NAJVEČJE KORISTI DAJE ZNANJE
Po bogatejših poteh v šolske klopi
Uo 1992. lela bosta zastopala delavce pri obrtnikih iz naše občine v skupščini Medobčinskega .sklada za izobra-ževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela I jubljana. Miklošičeva 26 Marija Marolt in Boro Vasič. obrtnike pa Lidija Pečnikar. Na I. zasedanju skupščine v IV. mandatnem obdobju, ki je bilo 16. junija, je bil Boro izvoljen tudi za člana predsedstva, Lidija pa za članico komisije za izobraževanje.
V  novo mandatno obdobje je sklad stopil s številnimi novimi oblikami povračil za krajše ali daljše izobraževa-nje in izpopolnjevanje ob delu po polrebah obrtne dclav-nice ali posameznika in z možnostjo povračila za dogo-vorjene oblike izpopolnjevanja znanja v tujini. Posebno zanimivi bodo tudi krajši tečaji. ki jih bo sklad organiziral ncposredno s posameznimi šolami. Tako so n. pr. letos že tekli tečaji za goslinske delavce.
Skupščina sklada III. mandatnega obdobja, ki jo je vodil Zlatko Krumpačnik, jc sprejela poročilo o delu sklada v letih 1984 — 1987 ler poročilo o delu predscd-stva. ki ga je podal predsednik Janez Bonča. Ta je med drugim povedal, da je bilo v tem času obravnavanih ifi ugodno rešenih 436 prošenj delavcev iz 14 občin za povračilo stroškov izobraževanja po skrajšanih progra-mih. po programu srednjega, višjega in visokega šoistva ter za pokritje stroškov raznih splošnih in strokovnih tečajev. V vse aktivnosti sklada jc bilo v štirih letih vključenih več kot 10.300 delavcev in delavk. Strokovno izobrazbo ali izpopolnjeno znanje si je pridoNlo okrog 4.700 delavcev. osnovni tečaj iz varslva pri delu je opravi-lo 2.120. obnovitveni pa 1.067 delavcev in delavk. Razne druge tečaje. ki so jih organizirale obrtne zadruge ali sekcije pri zvezi obrtnih združenj. pa je opravilo na račun sklada 1.200 delavcev in dclavk. Nad 6000 pa jih je spoznalo ob različnih priložnostih zadolžitve sklada in osnovnih organizacij sindikata ter pridobilo osnovna zna-nja o svojem pravnem položaju.
So delavci pri obrtnikih iz naSe občine v preteklih lctih (iz)koristili lzjemne možnosti. ki jih jim pri izobraževanju ob delu in iz dela ter na kulturnem področju nudi sklad?
V   neposrednem stiku s tehnično sekretarko sklada Malči Macura in sekretarjcm Borutom Anzelcem oziro-ma organi sklada je bilo v preteklih Stirih letih  1044 delavcev in delavk zasebnega dela drobnega gospodar-stva iz občinc Ljubljana Vič-Rudnik. K tem je potrebno dodati še tiste, ki so opravljali tečaje iz varstva pri delu pri obrtnih zadrugah in štcvilne delavke iz frizerskih
Skladje \ sodelovanju s srednjo šolo za gostin-stvo in turizem v Ljubljani pripravil tridnevne tečaje za delavce v gostinskih lokalih. Iz naše občiite so se redno udeleževali tečajev delavci iz gostilne »Pri kuklju« iz Velikih Lašč. Na sliki: med ogledom slorenskih narodnih jedi v Kompa-sovem hotelu Ribno pri Bledu (foto: Stane Jese-novec)
salonov, ki so se udeležile tečajev in strokovnih ckskumj v organizaciji sekcije frizerjev.
Šlevilka bi bila v letih 1988-1992 lahko znatno večja. saj so predsedstvo. komisija za izobraževanje in odbor samoupravne kontrole v zadnjih dveh letih naredili tudi precej na področju obveščanja in slalnega zbiranja pobud in predlogov o še priročnejših pristopih pri opravljanju nalog, ki jih ima sklad na izobraževalnem in kultumem področju.
Na skupščini so sprejeli okvirni predlog. da bi bila jesenska ekskurzija po Jugoslaviji usmerjena v Karpatski del Srbije (Majdanpek. Djerdap, Ncgotin. Bor) ter da bodo septembra razpisali dotacije (100 milijonov din) izobraževalnim organizacijam. ki med drugim usposab-ljajo delavce za proizvodne in storitvene obrtne delav-nice.