobe.
O. D.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiMiiiiiiiiiin
PO KOPRSKEM IN OBEH TRŽAŠKIH NASTOPIH (PRIMORSKA POJE>
Odlike in nekatere hibe našega zborovskega petja
Mozaik sporedov in interpretacijških prijemov odraza vso prehojeno pot od aarodnoga preporoda do današnjih pojmovanj in pristopa k programskim zahtevnostim
P. S. — Pri naknadnem pregledu sem v zborniku »Abhandlun-gen liber die Slowenische Refor-matlon« (MUnchen 1968). v član-
revije
...............................K....I"...............Illlllllllllllllllllllll...•Illllllll........................................Hill
MOST 23—24
Z dvojno številko 23—24 se je zaključil šesti letnik revije za kultoma in družbena vprašanja »Most«. Tudi Ua dvojna številka je bogata na zanimivem in kvalitetnem gradivu. Uredništvo samo razvršča na začetku gradivo na eseje, leposlovje, probleme in zapiske. Med eseji navaja Ardui-na Agnellija »Usoda nezgodovinskih narodov«, Leva Detele »Nove plasti bivanjskega prostora«,
Irene Žerjal-Pučnik »Slovenski filmski scenariji 1948—1965» ter Lojza Udeja »Slovenci in jugo-»'ovaaska id**is v letih 19^3 1914.»
Leposlovje zastopajo; Danilo
Lokar »Platnena srajca«, Pavle Zidar »Koder«,	Vladimir	Kas
»Mrak tri ured pred letom na mesec« (pesem), Boris Pangerc »Izpoved« (pesem), Pavle Lužan »Kaplje in reke« in »Delovanje« (pesmi) ter Jolka Milič »Prevodi pesmi« (Allen Ginsberg,	Bob
Kaufman).
Problemov se lotevata Tous-saint Hočevar: »Kriza informacije ob dvigu slovenskega zdom siva« ter Vladimir Vremec z za-
nimivim in koristnim prispevkom »Kratek pregled razvojnih možnosti v Benečiji«.
V zapiskih piše Vladimir Vremec o »Smislu in vlogi študijskih dni v Dragi«, Aleš Lokar ocenjuje revije »Kaplje« 15/16, »Mladje« 7/8, »Obala«, »Prostor in čas« 3/4, »Vrednote« — peta knjiga. Lev Detela poroča o neprevedenih knjigah, iz »Družine« pa je ponatis sestavka »Slovenska zemlja, kdo bo tebe ljubil?«.
Vsakoletna revija pevskih zborov, ki jo je organizirala Slovenska prosvetna zveza v Trstu pod naslovom ((Večeri slovenske zborovske pesmi« in ki je mnogo pripomogla k ohranitvi tradicije ter nadaljnji poživitvi zborovskega petja, je letos zamenjala svoj naslov v ((Primorska poje«. S tem poudarja enotnost sožitja in kulturnega udejstvovanja na o-beh straneh meje. Na dveh prireditvah 14. in 15. t.m. v Kulturnem domu je nastopila polovica prijavljenih pevskih zborov, ki so se deloma že m se še bodo na četrti revdji v Postojni udeležili enotne in skupne pevske manifestacije vseh zborov, ki delujejo na tem področju. To pot je nastopilo namreč 25 zborov.
Za oba nastopa lahko trdimo, da sta v poprečju po kvaliteti presegla prvo revijo v Kopru.' Razveseljivo Je bilo število mladih pevcev, ki smo jih poleg v zboru ((Fantje izpod Grmade«, v zboru Iz Mirna, Vrtojbe in Ajdovščine, srečali tudi skoraj v celotni postavi v zborih iz Bazovice, Nabrežine in deloma v zboru od Domja ter seveda v celoti pri zboru iz Studenega, ki je pravzaprav edini mešani mladinski zbor na vasi. Ta nastop je pokazal tudi nekaj zborov, ki so po dolgih letih obnovili svoje delo in se nekateri izmed njih tudi pomladili z novimi pevci ln celo nekatere nove zbore. Obenem sta nam reviji v Trstu nudili. lahko bi rekli, pravi mozaik sporedov in interp rotacijskih prijemov, M so pravzaprav živo označevali vso prehojeno pot lz dobe čitalnic in narodnega preporoda do današnjih pojmovanj in pristopa k programskim zahtevnostim, kakor seveda tudi k umetniškemu poustvarialnemu o-bMkovanju. To izpričuje, kako globoko se je pet je ukoreninilo v ljudstvu, iz kotirata je na drugi strani Izšlo že v davnih ča
sih tudi toliko prelepih peSml. Potrdil je to še posebej moški zbor «Idarja«, ki .je ohranil vse značilnosti pristnega fantovskega petja; le-to vsebuje neposreden izraz iskrenega čustva. Podobne neposrednosti smo bili deležni tudi pri nekaterih drugih pevskih skupinah, glasovno in tehnično morda bolj prečiščenih, kakor na pr. pri Oktetu iz Orehka zborih iz Dutovelj, iz Boršta. Studenega, Nabrežine, Boljunca, Cerkna in z Opčin. Pri vseh teh smo lahko zaznali veliko prizadevanja, ki ga žene nepremagljivo veselje do petja. Moški zbor iz Dutovelj nam .je poleg tega predstavil dva prvenca domačina Hermana K.iu-dra, avtorja pesmi ((Slovenija mati« in ((Kraška dežela«. Iz obeh seva duh pristnega ljudskega pevca ln Skladatelja. Nastopila st* tudi moški nonet iz Pivke in zbor «Ivan Cankar« iz Trsta.
Vtis resne prizadevnosti In tudi postopnega napredka so zapustili «Fant.te Izpod Grmade«, mošld zbor iz Mirna, zlasti pa zbor iz Posto jne in mešani zbor lz Izole, ki se .je pogumno lotil zahtevnega programa Iz sodobnejše literature, kar je še posebno vredno poudarka. V tej vrsti zborov moramo omeniti Še moški zbor iz Branika in zbor iz Vrtojbe, kakor prizadevanja Goriškega okteta. Čeprav so te pevske skupine seveda po svo jih različnih a v splošnem solidnih dosežkih, znatno doprinesle h kvalitetnemu poprečju, se te vendar njihova pažnja, oziroma delo, u-badalo pretežno s pevsko-tehnlč-nimd težavami, tako da se zaradi razumljive neaproščenoeta še ni v celoti odzvala glasbeno vsebinska plat vendar je tudi tu in tam že zazvenela živa muzika Pač pa so vsi našteti zbori znatno napredovali. Sorazmerno plastično oblikovanje je predstavil zbor iz Branika pri FoersterJ«-vero »Spaku«.
Pri nekaterih zborih so kritične pesmi predstavljale problem interpretacij«, ki se je gibala v monotonosti premalega ah pa sploh neupoštevanja vsebine teksta, na osnovi katerega bi dirigent lahko zasnoval večjo razgibanost — tudi po najobčutljivej-ših odtenkih, na pr. pri Narodni iz Slovenske Istre v Simonitijevi priredbi, ki Jo Je pel zbor Iz Vrtojbe. Drugi zbori, oz. nekatere skupine so sl, glede na svojo maloštevilno ali bolje premajhno zvočno maso. izbrali v tem smislu prezahtevne pesmi, ki ne morejo Izzveneti v zamišljeni polnosti. Primer za to Je Mokianjče-va «Njest svjat« pri Goriškem oktetu in Kogojev ((Trenutek« pri zboru iz Izole. Nekateri zbori, ki ne zmorejo večjega glasovnega obsega, so sl, seveda pogrošno, Izbrali za razne glasovne skupine prezahtevne pesmi, kakor na pr. mešani zbor lz Dutovelj, katerega soprani niso zmogli na nekaterih mestih višin.
Razen pri mladinskih in otroških zborih, ki so lmeji sorazmerno dokaj dobro Izgovarjavo, velja vprašanje pravilne ln enotne izgovarjave za vse ostale pevce In zbore. Nočem trditi da ni pri večini napredka v tem po-gledu, vendar ne pri vseh. Nekateri ne polagajo prav ni kake paž-nje pri Izgovarjavi. Stroki »e« se kar šopirijo in neprijetno bijejo na ušesa. Večina pevovodij polaga premalo pozornosti ali celo prav nič na dihanje, brez katerega pevci nikoli ne bodo mogli doseči pravilno zastavljenega glasu ln lepega, zvenečega tona. temveč bo še naprej ostalo pri stisnjenih, krčevit* glasovih, ki bodo v čistosti intonadle še na prej vedno vprašljivi, prav tako z njihovimi neestetskim) hrošče čtmi včasih skoral nKketočiml Ivan Silič
(Nadaljevanje na 8. strani)
PO
KNJIŽNEM TRSU
ZA MLADINO
Sredi teana smo v našem listu omenili, da nam bo na željo Tržaške knjigarne, katero so za to naprosili nekateri starši in vzgojitelji, predstavljal novejše knjige za mladino pedagog. Mislim, da bo marsikateri od staršev, stricev ali dedkov zadovoljen, da bo prei nakupom lahko vedel o knjigi vse, kar je treba vedeti, če hočeš biti gotov, da boš mladostnika ali o-troka zadovoljil. Večkrat morda drago plačana knjiga leži na polici, ker ne odgovarja starostni stopnji, nagnjenjem ali zanimanjem malega lastnika.
V sredo smo predstavili odlično opremljeno najnovejše mladinsko delo Franceta Bevka ZLATA VODA, izbor črtic, ki jih ima naš poročevalec za najbolj zrele in vzgojno prepričljive, kar jih je Bevk kdaj napisal. Danes nam bo prikazal spet nekaj novega.
Ze nekaj časa je na knjižnem trgu opaziti za čuda malo kupo vaoo, čeprav razkošno opremljeno izdajo Mladinske knjige. To je prevod fantastične zgodbe danes najbolj znanega sodobnega i-taldjanskega mladinskega pisca Gdemnija Rodarija Vid v televi-zorju. Delo je prevedla Veronika Zlobec in je izšlo pred nekaj le ti pri italijanski založbi Mursia z originalnimi ilustracijami danes tudi evropsko znanega Giancarla Carlomija. Mladinska knjiga se je odločila, da ohrani originalne ilustracije, ki spadajo v tisto vrsto abstraktnega slikarstva, ki poenostavlja, močno karikira in mu je pri llustriramu več za funkcionalnost kot za lepoto, pa tudi pri izbiranju barv išče nenavadno. Izbira takšnih ilustracij za otroka Je nekoliko drzna in prav ta mo-demost je najbrž kriva, da je marsikdo knjigo že držal v rokah, pa jo je spet odložil. Prav zaradi tega. pa bd bilo priporočljivo, da bd učitelji risanja in tudi starši te knjige ne prezrli, saj otroka uvaja v svet modemih pogledov na risanje, zaradi katerih nekateri naši slikarji-pedagogi dose-zajo s svojimi učenci slikarske nagrade v državnem merilu. Toliko, da se kupec ne bo več bal trii »čudaških« slik, polnih skritega humorja ln skrivnostnosti, barvnih vragolij in razgibanih situacij.
Tudi zgodba Je podobna ilustracijam, ker ji je več za duhovito In moderno zabavno sprepletanje resničnega, verjetnega in nemogočega kot pa za prijetno logično in v klasičnem pomenu besede lepo pripovedovanje zgodbe. Ro-dartjev junak, mali Vid, po nerazumljivem tehničnem postopku na vsem lepem zdrkne na sam tele-vizdjsld ekran in dogodivščina se začne. Električarja ni od nikoder In lz zagate pomaga šele oče, ki se domisli, da je že slišal za nekaj podobnega, ko so nesrečnika rešili tako, da so postavili poleg prvega še drugi televizor. Privlačnost drugega televizorja je ujetnika potegnila ven, preden pa je poletel v drugi televizor, so oba aparata ugasili ln možakar se je znašel na tleh. Sosedovi neradi posodijo Vidovim svoj aparat, a ko se postopek začne, oče od samega začudenja pozabil ugasiti a-parat ln deček zleti v sosedov televizor, od koder izgine ln ga ne najdejo na nobenem kanalu. Dogodivščina se začne zapletat!. Sedaj nas pisatelj povede skozi vrsto pustolovščin, ki jih mora prestati Vid na svojem naglem potovanju po raznih oddajah. Znaj. de se prav sredi najmodernejšega televizijskega aparata za odkrivanje raka, ln sicer sredi želodca slavnega bolnika, katerega obdol-že Ijudožerskih nagibov. Nato zmeša štreno policiji, ki s skritim televizorjem hoče posnetd tatu v trenutku, ko je pri svojem poslu. Vrsta zabavnih pustolovščin se vrsti in Vid prepotuje skoraj ves svet, celo na Saturnu ga opazijo.
Medtem pa sl znanstveniki vse ga sveta prizadevajo, kako bideč ka dobili nazaj Japonski učenjak predlaga enoten program za ves svet: 1« tako bi ujeli Vida na e danem kanalu. Kozmovizlla pošlje v vesolje tri umetne satelite in zares Vida zagledajo, in sicer ne več v aparatu, temveč Izven nje ga na satelitu.
Končno se Vid odpelje nazaj in pristane v sredi koloseja v Rimu, Kjer ravno starka hrani potepuške mačke Vidova mačka o-stane kar tam, Vida pa odpeljejo domov.
Za modernega otroka, ki pozna dandanes te v vrtcu satelite, sueške prekope ln zračne valove, bo ta zbirka vsega mogočega služila za poživitev znanja Koristila bo njegovi geografski in tehnični razgledanosti, vzbujala bo njegovo domišljijo. Tržaškemu otroku bo o-benem zakladnica izrazov, ki jih pozna doslej morda samo iz italijanskih enciklopedij ali oddaj. — Man) pa bo služila vzgoji sroa ln vzgajanju smisla za stvarnost Radi jo bodo poslušali te predšolski otroci, če so kolikor toliko vajeni televizijskih oddaj ln so Jim geografska imena že domača. Se bolj priporočljiva Je za vso o-snovno Solo ln prve razrede gim-naalje. Ko pa Jo boste prebirali otrokom na glas, se boste zabavali tudi sami ob namigih in puščicah na našo družbo ln oblast, ki pa Jih razumemo bolj ml kot otroci.
— 6 —
22. marca 1970
Primorski TintVmk’
m,»
st.vbv I /JV
iir. ■•*«'!{]!j— ■

V PRISTANIŠČU tllH 3E ČAKALA NA3ETA LAP3A
HITRO OB TOP '. STRAlA 7 SC BO IPA3 ZPA3 MENJALA1.
Sk/JT
| PlUPICIJinE RIlO. KOT 61 NAŠEL NOVEGA SINA «| /TULOAA AaulLEI SE BOZANACA L. j ZAČELO NOVO ŽIVLJENJE. SAP/
V FLAVIJEVEGA MAŠČEVANJA/—^ V,
VftO | Ul lili I lil ' JMl
/Z.. JAZ VAS BOM TAM ZAPUSTIL. V EMONI ČAKA URBAN IN SPOMIN, I nagrobnika še NI sem končal
KONEC
Sl. /ssl
Odlike in nekatere hibe našega zborovskega petja
(Nadaljevanje s 5. strani)
ali celo pohrkajočimi glasovi. Pri dinamičnem naraščanju povzroča to lahko izstopanje bodisi posameznikov bodisi glasovnih skupin, ruši ravnovesje zlasti v «for-te» in «fortissimo». Prevečkrat so se skoro pri vseh zborih ponavljaje napake v poudarjanju ne-poudarjenih zlogov in istočasno, seveda, poudar janje na lahkih dobah v skladbi sami. Posebno očitno je to pri tistih zborih, ki jim pevovodje iz občutka po večji gotovosti izdirigirajo tako rekoč vsak ton oziroma akord v toku Skladbe, kakor na pr. pri drugače solidno pripravljenem moškem zboru iz Nabrežine (Čej so tiste stezice) in še pri nekaterih drugih zborih.
, To vodi v togost, v nazsekanost pesmi, v razne razvade, kakor odsekanost ob koncu fraze, kar daje neprijeten vtis nečesa, kar nima svoje estetske zaključeno-sti, občutek neurejenosti in podobno. Velika hiba naših pevcev so portamenti ali tako imenovano plezanje zlasti navzdol, namesto da bi tone postavljali jasno in precizno. Neprijetno izzvenijo zaključni akordi v pretiranih for-tissdmih, pri čemer večkrat izstopijo prav nenaravno pretirani glasovi in pogostokrat pokvarijo vse prejšnje solidno oblikovanje. Čestokrat so zlasti basi mnenja, da se jih ne sliši, ker so nizki in kaj radi povzdignejo svoje glasove, kadar so sigurni in prav tako se v nasprotnem primeru radi zakrivajo v nejasne, mandra-joče tone; čestokrat marsikateri ne obvlada besedila in tako naprej ; rezultat je zastrt, nejasen ton, nejasen zvok ali pa slišimo pogostokrat kar samo enega, kako se «sprehaja» po mili volji med ostalo solidno delujočo skupino. Stalna napaka pevcev je, da zapirajo usta v tihem petju in s tem povzročajo nejasnost v izgovarjavi, a intonacija jim zdrkne navzdol. Motila je tudi neenotnost in neskladnost v dinamičnem naraščanju, tako da so »zaštrleld« aili posamezniki ali kar cela glasovna skupina.
To je samo nekaj problemov, o katerih bi bilo potrebno nekoliko razmišljati. Prav tako sem t pomanjkljivostmi v zveri imenoval samo nekaj zborov z namenom, da jih zaradi drugih pozitivnih strani čimprej odpravijo. Vse zbore je seveda pri takem številu nemogoče obravnavati posebej in navajati dobro in slabo. Zato naj bi na osnovi teh nekaj splošnih opozoril tudi sami začeli razmišljati. Sicer pa vsaj nekaj od teh bodisi v večji bodisi v manjši meri velja prav za vse zbore.
Moški zbor «Srečko Kosovel« iz Ajdovščine pod vodstvom Klau-dija Koloinija je menda zadostil pričakovanju prav vseh poslušalcev. 2e takoj na začetku naj povem, da rezultati niso od včeraj, da se je zbor s svojim dirigentom prebijal skozi sto in sto muk, se pobil, iskal v delu svojo oporo, doživljal dvome in notranje krize negotovosti, pa se znova zaganjal in opogumljal, se trudil, delal in zorel. Njegov nastop je kronal trdovratno vztrajnost dirigenta in njegovega kroga pravih pevskih zanesenjakov. Dolgoletno, sistematično delo v potrpežljivem prenašanju raznovrstnih težav je izoblikovalo zvočno kompaktno, homogeno pevsko skupino, M je danes pripravljena, da se lahko loti zahtevnega programa in je kos dati mu tudi umetniško prepričljiv izraz in zbuditi v poslušalcu najrahlejši vztrepet njegovega doživljajskega sveta ter mu nuditi zadoščenje v visoki meri. Gradba posameznih skladb je potekala v nenehni napetosti in tako petje, ki je plod živega kreiranja, je delovalo neposredno in otipljivo. S tem nastopom se je zbor, ki je medtem tudi v tehničnem pogledu dosegel znatno popolnost, uvrstil med tiste, ki bodo lahko odločujoče posegli v področje slovenske reproduktivne zborovske u-metnositi 4n v glasbeno življenje sploh. Pravzaprav mu stopnja dosežkov nalaga to v dolžnost. Z odklonom nekih pomanjkltivosti, kakor so motnje v širokih «e» in ponekod šibkejša homogenost v tenorjih, ki smo jo zaznali na «forbe» mestih, ter še nekaj nebistvenih drobcev, bi bil zbor lahko dostoien predstavnik naše zborovske umetnosti v inozemstvu, na primer na tekmovanju v Arezzu.	I. S.
Raquel Welch je ena najbolj kvotiranih filmskih umetnic zadnjega časa. Seveda je njena cena visoka predvsem zaradi njenih fizičnih lastnosti Fizične lastnosti pa so za filmsko umetnico njene ravni tako pomembne, da jih ne sme zanemariti in zato je filmska lepotica pred 6 leti, ko je imela prometni incident z nekim bogatim Filipincem, zahtevala za nekaj prask, od katerih je bila le ena na vidnem mestu, kar 35.000 dolarjev odškodnine. Kaže pa, da «ljudje zakona« z njo niso soglašali, tako da se je zadeva zavlekla vse do današnjih dni, ko se je Raquel Welch nekoliko unesla in svojo zahtevo znižala od 35.000
OB OBLETNICI NACIFAŠISTIČNEGA NAPADA NA LCNJERSKI BUNKER
Spomini Ion j er skih vaščanov na tragični dan pred 25 leti
Včeraj ob 25-letnici napada na lonjerski bunker smo objavili spomine na to lonjersko tragedijo, katere so nam posredovali Danilo Pertot, Rudolf čok, Slavko čok, Milka Gombačeva in Lovrenc 2erjul. Danes objavljamo spomine še treh lonjerskih vaščanov. Milka čok-Kjudrova, kateri je takrat bilo komaj 16 let je takole začela svojo pretresljivo izpoved:
«Ko se je končala bitka pri bunkerju, so prišli tudi mene iskat v dopolavono in me skupaj z drugimi odpeljali naravnost tja, kjer so ležali mrtvi vedevejev-cd in tam zahtevali od mene — takrat mi je bilo 16 let — naj povem, kako se imenujejo. Težko mi je bilo, groza me je stiskala in rekla sem si — niti mrtvih ne smeš izdati! Potem je nekdo zakričal name: «No, boš povedala kdo so?« Jaz pa sem molčala. Prijel me je za roko in me postavil poleg mrtvih ob zid in zagrozil: «štel bom do tri in če ne poveš kdo so, boš tudi ti ležala poeg njih«. Jaz pa sem kar molčala. Šla sem na sredi ob zid in tam je policist štel do tri in ustrelil zraven mene. Mislila sem, da sem zadeta in sem padla na tla. Ko sem se čez čas zavedla, da mi ni nič, sem se dvignila in tedaj je pristopil k meni glavni, sam Colotti, in vprašal: «Kako, je govorila?« Ko so mu rekli, da nisem, so me spet odpeljali v našo hišo, naravnost
v naš bunker', v katerem so ve-
devejevci preživel šest mesecev. Bil je sicer prazen, ker so ga zapustili kakih deset dni prej. «No, kaj pa ta bunker«, je vprašal policist. Odgovorila sem, da je pač bunker. Potem je hotel vedeti, zakaj o tem nisen) nič povedala, pa sem se delala nevedno, kaj naj bi odgovorila: «Kaj naj bi vam povedala, tu so bili Nemci, povsod, kjer vidite so bili, gor v sobi, po stopnicah, na seniku, povsod so bili Nemci...« «In partizani tudi, — je zarohnel — no, boš povedala, da so bili tudi oni!« Molčala sem in ko so videli, da ne bodo izvlekli iz mene niti besedice, so me spet odpeljali v vaški «jopolavoro» in me tudi tam mučili. Potem so začeli ljudi izbirah. Osumljenim so odvzeli osebne izkaznice, druge pa so pustili domov. Pozneje so nas naložili na dva tovornjaka in proti večeru odpeljali v zapore kvesture v mestu. Tam so nas tako močili, da tega ne mo-
rem niti povedati. Grozno je bilo. Od tam sem prišla v Koro-neo. Bilo je res hudo. Oče je bil zaprt pri Jezuitih, mati je bila tudi v Karoneu dva brata sem iir.eja v partizanih, ki sta padla. Še nekaj dni sem ostala v zaporu, no in potem je prišla osvoboditev...«
Ko je Milka Kjudrova končala pripovedovati, je povzela besedo Angela Pečarjeva:
«Okrc	a.in pol zjutraj nas
je zbu^ riška ženska, ki je vsako jutro nodila k nam po mleko, in povedala, da je vas obkoljena. Ko sem vstala na materin klic, sem res opazila, da pred vrati nekdo stoji. Tedaj sem mami predlagala, da bi nesla v mesto vrč mleka, da bi videla kaj se pravzaprav dogaja, šla sem po krajšnjici, ki vodi proti potoku, ko pa sem bila že na cesti, sem se domislila, da je kurirka Lavra, ki je bila kurirka VDV v Lonjerju, pustila pri meni fotografski aparat s filmom, ki bi ga bilo treba razviti. Vrnila sem se domov panj, toda ko sem ga spravljala, me je opazil policist, ki je stal pod sadom. Bala sem
na 1500 dolarjev.
Saša Pobrila SAD MAŠČEVANJA
I-PIUDICIJEVO ZLATO ^JE I ODPRLO
VRATA JEČE-
se, da je videl kaj sem imela po rokah, vendar sem se le srečno ponovno odpravila na pot, toda na koncu vasi so me ustavili. Tam so bili zbrani tudi že drugi ljudje, čez nekaj časa, ko sem se naveličala čakanja, pa tudi bala sem se zaradi fotoaparata, sem vprašala policista, če se lahko vrnem v vas. Rekel mi je, da lahko grem domov, ker v mesto ne smem. Prav tedaj je prišel nekdo, ki je delal pri Todtu, kjer so delali tudi nekateri domačini, vendar je bil ta iz mesta. Slišala sem, kako je nagovoril nekega policista, ki ga je očitno poznal: «Kaj pa delaš tukaj?« In oni mu je odgovoril: «Cerchiamo i cana-rini che sono nascosti qui den-tro...»
Ob teh besedah sem se stresla. Pomislila sem, da najbrž vedo za bunker. Brž sem stekla domov in ko sem prišla na dvorišče, so že bili tam trije policisti, ki so vlekli mojo mamo in zahtevali od nje, da pove kje sem. «Pustite mamo pri miru, tukaj sem,« sem jim dejala. Potem ko sem jdm na zahtevo povedala svoje ime, so me odpeljali v «do-polavoro« v sobo, kjer so imeli svoj urad in me začeli zasliševati. Za vsako ceno so hoteli vedeti vse o bunkerju, toda povedala nisem niti besedice. Molčala sem ali pa tajala, da bi sploh kaj vedela. Tedaj je pristopil neki Slovenec, po glasu je moral biti Ljubljančan. Bil je visok in vitek fant. Vprašal me je, če mi ni žal življenja- Odgovorila sem mu, da sem še mlada in da bi rada živela, da pa ne morem povedati česar ne vem. Grozili so mi z mučilnim stolom, potem pa so poklicali neko žensko, ki je bila tudi zaprta in ki je prišla v vas pomoči s colottijevci, in na vprašanja, če sem jaz tista, o kateri jdm je govorila, je odgo-
vorila. pritrdilno. Očitno je bila ta ženska tista, ki me je izdala, da sem bila kurirka VDV. Seveda sem vse tajila. Zato so mi zagrozili: «Ce ne poveš, kje je bunker, boš videla, kaj se bo zgodilo. Ko boš videla viseti očeta in mater se ti bo jezik razvezal. Usmilila se jih boš in boš govorila.« Zgrabili so me in vrgli v policijski avto ter me v spremstvu dveh policistov odpeljali v mesto na Oberdankov trg, kjer je halo nemško poveljstvo. Pravili so ml, da me peljejo na Rdeči križ, obenem pa govorili, da je vse zaman, če -tajim, ker da oni že točno vedo, kje je bunker, da vedo za moje delovanje in drugo. Osem dni sem bila tam zaprta in bilo je grozno, res pravi rdeči križ trpljenja.
Andreja Lavrenčiča nismo našli doma v Lonjerju na št. 263. V teh lepih dneh je veliko dela na njivi, v vinogradu. Zato smo se morali zadovoljiti s telefonskim pogovorom, v katerem nam je povedal, kako je bil tistega u-sodnega dne pred 25 leti ob 6. uri zjutraj že na poti v ladjedelnico Sv. Marka, kjer je tedaj delal. Toda prišel je le do konca vasi, kjer je srečal tiste, ki so bili še bolj zgodnji, pa so na poti na delo naleteli na fašiste in se zato vračali domov. Vrniti se je morai tudi on. Med tem pa so fašisti, colottijevci in vojaki X Mas hodili od hiše do hiše, vanje vdirali ter zganjali ljudi v bivši «Dopolavoro», kjer so jih zasliševali.
Med tem so vzeli Andreja Per-tota, očeta Danila Pertota, in ga peljali skozi vas, z rokami zvezanimi za hrbtom, ter ga pripeljali na dvorišče pred hišo, pred bunker. Tam so ga prisilili, da je poklical sina, ki je bil v bunkerju. Tedaj pa se je že začel spopad, v katerem so padli trije vedevejevci In tudi Andrej.
V «Dopolavoru» so nato tisti od X Mas pozvali priprte ljudi, naj se javijo štirje prostovoljci. Nihče se ni niti ganil, nihče se ni javil. In tedaj so kar sami določili štiri moške in jih odpeljali pred bunker. Eden teh je bil tudi on, Andrej Lavrenčič.
«Prizor je bil - grozen,« je dobesedno rekel Andrej Lavrenčič. «Na tleh so vsi krvavi ležali štirje moški, štiri žrtve. Prinesli so mm vode in nam ukazali, da z njih speremo kri, da bi jih mogli fotografirati. Bil sem tako zmeden, da nisem nikogar spoznal. Pravzaprav je bilo vse tako strašno, da sem gledal stran, ko sem z njih spiral kri. Seveda je bil tam na tleh tudi Andrej Pertot. Njega sem moral prepoznati, saj sva bila prijatelja.«
«Nato so žrtve fotografirali,« je svoje pripovedovanje zaključil Lavrenčič, «nas pa so odpeljali spet v «Dopolavoro», -kjer so tudi mene zasliševali. Ker pa niso mogli zvedeti ničesar, so me pustili domov. Nekaj pa so jih odpeljali v zapore. Meni pa so u-kazali, da sem se moral vsako nedeljo javiti pri karabinjerjih v Bazovici.«
SLOVENSKI NAROD 17. III. 1870 Seja «Soče» 24. februarja
Navzočih je bilo okoli 40 udov. Predsednikov namestnik dr. Lavrič je naznanil začetek seje ob 12. uri opoldne. Ker je šlo najprej za volitev predsednika, je razlagal važnost vsake volitve, ker izvoljenci dobijo pooblastilo, da delajo za in namesto volilcev. Pri volitvah začenja samodelavnoet ljudstva, začenja svoboda. — Izvoljen je e-noglasno dr. Lavrič, ki se s srčnimi besedami zahvaljuje za ska-zano mu zaupanje.
Potem se izvolita še dva odbornika namestu gosp. Andr. Jegliča in Franceta Povšeta, ki sta se odpovedala in sicer gosp. Jožef Beltram, mizar iz Mirnega ln Anton Ferfila, privatni uradnik v Gorici.
Dr. Lavrič odstopi predsedništvo dr. Žigonu in bere prošnjo do pre-sv. cesarja zarad zvrševanja 1.19 drž. osnovnih postav. Pri občni razpravi govori Em. Klavžar proti prošnji blizo tako-le:
§. 19 temeljnih postav zagotavlja vsem avstrijskim narodom enakopravnost jezikov v uradih, v šolah in sploh v javnem življenju. Nj. V. je te postave in dosledno tudi §. 19 potrdilo in koj potem velelo, da so morali vsi c. k. u-radniki na te postave priseči. — Vsak uradnik pa, ki se ustavlja zvrševanju teh postav ali kterega si bodi posameznih paragrafov,
1 o m i po mojem mnenji storjeno prisego. S tem da je cesar temeljne postave potrdil in celo državnim služabnikom prisego nanje naložil, je od svoje strani gotovo veliko storil in očividno pokazal, da mu je na srcu ustreči vsem svojim narodom. Koliko se je pa od naše strani storilo in koliko se še danes dejansko stori, da bd pokazali, da nam je resnično mar za izpofajenje narodne e-nakopravnosti? Jaz trdim, da vsaj pri nas in na Kranjskem prav malo. Prošnja navaja sicer, da slov. ljudstvo zahteva to enakopravnost po časnikarstvu, po polit, društvih, po taborih in po svojih poslancih. To je že vse res — pa premalo. Ravno tam, kjer bi se imelo najbolj odločno zahtevati, opiraje se na potrjene postave, namreč c. k. uradnijah, pri sodnijah, glavarstvih, davkarijah i.t.d. tam si drzne le redko kdo željo Izraziti, da hoče v slovenskem jeziku zaslišan biti, da zahteva slovenski zapisnik in da bo le taoega podpisal, le redko kdo podaja tem u-radnijam slovenske vloge in zahteva od dobro plačanih odvetnikov in bdlježnifcov, naj mu slovenska pisma pišejo. In kako uradujejo celo nektera naša županstva? Deželnemu odboru pošiljajo sicer večidel slovenske dopise — c. k. uradom pa poročajo (dosti jih ne izjemljem) v vsej podložnostd nemški ali italijanski. Kdo bd se pač tem uradom zameril?
Ali smemo po tem takem pričakovati, da nam bodo še tako ostri članki po slov. časopisih, da nam bodo sklepi poJit. društev in taborov, naj so tudi z največjo navdušenostjo sprejeti, kaj pomagali? A-
cev? Gotovo tudi te ne, di pri teh je dostikrat ve kakor dejanja. V dež. zborih tiri* jo od vlade narodno enakopravnost, v dejanji je pa nekteri Vr med poslancev samih le malo spoznavajo. Ko sem bil lansko 1* Ljubljani, stopil sem v skih ulicah v neko veliko hišo. I* stopnicah me je osupnil naP>sP^ gori kazajočo roko: «Dr. L. Toma" 2. Stook riiokwarts». Ta dežel® • državni poslanec in ljubljanski P vak je tudd pripomogel, da se J® sklepala in sklenila postava ^ ljubljanskem zboru, da se _ vpeij® slov. jezik v vse uradnije in na Kranjskem. Glejte tu P* Slovencem poti ne kaže v s*0” stanovanje! —	, Kr0
Treba je tedaj, da se ljuds . zaveda pravic, ki mu izvirajo §.19 in določno tirja njih izp°“"j vanje, tam kjer jih sme farj • Treba je najprej, da mi sami. lamo v narodnem duhu, da P00^ jamo vsem uradom slov. vloge, da zahtevamo od naših odvet®JJ in bilježnikov, da nam slovens pišejo in nas slovensko zagovš. jo; tirjajmo v uradnijah, da■ s M nami slovenski govori in da naše izpovedi slovenski zapisuj i.t.d. i.t.d. Le po tem takem mo po najbolj naravni poti m e_ prej dosegli namen, kterega n ravamo z denašnjo prošnjo či. (......)
SLOVENSKI NAROD 22. III- 11,11 Razne stvari
(Rojanska čitalnic a)1 pravi 27. t.m. besedo z deklam jami, tombolo in igro «Oprof^
jetnik« in sicer ob 5. uri P°P°'J^
Odbor k tej veselici uljudino
bodo še P0-
telj
drugo nedeljo v mesecu
• •••
■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitHUimiiuMiuiiiiiiiiiiniiiMiiiimiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
KRIŽANKA
r55	T~	3	L S	6	7	l	r3	9	10	11	12	13
vT~						L	15					
16					17	18	Ul nS	19				
20			K1 it	i7'			22		23			
7L								26			|	
27			28				29				30	31
	□	32			33	V.				35		
36^	37		«1 ll	S38				na nS	39			
U)			M		t?		n	43				
U				Lb	n	(Ja	47					
U					I	(3 	1			_			
VODORAVNO. 1. temeljita preučitev, šok, 8. umik z uradnega položaja, demisija, 14. točka, iz katere izhaja žarčenje, 15. reka v Srbiji, 16. prihod v goste, 17. enaka samoglasnika, 19. element hoje, 20. pečenje, 21. grafični postopek, 23. večji zvitek blaga, 24. nizek ženski glas, 25. ciprski premier, 27. nedeljiva soglasniška skupina, 28. veletok v zahodni Evropi, 29. konica, 30. kratica za«konj-sko silo«, 32. začetna stopnja razvoja, preprosi začetek, 35. zasledovanje divjadi, 36. kožna bolezen, sr bež, 38. Ibsenova drama, 39. židovski učenik, mojster, 40. avstralski teniški as, 42. kemični znak za litij, 43. hudič, zlodej, 44. delavnica upodabljajočega umetnika, 46. sedež sovjetske vlade v Moskvi, 48. sodobni slovenski književnik (Lojze), 49. glavno mesto ameriške zvezne države Georgije.
NAVPIČNO. I. gorljiv plin iz skupine metanov, 2. krvnik, 3. u-radni razglas, odlok, 4. največ ji levi pritok Donave, ki izvira v Karpatih, 5. vodna žival s kleščami, 6. glavni števrrik, 7. miren, ravnodušen človek, 8. znamka težkih italijanskih kamionov in avtobusov, 9. ladjedelnišld objekt, 10. močna gozdna vzpenjata, H. ime Gogo-
ljevega Junaka Buljbe, 12. podolgovat krožnik, 13. pritok Savinje, 18. žuželka, ki boleče piči, 21. čreslovina, strojilo, 22. kraljevska in-signlja, 25. proizvod čebel, strd, 26. otok v srednjem Jadranu, 28. ruska denarna enota, 30. železu podobna kovina, ki se uporablja pri proizvodnji Jekla, 31. prašiča, 32. stopnja, nivo, 33. tonovski način, 34. tuje žensko ime Time hotela v Kranjski gori), 35. predrim-ska železna doba, 36. plevel z dolgo, razpredeno korenino, 37, srbsko moško Ime (politik Dugonjič), 39. del telesa, 41. železov oksid, 43. odposlanec, kurir, 45. kemični znak za erbij, 47. ozek konec polotoka.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO. 1. cesta, 6. Em-den, 11. sektor, 12. februar, 14. pokrov, 15. Keres, 16. J(ohn) K(en-nedy), 18. undat, 19. Kanin, 20. Mal, 21. Mann, 22. Darda, 23. koza, 24. at, 25. jaisli, 26. Maraš, 27. aktovka, 30. saten, 31. radio, 32. piton, 33. Karaš, 34. Simenon, 36. Petit, 37. stroj, 38. Am, 40. osem, 41. o-leln, 42. Piša, 44 str., 45. aport, 46. goska, 47. Te, 48. klovn, 49. Santos, 50 naivka, 52. fantek, 53. Spaak, 54. Atair,
Veljaven od 22. do 28. marca 1970
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S svojo prilagodljivostjo se boste odlično znašli v trenutku, ko bo veliko odvisno od vaše iznajdljivosti, V čustvenih odnosih ne kažite prevelike neučakanosti, ker bi v tem primeru utegnili marsikaj pokvariti.
BIK (od 21. 4.	do
20. 5.) Zelo dobro r	premislite, preden si
J prevzamete neko	ze-
lo zahtevno finančno nalogo, ki je niso mogli drugi rešiti. V odločilnem trenutku bo prišel iskren prijatelj, ki vam bo pomagal najbolj ustreznim nasvetom.
DVOJČKA (od 21.5. do 21. 6.) 2e v teku jutra skušajte do največje možne mere izkoristiti vse priložnosti, ki se vam bodo ponudile; teh bo pa več. Nastopila bo povsem nova	si-
tuacija v zvezi s čustvenim odnosom med vami in neko žensko osebo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne dramatizirajte spora, do katerega je prišlo za-radl neke vsote denarja ; nesporazum se bo rešil v obojestransko zadovoljstvo. Draga oseba bo posegla po ukrepu, ki vas bo presenetil,
LEV (od 23. 7. do
N 23. 8.) V svojih po-f \ slih skušajte na vsak ( /99 J način spoštovati vse V J sprejete obveznosti, '—^ ker vam bo edino to ohranilo resnično soliden poslovni ugled. Ne dovolite, da bi se neka ženska oseba povsem brezskrbno zabavala
DEVICA (od 24. 8 do 22. 9.) Ne zavrnite predloga nekega tekmeca, češ naj bi se pomerila, kdo je v svojem poklicu večji mojster. Ne pokažite vidno svojega nezadovoljstva spričo obiska, ki vam ne bo preveč všeč.
TEHTNICA (od 9. do 22. 10.)
šajte zamašiti prej razpoko, k>s jo šele pred k**
kim opazili v sV^ jem podjetju; res ni velika.
tegne pa postati zelo nep:
.rij«*-
<ea)
m
na. Prijatelji	vas	bodo P1
no presenetili z lepim daril0**!
ŠKORPIJON (°d, ,
10.	do 22. 11.) ***'
sikdaj se prenag®! v svojih sodbah, c bi	bil,	da	se
odvadite, v naspr°
nem primeru vas to lahko P vede v	zelo	mučne	situacij^
Ne mislite, da je za uspe*,1 ._ ljubezni potrebno le nekaj sl kih besed.	„
STRELEC	(od	**
11.	do	21.	12.) Tj?
nutno stojte še v*~ no na obrambne** položaju, vaš tr®n tek še ni napo®1'
se nanj že danes skušajte meljito pripraviti. Naučite _ prisluhniti vsakomur, ki v*® lahko	posreduje kak	dober	n*’
svet.	n
KOZOROG	(od	*
N. 12. do 20. 1.) P°tr? f V A dite se nekoliko r<*
I	gibat' neko P°sl<J?
\T	‘y no okolje, ki ,e
'----^ nekega samoza
svoje ude, neudje se sebej povabili.	, ^
(Obvestilo so objavile tudi vice 23. III. 1870)
SLOVENSKI NAROD 24. IH- 1>,Q Razne stvari
(«P e t e 1 i n č e k.») Marljivi i®? «jadranske Zarie« in *J
s pušo« bode od 1. aprila P04^
izdajal še poseben zabavljiv pod naslovom ((Petelinček«, ki
de po vrednikovih obljubah d
1 noTMTViliinn Koriln VR^.idlfil Sl**
šal razumljivo berilo večidel nega zadržaja s primemimi_
vsaK«
stradjami. «Pet.» bo izhajal
za 3 mesece 30, za 9 mesecev ^ kr. Naročnine se pošilja G.
Martelancu v Trst.	g
(Prvi snopič) <<P°vestnj®f0ji. zgodovini Trsta in njegove oK ,
ce» bo g. J. G. Vrdelski razpok* kakor smo zvedeli, 9. dne 111 aprila. V Trstu se bo oddaj® P f g. Uličarju, nasproti pošte,
tudi v okolici pri tistih gosp0^
ki so nabirali naročnike, <•_ ^
pa
tistim, ki so si že, ali si V3^0 ^ redno naročili vse snopiče, i® čali naprej naročnino, ki ® ^ za celo leto 80, za pol leta za tri mesece 20, v Trstu m ^ lici pa vendar tudi za vsak ben snopič samo šest sold°V- v. menjenemu snopiču bote Prlsw ljeni dve podobi Trsta.
gadovo]];
stva kot omrtvičeno. Udeief*_
se boste zelo razgibane deO* te o vprašanju, ki zanima 0
mala vso sose'čino.
VODNAR (od 21-do 19. 2.) Ne doV£ lite, da bi vam 'T ši nasprotniki vali živce, kar JJ®? kakor skušajo d°s^ 61, da bd vas spravili na k«®-na. Otresite se svoje zapri®*'' ki vam veže roke in n°Se' .7 se nikakor ne morete sprosti’ 20. 2- £ d°
do-w>
RIBI (od
20. 3.) Prišlo bo nekega novega godka, ki vam omogočil sklenit®* Izredno ugodnega P? slovnega sporazuma. Ce bi od časa do časa vključili v *? ko veselp druščino, bi vam °1' td najmanj ne škodilo.
Slovenska odbojka iia Goriškem raste
’ p aškem domu v Gorici je bi-ireteklih dneh tretje prijajo srečanje med odbojkarski-J )ama Doma in Mladosti iz '»d- ba. kidala (ost — Dom 3:2
p: Licio Battaino, Igor Komel, hrt Krapdc, Robert Pahor, Ru-f ravšič, Daivid Sosou.
^X)ST: Adrijan Cotič, Leopold ^■■etak, Venko Devetak, Marijo mrgolet, Marijo Laivmičdč, Ro-Terpdn.
DOMAČI ŠPORT
DANES
Melja, 22. marca 1970
ODBOJKA
Mska B liga
«.00 v Padovi
pARl _ Bor
• « •
No v Nabrežini
*ol — Breg
* * •
Ska C liga |00 v Vidmu hfzio — Bor
KOŠARKA
Mka D liga
M) v Trstu, Ul. della Valle — 4 Toni
NOGOMET
Niaščajniška liga
!’OO v Trstu, stadion «1. maj*
"ion _ Vesna
* # #
J*30 v Trstu, Ul. Flavia
rdera — Primorje * * *
[?30 na Padričah
"»ja — S. Giovanni « * *
J?fO v Trstu, Sv. Sergij htfneaffe — Breg
JUTRI
Snedel jek, 23. marca 1970
ODBOJKA
^ŠOLSKO PRVENSTVO
5ž>i
Dom je nastopil brez svojih dveh dobrih igralcev Martina Tomažin-čiča in Lucijana Černiča, kljub temu pa je osvojil prvi set s precejšnjo lahkoto. Sosou in Komel sta dobro tolkla in tako so Goričani zmagali kar s 15:8.
V drugem nizu je po borbeni igri Mladost povedla z 8:0, Dom pa je sprožil protinapad in je zmagal s 16:14. V tem setu sta se poleg Sosoua in Komela dobro izkazala pri Domu tudi Pahor in Pavšič. Po dveh osvojenih setih je Dom, prepričan v lastno zmago, nekoliko popustil in je tretji __ set zapravil. Doberdobce je osvojitev seta navdušila in so tako zmagali tudi v četrtem in petem setu. Res pa je, da je imel Dom v zadnjem setu tudi precej smole, saj je že vodil s 14:10, nato pa je bil poražen s 17:15. Tako se je zgodilo, da je Mladost v dosedanjih treh srečanjih (med obema društvoma) prvič zmagala.
Če pogledamo tehnično plat igre, potem moramo priznati, da sta obe ekipi v zadnjem času zelo napredovali, zlasti sta že dobro uigrani. Dom je pokazal tudi veliko borbenost in to velja zlasti za dva mlada in obetajoča igralca, Kra-pica in Battaina, ki imata komaj 14 let. Komel in Sosou sta sicer dobro tolkla, vendar bd morala svojo igro oh mreži še nekoliko izboljšati Pahor je bil preveč statičen in šele proti koncu je postal bolj dinamičen in je tudi dobro tolkel. Pavšič se je zelo izboljšal kot podajalec in tudi v obrambi.
Tudi igralci Mladosti so pokazali precejšen napredek, posebno Terpin, Lovrenčič in Devetak. Obe šesterici pa se bosta morali seveda zdaj ob začetku promocijskega prvenstva še nekoliko izpopolniti.
Kar se tiče tega prvenstva je prišlo do določene spremembe. Sodelujoče ekipe namreč ne bodo razdeljene v dve skupini, ampak bodo igrale v eni sami, vsaka proti vsaki. To prvenstvo se bo začelo po velikonočnih praznikih. Vseh e-kip je osem, med temi pa je kar šest slovenskih:	Dom (Gorica),
Mladost (Doberdob), Juventina (Štamdrež), Velox (štandrež), Brda (Števerjan), Olimpija. (Gorica), poleg teh pa še goriški šesterici UGG in Audax. V prvi tekmi se bo Dom pomeril z. UGG in upajmo, da bo že v tej . tekmi odšel z igrišča kot zmagovalec, p R
V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI
V izenačeni tekmi tesen poraz Bora B
Bor — CSI 2:3 (15:3, 13,15, 12:15, 15:4, 15:12)
BOR: Malalan, Franko, Mi jot, Per-tot. Ušaj, Može, Peterlin, Per-singer.
CSI:	Tamolo, Centazza, Bassd,
Bemes, Niniivo, Plazotta, Costan-tini, Conforti, Pasooiini, Bati-glieri
SODNIKA:	Brezigar (Go), Tran-
quilliind (TS).
V četrtek se je nadaljevalo moško odbojkarsko prvenstvo D lige. Bor, ki je še vedno na zadnjem mestu skupne lestvice, je tokrat imel v gosteh nevarno in izkušeno šesterko videmskega CSI. Takoj naj povemo, da so Videmčani še neporaženi in na samem vrhu lestvice. Fantje šesterke CSI ne skrivajo svojih ambicij, to pa je napredovanje v višjo ligo. Proti takemu nasprotniku so se naši fantje podali na igrišče s trdno voljo, da bi zapustili čim ba'jši vtis in -kmalu se je izkazalo, da ne bodo igrali podrejene vloge in sam rezultat priča, da so se morali Vi-demčamd krepko potruditi, da so iz Trsta odnesli zmago. Kljub porazu pa moramo vse borovoe pohvaliti. Zaigrali so zelo dobro, tako v napadu, kot v obrambi, uspešno so gradili igro, dobro je deloval «zdd», skratka, celotna ekipa je opravila uspešen nastop.
Kratka kronika:
Prvi set nima zgodovine. CSI je takoj v začetku vzel vajeti v svoje roke in od začetka pa do konca niza diktiral svoj tempo. Zmedenim borovcem je uspelo zbrati le 3 točke (15:3).
Povsem drugačno sliko pa smo videli v drugem nizu. «Plavi» so svoje vrste uredili in se začeli trdovratno upirati razigranim gostom. Stanje v točkah je bilo vse do konca izenačeno. V zadnjih trenutkih pa so «plavi» stanje v nizih izenačili (15:13). Še z večjim zagonom so se vrgli v bitko za točke v tretjem setu in ga z dobro igro tudi osvojili (15:12). V četrtem nizu pa se je nekaj _ zataknilo. «Pl<ve» je zajela že običajna kriza. Pobudo so prevzeli nasprotniki, ki so naše fante s svojo igro popolnoma nadkrilili in osvojili set (15:4). V zadnjem, odločilnem nizu smo gledali res lepo in kakovostno odbojko. Poteze, cesto bliskovite, so si sledile na eni in drugi strani mreže. Vsi igralci na igrišču so se potrudili do skrajnosti.
Stanje v točkah je bilo do konca izenačeno (12:12), v poslednjih trenutkih pa je prišla do izraza večja hladnokrvnost gostov, ki so tudi osvojili set, s tem so pa odnesli iz Trsta dragoceni točki.
Kljub porazu pa naši fantje niso obupali. Ta pozitivni nastop jim daje novega upanja za nadaljnje igre.
Mladi košarkarji Poleta z Opčin predstavljajo ekipo bodočnosti
Skupno z Borom so poletovci najmlajše moštvo v naraščajniški ligi
s:S
NOGOMET
...K,
V PRIJATELJSKI TEKMI
N. Gorica-Svoboda 1:1
V prijateljski nogometni tekmi sta domača Nova Gorica in ljubljanska Svoboda dosegli neodločen izid 1:1 (1:1). Oba nasprotnika sta prikazala zelo dobro igro, zato lahko sklepamo, da se obe ekipi vneto pripravljata na bližnje prvenstvo, ki se začne danes. Najboljša pri Novi Gorici sta bila Furlan in Faganel, pri Svobodi pa Škrjanc.
RAJMUND KOLENC
Tudi Poletovi naraščajniki so končali svoje košarkarsko prvenstvo. Ali je bilo uspešno? Vsekakor moramo odgovoriti pozitivno. Moštvo je namreč še zelo mlado (skupaj z Borom najmlajše v prvenstvu) in bo lahko v celoti nastopalo še v prihodnjem prvenstvu. Kljub temu pa je že letos doseglo vidne uspehe: 7 zmag ni malo, važnejše pa je dejstvo, da je Polet zmagal proti vsem ekipam, ki so bile zasnovane v perspektivi za bodočnost. V zadnji tekmi je Polet zmagal celo proti Montuzzi, ki za prihodnje leto računa na prva mesta. Važno je tudi, da je ekipa skozi vse prvenstvo kazala velik napredek, saj so bili izidi v povratnem delu prvenstva bistveno boljši kot v prvem delu.
V vrstah «oranžnih» so zelo pri šli do izraza tudi nekateri mladi igralci, ki se le malo časa ukvarjajo s košarko, so pa vsi storili velik napredek. Tu mislimo predvsem na Adrijana Sosiča, ki je prav v teh dneh dobil precejšnje priznanje, saj je bil izbran (skupaj z bra-1 torna Hrvatič) med dvanajst naj-
V 17. KOLU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Primorje, Vesna B in Union dali skupno dvanajst golov
V četrtek so odigrali 4. povratno kolo 3. amaterske nogometne lige, katerem je Vesna B premagala Devin na njegovem igrišču z visokim izidom 5:0. Ta izid potrjuje dobro formo Križanov, ki so v štirih tekmah povratnega dela prvenstva osvojili kar 7 točk. Devin-čani, kd so bii v zadnjih tekmah pomanjkljivi v napadu, so v četrtek odpovedali tudi v obrambi in se tako niso mogli izogniti hudemu porazu.
Primorje je prav tako z izdatno zmago odpravilo proseški Libertas. Tekma sicer ni izpolnila pričakovanj, kar je razumljivo. «Rdeoe-rumenii so po porazu s Portualejem skušali popraviti slab vtis iz te tekme. To jim je uspelo kar se tiče rezultata, kar se tiče igre pa so
po v v Trstu, Sv. Sergij
Vstopa šola «F. PREŠEREN*
S„llilm..................................................««■«..........m...................miniti............................................m.....................
utrujeni vezni igralci nekoliko popustili, medtem ko je napad zelo zadovoljil. Primorje je s to zmago potrdilo, da mu prvo mesto na lestvici pripada povsem upravičeno.
Tudi Union je — sicer ne brez težav — spravil na kolena CG Opčine. Podlonjercd so zaigrali organiziramo, zlasti se je izkazal napad. Za Union je bila to že četrta zaporedna zmaga, s katero je na lestvici prehitel Zarjo. Ta namreč zaradi slabega igrišča ni odigrala tekme s Primorcem.
IZIDI:
Stock — Libertas Opčine 2:2 Rbianese — Tecnofearamenta 1:2 Portuale — Coop 2:0 Primorec — Zarja neodigrano Devin — Vesna B 0:5
V SREDO ZVEČER V BORŠTU
lep in prijeten zaključek 2. šahovskega turnirja ŠD Breg
§ teA csvjtt i jr.fisr*** s srt
Nr, k,i m ie organiziralo ŠD
ki ga je organiziralo ffc uspešno končal. lL sredo zvečer so se organiza-in udeeženci turnirja zbrali SOstUni Pavletič v Borštu kjer
, priredili družabni večer. Seve J so na tem večeru slovesno na-'?*li tekmovalce. Najprej je na-
Sk šahovskega odseka ŠD Bre-1 Rano Kuret z veseljem pozdra-M	:—i—	izrazil željo.
_ igralce ter _--------	.-
bi ta turnir uspešno prirejali
l' Vse
| bi ua _______ .
E^prej. Tudi predsednik društva, pfco Pečenik, je pozdravil vse l'Šotne nakar je tajnik Boris Žer-? v kratkih besedah orisal pote« |Vja. Nato je predsednik na-[juil vse tekmovalce. Zmagovalec J^ja Bruno Jankovič je prejel kolajne še pokal z napisom k šahovski turnir ŠD Breg*. Na-l *o še vsi ostali prejeli medaljo . Napisom na katero mesto so se Sili).
i“o zaključenem nagrajevanju so ?. šahisti in prijatelji še dolgo O; J« skupaj v veseli družbi po ob kozarcu domačega vina in jbevali lepe slovenske pesmi, vsi whni pa so seveda morala puti
Pl
^Pokala, ki ga .je osvojil prvona-
bovškega turnirja udeležilo več tekmovalcev, posebno pa mladine. Ta želja se je uresničila, kajti letošnjega turnirja se je udeležilo
kar 24 tekmovalcev od katerih je bilo lepo število mladih.
Omeniti maramo, da je šahovski odsek breškega društva že organiziral prijateljsko srečanje s sežanskim šahovskim klubom, ki bo da-
nes v kavarni «&port» v Sežani. Tega srečanja se bodo udeležili sledeči igralci:	Jankovič, Fabij
Kuret, Maar, Žerjal, Ko6topič, Če-futa, Pregare, Svetina ter Mario in Savino Sancin.	M. M.
Libertas Prosek — Primorje CG Opčine — Umom 1:2					0:5
LESTVICA					
Primorje	17	15	0 2	68:13	30
Portuale	17	11	6 0	37:12	28
Stock	17	10	4 3	35:20	24
Zarja	16	9	5 2	32: 8	23
Union	17	9	5 3	28:22	23
Libertas P.	17	7	6 4	34:33	18
libertas 0.	16	5	6 5	28:20	16
Primorec	16	5	5 6	18:13	15
Tecnofer.	17	5	5 7	22:27	15
Vesna B	17	5	3 9	23:33	13
COOP	17	4	1 12	19:42	9
Devin	17	3	1 13	12:45	7
CG Opčine	17	1	3 13	15:56	5
Roianese	16	3	2 11	10:36	5
Roianese 3 točke manij zaradi odigranih tekem.					ne-
boljših tržaških naraščajnikov. Sosič je po rasti precej majhen, ima pa velik odriv, naravno koordinacijo in sproščenost ter presenetljiv pregled nad igro. O njem naj navedemo nekaj številk: v prvenstvu je dal 174 košev (poprečno 10,2 v vsaki tekmi), kar je za «playnrakerja» precej, in je bil s tem najboljši strelec moštva. Bil je tudi najboljši v prostih metih (36:82 ali 43,90%). Naj povemo še, da sta bila skupaj z Milošem Jugovičem prisotna na vseh treningih in tekmah, kar je dokaz resnosti in discipline.
Miloš Jugovič, Edi Daneu in Borut Deško igrajo na krilu. Jugovič (179 cm višine) igra košarko le nekaj mesecev. Ima vse pogoje, da postane dober igralec (višina, odriv, lep met), j* pa še zelo «vezan* in neokreten. V prvenstvu je dosegel 127 točk (7,2 v vsaki tekmi). Daneu (177) je tehnično zelo nadarjen, manjka mu pa zagrizenosti in tudi požrtvovalnosti. Ima lep met in zanesljivo žoganje, nima pa žal telesne kondicije. Odigral je 15 tekem: dosegel je 129 točk (8,6 v vsaki tekmi). Deško je malo igral, ker je bil precej časa bolan. V zadnjih tekmah pa se je precej dobro vživel v ekipo in je tudi prišel do izraza njegov lepi met z mesta. Odigral je 9 tekem: dosegel je 50 točk (5,5 v vsaki tekmi).
Moštvo igra brez pivota, ker nima visokih igralcev. Edini igralec, ki igra kot «post» ali na dnu je Jani Sosič (174 ran), ki je sicer zelo uspešen v protinapadih. Ta igralec je poglavje zase: tehnično je še precej pomanjkljiv, telesno pa je zelo na mestu: ima dober odriv, veliko telesno hitrost in moč. Če se bo tudi tehnično izpopolnil, bo postal zelo močan zunanji igralec. V prvenstvu je dosegel 115 točk (7,2 v vsaki tekmi).
V prvi ekipi igrata še mlada Edi Kraus in Robi Gantar (13 let), ki bosta prišla vidneje do izraza v prihodnjem prvenstvu. Za svoja leta sta oba zelo visoka (170 cm): prvega odlikuje lep in sproščen met, drugega pa zanesljivo žoganje, hladnokrvnost in iznajdljivost. Oba sta odigrala 14 tekem in sta dosegla vsak po 26 točk (1,9 v vsaki tekmi).
Nastopila sta občasno tudi mlada Boris Košuta in Darko Rauber, vendar trenutno še nista uporabna, čeprav bosta oba prišla zelo prav že prihodnje leto.
Sedaj še nekaj podatkov o celotni ekipi: odigrala je 18 tekem: zmagala je sedemkrat (enkrat b.b.) in zgubila 11-krat. Dosegla je 647 košev (38,1 v vsaki tekmi), prejela pa 852 (50,1 v vsaki tekmi). Skupno je moštvo imelo na razpolago 174 prostih metov, izkoristilo p« jih je 63 (36,20%)., Sergij Tavčar
NOGOMET DANES
A
TARANTO
CATANZARO
MANTOVA Casarin MODENA -Porcelli
MONZA — CESENA Menegali
PIACENZA — CATANIA Bemardis
REGGINA — PERUGIA Lazzaroni
TERNANA — AREZZO Branzoni
VARESE — REGGIANA Di Tonno
A SKUPINA
C

g. povratno kolo
DERTHONA — VENEZIA Reggiani
LECCO — PADOVA Vannucchi
MARZOTTO — VERBANIA Frasso
MONFALCONE - NOV ARA Monfarte
PRO PATRIA - BIELLESE Leita
SEREGNO — TREVIGLIESE Pilotto
SOLBIATESE — ROVERETO Marti
SOTTOMARINA - ALESSANDRIA Pesciarelli
TREVISO — TRIESTINA Cantelli
UDINESE — LEGNANO Baroncini
SOLARJI!
«DINOS» LJUBLJANA PRIPRAVLJA
VELIKO NAGRADNO ZBIRALNO AKCIJO ODPADNEGA PAPIRJA
V	MESECU APRILU IN MAJU. RAZPIS NAGRAD IN AKCIJE BO OBJAVLJEN
V	PIONIRSKEM LISTU*
IN GLASILU DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE.
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s tvojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli »veta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naie agente po vsem svetu.
Tetext: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
PRIHODNJE KOLO (DANES)
COOP — Primorec Primorje — Stock Zarja — CG Opčine Tecnoferramenta — Devin Lebertas O. — Libertas P. Vesna B — Roianese Union — Portuale
B. R.
TRSI
UL Boccactio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
o vse Kraje, tudi v inozemstvo
PALAČE HOTEL
TERME
PORTOROŽ
90-LETNA TRADICIJA Kvaliteta na visoki ravni. Cene izredno ugodne. Možnost rekreacije in razvedrila.
ODPRTO CELO LETO OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH
Udeleženci 2. šahovskega turnirja SD Breg: tretji z desne je zmagovalec Bruno Jankovič (s pokalom)
SKBOH.KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Drst. DL Mazzini S3 l'el 733-36)
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
10. povratno kolo
BRESCIA — NAPOLI Lattanzi
CAGLIARI — H. VERONA Picasso
FIORENTINA — JUVENTUS Toselli
LANEROSSI V. - BOLOGNA Gialluisi
LAZIO - INTERNAZIONALE Francescon
MILAN — SAMPDORIA D’Agostini
PALERMO - BARI De Marchi
TORINO - ROMA Vacchini
8. povratno kolo
COMO - FOG"TA Michelotti
GENOA - ATALANTA Giuntd
LIVORNO — PIŠA Carminati
Za nižjo ceno boljša kvaliteta
pariških in posebnih
salam ter gorenjskih klobas
AGROKOMBINAT EMONA-LJUBUANA
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10
- Tel. 24601 - Telex 31254 YU Slon
Sodobni komfort, Mednarodna kuhinja in narodna restavracija, Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavarna. Bistrd z delikateso, ekspresom, snack • barom in slaščičarno. Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni bar. '
^JNI KOMAN SLOVENSKEGA NARODA
Ilustrira dr. R. Hlavaty
Lebring
testo Temešvar je bilo glavni dobavitelj osebja in tudi ne ter obenem pokrovitelj oddelkov. Občinska očetje so i ime mesta za večno zapisati v anale avstro-ogrske zdrav-ie zgodovine; v resnici pa so desettisoči in desettisoči ssli njegovo ime kot najostudnejšo, najbolj poniževalno v arom vseh dežel centralnih velesil... Kolikor niso prijeli k tej slavi škafi hdpermangana, je pripomogel še ki je vladal v tem oddelku, kajti večji del pičle hrane, o je dobavljalo pokroviteljsko mesto, je použilo osebje, »m ko so bolnike preganjali iz oddelka z nepretrganim
»alir je odhajal, kakor bi se bil pravkar prebudil lz h sanj Lebrtog? Kamor koli, samo da se reši pekla iešvaxa» v Strnišču. Kakor grožnja norcev so mu zveneli ušesih stavki raznih obupancev, ki so nalašč šli stikat za smjo, le da Jim ni bilo treba na fronto.
»Rajši gnijem tu, na postelji, kot na fronti...«
Palir je preklel tisto uro, ki ga je zapeljala na ono dvo-
rišče v Roverettu Toda česar ni nikoli mislil, se je zgodilo; bolezen, ki je v «Temešvaru» niso ozdravili, temveč le uspavali, se’ mu je spet obnovila. In danes je stal v verigi potrtih obrazov in prestrašen strmel v vrata ambulante.
«Ježeš Marija, cel ,Temešvar’!« je obupno zatarnal narednik Kafka, ko je zagledal nepregledno vrsto pred seboj.
Potem sta se prikazala dva vojaka v širokih sanitetnih haljah, nato je zasmrdel hipermangan in veriga se je pričela pomikati proti vratom, kjer se je njena glava cepila na dvoje... Kakor v «Temešvaru» v Stmišču...
Mokarel je gledal po tovariših. Molče so se razumeli.
«Reoidlva...»
«In ti?«
«Reoidiva»
«Kje sl se zdravil?«
«V ,Temešvaru’...»
«V .Temešvaru’...«
«V .Temešvaru’...«----------
»»Prekleti .Temešvar’!«
(»Prekleta vojna...!«
Kakor skovik ptice, sklonjene nad mrhovino, se Je začul nekje zadaj ostuden, nečloveška smeh:
»»Rajši noč in dan mimo teh škafov kakor pa na fronto...«
V čakalnici ambulančne barake se je kar trlo vojakov, poklicanih k nadpregledu; bili so zastopani vsi oddelki, ki so našli streho v Lebringu, in celo ruski vojni ujetniki niso bili izvzeti. Toda kakor vedno, komisija tudi v Lebringu ni pričela poslovati ob določeni uri.
Zdravnik in sanitetni svetnik dr. David, ki je bil pred ne kaj meseci prestavljen v Lebring z nalogo, da započne borbo proti zalegi simulantov in skrivačev, ki se je zarila v taborišče, Je bil strah in groza vseh. Bali se ga niso le vojaki, temveč tudi razni pokrovitelji taboriščne zalege, ker je bil nepristranski.
in
so
V čakalnici je vladal glušeč hrup. Tu so se našli znanci prijatelji, ki se niso videli morda mesece ali celo leta ter drug o drugem mislili, da ta ali oni ni več med živimi. Zdaj so sd spet gledali v oči.
štefanič in Meglič sta bila tudi pri nadpregledu. Zagledala sta korporala Hafnerja, ka je stal v kotu čakalnice v družbi z nekim četovodjo.
»»To je tisti korporal, o katerem sem ta pravil!« se je obrnil štefanič h Grumu in pokazal s prstom na Hafnerja.
»»Ho, tega pa poznam; pred leta sva bila skupaj pri kadru!«
Medtem jih je tudi korporal zagledal.
«To so pa naši?« je rekel četovodji, nakar sta oba začela riniti proti štefaniču in tovarišem.
(»Ste vsi Janezi?« jih je nagovoril Hafner In gledal po klopeh, kjer so sedeli Grum, štefanič, Demark, Palir, Fajdiga, Ivad, Ožnik Davtovič in še nekateri drugi.
»»Nismo vsi Janezi, toda Slovenci smo,« je odgovoril Palir s potrtim glasom.
«A tako!« je menil Hafner in dodal: «Tu je pa moj prijatelj četovodja Rogelj. Ne bojte se ga, tudi on mora k nad pregledu!«
Vojaki so skoraj nezaupljivo gledali četovodjo, kd je nosal na prsih trake treh hrabrostndh kolajn. Hafner se je nasmehnil:
»»Kljub temu ni Rode!«
Napravili so jima mesto, da sta prisedla.
«še zmeraj korporal?« je Grum podregal Hafnerja.
»»Še zmeraj in bom najbrž tudi ostal.«
»»Torej vsi k nadpregledu,« je menil Demark.
»»Vsi!«
«Kar se mene tiče,« je dejal korporal Hafner, (»grem rad od tod. če bi ostal tukaj, bi me sčasoma degradirali, če bi se mi še kaj hujšega ne pripetilo. Meni je vsega dovolj...«
»Menda ee le maiokosriu toži za Lebringom. Ne razumem
tistih, ki vse poskušajo, da bi se obdržali tu,» je menil Fajdiga »»Razen onih, kd imajo denar!« je pomenljivo dodal čei> vodja Rogelj.
«Da, če imaš denar in protekcijo, je tudi Lebring lepši. Gradec je blizu... ha, ha!« se je porogljivo zasmejal Ožnik.
Okrog njih je bučala čakalnica. Komisija še vedno ni pričela z delom in zaradi novih vojakov, ki so še vedno prihajali, je postalo naravnost tesno v prostoru Ker niso zaradi mraza odprli oken, je bil zrak nasičen s tobakovim dimom in dušljivim prahom, ki se je dvigal do stropa.
«ALi bo to še dolgo trajalo...?« je čez nekaj časa vprašal Štefanič. Mislil je namreč na vojno.
■ «He, kaj vem? Ali misliš, da kaj več vem kakor ti?« Je odgovoril četovodja Rogelj z glasom, kakor bi mu ne zaupal.
Nastal je kratek, nekoliko mučen odmor Korporal Hafner ga je hitro prekinil:
»»Mislim, da smo blizu konca «
(»Kako misliš to?« je željno vprašal Grum Na obeh klopeh, kjer so sedeli, so se postave sklonile In prisluhnile. Hafner je nadaljeval
«.., to je revolucija v Rusiji Ta jim bo vse zmešat*. Čehi dvigajo glavo, pri nas zahtevajo Jugoslavijo Ponekod so tudi že štrajki. Vse to smrdi...«
Staknili so glave, da bi kdo ne poslušal, toda trušč je bil premočan za prisluškovanje
«Misliš, da bo tako?« je zamišljeno in po ovinku vprašal Grum.
»»Mislim!« je potrdil Hafner.
(»Ali ne bomo pri tem Slovenci in Istrijanci šli po gobe?« je dejal Demark.
«Kako misliš to?«
«če se Avstrija zruši, nas bodo pohrustali Italijani Zakaj bi se sicer vojskovali...? Tega mi nihče ne bo pravil!«
(Nadaljevanje slediJ
p33SETSHic
— 8 —
22. marca
1970
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
Kras -Torriana 3:0 kljub zelo slabi igri
Sinoči so na stadionu «1. majo odigrali prvenstveno tekmo moške D lige med Krasom in Torriano. Krašovci so, kljub zelo slabi igri, morda najslabši kar so jih pokazali na letošnjem prvenstvu, zopet odpravili nasprotnike s 3:0 (15:6, 15:12, 17:15). Tekma je bila vseskozi zaspana in se je le deloma razživela v tretjem setu, ko so Furlani nudili nekaj več odpora.
Jutri v Trstu 1. kolo medšolskcga prvenstva
V ponedeljek se bo začelo moško medšolsko odbojkarsko prvenstvo, katerega se bosta udeležili tudi dve ekipi slovenskega liceja. Letos nastopa na tem prvenstvu devet ekip, ki so jih razdelili v tri skupine. V prvi nastopajo IPSIA in obe postavi slovenskega liceja, v drugi šole Da Vinci, Dante in Pomorska šola, v tretji pa ekipa Petrama, Volta in Galilej.
Prva skupina bo igrala v telovadnici pri Sv. Sergiju, druga v Ulici della Valle, tretja pa v telovadnici sode Morpurgo. Najboljše moštvo vsake skupine se bo uvrstilo v finalni del tekmovanja, kjer bodo odigrali dve koli. Prvo bo na iporedu 2. aprila v telovadnici v Ulici della Valle, povratno pa 8. aprila v telovadnici šole Morpurgo.
Na lanskem medšolskem prvenstvu je prva postava slovenskega liceja zasedla prvo mesto in tudi letos so fantje trdno odločeni, da svoj uspeh ponovijo. Ker nastopa za licej več igralcev, ki igrajo pri raznih zamejskih športnih društvih, je upati, da se jim bo ta podvig tudi letos posrečil.
INKA
ŠE MESEC DNI DO STARTA
pe, ki bodo štele po tri posadke, t. j. po tri avtomobile. Tekmovanje, ki bo na sporedu 25. in 2C. aprila in se bo zaključilo v razkošnem Golf hotelu na Bledu, bo potekalo z dveh startnih mest: en start bo v Trstu, drugi pa v Gorici. Obe progi se bosta združili v Razdrtem, od koder bodo tekmovalci nadaljevali pot skozi Postojno, Ljubljano, Kranj in do cilja na Bledu. Organizatorji so določili razmeroma nizko poprečno hitrost vožnje (pod 50 km na uro), katere se bodo pa lahko seveda držali zlasti tisti, ki bodo hitro in spretno spotoma reševali dane naloge. Počasnejši reševalci pa bodo morali nekoliko pohiteti, vendar ne preveč. Prijavnina za nastop je 10.000 lir na osebo (vključno svečana večerja v Golf hotelu, prenočevanje, zajtrk in kosilo). Organizatorji pa so za najboljše tekmovalce že pripravili vrsto praktičnih nagrad, pa tudi športnih (pokale, medalje itd).
Prijave sprejema urad Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, Ul. F. Filzi 8, tel. 37-808, v uradnih urah.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Alessandrie ni bilo
Borovci sinoči niso mogli opraviti poslovilnega nastopa pred svojim občinstvom, ker Alessandrie... ni bilo. Ta ekipa namreč ni dopotovala v Trst in je torej tekmo predala s 3:0 brez borbe. Borovi fantje tako svoje zmage niso mogli izbojevati na igrišču, toda čeprav so jo dosegli brez igre so jo sinoči proslavili v nekem gostinskem lokalu v Gabrovcu. Obenem pa so seveda proslavili tudi zaključek prvenstva, ki je bilo tako uspešno in je prineslo njim, trenerju prof. Sergiju Veljaku, voditeljem društva in seveda tudi navijačem, res mnogo zadoščenja.
NA MLADINSKIH IGRAH
Dom premagal Ardito
ARDITA — DOM 0:2 (8:15, 10:15) DOM:	Battaino, Krapic, Cone,
Venturini, Klanjšček, Devetak, Ipavec, Gril.
Mlada ekipa Doma si je v petek na mladinskih igrah zopet priborila zmago in sicer nad šibko Ardito. Domovci so pokazali dobro igro in so tako potrdili svojo kandidaturo za vstop v finale, ki bo 6. aprila v telovadnici Lenassi. Naslednjo tekmo bo Dom odigral proti ekipi Don Bosco, ki v tej skupini ni doslej zgubila še nobene tekme.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
NA LETOŠNJIH MLADINSKIH IGRAH
Tudi Bor in Polet na turnirju košarke
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Zbor «Igo Gruden» in gojenci
Glasbene matice v Skednju
Sinoči so nekateri gojenci Glasbene matice in nabrežinski moški zbor P.D. Igo Gruden nastopali v dvorani prosvetnega društva v Skednju.
Na harmoniko so igrali Valter Starec, Igor Košuta in Dorina Kante, ki je izvajala zelo zahtevno Gartovo skladbo «Scherzo». Evald Krevatin je igral na trobento, A-leksandra Pertot na violino, Rosa Ricci na flavto, Iztok Kodrič pa na čelo. Črtomir šiškovič je zaigral dve skladbi, in sicer eno na-klavir, drugo pa na violino. Poleg znatne tehnike, moramo šiškoviču priznati še posebno muzikaličnost. Zelo zahtevni skladbi sta na klavir izvajali Majda Trčon (učenka na-brežinske šole) in Mojca šiškovič.
Ansambel harmonik je pod vodstvom Dorine Kante zaigral tri narodne pesmi. Nekatere soliste sta spremljali prof. Neva Merlak - Cor-rado in Mojca šiškovič.
Program je zaključil moški zbor iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča, ki je zapel tri narodne in dve Prelovčevi pesmi.
Nastopajoče je predstavila Marta Verk - Volk, uvodno in zaključno besedo pa je imela Anica Žer-jalova.
Zaradi pomanjkanja prostora, žal o večeru ne moremo poročati bolj izčrpno, čeprav bi to nastopajoči zaslužili.
Kosovelova proslava v Tomaju
Le še dober mesec nas loči od avtomobilske ocenjevalne vožnje, ki jo bo Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta organiziralo na progi Trst-Bled. Kot smo že poročali. bo na letošnjem tekmovanju nekaj novosti. Poleg splošne in ženske lestvice, bo tekmovalcem na razpolago tudi moštvena lestvica. Za dobra mesta na tej razpredelnici se bodo lahko potegovale tudi eki
Prejšnji teden se je začel košarkarski turnir v okviru Mladinskih iger, katerih se udeležuje tisoče in tisoče mladink in mladincev iz vseh italijanskih dežel. To je največja italijanska športna manifestacija za najmlajše.
Na občinskem košarkarskem turnirju, katerega prireditelji so razdelili v 4 skupine, nastopajo v «D» skupini tudi dve slovenski ekipi, in sicer Bor ter Polet.
V «D» skujptai bodo nastopila naslednja moštva:
Bor
CSI
Polet
CA Vasari
Prav v zadnjem trenutku je odpovedala ekipa Lloyd Adriatico, ta-ko da so morali prireditelji uvesti nekaj sprememb v sporedu. V prvem kolu so zato odigrali le eno srečanje, in sicer:
Polet — CA Vasari 8:7.
Openski igralci so zaslužili to zmago in bi lahko končali srečanje z večjo prednostjo, če bi napadali bolj urejeno. Vsekakor pa so poletovci zadovoljili v obrambi, kamor je nasprotnik le s težavo prodiral.
Nadaljnji spored:
2.	kolo (dne 24. maraca)
ob 15.00 CSI — Polet ob 16.00 CA Vasari — Bor
3.	kolo (dne 26.3.)
ob 15.00 Polet — Bor ob 16.00 CSI — CA Vasari 4. kolo (dne 31.3.) ob 15.00 Bor — CSI Vse tekme te skupine bodo odigrali na odprtem igrišču v Co-logni.
Pravilnik. Vsaka tekma traja 4 četrtine po 10 mtaut igre, z dvema minutama premora med prvim in drugim delom ter tretjim In četrtim. Med drugim in tretjim delom igralci počivajo 10 minut. V zadnjih treh minutah igre veljajo vsa pravila 'novega košarkarskega pravilnika (ne podamo žoge v lastno polovico igrišča, potem ko smo prekoračili srednjo črto; mečemo osebni met ali pa se odpovemo o-sebnemu metu, če je nasprotnik zakrivil osebno napako itd.).
Prvi ekipi vsake skupine se bosta udeležili nadaljnjega pokrajinskega košarkarskega turnirja. Ostale skupine pa so:
SKUPINA A (igrišče na Greti): CA Trissino, CMM, CSI A, CSI B, Mivar A.
SKUPINA B '(igrišče v Skednju); Mivar B, CSI, Montuzza, Servola-na, CA Vasari.
SKUPINA C (igrišče Don Bosco): Čampi Elisi, CSI, Libertas, Don Bosco, Ricreatori, CSI B.
Vsi igralci morajo pred tekmo predstaviti izkaemico Mladinskih iger.	b. 1.
mililiiiiiiniiiiifiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiminuiiniiiilHiillliluiiiiiilliiiiiliiilllilliiiiilliiiiiiiii*
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
N. Gorica-Sovodnje 3:1 (0:1)
SOVODNJE: S. Ferfolja, B. Kuzmin, A. Kovič, E. Vodopivec, B Ferfolja, C. L., S. Florenin, E. Tomšič, B. Malič, B. Marson, B. Zavadlav, R. Uršič.
N. GORICA: B. Uranič, B. Piku-la, I. Faganel, I. Hvala, R. Bučan, D. Žižmond, D. Korpan, D. Jerov-čič, P. Pini, G. Leban, B. Klanjšček, O. Leban. O. Prekič, A. Ivčev.
SODNIKI: Aldo Peršolja, Ronca-to, Beltrame.
Številni gledalci so bili v Sovod-ijah v četrtek res zadovoljni s to ekmo. Obe ekipi sta igrali odiič-io, Sovodenjci pa so se izkazali cot še nikoli doslej: odlično so se )ranili, uspešno napadali, isto pa seveda velja tudi za Novogoričane. )be ekipi sta opravili več nevarnih lapadov in Sovodenjci so z golom, ti so ga dosegli v prvem polčasu :elo vodili do srede drugega dela gre. Novogoričani so igrali ves las v istem tempu, domačinom pa ie začelo zmanjkovati moči in gorile so z lahkoto prihajali pred nas-irotna vrata. Tako so uspeli najprej izenačiti, Sovodenjci so se medli in gostje z druge strani me je so kmalu povedli s 3:1.
Nad odigrano tekmo so bili navdušeni vsi, veselili pa so se je tudi igralci obeh ekip. Gledalci so občudovali zlasti uspešno igro novogoriškega moštva.
Sovodenjski sodnik Peršolja je o pravil svojo nalogo zelo dobro, e-nako tudi oba stranska sodnika.
H. D.
tednu odlično organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za 1. prehodni pokal J. Premrla — Vojka. Udeležilo se ga je 42 skakalcev z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Cerknega, s Predmeje, iz Nove Gorice in z Lokev. To pa dokazuje, da si ta disciplina tudi na Primorskem vedno bolj utira svojo pot.
Prehodni pokal so osvojili skakalci Logatca, najboljši Primorci pa so bili zastopniki Nove Gorice.
POKAL J. PREMRLA - VOJKA
Loštrek iz Logatca
najboljši med člani
Na 30-metrski skakalnici v Idriji je domači SK Rudar v preteklem
REZULTATI:
Pionirji
1.	Tršar (Logatec) 27 - 27 (155,7)
2.	Parapot (Logatec) 26 — 27,5
(149.8)
3.	Petek (Logatec) 23,5 - 22,5 (122)
4.	Rutar (SK Rudar Idrija) 20 — 19
(102,2)
Mladinci
1.	Mlakar (Logatec) 30 — 31,5
(191,5)
2.	Oblak (Logatec) 28 — 28,5
(175.3)
3.	Blaško D. (SK N. Gorica)
28,5 27 (166,4)
Člani
1.	Loštrek (Logatec) 31,5 — 31
(163.4)
2.	Kolenc (SK N. Gorica) 28-28
(161.8)
3.	Blaško F. (SK N. Gorica 28-27
(159,9)
4.	Poltrihi (Rudar Idrija) 25,5 — 28
(149,1)
5.	Polanc (Predmeja) 26,5 — 26
(146,8)
EKIPNI POKAL 1. TVD Partizan Logatec 835,2 točke Z. SK Rudar Idrija 609,2 točke 3. SK Nova Gorica 488,1 točke RAJMUND KOLENC
BARRANQUILLA, 21. - Jugoslo vana Špear in Franulovič, Španec Gisbert in Čehoslovak Kodeš so se uvrstili v polfinale posameznikov na turnirju za nagrado Barranquille.
V TEKMI NARAŠČAJNIKOV
Tesen poraz Bora v tekmi s Servolano
V okviru priprav za «Tumir deč-kov» je včeraj Borova košarkarska peterka odigrala prijateljsko srečanje proti sovrstnikom moštva Ser-volana. Borovci so po tehnično zanimivi igri izgubili srečanje le z eno točko razlike, a so v bistvu zadovoljili, čeprav so nastopili brez nekaterih standardnih igralcev Tekma je bila v Skednju.
Izid:
SERVOLANA - BOR 47:46 (28:20)
BOROVA POSTAVA: Francia 14, Korošec 12, Colja 4, Harej, Marc, Koren 14. Varoga 2.
Tekma je bila včasih lepa in tu di zanimiva. Vsi igralci so dali vse od sebe, kar tudi zgovorno kaže izid, ki je bil v zadnjih trenutkih igre povoljnejši zdaj za eno ekipo, zdaj za drugo.
Borovci so vsi na splošno igrali dobro, predvsem pa je zadovoljivo presenetil Leonard Koren, ki je spretno lovil odbite žoge in je bil tudi v napadu stalno nevaren za nasprotnike.
»Plavi* so torej pokazali, da so že zadovoljivo pripravljeni za »turnir dečkov*, ki se bo pričel morda že ta teden.	b. I.
Včeraj je akademski zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane s krožkom absolventov trgovske akademije KASTA pripravil v Tomaju na Krasu Kosovelovo proslavo. Ob pol šestih so člani zbora in Kaste položili venec in rože na grob kra-škega pesnika. Pri grobu ie zbor «Vodopivec» zanel Kosovelove »Bore« in pesem «Doberdob». Pozneje so Ljubljančani in Tržačani z domačini obiskali pesnikovo hišo.
Zvečer so pripravili nekaj več kot enourni program, v katerem so brali Kosovelove pesmi, nekateri sodobni pesniki so predstavili svoje pesmi, končno pa je zbor «Vinko Vodopivec« zapel.
Proslavo je začel Tor.e Kuntner z branjem dveh pesmi Srečka Kosovela. svoje pesmi so brali Ivan Minatti, Marjan Pungartnik. Ervin Fritz in Tone Kuntner: Stane Raztresen je prebral «Balado» in ((Prišel G pevec slovenske detele«. Akademski zbor »Vinko Vodopivec« ie v prisotnosti številnih domačinov ubrano zapel nekai Kosovelovih in nekaj narodnih pesmi.
Sinoči v krožku ARCI
«Levičarski sen»
v izvedbi
Fojeve skupine
Vprašanje »levičarskega intelektualca* in njegova vzporedna metamorfoza od začetnega navdušenja do vseh profesorskih problemov in zrušitve vseh družinskih in sploh malomeščanskih idealov domačega ognjišča pa do zaključnega duhovnega spopada s samim seboj in s svojimi prvotnimi idejami, je o-snovna vsebina dela »Levičarski sen», ki ga je sinoči v dvorani CIFAP na Trgu Valmaura in v organizaciji krožka ARCI predstavila gledališka skupina Daria Foja »Nuo-
va scena*.
Vsekakor gre za zelo problematično delo, v katerem pa nam avtor Vittorio Franceschini samo zelo fragmentarno nakaže nekatere probleme, ne seže pa v njih globino. Služijo mu le, da lahko na koncu
izziva prisotno občinstvo z diskusijo, ki je sledila po sinočnji predstavi.
Igralci so zvesto tolmačili Fran-ceschinijev tekst, čeprav bi pripom-
nili, da so bili ponekod malce preveč prehrupni, zlasti v skupinskih
scenah, ki bi mogoče zahtevale večjo poglobitev. Vsekakor pa moramo omeniti izredno živo interpretacijo vseh nastopajočih, zlasti v pan-tomimični igri, kjer je resnično prihajala do izraza vsa dinamika dela.
Nedvomno pa je, da se v celotni izvedbi, kljub pomanjkanju označitve režiserjevega prispevka, zelo jasno poznajo že znani Fojevi režijski in sploh gledališki prijemi in triki, ki smo jih vajeni videti v vseh Fojevih delih. In mogoče je delo tudi zato veliko pridobilo na svoji svežini in zanimivosti.
s. v.
Urad za informacije glede prijav Vanoni
Tržaška finančna intendanca sporoča, da delu.ie v uradni palači na Trgu Panfili 2 poseben urad za informacije glede sestave davčnih prijav Vanoni.
Prijave je treba izročiti do 31. marca. Zaradi stavke uslužbencev davčnih uradov priporočamo, da prijave izročite v občinskih uradih, ali priporočeno po pošti.
iiiiiiiiiiiiiimii!iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Rezervati za Slovence
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljudje, ki jo upravljajo, hočejo z novim regulacijskim načrtom utesniti našega slovenskega človeka v zgornji slovenski okolici v njegovo staro naselje. Po drugi strani pa imajo velike finančne in gradbene družbe možnost, da zgradijo med Križem in Bazovico nova gosposka naselja, v katera se bo težko naselil kak domačin, saj bodo gradnje zaradi gradbenih pravil in špekulacij izredno drage.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da smo z novim regulacijskim načrtom,, ki gav je deželna uprava vsilila tržaški občini, v primerjavi z izvirnim regulacijskim načrtom, glede zgornje tržaške okolice prišli z dežja pod kap. Naše ljudi hočejo torej spraviti v rezervate, v kateri naj bi «ohranili značilnosti starih vasi«, kar nasprotuje vsem človeškim pravicam v omikani in demokratični družbi.
Razumljivo je torej, da tega dela novega regulacijskega načrta tržaške občine Slovenci ne moremo sprejeti in je naša dolžnost, da se mu upremo.
Storiti moramo vse, da z
vsemi legalnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, vsilimo občinski in deželni upravi spremembo tega dela regulacijskega načrta, ki ureja gradnje v zgornji tržaški okolici, da si bodo lahko naši ljudje sezidali novo hišico zraven svoje rojstne vasi, da ne bodo naše stare slovenske vasi v tržaški občini polagoma izumrle. To kar danes določa regulacijski načrt, ni nobena zaščita krajevnih značilnosti tržaškega Krasa, marveč je prikrit načrt za postopno raznarodovanje zgornje okolice z ohranitvijo Slovencev v rezervatih.
Avtomobilisti
Prav spomladi je čas, da mislite na vaš avtomobil III
Poskrbite — da bo lepši
—	da bo zanesljivejši
—	da bo udobnejši
ŠD BREG organizira dne 6. 4.1970 s sodelovanjem restavracije »MARIO* iz Drage, ob 20.15 šahovski brzoturnir v Dragi.
Vpisovanje za turnir bo na sedežu društva v Boljuncu (srenjska hiša) dne 31. marca, 1. ter 2. aprila 1970 od 19. do 21. ure. Vpisnina znaša 300 lir na osebo.
Nagrade:
—	1. mesto pokal restavracije «MARIO».
—	Najboljše društvo s prvimi 3 uvrščenimi dobi plaketo.
—	Najboljše uvrščeni tekmovalci bodo nagrajeni s kolajnami.
z vsemi avtomobilskimi potrebščinami, ki vam jih nudi v veliki izbiri in po najugodnejših cenah
tvrdka
Z4ICHI
AUT0F0RNITURE
TRST - VIA DEL CORONEO 4
V ZALOGI :
nezdrobljiva stekla «VIS» in kompletna Izbira delov za karoserijo
Delo deželnih komisij
Prva stalna komisija deželnega sveta, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Cociannija, je z večino glasov odobrila zakonski osnutek o odcepitvi področja, imenovanega »Luogo del Giulio«, od občine Mamiago in o njegovi priključitvi občini Erto e Casso. O zakonskem osnutku je poročal demokristjan Bianchini, seje pa se je udeležil tudi odbornik za krajevne ustanove Vicario.
Po kratkem uvodnem poročilu predsednika Cociannija so posegli v razpravo svetovalci Bacicchi in Coghetto (KPI), Bettoli (PSIUP), Dal Mas (PSU), Del Gobbo (KD) in Morpurgo (PLI). Vsem sta odgovorila poročevalec Bianchini in odbornik Vicario. Ta je dejal, jda je leta 1966 občinski svet občine Erto e Casso sprejel resolucijo z zahtevo po priključitvi omenjenega kraja k občini.
Večina komisije je zavrnila resolucijo svetovalcev KPI in PSIUP z zahtevo, naj ne bi nadaljevali razprave o posameznih členih osnutka. Zatem je komisija končala tudi podrobno razpravo in so prišle na vrsto glasovalne izjave, ki so jih podali svetovalci Bettoli, Coghetto in Metus. Za onsutek so glasovali svetovalci leve sredine, proti svetovalci KPI in PSIUP,
Podpredsednik Moro v Berlinu na otvoritvi «turistične borze»
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Enzo Moro se je pred dnevi skupno s predstavniki avtonomnih dežel Sicilije, Sardinije, Doline Aosta in Tridentinske - Gornjega Poedižja u-deležil otvoritve paviljonov ((turistične borze« v Berlinu.
Navzoč je bil tudi podtajnik za turizem senator Zanini, ki je dejal, da je zelo zadovoljen, da so z udeležbo na tej prireditvi mnogo prispevali k poznanju turističnih in naravnih lepot avtonomnih dežel ter k turistični propagandi v Nemčiji sploh.
Podpredsednik Moro pa je naglasil,, da so turistični operaterji z deželne obale, ki so tudi letos navzoči v Berlinu, imeli koristne stike z nemškimi operaterji. Zaradi tega se lahko pričakuje, da se bo povečal turistični dotok iz Nemčije v Iignano, Gradež in Ses-l.jan. Moro je tudi čestital predstavniku pokrajinske turistične u-stanove iz Gorice kav. Del Benu, ki je pripravil udeležbo Furlanije-Julijske krajine na ((turistični borzi« v Berlinu.
Komemorativno potovanje v
Dachau, Gusen in Mauthausen
Ob 25-letnici osvoboditve taborišč priredi Združenje bivših
mn aepururčuitev iluiuciiiui auvnu jjuiuvaujc v	--- ^
' hausen, Ebensee in Begunje. V Mauthausnu bo namreč 3. maja jn čana komemoracija, katere se bodo udeležili bivši deportiran .j svojci padlih iz vseh evropskih držav. Udeleženci izleta, ki b0 , ,,e od 30. aprila do 5. maja, si bodo ob povratku ogledali tudi zlog zapore — taborišče v Begunjah.	.
Omenjeno združenje je te dni naslovilo na bivše deportirance svojce padlih naslednji poziv:
Dragi prijatelj!	0
Kakor že veš, je letos 25. obletnica osvoboditve. Da bi Pn™ ^ proslavili to obletnico, je Vsedržavni odbor našega združenja s ^ da poleg drugih manifestacij priredi v vsedržavnem okviru tm memorativno potovanje v največja nacistična uničevalna taboriš
I
To ni samo počastitev spomina naših padlih,^ kar je	‘o
ampak je tudi politično dejanje, da jasno in odločno poudarimo voljo bivših deportirancev po miru in njihovo zavzetost, da se hote nacifašizma ne bodo nikoli ponovile.	.
Udeležiti se komemorativnega potovanja ob 25. obletnici jj ditve pomeni tudi ponovno poudariti ideale svobode, ki so nav Odporniško gibanje in za katere so padli naši najboljši tovansi.
Tržaška sekcija se je skupno z drugimi sekcijami naše dežele
družila tej pobudi s svojim programom, upoštevajoč različne drugih sekcij, ki bodo imele odhod iz Milana. (Opozarjamo ’ jj. se bo 6. maja zaključilo v Rižarni vsedržavno komemorativno r1
vanje).
Prepričani smo, da se boš udeležil komemorativnega Pot01 nfls, da bo imelo enoten značaj in dokazalo tistim, ki nočejo vedeti „ ter sovražnikom miru, odločno voljo in bratstvo, ki nas se a imenu naših padlih.»
Program potovanja je naslednji:
30. APRILA: Ob 6. uri odhod iz Trsta
— 7. Gorica - 8.
Ob 6. uri odhod iz lrsta — J. Gorica —	. m.
Passo Monte Croce Comelico - Dobbia«. (Toblacn;. ^ silo, po kosilu odhod v Garmisch - Partenkircn •
1. MAJA
cu tabori; odhod v
3. MAJA:
cerja in prenočitev.
Zajtrk in odhod v Muenchen - Dachau, ogled šča, povratek v Muenchen, kosilo, po kosilu Salzburg, večerja in prenočitev.	^
Zajtrk in odhod v Linz (kratek odmor v hotelu), ^ hod v Gusen (komemoracija — ogled taborišča*^ vratek v Linz, kosilo. Po kosilu odhod v Alkoven. gradu Hartheim, povratek v Linz, večerja in pren Zajtrk in odhod v Mauthausen (komemoracija v
4. MAJA
taborišča), povratek v Linz, kosilo, po kosilu Ebensee, ogled taborišča, Salzburg, večerja m V
Čitev’	„ v Mitief
Zajtrk in odhod v Hallen, St. Johan, Lend, Bruck -lu
^ kos’!?
Beljak, Jesenice - Bled, večeri®
sili - Felber - Tamestrasse - Lienz, kosilo,	|n
5. MAJA:
odhod v Spittal
prenočitev.	zapo-
Zajtrk in ogled jezera odhod v Begunje, oglc° rov, kosilo na Bledu, odhod v Trst.
—----------,---------- .	(.la-
stniški za potovanje (vožnja, hrana in prenočišče) znašajo ^ »/Ifiiaanm 40 OOO lir vs»	na 44.000 lir. Oh VDiSU
ne združenja 40.000 lir, za nečlane pa 44.000 lir. Ob vpisu^J® ^
plačati naJ račun 10.000 Ur. Vpisovanje sprejemajo na sedežu ženja v-Ul. Crispi 3-c/II - tel. 730-306.
Vpisovanje traja do 10. aprila, bivšim internirancem in umrlih v omenjenih taboriščih, kakor tudi drugim, toplo pnpn
da se udeležijo izleta in čimprej prijavijo.
- ,
POMLAD 1970
+ MLAD + NOV + GIBČEN + ELEGANTEN
= + L I N E A
NOV STIL
pri LINEA
h
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
ELEGANCA
KVALITETA
TRIESTE - TRST CORSO ITALIA 1 — TEL. 29-043
Pomladanski modeli
E3 SUPERMARKET
LCLIBLOANA
ZA SPOMLADANSKO SEZONO
novi spomladanski modeli plaščev, kostimov klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU. NAPA TER LAK USNJU
OKRASNE BOBIČE iz v različnih barvah
KUNC in NCRCŠ
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
HMFniMIATVO- TRST - UU MONTBCOH1 6, U„ TELEFON 93-808 la 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: OUca 34 MagglO 1/1, Telefon 33-83 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA Št 30 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečni 950 Ul - vnaprej ^
URLUiini	1 ^	.	__ __________________ ____...__ ___■_ ______■	<n --- /en -a__iu -a«____\	a«, m ai. /t nnn	Iašma ion ai«. /inmtfl ataeiK HlnnolM.\	. Onšfni »<*i*/^i	mA«««.	££llO^*
lama 2 700 ur ’ ooUetna 5 200 Ur celoletna 9 600 Ur letna naročnina za inozemstvo 15500 Ur, SFRJ posamezna s te vtika v tednu la nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Postna tekoči račun:	ot\*‘
trJnskMra tiski Trst 11-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stan trg 3/1, telefon 23-307, tekoči račun pri Narodna banki v Ljubljana - 601-3-270/1 - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 dnančno-upravna 250, osmrtnice L6t Us • sl 50 lii beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sodetš Pubbllcltk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU - Izdaja in tiska založništvo tržaškega tlaka. Trat