•1 C-/, tbi* \ ^ rQ ■Koktši Uti ’4 /, ŽIVLJENJE ;«1 JE PRAZNIK fM V Osnovno šolo Križe Vas vabimo 3. junija 1995 ob 10. uri. c.V 'V' Za desetletno finančno in mentorsko pomoč pri vzgoji mladih za življenje v se vodstvo, pedagogi in učenci Osnovne šole Križe podjetju Živila srčno zahvaljujemo. Prijatelji smo postali, ker merite pomembnost ljudi po njihovem prizadevanju, ne po letih, in veste, da je šola lahko prijazna le toliko kot družba, v kateri živi. Vaši slogani so tudi naše vodilo : V VOLJI JE POT. KER VEMO, KAM GREMO, BOMO TJA TUDI PRIŠLI. Za vsestransko pomoč pri organizaciji in izvedbi turistično gostinskih dni se zahvaljujemo še : • Krajanom Križev, • Občini Tržič, • Turističnemu društvu Tržič, • Turistični zvezi Gorenjske, • Komunalnemu podjetju Tržič, • G.Ladu Srečniku, • BPT Tržič, • PEKU Tržič, • Lepenki Tržič, Mlekarni Kranj, • ŽITU Ljubljana, ■ Kmetijski zadrugi Križe, • Aktivu kmečkih žena Križe, Lom, • Keramičarstvu Golob - Tržič, • Lovskemu društvu Udin Boršt, • Vrtnarstvu Valjavec - Hudo, • Cvetličarni Resa - Naklo, • Cvetličarni Ciklama - Križe, • Cvetličarni Iris -Tržič, • Cvetličarni Danica -Tržič, • Tiskarstvu Uzar -Tržič, • Tiskarstvu Kalan iz Seničnega, • Papirnici Lari -Trgovski center Deteljica, ■ Jerneju Kosmaču, samostojnemu kulturnemu delavcu v Tržiču, • Gorenjskemu muzeju Kranj, • Svečarstvu Knep Tržič, • G.Branetu Bandlju, • in vsem ostalim podjetjem, ustanovam in posameznikom. Z ROKO V ROKI S SPONZORJEM Živila Kranj, sponzor turistično gostinskih dni na OŠ Križe, ne potrebuje obsežne predstavitve, saj ste krajani našega območja njihovi stalni gostje in kupci. Njihovi poslovni partnerji pa smo v nekem pogledu tudi učenci in delavci šole, zato nam dovolite, da napišemo nekaj podatkov o tej trgovski in gostinski družbi in spregovorimo o našem desetletnem sodelovanju. Od ustanovitve 1953. leta širi podjetje svoje dejavnosti od veleprodaje, maloprodaje na gostinstvo in turizem. Kljub veliki konkurenci tujih firm in številnih novih družinskih trgovskih podjetij je bila realna rast prometa v letu 1994 kar 6 %. K uspehu ni vodila le ena pot, ampak je stkan iz 1000 niti, kolikor je zaposlenih, ki jih povezuje znanje, optimizem in volja do dela. Zavedajo se, da so ljudje vrednota, zato na nove, ustvarjalne načine tlakujejo temelje svoje prihodnosti. Ena takih inovativnih oblik je povezovanje dela njihovih strokovnjakov z delom pedagogov in učencev osnovne šole. Danes lahko s ponosom rečemo, da to ni bil le enkraten, reklamni dogodek, saj korenine segajo v leto 1986. 27. maja so se pobudi Turističnega društva Tržič, da se pri mladih poveča poklicno zanimanje za delo v gostinstvu, odzvale vse tržiške šole ter tri gostinske organizacije : Živila, Kompas in Petrol, ki so prevzele pokroviteljstvo. Na Osnovni šoli Križe so strokovnaki Živil skupaj z učenci višjih razredov pripravili prireditev z naslovom Koktajl party in postregli zelo veliko gostov. Uspeh in odziv pri krajanih sta presegla vsa pričakovanja, učenci so bili nad tako obliko pouka navdušeni in to so bili dovolj tehtni razlogi, da so turistično gostinski dnevi postali tradicionalni. Bojan Hladnik in Damjan Štefe sta bivša učenca Osnovne šole Križe. Sodelovala sta na turističnih dnevih, kjer je bilo zaradi njune spretnosti videti, da sta se rodila v belih rokavicah. Povedala sta : Že v rosnih letih sem se rad igral natakarja. K moji poklicni odločitvi je veliko pripomoglo tudi sodelovanje pri vseh dejavnostih gospodinjskega pouka. Pred desetimi leti pa so na šoli v Križah pričeli s turističnimi dnevi, pri katerih sem ž veseljem sodeloval in užival v strežbi. Po končanem osmem razredu sem se vpisal na gostinsko šolo na Bledu, jo uspešno končal in se zaposlil kot natakar. Odkar pomnim, sem imel željo postati kuhar. Joj, kako sem želel sodelovati na turističnem dnevu, ki je vsako leto na šoli! V petem razredu se mi je ta želja uresničila. Dobil sem bel predpasnik, belo kapo. Pripravljal sem solato, delal pice, pekel palačinke in to v treh ponvah naenkrat. Ja, res je bilo super ! Bil sem navdušen nad kuharskim poklicem.To danes tudi sem v gostišču Smuk. Lahko rečem, da so tudi turistični dnevi na naši šoli v Križah pripomogli k tej odločitvi. Bojan Hladnik Damjan Štefe ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 lelefon: (0(>4)47-122, teleta*: 47-238, pošla 64202 Naklo PODROČJE B P S, sektor GOSTINSTVO IN TURIZEM K 21VIIA OSNOVNA ŠOLA BPS/GT-213 KRIŽE 64294 KRIŽE Naklo. 17. maj 1995 OB 10-JUBILEJNEM GOSTINSKO TURISTIČNEM DNEVU KRIŽE 95 Namen sodelovanja naše delniške družbe na gostinsko turističnih dnevih je bil predvsem veliko pomanjkanje učencev - štipendistov, za poklic kuhar, natakar , pa tudi trgovec. V kranjski in tržiški občini pa je bilo to pomanjkanje še posebno občutiti, zato smo na pobudo Osnovne šole Križe leta 1985 pripravili skromen gostinsko turistični dan. Skupaj z mentorji, ravnateljem smo iskali primemo obliko dela, ki bi vzpodbudila učence k odločanju za omenjene poklice. Po letu 1990 se je marsikaj spremenilo pri zaposlovanju in štipendiranju. Naša delniška družba pa še vedno, predvsem zaradi pripravljenosti ravnatelja, gospe Božene in celotnega šolskega kolektiva sodeluje in bo sodelovalo pri organiziranju vsakoletne prireditve. Želimo še naprej sodelovati k promociji šole, kraja, gostinstva, predvsem pa trgovske dejavnosti, kot zelo pomembne za nadaljnji razvoj turizma na tem območju. Vsem krajanom, učencem, delavcem šole, mentorjem želimo uspešno nadaljevanje organizacije vsakoletnega gostinsko turističnega zbora. Pomočnik direktorja družbe za področje B P S PETER ZAVR t~e Živila kraiuj trgovina m gostinstvo, d.d. Nakio, Cesta na Okroglo 3 “ Kuhar ne boš, “ so mi rekli Že od nekdaj sem občudoval mamico, kako se vrti okrog štedilnika. Večkrat sem jo gledal pri kuhi in si skušal zapomniti, kaj vse potrebuje. Neko' popoldne, ko sem bil sam doma, sem si naredil kuharsko kapo, okrog pasu zavezal predpasnik in si veselo zavihal rokave. Odločil sem se, da bom naredil piščanca po dunajsko in pomfrit. Že pri lupljenju krompirja sem imel toliko preglavic, da bi kmalu obupal. V skrinjo sem šel po zamrznjenega piščanca in tu sem se srečal z naslednjo težavo, kako ga odmrzniti. V glavi se mi je posvetila čudovita misel! Šel sem v kopalnico, vzel sušilec za lase in pričel sušiti piščanca. Tako je bila tudi druga težava dobro opravljena. Ko sem pogledal v kuharsko knjigo, je pisalo, da moraš piščancu odstraniti kosti. Po velikih naporih sem ga razkosal. Pripravil sem si sestavine za paniranje, torej moko in drobtine. Prižgal sem plin, v posodo nalil olje, ki ga je bilo pol preveč, in nato posodo pristavil nad ogenj.Ponagajalo mi je že pri drobtinah, ker se na noben način niso hotele prijeti na pomokano meso. “ Pa kaj bi se ukvarjal s tem ! “ sem rekel in meso dal v olje, nato pa nanj stresel drobtine. Ko veselo pečem meso, začne čudno smrdeti. Joj, moj krompir je bil že čisto črn in tudi meso bi šlo kmalu po tej poti, če ne bi s pomočjo rokavice odstavil vročo posodo. Ko sem se zopet zazrl v knjigo, sem ugotovil, zakaj se drobtine niso hotele prijeti na meso. Uganete, kaj sem pozabil ? Seveda, jajca ! Po napornem delu je bila kuha pri koncu. Pripravil sem pogrinjek zazvonilo. Na vratih sem zagledal mamo, očeta in sestro. Iz kuhinje so se širile čudne vonjave, zato so me starši že na vratih zasliševali, kaj sem ušpičil. Jezik sem držal za zobmi in starše povabil k mizi in jim postregel. Ko smo jedli krompir, seje slišalo glasno hrustanje prepečenega krompirja, pri mesu pa smo si skoraj polomili zobe. Obkrožali so me skremženi obrazi. Sicer so bili zadovoljni, da sem skuhal, a so mi vseeno rekli : “ Kuhar pa ne boš.” Matjaž Cerkovnik, 6.b Ni trajalo dolgo, ko je ODMEVI V TISKU LETO 1988 Tretji turistično gostinski dan v Križah __________ Ko šola postane restavracija speči najmlajži slaščičarji. V’ veliki učilnici v pritličju šole jo bila urejena prava restavracija. V njej šo stregla mlada de-i in fantje, učenci gostinske-! za življenje, ibrih gostiln, 11 Kokrš' za delo .vradj i' ►d red a v Križah je n m krožku, da n larjev. Na os-10 zanimanje .rajo vsako leto pošteno novni šoli Kokrškega . učencev za delo v gostinskem krožku, premisliti, komu bodo dali prednost pri učenju gostinskih spretnosti. Kes živahno je bilo v soboto vrvca; ki so z drobnimi prstki dopoldne v osnovni šoli v Kri- mesili testo. Z modelčki so obii- žah. Že pr hodu se je ustavilo kovali rožice, zvezdice, lunce in jka bržola, kmečki kroj veliko obis . »valcev, ki se kar ni- še marsikaj drugega. Tovarišica drobnjakova potica s skuto, pa so mogli O: rgati od malčkov iz pa je pekače zlagala v pečico, da pehtranova poUca in druge jedi.! ................. s®0 kasneje obiskovalci lahko /ur »drv itvo teL 218S0 poskusili, kakšne piškot« znajo ! bilo vse tako, kot je potrebno v : : prvi restavraciji. ; »Vsako leto se na naši šoji za ; i- gostinski krožek prijavi, toliko : učencev, da imamo veliko dela,- i da za sodelovanje v krožkih Iz-? beremo res tiste, ki se zanimajo za gostinsko poklice. V šestem j razredu jih naučimo pivih spret- j nosU. do osmega razreda pa zna- j k » >*.' ^bb Lvf ' njo gostinsko šolo. Veliko k te- j mu pripomore tudi zdaj že tradi- i Dekleta niso skoparila s prljaz-cionalni turistično gostinski dan j nosijo, ki jo pri gostincih včasih na naši Šoli, ki srno ga letos pri-! tako jmgrešamo... pravili že tretjič. Kuharji in na-i takarji Živil učencem oomagajo i aa učenci še bolj navdušijo za .................i jedi. taka i l« poklice,« pravi mentorica go- pri pripravi in strežbi ji stinskega krožka na šoli, Bože na Perko. Turistično gostinski dan pa m le dan učencev šole v Križah, saj na prireditvi sodelujejo tudi učitelji, v šolo pa pridejo Številni obiskovalci In starši, ki opazuje . jo svoje otroke, kako jih strežoji s sobotnim kosilom. Letos so st učencem pridružile tudi članice aktiva kmečkih žena, ki so pri pravile razstavo pozabljeni!: kmečkih! jedi. V sodelovanju . vrtnarijo m Kmetijsko zadrugi so pripravili razstavo zelenjav-in dišav, učenci osnovnih šol k pobratenega Zaičarja pa so po magali pripraviti kulturni prt. gram ob začetku prireditve. V. Stanovnik Foto: G. Šinik LETO 1990 Franc Erjavec, Živila, vodja restavracije Park v Kranju: »Sedem nas je iz Živil za mentorje. Otroci so zelo delavni in iznajdljivi. tako v kuhinji kot v strežbi, seveda svoji starosti primerno. Naša dolžnost je, da sodelujemo, če le najdemo šolo in otroke, ki so pripravljeni kaj takšnega organizirati. Danes smo se dogovorili, da bo postal gostin-sko-turistični dan v osnovni šoli Kokrškega odreda Križe tradicionalen. Otrokom moraš gostinski poklic približati na pravi način, da se mu priljubi. Če bi bilo takih dni več, kc b: ga imelo vsako večje mesto vsaj v eni šel’ sem prepričan, da bi pri nas ne manjkalo kuharjev in natakarjev. Rad bi, da bi kaj takšnega pripravili vsaj v eni kranjski šoli Pohvaliti moram učitelje v osnovni šol’ -Križah, ki so prav vsi, z ravnateljem vred pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za tak šno prireditev. Dela in skrb; ni malo, je p? zadovoljstvo večje, če uspe.« D Dolenc Praktično delo več nauči Učenci kriške šole so za gostinsko-turistični dan postali natakarji in kuharji, šolska jedilnica pa je postala restavracija z več zvezdicami ču« in pod nadzorstvom ter s pomočjo mentorice Ljube lalUtČ pripravUi igrico. Dodali so Se j bilten s slikami in. kratkimi opisi tržiš ki h gostinskih objektov. Zal j pa tržiika turistična zveza ni zbrala toliko poguma, da bi jim pomagala pri natisu. Potrudili so se Sele učenci kriške Sole in sami s slikami in besedili popravili napako občinske zveze. V Soli vedo, da brez pomoči > živil, ki nosijo večino stroškov j teh dnevov ne bi bilo. Letos so; jim z razstavo in degustacijami j pomagali le pri Žitu Ljubljana. I Besedilo in sKka: Mirko Kuniič KRIŽE, 28. nud* — »Veadi smo bdi pobude novega ravnatelja kriške šok, da zainteresiramo mlade za poklice v gostinstvu In turizma. Po petih letih Imamo tudi skupne uspehe. Pet štipendistov iz tržiške občine je ie pri Živilih, odziv na vsakoletnem turistično gostinskem dnevu pa je čedalje večji,« je povedal vodja gostinskega sektorja Živil Ivan Demšar. Otroci kriške šole'so namreč v soboto dopoldne spremenili Šolsko jedilnico v restavracijo z več zvezdicami. Pogrinjki so . bili razporejeni do milimetra natančno. Mentor, poslovodja restavracije Park Franc Erjavec, obvlada svoj poklic in to skuša prenesti tudi na mlade in sodelavce. Šolska ekipa natakaric in natakarjev jc bila pražnjc oblečena v značilno belo-čmi kombinaciji. Živila so poskrbela še za druge mentorje: Stefan« Klinarja, Darka Strehovca, Sonjo Kerne, Zoro Kekič. Obisk restavracije za sobotno kosilo (menu je bil po 40 dinarjev) je bil tolikšen, da so jo morali že po dveh urah zapreti, ker je zmanjkalo kanelonov z mesnim nadevom in majonezno omako, govedine po lovsko, testenin, solat in češnjevih zavitkov. Ravnatelj šole Janez Piškur je pojasnil, da tak dan zaposli vsako leto več kot 60 otrok in da so učinki take vzgoje v živo praktično še neizmerljivi. Zaposli pa seveda tudi njihove učitelje, ki tudi tako, skupaj z mentorji, praktično pokažejo, kaj pomeni in kaj jc čut za estetiko. »Interes mladih, da bi nastopali kot kuharji, natakarji in podobno je izreden, tako da vsi sploh ne pridejo na vrsto,« je dodala Božena Perko. Letos so učenci 5. razreda prišli z zamislijo »Kam v Trži- Šolske jedilnice so spremenili v restavracije KRIŽE, 27. maj? - Učenci višjih razredov treh tržiških osnovnih šol so postali v soboto pomočniki natakarjem, kuharjem in slaščičarjem Živil, Kompasa in Petrola. Te gostinske organizacije so sc odzvale pobudi turističnega društva Tržič, na šolah so pripravile gostinski turistični dan in prevzele pokroviteljstvo. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Šolske jedilnice na vseh treh šolah so spremenili v restavracije. V šoli Kokrškega odreda v Križah so otroci in starši najprej slišali, kaj zmorejo gostinci Živil. Zastopnik ljubljanske Srednje šole za gostinstvo in turi-zemjim je predstavil program šole. Živila 46 po simbolični ceni 400 dinarjev, skupaj z otroki postregla najmanj 200 gostom, ki niso mogli prehvaliti odlične kuhinje. Podobno je bilo tudi na šoli Heroja Bračiča v Bistrici in osnovni šoli Heroja Grajzerja na Ravnah. Kot nam jc povedal ravnatelj kriške šole Janez Piškur, je predstavitev uspela. Zagotovo bo potrjena, z novimi vpisi učencev v gostinske šole. Uspeli gostinsko-turistični dan je hkrati izziv, da bi v občini vzgojili dovolj domačega gostinskega kadra, ki bi se nato lahko izkazal tudi v zasebni penzionski ponudbi. V MLINU Po beli cesti se učenke gospodinjskega krožka iz 8.c razreda peljemo z gospodom hišnikom v Komendo. Avto utihne na dvorišču, kjer je že na zunaj videti, da to ni domačija kot vsaka, to je mlin. Prijazno nas sprejme gospod suhljate postave in sivih las, da ne vemo, ali od let ali moke, s katero je posut. Pelje nas v mlin in pove marsikaj zanimivega. Meljejo veliko vrst žitaric : pšenico, rž, ajdo, sojo, proso, koruzo ... Izbira je torej velika. Za pridelovanje moke je postopek dokaj enostaven, če imaš za to pravilno opremo. V mlinu obratujejo štirje valji, vsak ima svojo nalogo. Najprej žito prečistijo. Nato je na vrsti drobljenje zrn, kjer lupino ločijo od sredice. Dobro se zmelje in v tretji fazi preseje skozi sita. Luknjice v platnu so majhne ali velike, odvisno od tipa moke. Zdaj je moka presejana in nared za prodajo. Spravijo jo v kartonaste Žaklje. Kakovost moke je odvisna od vlage, prečiščevanja in seveda tudi žita. Zagotovim pa vam lahko, da je moka našega mlinarja izvrstna in vam jo kot dobra gospodinja priporočam. 5, imdlaonduL Imcjllcno cjOcluKjki dan mo V ZRNO POGAČA Saša Hribar, 8. c Ogenj v silosu Lastnik mlina, gospod Andrej, nam je povedal zanimivo anekdoto. Nekega dne je mlinarjeva družina sedela pri kosilu. Zmotil jih je sosed, ki je zadihan pritekel v njihovo kuhinjo. Ko se je odpravljal kosit na travnik za hišo, je zaznal vonj po ognju, ki je prihajal iz Cibaškovega mlina. Andrej, mlinar, je takoj odhitel v silos. Povzpel se je po stopnicah in po vonju domneval, da gori ječmen. Prišel je do vratc, ki so vodile v silos. Ogenj je že zajel les na steni. Gospod Cibašek je gasil z gasilnim aparatom, vendar je tako uničil vso moko v silosu. Kasneje so ugotovili tudi vzrok požara. Na žarnici v silosu se je nabirala moka, ki se je vžgala. Goreči delci so padli na zmleto pšenico, ki je začela tleti. Če bi ogenj opazili nekaj minut kasneje, bi bilo to za mlin usodno, saj je kljub sodobni opremi še vedno pretežno lesen. Mlinarjevo življenje se vrti okoli mlina tako, kot vrti voda mlinska kolesa. Tako je gospod Andrej spoznal svojo ženo kar med delom. Dekle je vozila mlet v mlin in klip-klop je simpatija prerasla v ljubezen. Poročila sta se in v štiriinpetdesetih letih srečnega zakona so se jima rodili štirje otroci. Kot kaže, se bo mlinarska tradicija nadaljevala. Monika Pangeršič in Irena Rezar 8. c Igrali učenci 6., 7., 8. razredov v letu 1994 Mišmaš je bil majhen možiček z dolgimi črnimi brki, pekel je pa tako dober kruh, tako hrustljave rogljičke, tako dišeče piškote, da so kupci prihajali k njemu iz vseh sosednjih vasi. Mišmaš je že navsezgodaj zjutraj stal za prodajnim pultom, pred pekarno pa se je vila dolga vrsta ljudi, ki so cedili sline - tako lepo je dišalo iz pekarne. ( Svetlana Makarovič, Pekarna Mišmaš ) ŠOU-HOTEL! Križe, 10. junija — Obložene mize so bolj spominjale na cocktail party v kakšnem Hiltonovih hotelov kot pa na jedilnico kriške šole. Več kot štirideset učencev in učenk sedmih in osmih razredov je pod taktirko kuharjev Živil in mentorice gostinskega krožka na šoli Božene Perko, pripravilo že šesti gostinsko-turistični dan. Kot je povedal Ivan Demšar, so šoli pomoč ponudili takrat, ko je primanjkovalo natakarjev in kuharjev. In dobro so se ujeli. Tako so na mize nanosili prek 30 različnih jedi. Od kanapejev, nadevanih jajčk, mesnih rulad, slanega peciva, solat in drugega. Prireditev, na kateri so postregli več kot 300 gostom, so popestrili njihovi vrstniki s slikanjem na steklo. Ravnatelj Janez Piškur pa je povedal, da so pripravili tudi zabavni program, za uspeh pa je odločilna tudi volja mentorja za gospodinjski pouk. Občina in gostinstvo pa dobivata iz leta v leto več mladih, ki v teh poklicih vidijo tudi svojo prihodnost. (M. K.) ■ C^ftAclvnO ifcLrn: susiarsk' k Irziškc kržolt, gotice r* JD t » OžlV ehlranvuv Kot/o Kup dobrot v jedilnici kriške šole [lancdv. j štruklje ~ ajdove z. ^ orehuve- i ^sirove Turistično-goslinski dan v Križah Domače obrti in jedi ne bodo pozabljene vN*jY*£jo prireditev v kraju je kriška Jota pripravila }v ovmii zapored. t Krti*, $. j«#ija - $. iumtlčno-gotliftvlii d»« to »»mesili g* ' t ... fut.JsU>ini domač« obrti la Jedi. I čeao' «sno»»t iote so prikazali ^ jg rokodeKke > ra/alk dettinicah. potmdtli p* m> »« tudi fj j I T V P'* priprav« jedi in povlrtiiii šleolaib obisVo* alcr« Pnitdilt* »o | * Zttzanim ao tetheoti p«>'c*■.. »mo ** torcferdiU K vtiffljes lahko <*»k» .Moim »kUvakatj«. Setlmofedec vxlwm domstv jedi. J:s Srjft«jaj.t Mitja S<«l»* k jMsedal.d* take* f vvvkdaftjeja jedilnika, pa psi- izrftfejt * točoim orodjem **r»ii> k>»eto m;i.*<*«i. k« jjh modem« iteijo ■'tojiro". Imr « je naaLl toduarii* sirmja iz Oomrtib de. od M-ojcm odela Zaupat jr ic. da »av«>e, Stttae** h,, to trm« in « pri t4,u'm delu ne trt hrte iu-/Oidossn. domačega traja m »• Ijev. mm njega Mj mika kuhar-ivm pn(«svt^«val» «č*«4S v »vod- »ki »dtbe. Učenci nt/jih »rte. m »vatamii. ki j« jr ohogatib go* Crtga Perka, Mota Voj*. Ja-lt*3) pesem fcri.lfga 0«‘vle»a ■*• Škerjanec m 3*wr U*.*« so ***** »c lti<>» začeli učit: pleta t tl va, v Ohiskovaiei ** lepo pogrnjeni- tvoji delavmei ao iaoelcv ali ko-mi mi/air.i * itviski dvorani s« od Ue ra pir4rc1^ village pub. You can cat tržiŠke bržole (TrtiČ mutton stcw) and wood stove cooked bread therc. Miss a tum. 44 Tržič is well known for its shoe industry You can see an old shocmake^s workshop in Kurnik'] house. Waitfor 6 to go on. 55You are at Dolžan'] Gorge, world knovvn for rarc minerals and fossils. Climb ihe rocks. Go to 62. 60You are approaching Jeiendol. Go dcct hunting. Miss 2 turns. 66You are in an alpine area. Ask for cufd chcesc. Miss a lurn. 73 Enjoy the view. Wait for 6 to go on. 77You are tired. Take a cable-gar. Go to 83. 81 Take a shortcut. Go to 98. 89 Have a look at the lovcly gothic church & Senično. Miss 2 turns. Irur tiAirA roortifia;.-- Tffi MIDDLf ^OF D1C€ j Oxford University Press PROJECT ENGL1SH I, II COMPETITION SLOVENJA, MAV 1993 IN RECOGNITION OF EXCELLENT WORK AND APPLICATION OF A VARIETV OF SKILLS, AND IN ACKNOWLEDGEMENT OF THE SUCCESS ACHIEVED BY CLASSES OF SLOVENIA’S PRIMARV SCHOOLS, IN THEIR USE AND ENJOVMENT OF THE ENGLISH LANGUAGE, OXFORD UNIVERSITV PRESS IN ASSOCIATION WITH CANKARJEVA ZALOŽBA AND THE BOARD OF EDUCATION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA HEREBV HAS THE PLEASURE IN AVVARDING THIS CERTIFICATE SPECIAL COMMENDATION FOR OUTSTANDING PROJECT VVORK BASED ON PROJECT ENGLISH I, II OF THE PRIMARV SCHOOL LJUBLJANA, MAV 1993 /V/M4 GO K O O' E *c 2 o 0 01 s S i/i D Q_ Č' § o -X s o vw 1 ti o f O „ E 2 C O § a f > 0 O c bi J2 2 l/l D Jc.'o' O O. > n m O © "D O § O JC 1 8. 2 £ II X r; o l/l 4J PUST PRI NAS DOMA Pustni dan je bil pred vrati, pravzaprav je že silil v hišo. Ta dan je zahteval drugačnost, zato je bil tudi v šoli namenjen praznovanju. Ni bilo pouka, kar mi je ugajalo, saj je bila že polovica težkega šolskega dela za nami. Učitelji so se domenili, da se bomo prvo šolsko uro seznanjali s pomenom pusta v preteklosti in običaji, ki ga spremljajo v različnih slovenskih krajih. Delo ni bilo tako zabavno kot naslednji dve uri, ko smo risali, barvali, strigli razne materiale in oblikovali maske. Bilo je prijetno, a tudi naporno. Sošolci smo imeli namen izdelati oziroma narisati klovna, ki je ena najznačilnejših pustnih šem daleč naokrog. Ustvarjali smo ga na veliko platno. Risba se je bližala koncu. Umazani od temper smo se lotili podrobnosti. Prišli smo do cilja. Risba je končala na razstavi. Nanjo sem bila ponosna. Zahtevala je veliko truda, ki je bil poplačan z izjavami učencev o lepoti in domiselnosti našega izdelka. Živo se spominjam obraza na platnu, pisana glava zre vame in mi daje vedeti, da je prišel pustni čas, ki je lep praznik, poln norčavosti. Nastja Guzzi, 6.b Na pusta se pripravljam vedno zadnji dan, saj se šele tedaj domislim, v katero masko bom preoblečena. Vsako leto leto sem bila pustna šema, a me je bilo vedno sram, zato se letos nisem preoblekla. Moja sestra je bila muca. Bila sem ji kar malo nevoščljiva, zato sem ji nagajala, ko je delala masko. Tudi v šoli je bilo veliko šem, jaz pa nič. Postalo mi je nerodno, počutila sem se kot dolgočasen otrok brez smisla za šalo in zabavo. Tako zdaj ne vem, kaj naj naredim drugo leto. Mami in ati se za pusta nikoli ne našemita. Obnašata se, kot bi ga ne bilo. Krofe imamo pa vseeno. Ocvre jih mami, vendar jih takoj zmanjka. Še to. V torek je sestra prinesla domov masko, ki jo je sama izdelala. Podarila jo je mojemu psu Timiju. Predstavljala je zver, zato mu je rekla: “Sedaj si pa res pravi volk.” Maja Teran, 6. a Že od nekdaj si ljudje želimo vsaj za nekaj časa zbežati iz resničnosti svojega življenja. Zato si ljudje v različnih priložnostih nadenejo maske in si na ta način prikličejo svoj drugi jaz. Najboljši čas za to je pust. Narodi veseljačijo na raznlične načine. Največja taka prireditev je v Braziliji, kjer se v pustnem tednu zbere več milijonov domačinov in turistov. Veselje ob koncu zime oziroma prihajajoči pomladi pa zelo glasno oznanjujejo tudi na zelo znanem karnevalu v Benetkah z značilnimi beneškimi maskami. V Sloveniji so popularni Kurenti na Ptujskem polju, čarovnice v Cerknici, svojo posebnost pa imamo tudi Tržičani oziroma lomski fantje s svojim plohom. Običajno poteka le, če se v vasi v času od novega leta so pusta ni poročilo nobeno dekle. Vaški fantje posekajo veliko smreko in jo, oblečeni v narodne noše, v spremstvu maškar neokleščeno privlečejo v mesto, kjer jo na dražbi prodajo najboljšemu ponudniku. Zbere se veliko radovednežev in tudi maškar v pustnem sprevodu ne manjka. Predvsem otroci radi pobegnemo iz šolskega vsakdana in se različno zamaskirani veselimo odobravajočih pogledov radovednežev. Marsikdaj, česar brez maske ni dovoljeno, je pod masko sprejeto z odobravanjem in norčije v pustnih dneh so vsakdanje. Pust pa spremljajo tudi bogate kuharske posebnosti. Najpogostejši so ravno pustni krofi in tudi ostale mastne jedi so dobrodošle na vsaki mizi. Katj Cerkovnik, 8. a Bil je lep in vesel dan.Vse se je smejalo: sonce, vaščani in pustne šeme. VELIKONOČNI ČAS Pred veliko nočjo smo v šoli pri likovnem in gospodinjskem krožku govorili o ljudskih običajih, ki so povezani s tem praznikom. Obiskala nas je gospa Dobrajčeva iz Besnice in nas najprej seznanila z različnimi postopki pri izdelavi pisanic. Zanimivo je bilo poslušati, s katerimi naravnimi barvami in kako so včasih izdelovali pirhe. Kljub novim, modernejšim načinom krašenja stare tehnike še niso šle v pozabo. * ■* \H/j> Tudi nas je gostja naučila, kako se izdeluje prave belokranjske pisanice. Izbrale smo si motiv, ki je bil odtisnjen na listu. Nato smo napolnile majhne lije na lesenih držalih s čebeljim voskom in prižgale sveče. Toplota je talila vosek in me smo ga previdno začele nanašati na jajce. Ni šlo vse tako gladko, kot si mislite. Odvečne kapljice so kapnile zdaj tu zdaj tam, a pirhi so bili na koncu vseeno lepi. Premazane z voskom smo namreč potopili v barvo in jih nekaj časa v njej tudi pustili. Nekatere smo pobarvali celo dvakrat. Taki so bili najlepši. V pletenih košarah je bilo vse več pisanic, mi pa smo bili vsi umazani od voska in barv. Veseli smo se uredili, počistili učilnico in odšli domov. Urša Perko, 7.b ČUDEŽNA POMLAD Pri pouku učenci spoznavamo zgodovino slovenskega naroda, stoletna prizadevanja za njegovo ohranitev, razvoj in samostojnost. V pomladnih dneh počastimo spomin na vse, ki so nam svobodo priborili. Sd. '-r: i Jaz bom ljudem poslal ta cvet, i vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled. Kajuh V naravo Odpravili smo se na Kal. Z avtobusom do Podljubelja, potem pa smo se zagrizliv bregove. Sli smo po od hlodov razriti cesti, na kateri se je v potokih kopičilo gozdno blato. Prišli smo v kraljestvo neomadeževane narave. Na travnikih so se izgubljale zadnje kapljice rose. Tam na hribčku je stala samotna stoletna smreka. Njene košate veje so se vzpenjale proti soncu, z njih sen.viseli veliki svetlorjavi storži. Precfnjo me je, moram priznati, postalo sram. Mi ljudje si domišljamo, da nam je narava podložna, da poznamo vse njene zakone in da jih lahko spreminjamo po mili volji. To še zadaleč ni res. Brez nje ni življenja, odvisni smo od njene dobrote. V napetem premišljevanjusmo prišli do koče. Tam sta nas že čakala tabornika, ki sta postavila na mizo zdravilne rastline. Vsako sta imenovala in opisala njeno zdravilnost. V teh majhnih čudežih narave se skriva neverjetna moč. Narava se mi je pokazala v vsej svoji veličini in končnojo znamceniti. Le v poštenem sožitju z njo bo človek lahko preživel. Pohodi Vid Meglič, 6.b Prišla je pomlad Meseca marca je narahlo in potiho potrkala na vrata. Da, v deželo je prišla pomlad. Povzročila je veliko sprememb. Sivo meglico je spodila iz kotlin, da se je razpršila kakor dim nad sosedovo hišo. V rastlinah se je začelo prebujati novo življenje. Sokovi so se kakor izviri rek na novo začeli pretakati po steblih. Ljudi se je polotila spomladanska utrujenost, ki ni smela dobiti pravega poleta, saj je na vrtu treba postoriti veliko dela. Na travnikih so vzbrstele cvetlice in polepšale zelene travnate planjave. Svojo lepoto so jim dodale cvetoče jablane, iz katerih se bodo kmalu razvili sočni sadeži. Da, pomlad je res nekaj lepega. To je zame čas veselja in novih doživetij, ki nam vzbudi in razcveti še tako zamrle občutke ljubezni. Mateja Tišler, 6.b Oj, ta ljubezen Zopet je v deželo prišla pomlad. Z zeleno haljo je prekrila drevesa in s svojimi čopiči je rastlinam vdahnila novo življenje. S cveta skače na cvet kobilica, v vseh luknjicah godejo črni godci, murenčki, po pisanih cvetovih, ki se komaj vidno majejo v pomladni mili sapici, pa poplesavajo čebele. “ Auu ! Ti nagajivka !” sem rekel veverici, ko mi je spustila na glavo lešnik iz svoje zimske zaloge. Komaj sem jo mogel pogledati, je že skočila na naslednje drevo in izginila v pomladnem gozdu. Tam za sosednjim grmom sta se dva objemala. v Za vsako nedeljo pride ponedeljek, za vsako zimo pomlad. To je čas ljubezni. Tudi v moje srce se je prikradla ljubezen, ljubezen do življenja. v Ljubezen je kot vrtiljak. Enkrat nas dvigne v višine, drugič pristanemo na trdih tleh. Če hočemo občutiti lepoto ljubezni, se ne moremo ogniti bolečini. v Najlepše je biti ljubljen. v Ljubezen je treba vzeti resno, saj bo sicer odšla, kakor je prišla. Ne moreš je kupiti za denar, zato se je treba zanjo pošteno potruditi. v V ljubezni čutiš, da se v tebi nekaj dogaja, da ti razbija srce. Rad bi ji povedal, da jo imaš rad, da jo ljubiš, pa ne zbereš dovolj poguma. v Ljubezen doživljam kot nekaj zelo lepega, a ne skupaj z dekletom, v katerega sem zaljubljen, ampak sam v sebi, saj ona sploh ne ve, da jo imam rad. v Ljubezen do dekleta je še lepša, če te tudi ona ljubi. v Ljubezen je vir življenja. v Ljubezni je več vrst. Jaz čutim ljubezen do glasbe, pravzaprav do klavirja, v Moja mami ve, kaj je ljubezen, saj nas otroke močno ljubi in varuje. Učenci 6.a in 6.b razreda NA SEMEN JI DAN Semenjsko nedeljo v Seničnem praznujemo 24. avgusta. Takrat je sv. Jernej, ki je glavni patron v seniški vaški cerkvi. Imamo pa tudi še mali semenj, to je 12. novembra, na god sv. Martina, ki je tudi patron seniški cerkvi. Glavni semenj so začeli praznovati v letih 1550 - 53, ko je bila zgrajena in žegnana cerkev. To cerkev je dal zgraditi tedanji grof Jurij Lamberg. V Seničnem je imel velika polja, na katerih je raslo žito. Ko je dozorelo in so se dela na poljih končala, so gospodinje spekle krofe, potico in flancate. V cerkvi se je brala maša v zahvalo za dobro letino. To nedeljo so ljudje imenovali semenjsko nedeljo ali “smn”. Praznovanje se je pričelo že v soboto. Gospodinje so pospravile in pometle okoli hiše, napekle dobrote, gospodarji pa so v vaški gostilni “ Pr’Bajd “ popili Šilce žganja ali kozarec vina ter se pomenkovali o letini. Mladini pa so po glavi rojile bolj norčave ideje. Stari ljudje pravijo, da so se sredi vasi zbrali fantje in veselo zapeli in zavriskali pa tudi kakšno šalo zagodli. Pravijo, da tam, kjer sta bili dve sosedi sprti, so jima ponoči zamenjali rože na oknih in marsikdaj kakemu kmetu leseni voz ( lojtrnik ) postavili na streho in nato drugi dan gledali, kako se je revež trudil, da ga je zopet spravil na trda tla. Komu so na vhodna vrata navezali metle ali kaj drugega in ko je zjutraj želel odpreti vrata, se ta niso hotela ali pa so celo padla nanj. Otroci so iz velikih buč, ki so rasle na poljih in so jih imeli za krmo prašičem, izdolbli oči in usta, jih zvečer postavili na cesto in vanje prižgali svečo. Ob pogledu na te glave je marsikomu od strahu zledenela kri po žilah. V nedeljo pa so se vsi napravili v lepe obleke, ki so jim 'rekli “ tagmašni gvant “ in odšli v cerkev. K maši so prišli tudi krajani iz bližnje okolice in sorodniki. Po maši so sorodniki vedno prišli na obisk k svojim z izgovorom, da so žejni, če lahko dobijo kozarec vode, domači pa so jih postregli s krofi in ostalimi semenjskimi dobrotami. Marsikje se je popoldne oglasila harmonika in pesem. Tako naj bi praznovali semenj nekoč, časi pa se spreminjajo in z njimi tudi običaji. Pri nas v Seničnem še vedno praznujemo semenj. V soboto zadiši po potici in krofih. Tudi danes vsaka gospodinja pospravi dvorišče in okoli hiše in tudi cesta v vas do cerkve je lepo pometena. Zvečer pa namesto fantovskega petja zapoje glas motorjev ali avtomobilov in tudi v vaški gostilni ni gospodarjev, da bi se pogovarjali o letini. Ti so raje doma ob televiziji, v gostilni pa so ljudje od vsepovsod. Gospodinjam se ni več treba bati, da zjutraj ne bo na oknih rož, in tudi gospodarjem, da bi bil na strehi voz, ker bi le tega fantje kaj težko našli, saj so na kmetih večinoma traktorji. V nedeljo ob lO.uri je maša v seniški cerkvi. K maši pridejo tudi krajani iz bližnjih vasi, po maši pa obiščejo sorodnike, tako kot so to storili naši predniki. Se danes kje popoldne na vrtu ali terasi zaigra harmonika in sliši se veseli smeh, toda ne ponoči. Ponekod so ljudje postali vase zaprti, ne zanimajo jih prazniki ne vaške navade in šege, le delo. Toda star pregovor pravi : “ Če ti pozabiš na praznik, bo on pozabil nate.” Zato pri nas doma še vedno praznujemo semenj in tudi mali semenj 12. novembra. Takrat nas obiščejo najbližji sorodniki, mi pa njih, ko imajo oni praznik. Primož Studen, 8.b Lectova srca Zadišalo je V gospodinjsko učilnico je sijalo sonce. Na mizi so čakale sestavine in me spominjale na domačo kuhinjo, pipravljeno za mamine čase. Sedela sem. Prijela sem skledo, ki mi je poplesavala v naročju. Moka se je vsipala po meni. Moki se je pridružilo jajce, mleko, maslo, sladkor, kvas in ščepec soli. Cmok sem gnetla, gnetla. Bolela me je že roka, ko je bilo to delo gotovo. Nastajali so flancati, dobrota, ob kateri se mi pocedijo sline. Vstala sem. Tovarišica me je hvaležno pogledala. Kljub temu sem se za trenutek prestrašila. Kaj če slaščica ne bo okusna? Pomislila sem na kuhinje v hotelih in restavracijah. Tudi pravim, izkušenim kuharjem se jed lahko ponesreči. To spoznanje me je nekoliko potolažilo. Še ko se odhajala, sem upala, da sem prvič sama pripravila flancate Nastja Guzzi, 6.b S semenjskimi dobrotami, ki jih bodo spekli učenci, se boste lahko posladkali na X. turističnem dnevu. Generalka je dobro uspela. Petindvajset prstov - pet flancatov. Ni hudir, da ne bi uspelo! Flancati 1 kg bele moke 4 jajca 0,5 dl olja 5 dag margarine 7 dag kvasa 10 - 15 dag sladkorja vanilij in sladkor limonina lupinica pribl. 3 dl tekočine (mleko, voda ) sol TURISTIČNI KROŽEK NA NASI SOLI S turističnim krožkom smo raziskovali Križe in okoliške vasi. Iskali smo naravne znamenitosti in spoznavali stare lipe (Žiganja vas, Senično, podrta Primožkova), stare kostanje na Hudem (spominsko zaščiteni), mokrišča, močvirja in odkrivali izjemno bogato floro na Kriški gori, spoznavali kraško jamo Dapulnik in še marsikaj, česar nismo vedeli. Med kulturno dediščino smo spoznali stara vaška jedra z ostanki kmečke arhitekture v Križah: Frmaževa hiša, Tomšetova hiša; v Pristavi Primožkova kašča; v Seničnem Jurčnikova; v Sebenjah Majerčkova, Obstrjeva, Matičkova; v Žiganji vasi Zaletelova in na Retenjah hiša s črno kuhinjo. Povsod pridemo mimo znamenitih kozolcev do cerkve, pa naj bo to križka - Najdenje svetega križa, žigoska - cerkev svetega Urha, seniška - cerkev svetega Jerneja in v gozdu cerkev svetega Nikolaja. Seniška in žigovska sta znani zlasti po lepih freskah. Spomeniki iz prve in druge svetovne vojne opozarjajo na dogodke iz preteklosti. O teh spoznanjih smo naredili anketo med vaščani in med 47 vprašanimi ugotovili, da si ljudje želijo, da bi v vas prihajalo več turistov (SS); 11 jih je bilo mnenja, da v našem kraju nimamo česa pokazati; XFTU; kur N 3 15 jih misli, da bi jih peljali prenočit k Smuku, 10 v hotel Kompas , 8 na Bled, 3 v Creino in 1 k Bajdu. 10 jih misli, da gostov ne bi peljal nikamor. Med gostilnami pa se jih je največ odločilo za Gostišče Smuk, nato Pr’ Primožk, Pr’ Benk, Pri Jaku in v Vilo Bistrico. Učenci in krajani mislimo, da je za razvoj turizma potrebno očistiti okolico, poskrbeti za kmečki turizem in prenočišča. Našli smo tudi tiste, ki naj bi to storili: vaščani, krajevna skupnost, občina z županom in mi mladi. Prav mladi predlagamo, da bi morali najprej urediti vse športne objekte, saj bi tudi s športno dejavnostjo lahko privabili več turistov. Imamo teniška igrišča, lep naravni poligon za zmajarje in padalstvo, skakalnice, prostor za balinanje, staje s konji, sprehajalne poti in poti za zahtevnejše gorske ture. Nikakor ne moremo biti enakega mnenja z anketiranimi, da smo turistično nezanimivi. Naši gostinsko turistični dnevi kažejo, da ljudje v naše kraje radi pridejo, če jim ponudimo kaj zanimivega, prijetnega. Želimo, da ostanejo vzpodbuda za razvoj turizma tudi v bodoče. Katja Eles, 7.b PROJEKTNO DELO TURISTIČNO GOSTINSKI DAN Turistično gostinski dan je veliko projektno delo iz več razlogov : 1. vanj so vključeni vsi učenci od 1. do 8. razreda, 2. traja od septembra do začetka junija, 3. vsebuje vse elemente takega dela : a) pobuda, b) osnutek načrta in načrt aktivnosti na šoli, c) sklepna prireditev, d) ocena dela. Temo za turistično gostinski dan največkrat predlaga nosilka projektnega dela ga. Božena Perko, predmetna učiteljica gospodinjstva. Izbere jo na podlagi razgovora s pedagogi, ki pri delu sodelujejo, in učenci. Osnutek načrta nastaja tako, da učitelji mentorji skupaj z učenci izražajo ideje za delo. Učitelji vnesejo izbrane vsebine v učni načrt posameznih predmetov ( glede na temo ), predvsem pa v načrte interesnih dejavnosti: gospodinjskih, likovnih, tehnični, jezikovni, knjižnični, gledališki, novinarski. Podprojekte nosilka in koordinatorka dela vključi v načrt, po katerem vse leto delamo. Zamisli uresničujemo v različnih delavnicah. Del tega dela smo prikazali v biltenu Življenje je praznik. Sklepna prireditev poteka vsako leto 1.soboto v juniju. Obišče jo več sto obiskovalcev iz Križev in okolice ter Tržiča in številni ugledni gosti. Na njej nastopajo učenci, ki so se vse leto pripravljali, da bodo ob zaključku prevzeli različne vloge. Postanejo kuharji, natakarji, slaščičarji, prodajalci, slikarji, izdelovalci, različnih okrasnih predmetov in predmetov domače obrti, igralci, glasbeniki in še marsikaj. Vodijo jih pedagogi - mentorji, finančno in strokovno pa pri izvedbi pomaga podjetje Živila Kranj. Nosilka projekta ga. Božena Perko takole ocenjuje turistično gostinske dneve na Osnovni šoli Križe : Zamisel priprave in zaključno prireditev lahko primerjam z mozaikom, v katerega vstavljajo svoje ideje in prizadevanja učenci, učitelji in tehnični delavci, zato z vsemi na šoli odlično sodelujem. Veliko razumevanja in vsestransko podporo pri delu mi nudi g. ravnatelj in zato lahko rečem, da nam vsaka še tako velika prireditev z učenci tudi uspe. To nam potrdijo številni obiskovalci: starši, krajani Križev in turistični delavci Gorenjske. Za sodelovanje na področju turizma smo že dobili nekaj priznanj in pohval. Projektno delo na Osnovni šoli Križe smo predstavili študijski skupini profesorjev iz Amerike, gostov Pedagoške fakultete v Ljubljani. č?£ V ^ f s * ^ ^—--—"—s ^^ &7Zy?2