33. številka.
Ljubljana, 20. novembra.
III. leto 1875.
Slovenski
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.
Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodui tiskarni* v Kolmanovi hiši v „zvezdi“.
Domače stvari.
— (Banket II n b ui a j e r.) V sredo večer se je zbralo 61 narodnjakov ljubljanske inteligencije v steklenem salona ljubljanske čitalnice k skupnej večerji, naprav-ljenej na čast sedaj začasno v Ljubljano prišlega slovenskega vstaškega vodje Miroslava Hubmajerja. Bil je to za vse udelež-nike res jeden onih večerov, o katerih se sme z opravičenjem reči, da nkm bode živo in vedno v spominu ostal. Razumeje se, da je bilo govorov in napitnic več. Urednik Jnrčič j« napil Hnbmajerju kot možu dejanja; dr. Zarnik Nj. Vel. cesarju, ki je iz rodovine onih Habsburžanov, kateri so se stoletja borili zoper Turka; Potočnik vsem, ki se bore za krst častni in slobodo zlatno; Regali na edinstvo in .združenje, bodimo vsi Slovani; dalje Hugo Turk, J. Gecelj in dr. Navdušeno je bil sprejet kratek pa krepek govor Hubmajerjev, v katerem je svoje trdno prepričanje izrekel, da bode slovanski narod gotovo priboril si svobodno bodočnost, in napil vsem onim, ki s peresom ali besedo na to delajo.
— (Iz Vipave) se nam piše 9. nov. : dar je jedenkrat tukaj tako vinsko leto, da se more šteti mej dosti dobre, ako tudi nij še taka letina, kakor je bila 1865. Mnogo posestnikov tukaj je letos več vina pridelalo, kakor štiri leta nazaj ; s tem naj bode pa tudi povedano, kako slabe letine smo doživeli pretečene 4—5 let. Tudi je pridelek letos veliko boljši in nikakor nij se nam treba bati pritnerjavanja z dolenjskim vinom. Sploh je pa vipavsko vino
jako dobro, ker je zelo cukrasto, da pa ne doseže tiste cene kot najboljša štajerska in avstrijska vina j9 gotovo uzrok slabo kletarstvo. Slaba kletarstvo prouzročuje tudi, da se naša vina ne morejo obdržati več let dobra, mej tem, ko bi se kemično pripravljena mogla od leta do leta zboljšavati, ravno tako kakor avstrijska. Tudi vinogradi bi se morali bolje obdelavati.
Ker pa v vipavskej dolini sploh prebiv& jako pridno in inteligentno slovensko ljudstvo, slobodno upamo, da bode vinorejska šola na Slapu mnogo storila v korist naših potomcev, posebno kar zadeva napredek v vinstvn in s&djereji. Resnično, vipavskej dolini odprto je polje, na katerem se more mnogo zboljšati; in ne bode nas svet sodil, da pretiramo, ako trdimo, da moremo tu vinstvo, in sadjerejo deseterič zboljšati. Da se to lehko uresniči, nam zagotavlja izvrstna zemlja in ugodne klimatičine razmere; akorprem nam tudi časih toča potolče, ven-par ona nij navadna, temveč nam prav redkokrat veliko škodo napravi.
Jedino, kar nam tu manjka, je poduk, tega pak upamo, da nam bode slapška šola razširila, ter našla pri naših naslednikih maogo duševnih zmožnostij. Ona bode učiia izkopavati velike zaklade, kateri so skriti v tukajšnjej našej slovenskej zemlji. Se ve, da je vsak začetek težak, , ali kako se more zahtevati od sadnjih dreves, da uže prva leta sad rode? Gotovo bodemo uživali še tisti sad, in redko kedaj so bili jednaki deželni stroški bolj porabljeni, kot z napravo vinstvene šole na Slapu. Uže
sedaj se vidijo sem ter tja nove naprave v privatnih vrteh prav po racijonalnem Vzgleda vinstvene sole, katere najboljše vspeh zagotovljajo. Za res čleveka veseli videti, kako urnejši kmetje napravo vinogradne šole uže razumevajo, čislajo in posnemajo.
Da ima pa vinogradua šola mej starejšimi kmeti hude nasprotni ke, to je gotovo. Nikdo na svetu nij tako konservativnih mislij, kot stari kmet, in očividne koristi ne prepričajo ga časih; vendar v takih zadevah ne more biti naloga šole, za* murca do belega umiti, to naj si zapomni g. ravnatelj vinogradne šole, ko bi se pripetilo, da bi moral čuti neprijetnosti od nevednih starokopitnežev.
Zalibože moram omsniti, da je tukajšnje vino nekaj let sem prišlo v neveljavo in to vsled neeega čudnega uzroka. V vino-gradnej šoli na Slapu podučuje se tudi ga-liziranje (zboljšanje) in petijotiziranje (pomno-ženje) vina, to je manipulacija katera spada k umnemu kletarstvu.
Veliko korist nam daje ta manipulacija in morala bi se rabiti v vseh kletih. Razumni gospodar bode gotovo rabil za svojo potrebo ravno tako za družinske in poselske potrebe jednako pttijotizirano vino, tudi se more tako lehko prodati, ker je okusno in neškodljivo; vendar ne sme se prodajati kot čisto grozdno vino, ker je končno vendar le fabrikatsko.
Culo je tedaj nekaj vinogradskih posestnikov o tej manipulaciji samo govoriti, posebno jim je peiijotiziranjo dopalo. Ne, da bi bili prej natančno poizvedeli o pravih kvautitetskih razmerah in ne, da bi se bili dali podučiti; naročili so takoj več centov grozdnega sladkorja, ter so petijotizirali brez vsacega pomisleka po svojem mnenji, in prodajali potem tisto vino, nekaterim manje izobraženim in umnim vinotržcam kot pravo vipavsko grozdno vino. To vino je imelo napako in sicer za to, ker nij bilo prav pripravljeno, ter kmalu potem se popolnem pokvarilo.
Marsikateri vinotržci so doživeli žalostno prevaro in tako je prišlo vipavsko vino ob
kredit. Kupcev nij več prišlo toliko in vinska cena je pala. Ta žalostna izkušnja ozdravila je pak mnogo tukajšnjih vinščakov od te bolezni, ter so popustili veselje peti-jotizirati vino in ga prodajati kot pravo grozdno vino.
Končno zagotavljam vse vnanje vinotržce mej katerimi sem tudi jaz, da slobodno in brez strahu od fabrikatskega vina zopet kupujemo v celej vipavskej dolini pravo vino. Letos dobodo se prav izvrstna vipavska vina in bode se posrečilo tudi sedaj izvršiti nekdaj tako priljubljeno mešanje vipavskega vina z dolenjskim, tudi je cena sploh prav primerna.
— (Iz Gorice) se nam piše: Oni do-broznani financkr Demkovič, ki je vedno po kavarnah Slovencem zabavljal, kakor je bilo uže enkrat v „Soči“ naznanjeno, je te dni okral svojega nadinšpektorja, svojim kolegom srebrno uro in zimsko suknjo, ter jo pobrisal črez hrib in plan. Pustil je tudi mnogo dolgov po krčmah in kavarnah. Ona dva fiuancarja, katera sta ob svojem času g. nadinšpektorju ušla v Hercegovino, šla sta iz bratoljubja in navdušenosti za našo sveto reč, a ta, baš njegov ljubljenec zapustil je sramotno svoj urad. Takrat je g. inšpektor zaukazal, naj so pazi strogo na njegove „panslavistične“ (?) uradnike in morali so biti ob 9. uri v kasarni, mej tem, ko je baš oni Demkovič svobodno po kavarnah kvartal. Bog ve, kakšen ukaz bode pa seddj razglasil ?
— (Iz Ptuj a) se nam piše: (Sloven ska šola in Kani Žane c.) Naši „Nemci“ so le čudni ljudje. Če se jim v politiki kaj ne posreči, je nasprotivost Slovencev kriva, če imajo v druzih rečeh slabe vspehe, so Slovenci uzrok; in zdaj še je neki ciguri-kani-žanec znašel, da smo Slovenci na tem krivi, ker njih otroci v šoli ne napredujejo. V graškej „Tagesposti“ št. 261 toži neki ciguri-kanižanec, da mora 80 otrok iz občine Ka-niže, katera — pravi — je celo nemška — mestno šolo v Ptuju obiskovati, ker je šola ptujske okolice, h katerej tudi kani-žanci spadajo slovenska. Dopisnik be-
rači pri mestnem zastopništva, da bi ptujsko mesto dovolilo, da bi se občina Kaniža v mesto všolala.
Čadno! Če mi Slovenci tožimo, da slovenska mladež v nemškej šoli ne more napredovati, in narodno slovensko Solo terjamo, Be nam Nemci posmehujejo, nemška mladež pa v slovenskej šoli škodo trpi! Mi moramo pa sicer še omenjeni „Tagespoštni“ članek malo pojasniti, ker ima zanimivo zgodovino. — Slovenska ptujska okolica zares nema šole, in si bode morala novo zidati, katera bode 20.000 do 30.000 goldinarjev stala. Občina Eaniža bi se rada teh stroškov izognila, in je najprej ta pot nastopila. Pred poldrugim letom je imela občina Kaniža pod predsedništvom „ciguri“-fabrikanta gosp. Pisk-a velik zbor, in je sklenila po predlogu predsednika se z mestno občino združiti. Kanižanci so bili sicer tega združenja veliki protivniki, ker morajo v mestu velike naklade plačevati, katerih do sedaj ne poznajo. Gosp. Pisk jih je vendar pregovoril, in predlog je bil sprejet.
Prvo, kar je g. Pisk storil, je bilo, da je na deželni šolski svet prošnjo vložil, da bi se Kanižanci v mestno šolo všolali. V očigled bližnjega združenja je mestno starešinstvo ta predlog „bona fide“ podpiralo, in okrajni glavar, kateri je ob enem tudi odbornik mestnega starešinstva, imel je nalogo, to prošnjo s svojim uradnim uvodom deželnemu šolskemu svetu predložiti. Ko je ta prošnja uže neke dni vložena bila, in ko je nekdo g. Pisku povedal, da je uže tudi odposlana, skliče on hitro drugi zbor Kani-žancev, in d d skleniti, da se z mestom ne bodo združili; ker „kar so doseči hoteli, bo doBegli, šolo so od sebe otresli, za druge naklade v mestu pa jim nij mar.“ Ali gosp. Pisk, kateri je hotel mestu „nos zaviti® kakor pravijo, se je sam prevaril. Mestno starešinstvo je o novem sklepu Ka-nižancev ob pravem času zvedelo, in je prošnjo, katera je za neke dni pri okrajnem glavarstvu dalje časa zaležala bila, kakor je g. Pisk mislil, reklamiralo in je ne pastilo odposlati v Gradec. In tako je prišlo,
da je mesto Ptuj brez Kanižancev, Kaniža pa brez šole ostala.
Iz tega se vidi, kako tudi Nemci mej soboj znajo nepošteni biti, ako jim je kaj doseči, ako gre za denar.
V omenjenem „Tagespoštnem“ članku piše ta Kanižanec, da je občina Kaniža celo „nemška“ in da se tedaj otrokom velika škoda godi, ako morajo slovensko šolo ptujske okolice obiskovati. V občini Kaniža je „ciguri“-fabrika g. Piska. Mi nemarno nič proti temu, ako gosp. Pisk za svoj fabrikat nemški značaj terja ; drugi občinani so skoro sami krčmarji, kateri so radi, če slovenski kmetje njih haloško slovensko vino popivajo. Kar se tiče narodnosti dekliškega liceja v Kaniži, katerega ne smem s celim imenovati, da kake nedolžne bralke ne pohujšam, mislimo, da je močno kozmopolitičnega značaja; če pa jeKanižancem in nemškim Ptujčanom ljubše, da mora ta veseli njihov institut nemški biti, — te pa naj bo!
K&nižanci pa bodo morali pri zidanji šole za ptujsko okolico udeležiti se, in mi želimo, da bi ta šola uže skoro stala, ker ta šolska občina je ena največjih na spodnjem Štajerskem, in je tedaj to veliki škandal, da je brez šole.
— (Iz Mari bora) 10. novembra se nam piše: Strahoviti vihar je denes mej 11. in 1. uro o p61u dne pri nas razsajal tako, da je na južnem kolodvoru teške vozove v tek spravil, in pri tej priliki se je primerilo-, da je lokomotiva, ki ima nalogo, v dvoru vlak sestaviti, z vozovi od viharja gnanimi skupaj butil, in sicer tako hudo, da je en voz črez most na cesto 5 sežnjev visoko padel in več vozov je celo razdrobljenih na mestu ostalo, druge nesreče se nij zgodilo, akoravno je pod mostom živahna cesta, po katerej neprenehoma vozovi z blagom na kolodvor in iz kolodvora hodijo. Ali bodo tukaj tudi poredne roke iskali ? — Pred dvema dnevama se je tukaj poskusil nek podčastnik domačega polka ustreliti; revež se je tako nesrečno zadel, da ne more živeti, ne umreti, odtrgala mu je namreč kroglja spodnjo čeljust, nos, eno oko in pol
{Sela, in vendar siromak še denes živi. Motivi tega samomora nijso znani.
— (Strašen umor.) Iz Žirov se piše tukajšnjemu „S).“ sledeča grozna dogodba: „V Zabrežniku, eno uro od farne cerkve, sta prebivala mož in žeua v mlinu, ki stoji v grapi na samem, da se do soseda ne more zaklicati. Bila sta pobožna, delavna in varčna zato sta imela denar. V sobi pod streho sta imela gostjo z okolo 18 let starim sinom in hčerjo. 3. dne t. m. se je v obližju obhajala ženitnina, katere so se udeležili večjidel vsi sosedje. Proti večeru pride v ta mlin kosmat in slabo oblečen berač ali „plašur“ in prosi gospodinjo, da bi tukaj prenočil. Zena se ga brani in mu veli dalje, plašur pa se izgovarja, da mu je kraj neznan, in ne more po noči naprej. Žena se ga usmili in m« reče ostati; za večerjo mu da mleka. Okolo
9.	ure sc spravijo spat. — Žena se vleže na posteljo, mož se spravi na peč, plašur se pa vleže poleg peči. Ko mož in žena zaspita, plašur tiho vstane, sune moža z nožem v trebuh in za vrat, potem skoči nad ženo in jej zasadi nož v desno stran vratu. Mož, ki je bil hudo ranjen, a ne mrtev, skoči raz peč v plašurja in se nekaj časa bojujeta. Mej tem pa zleze žena iz hiše, da bi poklicala gostijinega fanta, ki je malo prej odšel na ženitnino. Zaklana žena kliče pred hišo: Janez! — Janez! a potem nij bilo več glasu. Gostinja, ki je slišala njen glas, pride iz svoje sobice in najde ženo v krvi ležati; potem jo vzdigne in na svojo posteljo nese. Le enkrat se žena še obrne in — umrje. Ko plašur sliši, da je žena šla iz hiše, — ali pa jo je slišal klicati — popusti nož in ruto, v kateri je imel dva kosa kruha in nekaj suhih hrušek in zbeži, — odnesel nij nič! Da je pa hotel denar pobrati, to je gotovo, ker je storil toliko hudodelstvo, umoriti ju je hotel in potem pa denar pobrati. V hiši in zunaj hiše je bilo vse krvavo, žena mrtva, mož zaboden v trebuh, ranjen za vratom, ves v krvi! Komisija, ki je prišla drugi dan ogledat, je rekla, da še nij imela enacega dogodka. Mož še živi, a jako se dvomi, da bi ozdravil.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Dunajski kardinal Rauscher je zbolel na nagloma v sredo 17. novembra. Prej ta dan se je prehladil, bil previden brž z zakramenti za umirajoče. Včeraj je bil prišel iiže telegram, da je umrl, a denes drug telegram pravi, da je le nevarno bolan. Star je 79 let.
Vnanje države.
Iz Helgratla se javlja, da so v ce-lej srbskej zemlji občinske volitve redno izvršile se in so voljeni skoro sami liberalci, malo kje radikalci. Belgradsko občinsko zastopstvo pak je brez določene strankarske barve. — 12. nov. so se srbske vojske belgradskej brigadi izročevale nove zastave. Navzočen je bil knez s kneginjo. V svojem ogovoru na zbrane vojake je knez djal, da za zdaj še nij treba na vojno polje iti, nego se razido, vendar se nadeja, da bode vsak na prvi klic knežev odzval se kakor pristoji domovini zvestemu hrabremu srbskemu vojniku.
Iz Španije dohaja zopet nov glas. Don Karlos je pis al Alfonza in mu ponudil premirje, ako bi bila Španija v vojno z Ameriko zapletena. „Onstran morja nemam zemlje, ki bi mojim orožjem podvržena bila, torej ne morem prostovoljcev pošiljati na Kubo, ali branil bodem te provincije, na kantaberskej obali postavil vojne stražne ladije in amerikansko morsko trgovino preganjal. “ Na koncu pa don Karlos zavaruje svoje pravice do krone in pravi, da jo bo gotovo še na glavo del.
Italijanski parlament se je zopet sešel in svoje delovanje začel.
Na Nemškem, kjer bode odslej tiskovna s v oboda v parlamentu s posebno postavo zadušena, hočejo tudi Svajci svobodo asilstva vzeti, ker kakor se bere, hočejo terjati naj Švajca grofa Arnima izroči, da ga bodo Nemci tožili zarad veleizdaje, žaljenja veličanstva itd. ker je spisal brošuro „pro nibilo". Svoboda po edinosti na Nemškem! To bi bil prvi naiod?
Iz severne Amerike se poroča, da bode letos pavole ali bombaža več, kot lani, ako bode novembra in decembra vreme ugodno ostalo.
V državnem zboru
je bila 9. novembra zopet jedna tistih čudnih prikaznij, ki so samo v našej nemško-liberalnej Cislejtaniji mogoče. Ministerstvo
je bilo od svoje lastne stranke zapuščeno, doživelo je popolno parlamentarno pobitje, vsled katere bi moralo odstopiti, ako bi se res držalo parlamentarnih principov. Minister Stremajer je rekel, ko se je obravnavalo o Wildautrjevem šolskem zakonu, „da se vladi v sedanjem tre-notku ne zdi primerno, sklepati take postave, da, še več, ona ne vidi potr ebe te postave, torej naj se ne sprejme." Ali Nemci so postavo vendar sprejeli, svojega pristaša Stremajerja na cedilu pustili, tn ministerstvo je žalostno glasovalo s federalisti proti lastnej stranki!
Daje ta avstrijsko -nemško-liberalni parlamentarizem tako čuden, kakor naša svoboda, to priznavajo celo njegovi zagovorniki. „N. Fr. Pr." od 10. t. m. vzdihne v drugem članku: „Debata je imela dosti sitnih (unerquicklich) momentov, tako da prijatelj ustave ne želi, dk, bi se še dalje plela." To je kakor slaba vest! — Hujše, to se vč da, „Vaterland“ od istega dneva piše, namreč:	„Denašnja seja poslanske
zbornice nij bila le najinteresantnejša, odkar se seje nadaljujejo, temuč tndi od začetka zasedanja, in če parlamentarni dogodki sploh morejo imenovati se ep o ho delujoči, bili so dogodki v zbornici pred škotskimi vrati denes taki." Ustavo verni „N. W. Tgbl." pa pravi: „Ministerstvo Auersperg nij imelo še nobenega tacega dneva. Prevaga je bila včeraj na desnej strani, njen je bil dan."
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
Iz bosenskega Pounja se piše„ Obz". Denes se o zadušenji upora ne more več govoriti. Vstaši bodo črez zimo ratovali po guerisko naprej kakor so dosedai, Turkom začenja vsega pomanjkovati. — Tudi ofici-jozna dunajska „Pol. Corr." piše z jezo: „Kljubu raznih pobitij vstaških čet, nečejo agitatorji bosensko rajo k pokoju. Mnoge proklamacije cirkulirajo, ki pozivljejo na boj. — Mej vstaše v Hercegovini in Bosni je poleg poštenih mož in boriteljev prišlo tudi nekaj smeti, kakor drugače mogoče nij. Jeden tak je nekov belgradski „advokat"
Gruič, ki se je bil naredil za prvega Ljubi-bratičsvega adjutanta ter porabil svoje stanje za razne sebičnosti in intrige.
„P. C." poroča dalje, da je avstrijska vlada kontiscirala vstaškemu vodji Petru Uzelcu cent streliva in 10.000 patronov, ki jih je bil v Avstriji kupil.
Iz K o s t a j n i c e se „Obzoru“ brzojavlja 11. nov.: Sinoči so vstaši zaplenili turško ladijo, turškega kormanuša v vodo vgrli, transitno robo soboj vzeli a ladijo zapalili. Pri Doberlinu so vstaši razbili Turke in vzeli vojniški provijant in sicer 20 tovorov rajža, 60 centov drugega živeča in nekaj orožja.
Iz Zadra se javlja: Vstaši iz Gačka so vzeli tvrdnjavo Suljesko, 20 nizamov turške posadke je mrtvih ostalo, pet jih je uteklo. Trrdnjico so vstaši požgali. — Drugo vstaško krdelo je osvojilo kasarno turških nizamov v Gačku, Nizami so imeli tu 19 mrtvih, vstaši v obeh bojih 14 ranjenih.
Iz Gradca se telegrafira v dunajski „Tagblatt“ od četrtka: „Po poročilih iz vojaških krogov ne ostanejo le regimenti, ki so bili iz Dalmacije marširati pripravljeni, lamkaj, temuč tudi za marš pripravljeni regiment Kuhn bode eventualno iz Trsta v Dalmacijo poslan."
Italijanska „Opinione“ pripoveduje, da se sedaj velevlasti pogovarjajo, kako da bodo vse skup turško pozvale, da svojim narodom pod garancijo velevlastij daje primerne reforme. — Iz Rima javljajo v „Pol. Corr.", da se na mestu s posebno komisijo preiskuje, kako je bil Benečan Pugnalin od turških vojakov v tvrdnjavioi Carini usmrten. Italijane bo zastopal avstrijski konzul v Tre-binji znani srbski pisatelj Vuk Vrčevič.
Iz Spijeta 14. nov. [Izv. telegram „Slovenskemu Narodu".] Osem taborov turških vojakov je spremljalo živež iz Gačka v Goransko v sredo. Vstaši, 300 mož pod vodstvom Sočiča so jih napali in po ostrem boji
so bili Torki tepeni. Tnrkov je palo 300, petdesetim so bile glave odsekane. Mrtvi ležč v sredi mej armadama. Sočič drži pot do Grtinskega zaprt, pričakuje se zato še večji boj, ker maršira Pavlovič s svojo četo na ono mesto in je uže blizu.
Iz Metkoviča, 18. nov. (Izvirni telegram ^Slovenskemu Naroda1'.) 600 jezdecev in 4000 pešcev vstašev je napalo pri Mrtvicah mej Pivo in Gačkom 18 taborov Turkov, kateri so na 600 tovornih konjih voz'li živeža in streliva. Boj je bil 10. in 11. nov. Turki so izgubili 600 mrtvih in se več ranjenih. Vstaši so osvojili 400 tovorne živine in 1 kanon. Izgubili so 30 mož.
Kakor dva spredaj stoječa telegrama v našem listu poročata, in kakor tudi ofici-jozna poročila denes v vseh novinah potrjujejo, izbojevali so sorodni nam jugoslovanski bratje, vstaši v Hercegovini zadnji četrtek in petek tako veliko zmago, ka-koršne še nobene nij bilo zaznamovati od početka vstanka do sedaj. Ta bitva ki je v četrtek pri Pivi začela se, nadaljevala se je v petek pri Muratoviči mej GaČkim in Goranskim. Turkov je bilo 5000 in sicer vojakov, ali tudi vsi bližnji vstaški vodje So-šiča, Peko, Zimon;č, Bačivič, in kapetan Valo Hadjevič iz Pive so svoje čete zedinili, bila je lepa vojska 4000 vstašev skupaj, toliko kolikor jih do sedaj še na nobenem bojišči nij bilo. Da si so vstaši imeli izurjene vojake pred soboj in za petino številuo močnejše, slavno so zmagali!
Turška vojska je, kakor se bere v „Obzoru“ in tudi v nemških poročilih (na pr. „Tr. Ztg.“), popolnem tepena in razbita bila. Selim in Šefket paša sta z enim delom svoje vojske po noči pobegnila. Turki so izgubili 800 mrtvih in še več ranjenih. Mnogo so jih vstaši ujeli, ali črez tri dni zopet izpustili. V roke zmagovalnim vstašem je propal v e s ž i v e ž, ki so ga Turki v Goransko vozili, veliko streliva, dosti mnl, 50 šatorov in 300 pušk ostraguš. To ja lep plen. — Ali tudi izmej vstašev
jih je mnogo palo, namreč 57 je mrtvih in blizu sto ranjenih. Mej mrtvimi je tudi vodja Vulo Hajdič in šest vstaških oficirjev.
„V vojski vstaškej je veliko veselje zbog te slavne zmage,“ pravi telegram, in to je naravno. Ta velika zmaga bode imela velike dobre nasledke za vso stvar.
Namesto da bi zima vstaše uničila, kakor so nemški Turki pri nas in okolo pro-rokovali, uničuje njihove varvance.
Veliko zmago hercegovskih vstašev pri Goranskem morajo zabilježiti vse novine. Tudi popolnem ministerska dunajska „Poli-tische Corrcspondenz,“ ki zoblje iz poročil konzulskih, poroča to zmago 4000 hercego-vinukib vstašev nad 5000 turškimi vojaki, in da so Turki izgubili 1300 mož mrtvih in ranjtnih. — „N. Fr. Pr.“ sama mora to vest, ki jo po zobeh bije, ponatisniti, ali tolaži se s tem, da so na drugem mestu Turki zmagali čisto malo krdelco Srba Trifka, ki je premalo pazil ia se zajeti dal, ter junaške smrti umrl. Ljubobratič je uže ozdravljen vrnil se v tabor. Vstaši bodo izvolili provizorično narodno vlado.
Iz Spijeta, 19. novembra. Torki so razkačeni zarad svojega propada pri Mura-toviču in se pripravljajo, da bi vstaše uničili. Rauf-paša v Bosni zbira bosenske in hercegovinske redife in baši-bozuke, da po-maršira proti Sočici in Pavloviču. Ta dva se pa utrjujeta, sta dobro oborožena in imata živeža dovolj, ter čakata sč 6500 vstaši pri Goranskem Turke. Velika bitva se pričakuje.
Ozrinci in Zubčani so imeli s Torki vsak po jedoo malo bitvo, v katerih bo Turki odnesli velike izgube.
Belgradski „Istoku prinaša 31. okt. sledeči telegram, katerega je prejel iz Cetinja: „Pretečeni petek so udarili Torci na selo Prečane iz one strani Tare, Saranci 80 jih pričakali in odbili jih po dolgem boji v katerem je poginil Sima otec vojvode Tripka; ž njim pak je bilo 15 drogih ranjenih. V soboto zjutraj zgodaj udarili so Turci iznenadeno na isto vas z večjo
silo in po dolgem hadem boji obkolili vojvodo Tripko (Grubačiča) z 18 drugimi vred, ter jih vse pobili in	zverinsko
razsekali. Hrabri vojvoda T r ip k o padnivši je ranjen se 6 Turkov z revolverjem usmrtil. Divno je zamenil svojo junaško glavo ! Slava njemu in hrabrim njegovim tovarišem, kateri so umrli za vero in slobodo! Rezultat ovoga krvavega boja nij še znan.
Iz vstanka v gorenjej Bosni poroča iz Kostajnice hrvatski „Obzor“ v brzojavki od 16. nov.: „Po onej hudej bitki pri Slabinji šli so vstaši v Citluk in od tod v Pastirevo, kjer so pa prišli v veliko nepriliko. Turci so jih obkolili in kmalu bi se jim bilo slabo godilo. Po ostrem, krvavem, obupnem, triurnem boji, in ko je bila nže noč nastopila, obine se sreča k vstašem. Oai razbijejo Turke, zaplenijo mnogo živine in so šli dalje za Turki. Neresnično je bilo poročano v predzadnjem brzojavu Iz Kostajnice, da so vstaši kormanuša vrgli živega v vodo. Na ladiji je bil boj, v katerem je kormanuš usmrten bil, in potem so mi tvega v vodo vrgli, ladijo pa zažgali. Železnica mej Banjo-luko in Novi ne vozi več.
Kazite stvari.
* (Sonzoguovi morilci.) Ravno sedaj se je končala v Rimu sloveča pravda, katera je vzburila vso Italijo in tudi novinarske reporterje vse Evrope. Nekov časti-željen človek, Luciani po imenu, porabil je bil svojega prijatelja — znanega urednika demokratičnega organa „Capitale“ — Son-zogna, da je z njegovo agitacijo izvoijen bil za poslanca nekje v rimskih predmestjih. Ko pa je Sonzogno opazil, da mu mladi prijatelj Luciani pregosto v hišo zahaja, in ko so jeziki šepetali, da se kr&sna Sonzo-gnova žena peča z Lucianijem bolj, kot bi se smela, pričel je v „Capitalo“ proti Lu-cianiju sovražno pisati in poprejšnjemu prijatelju je postal najhujši sovražnik. Da bi se nevarnega sovražnika znebil, podkupil in nahujskal je Luciani nekove „Rimljane,“ Armati, Frezza, in Scarpetti po imenu, in izmej teh zabodel in zaklal je Frezza redaktorja „Capitale,“ ko se je nekdaj zvečer odpravljal iz redakterije. In sedaj stali so ti hudodelniki pred porotniki v Rimu.
Zatožbo je zastopal „lev“ laških državnih pravdnikov, „cavaliere“ Mnnicbi, zagovarjali so pa najimenitnejši advokatje cele Italije. Rodovina Sonzogno napela je vse moči, da bi pogubila Lucianija, in njene interese zastopal je rimski advokat Tajani, velikan v govoru in jurističnej bistroumnosti. Lucianu pa je stal na strani tnrinski zagovornik Villa, enako slovit, kot Tajani; ali ker je bil bolan in ker je slabo stvar zagovarjati imel, se mu zagovor nij posrečil, kakor se je pričakovalo. Tudi drugim obtožencem pridejane so bile izvrstne moči v zagovor. Ali zmagala sta Munichi in Tajani; porotniki so izpoznali obtožence krive, in samo Scarpetti-ja, ki je samo bodalo preskrbel bil, nekrivega. Vsi so bili obsojeni na prisilno delo na galeji za vse življenje. Pravda je interesantna, ker vsi ti konservativci in vladni liberalci kažejo z radostjo na njo, češ, da tako gnjili so demokratje mej so-boj — morilci in goljufi. Ali druzega se pač nij pokazalo, kot velikanska in ognjevita zgovornost, s katero se ponaša laški baro. — Znamenito je bilo mej obravnavo tudi to, da izmej množine prič jih jako mnogo nij hotelo priseči, „ker ne verujejo." Prav čudno je : od kod prihaja, da se je mej papeževo vlado toliko nevernikov v Rimu naredilo. Prisezali so „con riserva."
* (Ropanje mrličev) V Zagrebu se pripoveduje, da je neka tamošuja bogata hišna posestnica zaukazala na smrtnej postelji, naj se pokoplje j v svojej svilnatelj obleki in z mnogim drugim lopotičjem, se zlato vratno verižico in uro vred, kar se je tudi zgodilo. Nekaj časa pozneje opazil je vdovec v nekej tamošnjej cerkvi nepoznano gospo, katera svilnata obleka je bila jako podobna obleki ranjce. Pripoveduje se, da je vdovec šel % dvema prijateljema v stanovanje one gospe in so izpoznali obleko, kot tisto, v katero, so njegovo pokojno soprogo pokopali, vprašal je to gospo, kako je do te obleke prišla; rekla je, da je kupila obleko pri nekem tamošnjem barantaču ter se prilično čudila, tej preiskavi, ko je potem vdovec stvar razložil, je omedlela. Drugo preiskavanje se je pokazalo vspešno, ter vdoveca prepričalo, da se je moral grob ranjce soproge izkopati in da je bila potem vsega oropava. Menda je oblastnija tudi uže pričela preiskavo.
* (Ženska kot oficir.) ILšina Katarina Konaža, ki je služila pri trgovcu Lorencu na Dunaji, šalila se je 7. septembra s tem, da je oblekla uniformo ravno v
istej^ hiši stanujočega rezervnega častnika, ter šla na sprehod z neko drngo prijateljico v vrt Franjo Josipovega ke-ja. Srečal jo je narednik Josip Salibit, kateremu se nepravilno uniformirani čaBtnik čuden dozdeva. Opazoval je „častnika,“ in kmalu se je prepričal, da bije pod vojaško suknjo žensko srce. Na to prime narednik Amacono, ter jo pelje na stražnico, kjer je plakajočs izpovedala svoje ime in naslov, in potem jo je policija odpeljala domov. Te dni se je zagovarjala Katarina Konaža pred dunajsko sodnijo s tem, da sama nij vedela, kako je prišla do takih mislij, da se je oblekla v uniformo. Sodnika je to ganilo in obsodil je zatoženko po §. 333. kaz. zak. samo na kazen od 3 goid., kar obsojena priznava za „drago šalo.u
* (Ostruplj eni s kozj im mlekom.) Zbolevali so v Rimu večjidel v „Borgo Rione“ ljudje in bolezen, je bila podobna kolerini in tudi koleri; potreba je bilo do popolnega ozdravljenja 4 do 5 dnij. Bolečina je postajala hujša pri tistih, ki so več mleka užili, in kmalu so opazili, da je bolezen bila le v tistih hišah, kjer uživajo kozje mleko. Preiskavale so se koze, in našlo se je, da so koze popolnem zdrave. Ko so pa klajo preiskovali, našli so mej njo različne strupene rastline, mej drugim našli so mnogo trobelike (conium maculatum) in ušivca, (Golchicum autumuale). Znano je, da kozam tabak ne škoduje, da pa tudi ušivca ne smejo jesti, nij bilo še do sedaj znano — slednji je za krave jako škodljiv. Profesor Ratti, kateri je kozje mleko, kakor tudi izvržke bolnikov natanko kemično preiskaval, našel je v obojih kolkinln, zelo nevarni strup, kateri je gotovo zarad užitih rastlin prešel v kozje mleko.
Pr*ge)se „N. W. Tgbl.“ brzojav-lja: Pred nekaj časom vršil se jo v Heinrich-gasse v Broševej hiši grozni umor in samomor. Sluga praške fužinske družbe Kristijan Loj, kateri je zaradi odpovedanja iz službe znoril, zaklal je z britvo njegovo ženo, ter potem sam sebi prerezal vrat. Oba trupla našli so v krvi ležati. Pred nekaj dnevi svaril je se zdravnik ženo naj nikar ne ostane pri možu sama, ker uže takrat je malo noreti začenjal.
* (Obesili) so zadnji vtorek razbojnika in roparja Antona Leitnerja v malem dvorišči karlovške zapornice v pričo kacih 40 gledalcev.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jur
* (Zopet železnična nesreča.) Na železnici blizu Stokholma sta 16. t. m. dva vlaka skupaj trčila, vagone razbila in 6 lju-dij je mrtvih 12 ranjenih ostalo.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi ,,Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige:
-A.. ZESom-Stni in potresti:
1. Erazem Tatenbah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja.........................50	kr.
2. Meta Holrtenis. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr.
3. Kantoreica. Roman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svbtla; poslovenil Franjo Tomšič, velja....................................50	kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na črni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal H. Riviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik, velja ...	25	kr.
33. Hiistlci v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Životopisje, sp. Rajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Cagava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja ....	25	kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj pišo „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. 50 kr.
fržue cen«
v Ljubljani 20. novembra t. 1.
Pšonica 5 gld. 20 kr.; — rež 3 gld. 30 kr.;
— ječmen 2 gld. 50 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 3 gld. 10 kr.; — pros6 2 gld. 50 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 80 kr.; — fižol 4 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 4G kr.; — Špeh frišen — gld. 34 kr.; — Špeh povojen
— gld. 42 kr.; jajce po 2‘/2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 28 kr.; svinjsko meso, funt 26 kr. — sena cent 1 gld. 35 kr.; — slame cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 7 gold.
— kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Loterij ne srečke.
Na Dunaji 13. nov.: 47. 76. 36. 17. 18. V Gradcu 13. nov.: 83. 42. 53. 40. 37.
io.	Tisk	„Narodne tiskarne11 v Ljubljani.