144
Slovstveni zapiski.
Es lacht ob dir der Himmelsdom, Doch um dich Blei wie Hagelschauer Ein Regen Bluts, ein Tranenstrom Und Schlachtendonner. Tod undTrauer! Rot bist du  dann von unserm  Sterben Und Feindesblut \vird dich verfMrben.
Hier werden scharfe Klingen zischen, und du wirst blutig stromend gischen: Ach, unser Blut wird quellen rot, der Feinde Blut dich schvvellen rot! Oedenk' in Treu' an jenem Tage, was ich aus ganzem Herzen sage: Was immer aus den Wolken dann von deinem Himmel fluten kann, die Achen deiner Alpenhange, der Taler ganze Wassermenge, treib sie zu Hauf, vom Grund herauf, schwill auf, steig auf im Dauerlauf! Nicht zvvang' ins Bett mehr deine Flut, die Damme bring' ergrimmt zu Falle und dann versenk' im Wogenschwalle der Fremden lSndergier'ge Brut!
Dann magst du, Soča, dich erinnern Auf mein Gebet aus tiefstem Innern: Was du an Wassern haltst bereit, In Wolken deines Himmels weit, Was in den Bergen noch vorhanden Und in der Ebne Blumenlanden : La8 alle los aus deiner Hut, Schvvill' an zur furchtbar machfgen Flut, Verlafi der Ufer engen Sund, Und, trotzend allen Scheidewanden, Ertrank   den   1 a n d er gi e r'g e n
Fremden In deiner Tiefen tiefsten Grund!
Stritarjeva osemdesetletnica. Dne 6. marca je praznoval Josip Stritar, „zastopnik že odmrlega'rodu duševnih delavcev", svojo 801etnico. Ko je meseca maja 1906 slavil med nami svojo sedemdesetletnico, mu je priredila bela Ljubljana literarni praznik, kakršnega ni bil deležen v življenju še noben slovenski pisatelj. »Prešernov duh naj krepko nas prešine, naJTvše, in rod slovenski ne pogine!" Tako nam je zaklical ob slovesu in s tem geslom je kot tridesetletni mož visoko dvignil prapor ter stopil z njim na čelo mladega prerojenega slovstva, ki mu je kot pesnik in tjekjrist, kritik in urednik določal smer nad 25 let. Napovedal je boj lažem in nadutemu prvaštvu; in ko se je I. 1896. umaknil iz slovenske javnosti, je seme njegovega truda pognalo že povsod bogato klasje. — Ob 801etnici se hvaležno spominjajo naši bojevniki ob Soči njega, „ki je zbral in vzgojil toliko naših najboljših in ki je bil sam med prvimi. Zvonovi glasovi so privabili tudi goriškega slavčka Gregorčiča, katerega rodno zemljo branimo do zadnje kaplje krvi. Topovi grme in strojne puške žanjejo mlada življenja junakov. Umirajo, a nikakor brez nad. Trdno upajo, da tako zdrav narod po duhu kot smo mi, mora ostati in bo cstal!... Iz vseh src kličemo navdušeno: »Bog živi našega očaka Stritarja!""