i VINKO DEMŠAR kustos Loškega muzeja PREGLED NOB NA ŠKOFJELOŠKEM Pričujoči prispevek nikakor nima namena biti zgodovina, temveč je le kratek pregled NOB na tleh današnje občine Skofja Loka. Tekst je le malo spremenjen od tistega, ki sem ga pripravil za razstavo NOB v muzeju v Škofji Loki, pač zaradi različnosti narave razstavljanja in objavljanja. Nekatere te me so tu sorazmerno bolj detajlno obdelane, druge so skrajšane. Celotno problematiko sem razdelil na več včasih bolj, včasih manj po srečenih in zaokroženih tem. Do konca leta 1942 tečejo kronološko, nadalje pa se ne držim več strogo tega principa. Menil sem namreč, da je npr. bolje obravnavati tehnike in tiskarne skupaj, kakor pa v okviru tiste formacije, kateri je pripadala. Podobno je z bolnišnicami, šolstvom, političnimi forumi in podobno. Omenim naj, da sem tekst, ki sem ga pripravil za razstavo, poslal več izvedencem, ki so aktivno doživlJEili NOB na Gorenjskem oz. na Škofjeloškem. Z nekaterimi pa sem snov skupno pregledoval. Ti vsi so mi p>oslali oz. pove dali več zelo tehtnih stvari, za kar se jim na tem mestu lepo zahvaljujem. Včasih je bilo precej težko, ker spomin je le spomin in se tovrstni podatki vedno ne ujemajo. Cim več pričevanj bi bilo, laže bi se približali resnici. Kako bi bilo to res potrebno, naj poikaže vprašanje nastanka Poljanske, Selške in Škofjeloške čete. Nekateri so mnenja, da so nastale takoj po dražgoški bitki na Jelovici, drugi menijo, da šele čez nekaj dni na Cmem kalu pod Blegošem, tretji zopet, da šele s sestankom sredi februarja pri Sv. Ožboltu. V publikaciji »Gorenjska v borbi za svobodo« pa piše, da so nastajale v različnem času, in sicer marca in aprila 1942. Takih primerov bi lahko še mnogo naštel. To naj bo v pojasnilo in opravičilo, zakaj ni opomb, ki bi pokazale, od kod so vzeti podatki. Sprva sem nameraval tekst opremiti z znanstvenim aparatom, potem pa sem to misel opustil, ker bi v tem primeru skoraj vsaka beseda imela opombo in bi bil tekst opomb verjetno daljši kot pa sam sestavek. Tudi sicer sem imel s pripravo kratkih pregledov posameznih problemov nemalo težav. Ni še širšega preglednega dela o NOB na Škofjeloškem. Največ je bilo o tem pisanega v Loških razgledih — v vsakem je vsaj en prispevek 12 tega obdobja. Občasno prinašajo iz tega področja prispevke časopisi in čas niki. Precej pa je samostojnih knjig, ki so posvečene NOB na Škofjeloškem v celoti ali pa le delno. Nekatere so le ciklostirane. Take so Gorenjska v borbi za svobodo. Gradivo za topografijo NOB — Poljanska dolina, Ljubljana 1959 in Gradivo za topografijo NOB — Selška dolina, Skofja Loka 1966. Ivan Jan je napisal »Med gorenjskimi partizani«, Kranj 1956; »Dražgose«, Ljubljana 1961; »Dražgoška bitka«, Ljubljana 1971. Delno omenja razmere tu Jože Pes- 77 kar v spominih »Preko Dolomitov na Štajersko«, Ljubljana 1963. Podobno Janez Gerčar v knjigi »Begtmje, priča narodnega trpljenja«, Ljubljana 1969, omenja ljudi s Škofjeloškega. Stanko Petelin je opisal zgodovinsko pot 31. di vizije v delu »Med Triglavom in Trstom«, Ljubljana 1963, objavil je »Kroniko Vojkove in Prešernove brigade«, prva Ljubljana 1963 in druga Nova Gorica 1967. Tone Lotrič pa je napisal »Škofjeloški odred«, Ljubljana 1971. Kapitulacija in okupacija Dne 6. aprila 1941 je Hitler s treh strani napadel Jugoslavijo, na zahodu pa se je pripravila fašistična Italija, da udere čez Rupnikovo linijo. V desetih dneh je Jugoslavija kapitulirala. Glavnina jugoslovanske vojske se je umaknila s položajev na meji v Poljanski in Selški dolini v noči med 9. in 10. aprilom skozi Skofjo Loko in Ljubljano z namenom, da zavzame nove položaje ob reki Kolpi. Na meji so ostale samo zaščitnice in graničarji. V Poljanski dolini je ostal samo en vod 2. čete V. posadnega bataljona. Podobno je bilo v Selški dolini, kjer je ostaJo le malo vojske VI. posadnega bataljona. Zaščitnice in graničarji so imeli nalogo, da odbijejo morebitni napad italijanske vojske ter omogočijo umik glavnini, potem pa se tudi sami umaknejo proti Kolpi. Poprej so imeli še nalogo uničiti skladišča municije in vojaškega materiala, skratka, vse tisto, kar glavnina ob timiku ni uspela vzeti s seboj. Zaščitni vod je skupaj z minerci, ki so rušili mostove in deloma tudi ceste, sodeloval pri miniranju betonske stavbe, v kateri je bil štab bataljona v Vršanjski grapi pri Gorenji vasi. Požgal je več skadišč, med drugimi tudi glavno skladišče municije nad Lajšami pri Gorenji vasi. Tu je bilo več kot deset vagonov municije. V četrtek 10. aprila dopoldne se je vod umaknil s položajev ter se zbral pri barakah na Hlavčih njivah, jih požgal in okoli dvanajste ure krenil na pot proti Skofji Loki. Zaradi detonacij so Italijani mislili, da jugoslovanska vojska napada — posebno še, ker je 8. aprila ponoči en vod jugoslovanske vojske udri čez mejo blizu Leskovice. Zato so zibežali z nekaterih delov meje. Tako je italijanska vojska šele po dvodnevni kanonadi »slavno« vkorakala 10. aprila v Ziri. Pred hodnice italijanske vojske so šle skozi Zali log 12., sikozi Gorenjo vas pa 13. aprila. V Skofjo Loko so prišli 14. aprila. Tako je bila Italija na Škofjeloškem prvi okupator. Nemci pa so hoteli potisniti nemško-italijansko demarkacijsko mejo oziroma črto čimbolj na jug, zato so se morali Italijani po 20. aprilu umakniti nazaj na prejšnjo jugoslo- vansko-italijansko mejo, od Zirov na vzhod pa na Polhograjsko hribovje. Ljudje so bili zelo razočarani nad takim koncem stare Jugoslavije. Jasno tudi ni bilo vsem, za kaj se boriti. Svoj program je imela edino KP, ki je tudi organizirala prostovoljce, ker je šlo za obrambo domovine. Pripravljeni so bili boriti se proti fašizmu, čeprav jih je vsa leta preganjal jugoslovanski režim. Prostovoljci so bili tudi s Škofjeloškega, zatečeni na raznih krajih Slovenije. Da je bila kapitulacija še bolj totalna, stari jugoslovanski režim ni dovolil KP organizirati upora. KP pa ni čakala; če niso smeli legalno, so pa ilegalno. FVebivalstvo je po odhodu vojske stare Jugoslavije, v dneh nekakega brez- vladja, pobiralo po opustošenih in opustelih vojaških skladiščih raznovrstni material: živež, obleko, orožje, orodje, pa tudi kakšne nepomembne stvari. Veliko je ostalo še nedotaknjenega, kar so x>otem pobrali Italijani, zlasti orožje; ostalo pa Nemci. Italijanska vojska je npr. ob umikanju na staro mejo ročno 78 valila po cesti sode bencina iz vojaških skladišč v Selški dolini proti Petro vemu brdu. Nemci so jih prehiteli in sodi bencina so prišli v nemške roke. Oboji, Nemci in Italijani, so po svojem prihodu zahtevali pod smrtno kaznijo oddajo vsega, kar so ljudje nabrali v dneh brezvladja. Večjega odziva ni bilo. Posebno pomembno je bilo orožje za prve partizane, zlasti pa za t. i. decem brsko vstajo v Poljanski dolini in Škof j i Loki. Dne 24. aprila 1941 je postal Franz Kutschera Chef der Zivilverwaltung fiir die besetzten Gebiete — šef civilne uprave za zasedena področja. Ko je 30. aprila prevzel posle, je izjavil, da je Gorenjska za vedno priključena k rajhu — k nemški državi. Hitro so ukinili nekatere jugoslovanske zakone, pre povedali društva, ukinili šole, spremenili in popačili slovenska imena ter na pise, v našo škodo so zamenjali denar — 20 din za 1 RM — in podobno. Konec maja 1941 so začeli ugotavljati, kateri so rasno čisti arijci. Posebne komisije so natančno pregledovale vse ljudi: obseg glave, dolžino rok, barvo las in oči ter podobno. Z Gorenjci niso bili posebno zadovoljni. V istem času Italijanska straža pred Jamarjevo (Kajbetovo) hišo v Loki, na hiši italijanska in nemšika zastava 79 je bil popis zemljiških posestev, p>opis prebivalstva in sprejemanje v Karntner Volksbund-Koroško ljudsko zvezo. Večina je postala član, saj je v nasprotnem primeru grozila najmanj izselitev, če ne še kaj hujšega. Glede na vse to in politično usmerjenost so razdelili ljudi na: 1. prave nemške državljane — rdeča legitimacija, 2. državljane na preklic — zelena legitimacija, 3. varovance —• bela legitimacija, 4. brez državljanstva. Omejili so hrano, blago in ostalo ter dajali to na karte, čeprav to ni bilo pri{>oročilo za njihov režim, kar so poskušali doseči na vsakem koraku. Decembra 1941 je Kutschero zamenjal dr. Friedrich Rainer. 26. februarja 1942 je Rainer ukazal spremeniti pisavo rojstnih imen in priimkov. V začetku marca se je za Gorenjsko namesto Siid Karnten uveljavilo ime Oberkrain. Škofjeloško je spadalo v Kranjsko okrožje s političnim komisarjem na čelu. Nemci so poslali na mejo graničarje, po vaseh pa orožništvo in propaga- torje, ki so bili vešči svojega dela. Pritiskali so z nemščino; zato so takoj od pustili slovenske učitelje iz služb. Maloštevilni so dobili zaposlitev drugod, večina pa se je morala preseliti: nekateri so sami zbežali v Ljubljansko pokra jino, druge pa so izselili v Srbijo ali Nemčijo. Šolska i>oslopja so zapečatili. Povsem ali delno so uničili šolske in društvene knjižnice, arhive in učila. Od 14. julija do 24. avgiista 1941 so bili že prvi jezikovni tečaji nemškega jezika po vseh večjih krajih. Bili so neobvezni, in sicer podnevi za otroke, zvečer pa za odrasle. Obisk je bil slab. Sredi septembra 1941 se je pričel redni pouk, se veda z nemškim učnim jezikom. V večjih krajih so učili kvalificirani učitelji, drugod pa razni tečajniki. Nekateri so znali slovensko; večina je bila s Koro škega. Nemške šole so ostale nekako do 1943, x>onekod do 1944, potem pa so se učitelji umaknili iz strahu pred NOV, le v Skofji Loki so ostali do aprila 1945. Šolska poslopja so večkrat služila za nastanitev oboroženih sil: orožništva, po licije in drugih enot. Poskušali so ponemčevati tudi s pomočjo otroških vrtcev. Naj omenimo samo nekatere: Železniki, Selca, Skofja Loka, Reteče. Učbeniki so bili nemški. Služili so samo nemški propagandi, prav tako kot razni plakati, ki so vabili v nemško šolo ali pisali o »ljudstvu na jugozahodu«. Izseljenci v Srbijo Takoj so Nemci pričeli tudi z aretacijami in izseljevanjem. Najprej je prišla na vrsto inteligenca, nato pa ostali ne glede na izobrazbo, stranko in p>oreklo. Posebno obmejni pas so hoteli očistiti vseh slovensko zavednih ter ga naseliti z Nemci. Škofjeloško bi to zajelo v precejšni meri. Dne 25. maja 1941 je Hitler ukazal splošno izseljevanje Gorenjcev. Po Himmlerjevem načrtu so bile v za četku predvidene tri etape izseljevanja; kasneje so načrt spremenili tako, da bi izselili iz Gorenjske le tiste Slovence, ki so se naselili tu po letu 1914, in tiste, ki bi ovirali ponemčevanje. Po načrtu od 7. julija 1941 ne bi selili rasno vrednih iz 20 kilometrov širokega obmejnega pasu. Vsega skupaj bi izselili z Gorenjskega okoli 100.000 prebivalcev. V maju, juniju in juliju 1941 so pre gnali vse duhovnike, učitelje, bivšemu režimu znane »komuniste« ter še neka tere druge zavedne Slovence. Njihovo imetje so zaplenili v korist nemškega rajha. Nemcem ni uspelo izseliti vseh po načrtu določenih. Julija 1941 so se nekatere družine umaknile, tako da so Nemci dobili prazne domove. V glav- 80 nem so takrat izseljence zbirali v Šentvidu in jih od tam transpKjrtirali v Srbi jo. Prvi transport je odpeljal iz nekdanjih škofovih zavodov v Šentvidu 6. ju lija 1941. Ker pa je izseljevanje vzbudilo splošno nejevoljo, so 31. julija 1941 oblju bili, da bodo prenehali. Preseljevalni odbor je predlagal za izselitev »le« 2000 ljudi in še to pozimi, da ne bi mogli bežati v gozdove. Vseh izseljencev je bilo s Škofjeloškega okoli 250, in to od otrok do star šev. Večina je bila v Srbiji, in to v glavnem v Aleksandrovcu, Smederevski Palanki, Velikem Orašju, Valjevu itd. Škofjeloški izseljenci so se kmalu pove zali z odporniškim gibanjem. Slovenci so že leta 1941 utanovili svojo četo Ivana Cankarja v bližini Titovega Užica. Jakob in Jože Jankovič iz Selške doline sta padla že 1941, Veber Franc iz Selške doline in Karlin Janez iz Škofje Loke pa sta pogrešana od bojev za Titovo Užice 1941. :':d OE Organiziranje odpora — OF in prve akcije ' : 1 Glas o formiranju OF v Ljubljani je prišel v Poljansko dolino sredi maja 1941 z okrožnico Okrajnega komiteja KP Kranj. Glavni idejni voditelji na Gorenjskem so bili Lojze Kebe-Stefan in Stane Žagar, oba poverjenika CK KPS za Grorenjsko, Tomo Brejc in Mira Svetina. Ti so dajali stalne spodbude in pripravljali sestanke ljudi različnih organizacij in nazorov. V Skofji Loki so se pogosto sestajali pri komunistu Francu Pfajfarju, pri Kavčičevih, pri Kobalovih in še drugod. Dne 29. junija 1941 je Stane Žagar poklical na Jelovico na sestanek za upnike iz Selške doline. Razložil jim je pomen in namen upora in boja proti okupatorju. V Skofji Loki so se sestali rodoljubi pod vodstvom Lojzeta Kebeta 20. julija 1941 ter ustanovili odbor OF za Skofjo Loko in okolico. Za Poljansko dolino je nastal tak odbor v Hotovlji. Dne 29. julija zvečer je zbral tu Stane Žagar nekaj ljudi in nakazal pot odpora. To je bil le začetek. Potem pa je Maks Krmelj-Matija skliceval oziroma bolje, zbiral okoli sebe zastopnike raznih naziranj. Veliko so k temu pripomogli Tone in Vinko Oblak ter Jezeršek Boštjan. Naj pogledamo delo Vinka Oblaka kot primer: Doma je bil iz Zirov, delal pa je v Gorenji vasi. Najprej je navezal stike z Jožetom Kavčičem in Albinom Cadežem v Zireh. Ti in še nekateri so za območje Zirov ustanovili septembra odbor OF. Primer je naveden samo zato, da pokaže, kako je morala vsa organizacija, če je hotela uspeti, nastajati prek zaupnikov. V Selški dolini je s tovrstnim delom pričel Ivan Tomažin iz Bukovščice. Pravi odbori OF pa so nastali tod šele jeseni 1942. Vse to delo pa bi bilo zaman, če ne bi bilo do brega vojaškega in političnega vodstva, predvsem pa ljudi, ki so prešli od besed k dejanjem. K temu je precej pripomoglo to, da so Nemci začeli seliti, določati raso ljudi in podobno. Pod vodstvom komunistov so se zato kmalu oblikovale t. i. trojke ali celo večje oborožene skupine. Dne 23. julija je bil za Sv. Lenartom sestanek komunistov iz Škofje Loke ter iz Poljanske in Selške doline. Vodil ga je Lojze Kebe. Sklenili so takoj začeti z napadi na sovražnika ter formirati partizEinsko enoto. Isti dan je bila že prva uspešna akcija: Rudolf Robnik je s svojo skupinico porezal telefonsko žico med Poljanami in Gorenj o vasjo. Vdrli so tudi v trgovino izseljenega trgovca v Poljanah. Nemci so na prve akcije zelo hitro reagirali. Dne 28. julija so uvedli ix)licijsko uro, okrepili so vojaške sile z novimi enotami in uvedli 6 Loški razgledi 81 posebno sodišče; avgusta so skušali formirati wehrmane-brambovce, a je vmes posegla škofjeloška mladina. Odslej aktivisti OF niso bili več vami pred Ge- stapom in nekateri niso več prenočevali doma. Seveda vse to ni moglo za tre ti sile odpora, ki so se bolj in bel j krepile. Dne 5. avgusta 1941 je bil iz borcev iz raznih krajev Gorenjske na Vodiški planini formiran Cankarjev bataljon. Štel je okoli 70 mož. Imeli so okoli 45 pušk in en mitraljez. Komandant je bil Jože Gregorčič-Gorenjc, politkomisar Ivan Bertoncelj-Johan. 6. avgusta so na Mošenjski planini likvidirali od Nem cev postavljenega župana v Železnikih — Homitzkega. Sledila je huda reak cija Nemcev. 2e 8. avgusta je prišlo do krvavega spopada na Kotliču — Par tizanskem vrhu. Nemci so imeli nad 30 mrtvih. Od besed k dejanjem so prišli tudi terenci. Iz skladišča orožja na Trati so odnesli precej orožja. Konec oktobra je prišel v Hrastnico ostanek Rašiške čete. Že drugi dan so bili izdani in sovražnik jih je obkolil pri Kopaču pri Ožboltu. Štirje so padli, štirje pa so bili ujeti. Ostalim je uspelo pobegniti, ker so napadalci Luksemiburžani sabotirali. Cankarjev bataljon je uničil 18. novembra zastra ženi most na Praprotnem. Bližala se je zima, zato je bilo treba misliti na toplo obleko. Prav zato je bila zelo pomembna akcija v Savnikovi tovarni v Škof j i Loki. Jože Gregorčič, Jaka Bernard, Henrik Biček in še trije partizani so 24. novembra po dogovoru 2 zaupniki in aktivisti iz Škofje Loke odnesli okoli 300 puloverjev, 500 pcurov nogavic in nekaj kap. Dva izmed organizatorjev odpora proti oliupatorju v Poljanski dolini, Anton Oblak in Vinko Oblak 82 Velik odmev je imela akcija Cankarjevega bataljona 12. decembra v Rov tu. Vojaško je bila uničena cela policijska enota. Padlo je 46 Nemcev, sedem pa jih je ix>begnilo, a brez orožja. To je bila največja partizanska zmaga dotlej v Sloveniji. Dobili so tudi tako dragoceno orožje. Cankarjevci so nato nada ljevali pot v Poljansko dolino, kjer je bilo jedro vstaje. Da so precej številno odhajali v partizane v decembru 1941 iz Škofje Loke je pripisati dejstvu, da so Nemci začeli s precej pogostimi aretacijami ter da je uspelo reševanje iz škofjeloških zaporov. Decembra 1941 je bilo po nekaj dni ali po ves mesec zaprtih okoli 120 ljudi. Po zasliševanju in pretepanju so jih spuščali domov ali pa pošiljali v Begunje. Dne 18. decembra so hoteli ge- stapovci aretirati štiri brate Kavčič in očeta. Enega slučajno ni bilo doma, enemu je uspelo pobegniti, ostala dva in očeta pa so zaprli. Štab Cankarjevega bataljona, ki je bil pri Presečniku pri Ožboltu, je naredil načrt za rešitev za pornikov. Mudilo se je, ker so gestapovci nameravali zaprta brata Kavčič odpeljati v Begunje in ju 22. decembra ustreliti, če bi drugih dveh bratov ne dobili. Akcija je bila precej tvegana, ker je bilo takrat v Škofji Loki čez 1000 Nemcev. Akcija je potekala takole: V nedeljo zvečer je kazalo, da je nemška žandarmerija ujela na meji tihotapca, ki ga je gnala v zapor. Partizani so dobili uniforme že prej, ob napadu na žandarmerijsko postajo v Poljanah in od gra- ničarja s Črnega vrha, ki je padel. Tako so imeli prost vstop do zapornikov. Odprta vrata in svobodo sta izkoristila le brata Kavčič, medtem ko si drugi — nad 30 — niso upali i>obegniti. Med alarmom so se Nemci zaradi partizanov, ki so bili preoblečeni v nemške uniforme, drug drugega bali, kljub temu pa so se reševalci Alojz Pečnik, Franc Stular in Jaka Božnar in rešenca le s težavo umaknili iz Škofje Loke. Decembrska vstaja in dražgoška bitka Zadnje dni novembra ali v začetku decembra je Stane Žagar ikot vodja gorenjskih partizanov sklical v Bukovščici v Selški dolini sestanek aktivistov iz obeh dolin in Škofje Loke. Povedal je, da Nemci pripravljajo v kratkem nova izseljevanja. Ta vest, organizacijske in politične priprave, ki so jih iz vedli pod vodstvom poljanske ICP in zaupnikov OF, prisotnost Cankarjevega bataljona, usi>eh v Rovtu, uspešno reševanje zapornikov ter, ne nazadnje, po lom nemške vojske pred Moskvo, so ustvarili vse pogoje za množično vstajo. Daleč največji odziv je bU v Poljanski dolini, zlasti v tedanjih občinah Poljane in Javorje. To, kar je gauleiter Rainer poročal Hitlerju 18. decembra, se je uresničilo. Sporočil je namreč, da je Gorenjska tik pred vstajo. Okoli božiča je odšlo s Škofjeloškega v Cankarjev bataljon okoli 290 ljudi. Ko so 25. decembra hoteli Nemci seliti ljudi iz Poljanske doline, so naleteli na okrepljen Cankarjev ba taljon. Isti večer se je del bataljona premaknil na Bukov in Kovski vrh, del pa je že bil v Valterskem vrhu. Nemci so okrepili svoje moči iz Polhovega Gradca, tako da so bili partizani obkoljeni z vseh strani. 27. decembra 1941 so bili hudi boji na Pasji ravni in v Valterskem vrhu. V obeh bojih, okoli Poljan 25. in tod 27. decembra je padlo nekaj deset Nemcev in osem partiza nov, čeprav so bili Nemci tehnično in številčno močnejši. Največja težava je bila v tem, ker mobiliziranci niso bili dobro oboroženi. Le vsak četrti je imel orožje, ostali pa le raznovrstna orodja. To dejstvo, sektašenje ter še nekateri 6' 83 drugi vzroki so povzročili, da se jih je večje število vrnilo domov; vendar je v bataljonu ostalo še vedno več kot sto novincev. Decembrska vstaja je dosegla svoj namen. Preprečeno je bilo izseljevanje iz Poljanske doline in mogoče še od kod drugod. Nemci so morali okrepiti svoje postojanke, kar pa je bilo po membno za druga bojišča. Iz Poljanske doline se je Cankarjev bataljon, okoli 250 borcev, premaknil na selško stran prek Sopotnice in Luše pod Sv. Mohorja. Na Silvestrovo in na Novo leto 1942 je prišlo v Dražgoše okoli 200 borcev Cankarjevega bataljona. Nemci so kmalu zvedeli zanje. V Selško dolino so pripeljali 44., 93. in 171. re zervni policijski bataljon. Priprave in potem operacije je vodil SS Gruppen- fiihrer in generallajtnant policije Rosener. Dne 9. januarja 1942 se je razvnela bitka na okrog pet km dolgi fronti. Z Rudnega sta streljali dve bateriji s to povi premera 76 mm. Prav tako so imeli Nemci na Jamniku topove težkega kaliibra. Pri Novaku na Jelovici so postavili pet ali šest težkih mitraljezov in prav toliko na nasprotni strani — na grebenu med Dražgošami in Sv. Kri žem nad Cešnjico. Po treh dneh hudih borb so v nedeljo opoldne, 11. januarja, Nemci prodrli na Jelenšče, zvečer pa so se morali partizani v visokem snegu in hudem mrazu umakniti tudi s Peči in od cerkve na Jelovico. Nekaj doma činov se je iz strahu pred represalijami zateklo na Kališnik in Rovtarico na Jelovico. Ko so Nemci prišli v Dražgoše, so na Jelenščah pobili 20 domačinov, na slednji dan so na zverinski način v kleti F*ri cerkvi umorili 18 moških ter ustrelili tri, ki so bežali. Ostale so odgnali v zaix>re v Šentvid ter jih po petih tednih izpustili. Dražgoše same so požgali in zminirali; zadnjo so uničili cer kev, potem ko so Ločani odnesli iz nje vrednejše premičnine. V Dražgošah je padlo 9 partizanov. Nemci pa so imeli več sto mrtvih in ranjenih. Nemci poročajo, zakaj so uničili Dražgoše »•Temu njegovemu (mišljen Gauleiter) se je večina prebivalstva od zvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek bandltov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom NemSke sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborlSče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševikov, mali del pa je z važčanl vred pobegnil v gozdove. 84 Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot Grcsseinsatz — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu. Leto 1942 — leto hudih udarcev in izgub Cankarjev bataljon se je na Jelovici razdelil. Pečnikov vod, ki je bil že med Dražgoško bitko kot zaščitnica na Mošenjski planini, in še en vod, ki se je tja premaknil iz Dražgoš, sta bila napadena tu. Padlo je 12 borcev. Skupine partizanov so se z Jelovice razšle na razne strani. Praviloma so odšli borci proti svojim rojstnim krajem. Vendar tudi tako majhne skupinice niso imele miru. Več jih je padlo že čez nekaj dni pri Muhu v Vinharjih, drugi na raznih krajih. Dne 9. februarja 1942 sta padla na Stirpniku narodni heroj, oficir stare jugoslovanske vojske in član štaba Cankarjevega bataljona Jaka Bernard in intendant v istem bataljonu Anton Demšar. Kak teden potem so se sestali pri Sv. Barbari štab Cankarjevega bataljona in še nekateri ter usta novili iz že omenjenih skupin, ki so preživljale zimo na Škofjeloškem, novo t. i. Prvo četo. Sestavljena je bila iz treh vodov: loškega, poljanskega in sel škega. Imenovan je bil tudi vodilni kader. Štab se je zadrževal pri selških partizanih. Skupno so bili napadeni 27. marca nad Cmgrobom v Rovtu. Padlo je 15 borcev, med njimi tudi Francka Basaj iz Selc, Ivan Tomažin in Stane Žagar. Zadnji je bil vojaški in politični vodja gorenjskih partizanov, član Glavnega štaba Slovenije ter poverjenik CK KPS za Gorenjsko. Aprila 1942 je omenjena četa prerasla v bataljon; vodi pa so postali čete. Vsaka je štela od 40 do 60 mož. Omenjeni bataljon je bil t. i. 11. ali Poljanski bataljon 1. grupe odredov, ustanovljene v začetku aprila 1942. Konec maja so se čete številčno precej povečale. Iz Ljubljanske pokrajine je v vsako četo prišlo okoli 15 mož. Tako okrepljeni so odhajali v večje akcije. Načrt uničiti sovražno postojanko na Cmem vrhu se ni povsem posrečil, čeprav so bile pritegnjene v to akcijo posredno ali neposredno vse tri omenjene čete in še Dolomitska. Padlo je bilo že okoli 25 Nemcev, toda dobili so okrepitve, ker se vse čete niso držale točno navodil štaba bataljona. V začetku julija 1942 je prišla in se zadržala na Gorenjskem dober mesec II. grupa odredov na svoji poti na Štajersko. Za to pot se je odločila potem, ko ji ni uspelo prebiti se z Dolenjske prek Save na Štajersko. S četami na Škofjeloškem je poizkušala osvoboditi tudi večje kraje, tudi Skofjo Loko, ven dar pa so te načrte prekrižali Nemci s poletnimi ofenzivami, ki so se kar vrstile druga za drugo. Da so Nemci tako hitro izsledili II. grupo odredov, je delen vzrok bil tudi v tem, da se borci, ki so prišli z Dolenjske, niso zavedali, da je nemška vojska le drugačnejše vrste kot italijanska v Ljubljanski po krajini. Sredi julija so Nemci hajkali po Poljanski dolini. Veliko žrtev so imeli borci II. grupe na Gabrški gori. Povsem pa so hoteli uničiti partizane na Ble- gošu. Obkolili so jih z enotami, ki so jih imeli na Gorenjskem, pripeljali pa so jih tudi iz Koroške in Štajerske. Sodelovalo je verjetno okoli 20.000 pri padnikov nemške vojske in policije. Samo od Črnega kala do Prve ravni na 85 86 Seznam nemških vojaških akdj na Gorenjskem od 1. VIII. 1941 do 25. II. 1942 blegoški cesti je bilo nad 30 aklopnih vozil in tolind. V eni sami koloni je peljalo na Blegoš prek 120 kamionov. Večji del teh sil je začel v noči med 1. in 2. avgustom očiščevalno akcijo na črti Javorje—Blegoš, s tem, da je istočasno blokiral Blegoš z vseh strani. Na Blegošu so se tako znašle obkoljene naslednje enote: Simonov bataljon in ena četa Zdravkovega bataljona II. grupe odredov, medtem ko so drugi te grupe že šli na Jelovico, ter Poljanska in Loška četa. Da ni bilo večjih izgub, je vzrok delno v tem, da je Poljanska četa pri prebijanju obroča nehote zvabila za seboj glavnino sovražnikove sile, ter tako nosila težo boja. Več iz te čete jih je padlo. Čeprav so Nemci prečesali od 2. do 5. avgusta ves Blegoš vzdolž in počez, večjega uspeha ni bilo. »Partizan« Krainer iz Škofje Loke, nemški špijon, je opravil v tej ofenzivi zadnji svoj »podvig« v partizanih. Cez dober teden je prišla na vrsto Jelovica — od 10. do 17. avgusta, vendar ni bilo hujših posledic. Deseti september je bil usoden za Selško četo. Na Jelovici so padli v nemško zasedo. Od cele čete jih je ostalo le 15, 28 pa jih je padlo. Smrtno zadet je bil tudi komandant I. grupe odredov Jože Gregorčič, 20. oktobra pa je podlegel hudim ranam na Jamniku politkomisar I. grupe odredov Lojze Kebe. To leto so izgubili življenje še številni drugi komandirji in komisarji ter prekaljeni borci. Tudi leto 1943 se je začelo slabo. Dne 14. januarja 1943 je padel Stane Starc-Fazan, komandant II. ali Poljanskega bataljona, potem pa namestnik komandanta 111. alpske operativne cone. Padel je tudi narodni heroj Franc Ravbar-Vitez, politkomisar te cone. Oba sta padla v bunkerju v Srednjiški grapi pri Poljanah. Prav tako so bili težki dnevi za Loško in Poljansko četo le malo kasneje. Prva je doživela napad na svoje taborišče pri Ožboltu, druga pa v Binetovem bunkerju pri Lovskem hrdu blizu Poljan. Leto 1943 — velik polet osvobodilne misli Glavni štab NOV Slovenije je z ukazom z dne 4. aprila 1942 reorganiziral partizanske enote v štiri grupe odredov. V 1. grupo bi spadal tudi na novo ustanovljeni Gorenjski odred. Dejansko je nastal šele junija 1942 iz enot, ki so operirale na desnem bregu Save. Leta 1942 je rasel bolj počasi; po novem letu 1943 pa je iz treh bataljonov že marca prerasel v štiri z okoli 600 borci. Maja 1943 je imel Gorenjski odred 9 bataljonov ali 1200 partizanov. Tako je bil solidna osnova za ustanovitev Prešernove brigade poleti 1943. S tem seveda odreda še ni bilo konec. Kot nekaka terenska partizanska enota je ostal še dalje na že prej omenjenem desnem bregu Save. Na Škofjeloškem je bil posebno znan 1. bataljon, imenovan tudi Tomažev. Kot tak je bil ustanovljen marca 1944 pri Sv. Barbari nad dolino Hrastnice. Ime je nosil po komandantu Jožetu Pfajfarju-Tomažu, ki je padel 1. maja 1944 pri Trbojah na Sorskem polju. Komandni kader se je pogosto menjal: komandanti so bili Andrej Žvan-Boris, Franc Biček-Bruno, Tonček Dežman itd. Da je 1943. leta partizanstvo tako zaživelo, se je treba zahvaliti vedno boljši organizaciji terena oziroma zaupnikom OF in dejstvu, da so Nemci pri čeli z množičnimi mobilizacijami Slovencev za nemško vojsko. Po mednarod nem pravu moških iz okupiranih dežel ne bi smeli klicati v redno vojsko. Gorenjska in Štajerska nista bili nikoli priključeni Tretjemu rajhu in sta bili uradno vodeni po Chefu der Zivilvenvaltung fiir die besetzten Gebiete. Poleti 1942 so Nemci vpeljali vojaško dolžnost obvezne delovne službe. Pozimi 1942/43 87 Seznam nemških vojaških akcij na Gorenjskem od 1. VIII. 1941 do 25. II. 1942 86 blegoški cesti je bilo nad 30 »klopnih vozil in iblind. V eni sami koloni je peljalo na Blegoš prek 120 kamionov. Večji del teh sil je začel v noči med 1. in 2. avgustom očiščevalno akcijo na črti Javorje—^Blegoš, s tem, da je istočasno blokiral Blegoš z vseh strani. Na Blegošu so se tako znašle obkoljene naslednje enote: Simonov bataljon in ena četa Zdravkovega bataljona II. grupe odredov, medtem ko so drugi te grupe že šli na Jelovico, ter Poljanska in Loška četa. Da ni bilo večjih izgub, je vzrok delno v tem, da je Poljanska četa pri prebijanju obroča nehote zvabila za seboj glavnino sovražnikove sile, ter tako nosila težo boja. Več iz te čete jih je padlo. Čeprav so Nemci prečesali od 2. do 5. avgusta ves Blegoš vzdolž in počez, večjega uspeha ni bilo. »Partizan« Krainer iz Škofje Loke, nemški špijon, je opravil v tej ofenzivi zadnji svoj »podvig« v partizanih. Čez dober teden je prišla na vrsto Jelovica — od 10. do 17. avgusta, vendar ni bilo hujših posledic. Deseti september je bil usoden za Selško četo. Na Jelovici so padM v nemško zasedo. Od cele čete jih je ostalo le 15, 28 pa jih je padlo. Smrtno zadet je bil tudi komandant I. grupe odredov Jože Gregorčič, 20. oktobra pa je podlegel hudim ranam na Jamniku politkomisar I. grupe odredov Lojze Kebe. To leto so izgubili življenje še številni drugi komandirji in komisarji ter prekaljeni borci. Tudi leto 1943 se je začelo slabo. Dne 14. januarja 1943 je padel Stane Starc-Fazan, komandant II. ali Poljanskega bataljona, potem pa namestnik komandanta 111. alpske operativne cone. Padel je tudi narodni heroj Franc Ravbar-Vitez, jKjlitkomisar te cone. Oba sta padla v bunkerju v Srednjiški grapi pri Poljanah. Prav tako so bili težki dnevi za Loško in Poljansko četo le malo kasneje. Prva je doživela napad na svoje taborišče pri Ožboltu, druga pa v Binetovem bimkerju pri Lovskem brdu blizu Poljan. Leto 1943 — velik polet osvobodilne misli , J Glavni štab NOV Slovenije je z ukazom z dne 4. aprila 1942 reorganiziral partizanske enote v štiri grupe odredov. V 1. grupo bi spadal tudi na novo ustanovljeni Gorenjski odred. Dejansko je nastal šele junija 1942 iz enot, ki so operirale na desnem bregu Save. Leta 1942 je rasel bolj počasi; po novem letu 1943 pa je iz treh bataljonov že marca prerasel v štiri z okoli 600 borci. Maja 1943 je imel Gorenjski odred 9 bataljonov ali 1200 partizanov. Tako je bil solidna osnova za ustanovitev Prešernove brigade poleti 1943. S tem seveda odreda še ni bilo konec. Kot nekaka terenska partizanska enota je ostal še dalje na že prej omenjenem desnem bregu Save. Na Škofjeloškem je bil posebno znan 1. bataljon, imenovan tudi Tomažev. Kot tak je bil ustanovljen marca 1944 pri Sv. Barbari nad dolino Hrastnice. Ime je nosil po komandantu Jožetu Pfajfarju-Tomažu, ki je padel 1. maja 1944 pri Trbojah na Sorskem polju. Komandni kader se je pogosto menjal: komandanti so bili Andrej Zvan-Boris, Franc Biček-Bnmo, Tonček Dežman itd. Da je 1943. leta partizanstvo tako zaživelo, se je treba zahvaliti vedno boljši organizaciji terena oziroma zaupnikom OF in dejstvu, da so Nemci pri čeli z množičnimi mobilizacijami Slovencev za nemško vojsko. Po mednarod nem pravu moških iz okupiranih dežel ne bi smeli klicati v redno vojsko. Gorenjska in Štajerska nista bili nikoli priključeni Tretjemu rajhu in sta bili uradno vodeni po Chefu der Zivilvenvaltung fiir die besetzten Gebiete. Poleti 1942 so Nemci vpeljali vojaško dolžnost obvezne delovne službe. Pozimi 1942/43 87 enega nemškega orožnika, ustrelili 10 talcev. Ko so Nemci 23. oktobra 1943 zapuščali Ziri, so za primer partizanskega napada vzeli 7 talcev. Zagrozili so za vsakega mrtvega Nemca ustreliti 100 partizanov; zaradi tega jih partizani niso napadli. Višek je pomenilo streljanje talcev za Kamnitnikom v Skofji Loki 9. fe bruarja 1944. Zaradi smrti nemškega vojaka, ki ga je dva dni prej likvidiral VOS, so postrelili 50 mož. 30 so jih prii>eljali iz Begunj, 20 pa so jih nabrali v Skofji Loki in okolici. Streljali so jih v glavo po 10 v eni vrsti, po dva in dva sklenjena skupaj. Da bi ljudem še bolj pognali strah v kosti, so pustili mrtve na ogled ob cesti proti Stari Loki. To leto so se pokazali tudi domo branci, kaj so jih naučili okupatorji. Dne 17. jiinija 1944 so ustrelili tri, 13. septembra pa pet talcev; zadnje pri znamenju na Goropeke pri Žireh. Leta 1945 ni bilo nič manj gorja. Pred razcepom cest Pevno—Cmgrob so aprila ustrelili osem partizanov, ki so jih pripeljali iz škofjeloških zaporov. V Davči so ustrelili 30 partizanov, ujetih na Poreznu v zadnji ofenzivi konec marca. Koliko takih žrtev je bilo v zadnji ofenzivi, je težko povedati. Samo Malensiki vrh je dal 24. marca 12 žrtev, med njimi 6 otrok. Zadnji talec je bil Anton Rešek iz Selc. Dne 5. maja 1945 — ko se je že bližal mir — so ga ustre lili domobranci pri apnenici v Vestni. Res temni, pretemni so grobovi talcev. Omenjeni so le nekateri. Vsa štiri leta pa je bilo v raznih krajih še veliko več žrtev; znanih in neznanih. Storili so en sam »zločin«: ostali so zvesti samemu sebi. "Zaledne" organizacije in dejavnosti Osvobodilna fronta OF ni bila samo tista, ki je organizirala začetni boj proti okupatorju, temveč je tudi med vojno ves čas skrbno bedela nad vsemi dogajanji, dajala iniciativo in usmerjala vse oblike boja. Skrbela je za našo streljanje talcev na Logu 27. VII, 1942 90 partizansko vojsko in civilno prebivalstvo. Skrbela pa je tudi za razvoj slo venske državnosti. Po manjših krajih so bili marsikje kmalu p>ostavljeni te renski odbori OF; kjer pa je bilo le mogoče, so bile volitve v narodnoosvobo dilne odbore — NOO. Ti so prevzeli v določenem kraju vso oblast. Za širše področje so bili sorazmerno večji odbori. Za celo Gorenjsko je bil Pokrajinski odbor — PO OF. Zaradi konspiracije je moral pogosto menjati kraj svojega bivanja. Od jeseni 1942 do pomladi 1943 je imel svoj sedež pri Hotovlji, potem ga je premaknil v Martinj vrh, nato v Poljansko dolino; od jeseni 1944 pa se je zadrževal v Potoku, Davči in na Blegošu. Septembra 1943, ko je lO OF izdal odlok o razpisu volitev za zbor odpo slancev slovenskega naroda, se je tega zbora udeležil kot odposlanec v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 komandant bataljona Prešernove brigade Oto Vr- hunc-Blaž. Prve volitve v NOO na Gorenjskem so bile na Ledinicah pri Žireh, potem ko so osvobodili 23. oktobra 1943 2iri. NOO je bil za žirovsko področje. Zelo precizna navodila za volitve je marca 1944 izdal SNOS — Slovenski narodno osvobodilni svet oziroma Odsek za izgradnjo narodne oblasti. Po teh navodilih so bile volitve na Škofjeloškem od oktobra do konca novembra 1944. Kandi datne liste je predlagala OF. Februarja in marca 1945 je Škofjeloško okrožje pripravljalo teren za volitve v NOO, vendar volitev ni bilo, ker so to akcijo prehiteli drugi dogodki. OF je skrbela za sprotno obveščanje o dogodkih doma in v svetu, tiskala razne propagandne in druge brošure, objavljala mobilizacijo, organizirala razna tekmovanja in podobno. Saniteta Sprva so bili v partizanskih enotah le bolničarji. Težko ranjene so odpe ljali zanesljivim ljudem, ki so jih potem sami skrivali in zdravili, kakor so pač vedeli in znali, ali pa so se povezali z zdravniki. S to prakso so še nada ljevali, vendar so kmalu zgradili bunkerje in barake, ki so služile kot skromne bolnišnice. Ena med prvimi na Gorenjskem, od začetka aprila 1942, je bila bolnišnica »Golnik« blizu Srednje vasi v Poljanski dolini. Zgradil in vodil jo je tesar Groga Rupnik iz Srednje vasi, ki je bil končal bolničarski tečaj v stari jugoslovanski vojski. Tudi v Selški dolini, v Ojstrem vrhu je čevljar Andrej Rozman uredil zasilno bolnišnico v drvarski bajti. Prva pacienta je sprejel septembra 1942. Kasneje je Lojze iz Bohinja tu vodil bolnico vse od pomladi 1943 do konca vojne. Škofjeloški odred je imel svojo bolnišnico v grapi pod Megušarjem v Martinj vrhu. Na svojo dolžnost ni pozabil niti en zdravnik na Škofjeloškem, Za težje primere ranjencev so se vedno odzvali, pomagali s sanitetnim materialom in dajali nasvete. Vsak je pomagal na svojem območju, čeprav je bilo to zelo tvegano. Iz Škofje Loke je zlasti znan dr. Viktor Kocijančič, v Selški dolini dr. Stmadova, v Poljanski pa doktorji Gregorčič, Volčjak in Demšar. S porastom partizanskih enot so se tudi povečale potrebe po zdravnikih v enotah samih in po večjih bolnicah. V Selški četi je bil že 1942 dr. Kmet, v Gorenjskem odredu dr. Pohar in kasneje v Škofjeloškem odredu dr. Hladnik, pri pokrajinskem vodstvu za Gorenjsko dr. Škulj. Brigade in divizije so imele svoje zdravnike. Težje primere so pošiljali v bolnico Franjo nad Cerknem; oddelki te, oddelek C in D sta bila v Davči. Bolnišnice so bile še pod Ratitov- 91 Parjenje obleke cem, pod Starim vrhom in še kje, saj so se morale zaradi konspiraoije pogosto seliti. Dva zdravnika s Škofjeloškega sta bila talca. Padla sta prav zaradi zve- stoibe svojemu poklicu. Tehnike in tiskarne Med prvimi partizanskimi tehnikami na Škofjeloškem je bila tehnika Po ljanske čete za Srednjo vasjo v Poljanski dolini. Kasneje je bila to tehnika PK KP za Gorenjsko. Delati je začela septembra 1942. Tu so na ciklostil raz množevali tisk in radijska poročila naslednji delavci: Miloš Ziherl-Prešeren, Arigler-Bodin, Bregar-Don in drugi. Dne 14. januarja 1943 so bili napadeni. Nekateri, ki so bili iz drugih formacij, so padli, tehniki pa so se srečno rešili Bunker je bil uničen. Delavcem iz te tehnike je pomladi 1943 uspelo organizirati nove tehnike. Eno so zgradili v Srednji vasi, potem pa so se preselili nad Vinharje. Tu je delala t. i. tehnika Don. Med drugim je razmnožila nekaj strani Partizanskega zakona, konec leta 1943 pa Zgodovino VKPb. Tu blizu je bila tudi tiskarna Julija čez zimo 1943/44. Natisnila je več izvodov Borovih pesmi »Previharimo viharje«. Aprila 1943 je dobila Skofja Loka svojo okrožno ciklostibio tehniko na Primoževi žagi. Tu je delal v zelo težkih razmerah Miloš Ziherl do 8. sep tembra 1943. Ciklostiral je Pionirja, Mladino in drugo. Junija 1944 je nastala okrajna tehnika Cmi dvor v Davči; od tu se je preselila v Orlovo gnezdo. Med 92 drugim je razmnožila poziv angleškega predstavnika pri našem štabu, majorja Jonesa. Od poletja 1943 je delovala v Davči tudi tehnika Darja. Ostala je do osvoboditve. Konec 1943 je pričela z delom ciklostilna tehnika v Veštrskem mlinu, kjer je bila do požiga 8. februarja 1944, ko so bili ubiti tudi delavci v njej. V Martinj vrhu je bila od konca 1943 tehnika Gorenjskega, nato Škofje loškega odreda, imenovana Groga. Natisnila je več številk Gorenjskega parti zana, Blaževo pesmarico in podobno. Začetek 1944 so zgradili v dolini Ločnice pri Medvodah tiskarno TRILOF — Tri leta OF. Tiskarski stroj je konstruiral in potem tudi vodil tiskarno Edo Bregar-Don. Osnutke za tisk jim je pošiljala Pokrajinska tehnika iz Davče. Konec junija 1944 pa so zgradili prav tako v ločniški dolini novo večjo tiskarno Donas. Jeseni so Trilof preselili v Davčo. Na poti pod Sv. Volbenkom je bila skupina, ki jo je selila, napadena in tako so izgubili nekaj delov stroja, vendar so to potem naredili v Železnikih. Donas so septembra 1944 preselili na Jelovico. Pokrajinska tehnika, ki jo je vodil Adolf Arigler-Bodin v Davči, je za 100-letnico izida Prešernove Zdravljice izdala v 1512 izvodih najlepše grafično delo v NOB Prešernovo Zdravljico. Linoreze sta naredila Janez Vidic in Marjan Sorli iz grafičnega oddelka Po krajinske tehnike. Tiskali so tudi Gorenjskega Pionirja, Abecedni učbenik za osnovne šole, letake, amnestije itd. Tiskarski stroj Trilofa je v Muzeju re volucije v Ljubljani. Delavnice Za izdelavo in popravilo najnujnejšega so partizani potrebovali razno vrstne delavnice. Navadno so bile podrejene vojaškim enotam ali pa odborom OF oziroma gospodarskim komisijam. Prve delavnice so delale že 1942. De cembra tega leta je bila zgrajena puškarska delavnica loške čete v gmajni pri Gostečem. Vodil jo je Drago Vraničar-Fedja. Kasneje je prerasla škof jeloški okvir ter postala delavnica Gorenjskega odreda. Prvič se je preselila jeseni 1943 le malo stran, po napadu v začetku 1944 pa se je preselila v Čevljarska delavnica ped Blegošem 93 Martin j vrh, kjer je po ustanovitvi Škofjeloškega odreda pripadla njemu in ostala do osvoboditve. Imela je lastno stružnico ter več delavcev. Pomembna orožarska delavnica je bila na Selu pri Zireh. Izdelala je več brzostrelk tipa Barti. Nad Rovtom pod Mladim vrhom je bila krojaška delavnica, prav tako v Davči. Tu je bila tudi mesarija. V Zireh in Lomu nad Poljanami so bile čev ljarske delavnice. V to delo so biU vključeni tudi obrtniki ilegalci, ki so ile galno delali za partizane. Naj omenimo samo nekatere: Smid iz Železnikov je že od 1942. leta delal in popravljal čevlje za partizane, sedlarja Kralj in Zupane opasače, fišeklije in jermena za puške in ovijače, razne torbice, nahrbtnike itd. Podobno sta krojača Dolenc iz Železnikov in Berčič iz Škofje Loke de lala za partizane obleke. Šolstvo Ze v času »Zirovske komune« jeseni 1943 so se odborniki NOO pod vpli vom partizanskih šol na Primorskem odločili, da orgcmizirajo šole. Dejansko se je pouk začel šele februarja 1944 in je bil prvi te vrste na Gorenjskem. Pouk je bil v raznih krajih. Na Selu pri Zireh je bil pouk v treh krožkih. Poučevala je B. Erznožnik-Tamara. Da bi bolje organizirali pouk, je bila od 20. do 25. februarja 1944 na Le- dinci pri Zireh konferenca o šolstvu. Prve šole v večjem obsegu sta ustanav ljala Ivan Bertoncelj in Stane Kimovec v Poljanski in Selški dolini na pomlad 1944. Septembra 1944 je bila v Davči prva prava učiteljska konferenca. Takoj po njej se je pričel reden pouk: najprej v Zireh, nato pa po ostalih krajih, pred vsem JK) hribovitih predelih. V šolskem letu 1944/45 je bilo v okraju Ziri—Poljane—Selca vsega 46 šol s 1110 učenci v 79 oddelkih. Učilo je 46 učiteljev. Najbolj je zaživela par tizanska šola decembra 1944, ko je obiskovalo 32 šol približno 1350 učencev. Na Škofjeloškem je bila skoraj polovica vseh partizanskih šol na Gorenjskem. Popolno učiteljsko izobrazbo so imeli štirje učitelji, dva strokovno in eden srednjo. Ostali so imeli nepopolno srednjo šolo ali samo osnovno. Učiteljski tečaj med vojno je opravil en učitelj iz Žiro v. Za delo šol so bili odgovorni odbori OF ali NOO. Ponekod je bil pouk na dva dni, drugod štirikrat tedensko, ponekod pa vsak dan. SNOS je izdelal učni načrt. Glavni problem je bilo pomanjkanje učbenikov, zato so največ brali list Gorenjski pionir. Mladi rod in ixxiobno literaturo iz partizanskih tiskarn. Vsaka šola je imela svojo ilegalno oznako: I-A-6 je bila šola v Podlonku. Omenjeno naj bo še, da so ponekod tudi otroci, katerih starši so bili pri do mobrancih, obiskovali partizanske šole, čeprav so tudi domobranci ustanavljali svcje šole. Proti koncu vojne so tudi Nemci že toliko popustili, da niso ovirali privatne iniciative pri poučevanju. Tako je v Selcih jeseni 1944 na lastno pobudo učila I. Krek v domači hiši tri oddelke. SEZNAM ŠOLOOBVEZNIH OTROK V KRAJU MARTINJ VRH: Tolar Jože, rojen 19. X. 1935, Martinj vrh, obiskuje I. razred; Tolar Janez, rojen 5. XII. 1937, Martinj vrh, št. 32, obiskuje I. razred; Mežgon Tončka, rojena 12. VI. 1936, Martinj vrh, št. 46, obiskuje I. razred; 94 Pintar Francka, rojena 16. X. 1936, Martinj vrh, št 25, obiskuje I. razred; Benedičič Jože, rojen 21. I. 1934, Martinj vrh, št. 13, obiskuje I. razred; Benedičič Francka, rojena 27. X. 1936, Martinj vrh, št 13, obiskuje I. razred; Benedičič Vinko, rojen 2. VIII. 1938, Martinj vrh, št. 13, obiskuje I. razred; Benedičič Janez, rojen 1937, Martinj vrh, št. 9, obiskuje I. razred; Zupane Maria, rojena 21. IV. 1938, Martinj vrh, št. 16, obiskuje I. razred; Zupane France, rojen 19. II. 1937, Martinj vrh, št 16, obiskuje I. razred; Benedičič Polde, rojen 12. XII. 1936, Martinj vrh, št. 17, obiskuje I. razred; Benedičič Luka, rojen 18. X. 1931, Martinj vrh, št. 33, obiskuje I. razred; Benedičič Urška, rojena 19. III. 1933, Martinj vrh, št. 33, obiskuje I. razred; Benedičič Tine, rojen 14. II. 1935, Martinj vrh, št. 33, obiskuje I. razred; Benedičič Janez, rojen 5. VIII. 1937, Martinj vrh, št. 33, obiskuje I. razred; Benedičič Tončka, rojena 10. I. 1939, Martinj vrh, št. 33, obiskuje I. razred; Mohorič Milka, rojena 1938, Martinj vrh, št. 18, obiskuje I. razred; Mohorič Jože, rojen 1937, Martinj vrh, št. 18, obiskuje I. razred; Mohorič Mici, rojena 1939, Martinj vrh, št. 18, obiskuje 1. reizred; Tratnik Francka, rojena 28. III. 1934, Martinj vrh, št. 34, obiskuje I. razred; Pintar Marija, rojena 6. IX. 1931, Martinj vrh, št. 28, obiskuje II. razred; Debeljak Francka, rojena 12. IX. 1932, Martinj vrh, št. 10, obiskuje II. razred; Debeljak Jožica, rojena 14. IV. 1931, Martinj vrh, št 10, ne obiskuje šole; Mažgon Leopold, rojen 15. XI. 1932, Martinj vrh, št 46, obiskuje II. razred; Pintar Janez, rojen 8. III. 1932, Martinj vrh, št. 25, obiskuje II. razred; Poljak Stanko, rojen 9. XI. 1931, Martinj vrh, št 23, obiskuje II. razred; Jelovčan Gabrijel, rojen 27. II. 1931, Martinj vrh, št. 30, obiskuje II. razred; Jelovčan Jože, rojen 27. II. 1931, Martinj vrh, št. 30, obiskuje II. razred Jelovčan Vinko, rojen 5. III. 1935, Martinj vrh, št. 30, obiskuje II. razred; Pintar Tone, rojen 23. V. 1934, Martinj vrh, št. 25, obiskuje II. razred; Zupane Anton, rojen 21. V. 1933, Martinj vrh, št. 16, obiskuje II. razred; Benedičič France, rojen 14. VIII. 1931, Martinj vrh, št. 13, obiskuje II. razred; Jelovčan Tine, rojen 14. II. 1931, Martinj vrh, št 6, ne obiskuje šole; Jelovčan Peter, rojen 29. VI. 1932, Martinj vrh, št. 6, obiskuje II. razred; Jelovčan Jože, rojen 8. II. 1935, Martinj vrh, št. 6, obiskuje I. razred; StEilc Marica, rojena 1. V. 1933, Martinj vrh, št. 7, obiskuje II. razred; Kordež Mici, rojena 8. XI. 1933, Kranj, obiskuje II. razred; . Kordež Lojze, rojen 14. II. 1931, Kranj, obiskuje II. razred; ' • Debeljak Štefka, rojena 22. XII. 1932, Martinj vrh, št 27. obiskuje II. razred; Jelovčan Drago, rojen 14. II. 1932, Martinj vrh, št. 12, obiskuje II. razred; Vogrič Peter, rojen 1. VIII. 1931, Novaki, št. 8, obiskuje II. razred; Demšar Danica, rojena 24. II. 1933, Sora, obiskuje II. razred. Gospodarstvo S porastom števila borcev in njihovo aktivnostjo so rasle tudi potrebe nevojaškega značaja: prehrana, obutev in obleka in dr. Prav zaradi načrt- nejše pomoči NOV in civilnemu prebivalstvu so kmalu organizirali razne odbore oziroma gospodarske komisije, od najvišjih pa do osnovnih-krajev- nega odbora OF. Leta 1944 sta bili na Škofjeloškem dve okrajni gospodarski komisiji: ena za Poljane—Ziri—Selca in druga za Medvode—Smlednik—Skof- ja Loka. Gospodarska komisija katerekoli stopnje je izdajala naloge za odkupe in rekvizicijo ter delila hrano vojaškim enotam, tehnikam in bolnišnicam, ki so bile na tistem področju. To je bilo osnovano z odloki, ki jih je izdal Vrhovni plenum OF že septembra 1941, in sicer odlok o narodnem davku in odlok o posojilu svobode. Tako so bili dohodki iz več virov: raznih 95 "vrst davka, ki je postal obvezen, rekvizicije, zavezniške pomoči, trošarine; največ pa seveda — kar se ne bo moglo nikoli popisati in izračunati — iz darov in pomoči, zlasti hribovskih domačij, ki niso gledale, ali bo to kje zapisano ali ne, temveč so videle pred seboj CLOVEKA-lačnega, slabo oblečenega in premraženega. Brez sadov dela teh pridnih in humanih ljudi bi ne bilo moč obstati partizanskim enotam. V skrajnih primerih so se morali poslužiti pri silnih odkupov z boni in obveznicami, vendar so pK>skušali čimveč plačevati s splošno veljavnim denarjem. Izdatki so bili za vojsko, prosveto, saniteto in za druge potrebe civilnega prebivalstva v raznih oblikah. Pomembna je bila tudi povezava med posa meznimi pokrajinami. Iz Gorenjske so prei>eljali na Primorsko s posebnimi transporti veliko živeža prav zaradi specifičnih razmer obeh pokrajin in NOB. SlCnica na Košlrjevšu pod Blegošem nad nekdanjo Blegošarjevo kmetijo 96 Bili sta dve liniji, po katerih je šel transport. Ena je potekala iz Krope čez Jamnik—Lajše—Rudno—Železnike—Potok—Slugovo dolino v Novake, dru ga pa mimo Zetine v Leskovico in Novake ali pa čez Kladje v Cerkno. "•Doma« Partizanov dom je bil vsak kraj, v katerem se je ustavil, se odpočil in najedel, pa naj je to bilo pod bukvijo ali smreko, v seniku ali v hribovski vasi. V prostem času, če ga tako lahko imenujemo, ko ni bil v zasedi, na straži ali pohodu, je moral opraviti vrsto stvari: očistiti orožje, oprati in zašiti obleko, si skuhati in podobno. Poleg tega so bile še nujno potrebne vojaške in politične ure, predvsem za novince. Kadar je le dopuščal čas in okoliščine, so prirejali mitinge ali manjše priložnostne proslave. Na njih so p>ojasnjevali značaj OF in pomen NOB, recitirali, predvsem pa navduševali ljudi za NOB z borbenimi pesmimi. Material za proslave so pripravljali sami, saj so bili med njimi pisci kot Klusov Jože, ali pesnik Oto Vrhunc-Blaž, Tine Hafnar-Zane, Martina iz Vrbe na Gorenjskem in še kdo. Večje enote so imele iposebne kulturne skupine, ki so skrbele za kulturno življenje enote in terena. Največjo skrb so imeli s partizansko literaturo, da je dobro krožila med borci in civilisti. KP med vojno Prave organizacije KP poleti 1941 v Škofji Loki še ni bilo. Šele avgusta 1941, so komunisti ustanovili rajonski komite za Skofjo Loko. Sekretar je postal Maks Krmelj-Matija. Ta je postal po smrti glavnih voditeljev vstaje na Gorenjskem 1942 pokrajinski sekretar KP za Gorenjsko na pobudo Borisa Kidriča, ki je prišel h Krmelju v Poljansko dolino 29. novembra 1942. Jeseni 1942 je bilo ustanovljeno novo okrožje za Skofjo Loko in komite. Istočasno so organizirali rajone Skofja Loka, Poljane in Selca. Na novo ure jena KP je postala tudi bolj uspešna in je precej povečala število svojih čla nov. Samo to jesen je bilo sprejetih v KP skoraj fKilovico borcev v četi. Škofjeloško okrožje je bilo razdeljeno na šest rajonov: škofjeloški, po ljanski, žirovski, selški, medvoški in smledniški. Ti pa so bili deljeni na ob čine. Oktobra 1944 so iz vseh rajonov okrožja napravili dva: Skofja Loka— Medvode—Smlednik in Selca—Poljane—Ziri. KP je morala v določenem kra ju organizirati in voditi osmovne organizacije in vaške oziroma mestne od bore, pa naj so to bili odbori SPZZ, ZSM ali drugi. O pomenu in vlogi KP v OF so razpravljali že od srede novembra 1942. Dokončno so opredelili njen značaj oziroma pomen s t. i. Dolomitsko izjavo konec februarja 1943. KP so priznali prvenstvo zaradi njene vloge v NOB. Marca 1944 se je Pokrajinski komitet preimenoval v Oblastni komitet KP za Gorenjsko. Svoj sedež je v glavnem imel na Škofjeloškem. Od septembra 1944 pa do zadnje ofenzive je bil na primer v Potoku in na Blegošu. V zadnji ofenzivi spomladi 1945 je OBKOM izgubil organizacijskega sekretarja Jako Stucin-Cvetka in zdravnika Skulja. Padla sta 6. aprila pri Delnicah. 7 Loški razgledi 97 Slovenska protifašistična ženska zveza — SPŽZ Za boljšo organizacijo in pomoč slovenskih žena in deklet NOB je bila ustanovljena SPŽZ. V vsaki vasi se je, lahko tudi v neformalni obliki, uve ljavila prej ali kasneje. Povsod tudi ni šlo samoiniciativno, temveč so bile FK)- trebne direktive in pobude od drugod. V Škof j i Loki so se ženske pričele organizirati junija 1943. To jesen je bila že precej dobro razpredena mreža vaških, terenskih in občinskih odborov SPŽZ. Februarja 1944 so bile sode lavke SPŽZ škofjeloškega rajona izdane in poslane v internacijo. Decembra 1943 je prišla na Gorenjsko Danila Kumar-Andreja kot članica pokrajinskega vodstva SPZZ. Dne 18. marca 1944 je padla pod Lubnikom, ko je šla na sestanek s škofjeloškimi ženami. Dela je bilo na pretek. Vedno je bilo treba kaj narediti: preskrbeti hrano, toplo obleko eili perilo, obveščati pa tudi stopiti v borbene vrste. Ni bilo važno, kako so se žene organizirale, glavno je bilo, da so bili borci, terenci in drugi, ki so se borili za slovensko stvar, oskrbljeni vsaj z najnujnejšim. V slovenskem merilu je že od 1942 izhajala Naša žena kot glasilo SPŽZ. Na Gorenjskem pa je Pokrajinski odbor SPŽZ, ki se je večinoma zadrževal pri ostalem pokrajinskem vodstvu, izdajal svoje glasilo Slovenke pod Kara vankami. Zveza slovenske mladine — ZSM V prvi polovici julija 1941 je prišel v Skofjo Loko sin Staneta Žagarja, Stane ter dal Svetu Kobalu nalogo, da organizira mladino. Uspelo mu je pridobiti precej mladincev. Nekateri, zaposleni v nemških uradih, so že zgo daj preskrbeli ilegalcem nemške legitimacije, bone za prehrano, obleko in podobno. Začetek avgusta 1941 so mladinci iz Škofje Loke trosili letake z napisi Živeli partizani! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Isti mesec so odnesli iz občinske stavbe več plinskih mask. Decembra 1941 so pomagali OF izvesti plebiscitno uro. Pomagali so tudi pri reševanju iz škofjeloških zaporov. Na Pri- Mladinska konferenca v Martinj vrhu leta 1944 98 moževi žagi v Skofji Loki so čistili municijo, raznašali so literaturo in po dobno. Škofjeloški mladinci so bili povezani z mladino obeh dolin. Jeseni 1941 je imela mladina v Poljanah nekaj širših sestankov, ki sta jih vodila Stane 2agar ml. in Mira Tomšič-Vlasta. Pravi odbori ZSM so pa kot druge organizacije rasli različno hitro pomladi 1943. Aprila 1944 je bila v Davči pokrajinska kon ferenca ZSM. Udeležili so se je predstavniki vse Gorenjske. Takrat so tudi izvolili novo vodstvo gorenjske mladine. Aktivne mladince so pošiljali na razne tečaje in potem v partijsko šolo v Cerkno. Izdajali so svoja glasila: Mladina, Gorenjska mladina, Gorenjski pio nir in druga. Kontrarevolucija Ko so nasprotniki OF spoznali, da partizani le dosegajo uspehe, so poiz kušali na različne načine organizirati odpor proti »boljševikom in komuni stom«, pa četudi s pomočjo okupatorja. Jeseni 1942 so se pojavili raztrganci, v partizanske obleke preoblečeni nemški sodelavci, a so jih hitro razkrinkali. Pod italijansko oblastjo so nastajale poleti 1942 »vaške straže« MVAC, pod nemško pa tudi podobne enote, samo z veliko manj pravicami. V Železnikih in okolici je decembra 1942 hodila okoli domača straža, po Nemcih oboroženi domačini. Vendar so ponekod to opustili, kjer je partizanom nekajkrat uspelo take straže razorožiti. Drugod pa so še ostale: v Javor j ah, Retečah, Dolenji vasi itd. Spomladi 1943 so prišli na nemško-italijansko demarkacijsko mejo četniki oziroma plava garda. Posebno so bili aktivni okoli Zirov. Poleti 1943 so se poizkušali pogajati s partizani; zaradi neresnosti to ni rodilo uspeha. Tu so ostali s krajšimi presledki do konca vojne. Že v začetku avgusta 1943 je poročal šef varnostne službe na Bledu o prizadevanju nekaterih za ustanovitev domobranske organizacije na Gorenj skem. Močneje je zaživela kontrarevolucija po kapitulaciji Italije, ko so Nemci zaradi izgub na frontah prepuščali vedno več iniciative svojim slovenskim simpatizerjem. Ostale so stare postojanke, nastajale pa še nove. Sredi sep tembra 1943 sta sklenila general Rupnik in SS general Rosener nekak spora zum o ustanovitvi slovenske milice za boj proti partizanom. Pomladi 1944 so to realizirali. Gorenjsko domobranstvo je bilo dveh vrst: V Poljanski dolini in Skofji Loki je spadalo pod komando nemških graničarjev, ostali pa so se stavljali Gorenjsko samoobrambo. Nad vsemi pa je bila roka gestapa. Febru arja 1944 je poročal Kreisleiter v Skofji Loki, da je v Lučnah in Cmem vrhu 151 domobrancev. Svoje postojanke so imeli po kulturnih domovih, šolah, župniščih, cerkvah ali pa kar na kmetijah. Take postojanke so bile: Črni vrh. Sv. Trije kralji, Sv. Jošt, Gorenja vas, Hotavlje, Sopotnica, Škof ja Loka, Goričane in še manjše. V Selški dolini so imeli manj moči. V začetku sta bili v Selcih in Dolenji vasi. Leta 1945 so se utrdili pri Sv. Križu nad Kališami, a so jih partizani marca uničili in pregnali. Poskušali so se utrditi še v Retečah, pri Sv. Mohorju in Sv. Miklavžu, v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu, v Zabnici, na Planici, vendar so jim partizani to preprečili. ^' 99 Večkrat so bili izdani odloki o amnestijah za tiste, ki bi prestopili v par tizanske vrste, ali samo zapustili domobrance. Nekaj jih je prestopilo, večjega uspeha pa ni bilo. Prve dni maja 1945 so jim Nemci izročili »oblast«. Na tej slovesnosti so tudi recitirali ASkerčevo »Mi vstajamo in vas je strah« (!) Kmalu pa so se morali umakniti. Varnostna obveščevalna služba — VOS in narodna zaščita — NZ Proti takim formacijam kot so zgoraj omenjene ter proti okupatorjevi vohunski službi sta bili organizirani VOS in NZ. Zelo redko sta se dlje zadr ževali na enem mestu, pa tudi podatkov o tem je zelo malo. Znano je, da so bili vosovci od jeseni do izdaje januarja 1943 v biinkerju pri Srednji vasi pri Poljanah. Takrat je padlo nekaj vosovcev in terencev. Jeseni 1943 je bilo vodstvo VOS nekaj časa v Jarčji dolini, potem spet pri Žabji vasi v Poljanski dolini. Tu so ostali do jeseni 1944, ko so se preselili v Zirovski vrh. Okrožna komisija VOS za škofjeloško okrožje je bila prav tako stalno na poti. Nekaj časa je bila v eni dolini, pa zopet v drugi. Razmeroma dolgo se je zadržala le v Davči. Tu je bila precej časa tudi oblastna NZ za Gorenjsko. Obveščevalne točke, ki so jih imele enote in nekatere organizacije, so dajale precej jasno sliko terena, na katerem so bile, v dnevnih, 14-dnevnih in mesečnih poročilih. Kurirji Med sedežem OF v Ljubljani in Gorenjsko sta bili 1941 dve liniji, po ka terih so prenašali literaturo in hodili ilegalno funkcionarji, aktivisti, kurirji ii- drugi. Pošto z navodili so pošiljali prek Šentvida, Medvod in Kranja, za ljudi in literaturo pa je bila pot čez Polhograjsko hribovje. Poljansko in Selško dolino na Jelovico in dalje. Sprva so vzdrževali zvezo kurirji pri komandah čet oziroma bataljonov enkratno tedensko. S pohodom 11. grupe odredov poleti 1942 in naselitvijo vodstva OF v Polhograjskih Dolomitih jeseni istega leta je bilo treba misliti na še boljše organiziranje povezave. Pomladi 1943 so za čeli ustanavljati kurirske postaje. Za potrebe škofjeloškega in kranjskega območja je nastala v Delnicah kurirska postaja G-5, za potrebe pokrajinskega komiteja KP za Grorenjsko pa v Todražu G-7. Kmalu so postavili še nove kurirske postaje: v Zirovskem vrhu G-9, v Davči G-11, v Martinj vrhu G-3, v Podlonku G-1, nad Dražgošami G-24. To je bila ena smer kurirske zveze, druga pa je tekla iz G-3 v Martinj vrhu na G-13 na področje Javorjev, na G-5 na Gabrški gori, na G-13a na Polhovcu, na G-15 na Ožboltu in odtod dalje proti Jeperci. Leta 1944 je bila Gorenjska razdeljena na štiri relejne linije. Na Škofje loškem je bilo 10 kurirskih postaj 1. gorenjske relejne linije in tri postaje 11. gorenjske relejne linije. Od teh glavnih linij, ki so bile strogo konspira- tivne, so bile še posamezne zveze s posameznimi enotami in forumi. Koliko neprespanih noči, gaženj snega in čakanja na zvezo je bilo, bi vedeli povedati samo kurirji in steze po Škofjeloškem pogorju, toda zadnje molčijo, prvih pa je veliko padlo, saj jih je samo v letih 1944/45 padlo 17 od nekaj čez 100 kurirjev 1. gorenjske relejne linije. Zlasti veliko jih je padlo v 100 zadnji ofenzivi, karavle pa so bile požgane. Med kamnitniškimi talci 1944 je bilo 6 kurirjev iz G-9 v Zirovskem vrhu. V večjih enotah so bili prav tako kurirji, delno pa so njihovo delo oprav ljali vezisti s telefoni in radio-oddajniki in sprejenrmiki. Zavezniki Velikega pomena med NOB je bila pomoč zaveznikov, pa naj je bilo to v materiailu — orožje, obleka, hrana, zdravila — ali moralna, posebno proti sre dincem. Misel, da se ne borimo sami, je v vojnem času veliko pomenila. Sprva Zcihod ni p>odpiral partizanov. Šele 1943 je prišla zavezniška misija k vrhov nemu štabu NOV in POJ in h glavnemu štaibu NOV in POS. Odtlej so po magali s tistim, kar je bilo najnujneje potrebno partizanom: z orožjem in sa nitetnim materialom. Pošiljali so z letali, ker drugače ni bilo mogoče. Materi al so spuščali na domenjeno mesto na znamenje z ognjem, raketo ali kako drugače. Dne 19. oktobra 1943 so Nemci ujeli na Ratitovcu 40 Angležev, ki so se bili rešili iz nemškega ujetništva ter se prebijali s prešemovci tu čez. Pozimi 1944 je nad Torko padel sestreljen ameriški bombnik. Zadet je bil že v Nemčiji. Pilota je partizanom uspelo rešiti. Na zdravljenje zaradi opeklin so ga poslali v bolnico IX. korpusa. Manj sreče je imela osemčlanska posadka prav tako ameriškega letala, ki je strmoglavilo decembra 1944 v bližini Veharš pri Med vedjem brdu. S padali jih je zaneslo v bližino Rovt, kjer so jih zajeli domo branci in predali Nemcem. . .. ; Kurirji relejne postaje G-1 iz Podlonka 101 Zaradi izdajstva so prišli domobranci do partizanom namenjene pomoči 15. januarja 1945. Po poročilu komande mesta Skofja Loka so odvrgli čez 20 padal. V njih je bilo 8000 cigaret, 150 srajc, 400 angleških uniform za moške, nogavice, puloverji, zabela, sladkor, čokolada, sanitetni material, dva zaboja keksov, nekaj volne, dva minometa, nekaj strojnic in odej. Dne 16. februarja 1944 so obstreljevali železniško postajo v Škofji Loki. Tudi pozimi 1944/45 so večkrat bombardirali železniško progo Ljubljana—Je senice. Januarja 1945 so se letala pogosto pojavljala nad Skofjo Loko. Dne 22. januarja 1945 je bil ves dan alarm. Ves čas vojne pa je veljalo, da je glavna zaveznica v boju proti nacizmu Sovjetska zveza s svojo nepremagljivo armado, kar je tudi dokazala v bojih za Moskvo in Stalingrad pa tudi še kasneje z uničevanjem sovražnika. Leto 1944 V prvi polovici 1944. leta so dobivali partizani še težke udarce. Premoč sovražnika in izdaje so opravile svoje. V drugi polovici pa so zopet dosegali znatnejše uspehe. Dne 3. januarja 1944 so Nemci iznenada udarili s Cerkljanskega v Ziri. Padlo je osem borcev. Dne 23. januarja je skušala Prešernova brigada osvo boditi Železnike, medtem ko je Vojkova zavarovala dohod iz Škofje Loke, Gradnikova pa iz Podbrda in Poljanske doline, vendar brez uspeha. Življenje je izgubilo 20 borcev. Septembra je pri prehodu čez cesto pri Logu padlo osem partizanov, ker so se nenadoma pojavili nemški tanki. Isti mesec je za jela Staro Oselico hajka, v kateri je padlo šest partizanov; Nemci pa so svoje mrtvece odpeljali kar na vozovih. Dne 20. oktobra je 31. divizija uspela likvi dirati sovražno postojanko v Poljanah. Partizani so požgali pri tem več poslo pij. Cez en mesec je napadla in osvobodila po treh dneh hudih borb Železnike. S tem je bil osvobojen precejšen del Selške doline. Decembra so bile hude borbe za Gorenjo vas, vendar zaradi izredne nemške pomoči s tanki iz Škofje Loke postojanka ni padla. Del porušenih in požganih Železnikov 102 Pionirji med NOB Ze od vsega začetka so otroci pomagali pri raznih akcijah proti okupatorju. Včasih so to organizirali starejši, cesto pa so otroci samoiniciativno kakšno zagodli sovražniku. Velikokrat so bili prav oni tisti, ki so edini lahko prišli do dragocenih podatkov. Posebno so bili dobri kot obveščevalci. Ko so imeli pouk, so sami pazili, če je bilo potrebno, da ni bilo blizu sovražnika in da je pouk nemoteno potekal. Posebno znani so pionirji iz Železnikov in Žiro v, ki so se organizirali prav po vojaško. Imeli so svoje starešine, pa tudi bunkerje. Večkrat so imeli vo jaške vaje. Pionirji iz Železnikov so imeli od jeseni 1943 dalje svoj odred. Sprva se je imenoval Rdeča roža, potem pa Ratitovec. Aktivno so posegli v boj, ko so partizani napadli in osvobodili Železnike novembra 1944. Se bolj so se izkazali, ko je Prešernova brigada napadla Sv. Križ nad Kališem marca 1945. Na proslavi Pokrajinske konference ZSM iz Gorenjske in Primorske v Cerknem je sodeloval ves odred Ratitovec. Škofjeloški odred Kakor o Prešernovi brigadi ni bilo več napisanega v tem mojem kratkem opisu, ker je o njej že izšla precej podrobna študija v Loških razgledih, tako naj bo tudi samo na kratko o Škofjeloškem odredu, saj je o njem cela knjiga izpod peresa Toneta Lotriča. Ker pa bi le rad dal kratek pregled NOB na Škofjeloškem, naj opozorim na nekaj važnejših akcij te enote. Zaradi preobsežnosti terena pa tudi zaradi vojaške situacije so Gorenjski odred razdelili na Jeseniško-Bohinjskega in na Škofjeloškega. Prvič so se zbrali vsi borci te nove enote konec avgusta 1944 v Martinj vrhu. Ognjeni krst so doživeli že kar tu. Nemci so jih hoteli obkoliti in potisniti v Poljansko dolino, kar pa jim ni uspelo. Od oktobra do decembra je bil odred zaradi pogostih akcij na sovražnikove postojanke priključen 31. diviziji; sodeloval je tudi pri uničevanju važne prometne žile — železnice na odseku Podnart— Pionirji odreda Ratitovec v Železnikih 103 Medvode in po Baski grapi. Od okoli 250 borcev jih je samo v zadnji ofenzivi 1945 padlo okoli 50, ko so se z dvema italijsmskima brigadama in oblastnim komitejem prebijali z Blegoša prek Martin j vrha in Rovta. Potem pa so še po magali pri osvobajanju Primorske, zlasti v boju za Gorico. Dobili so tudi pri znanje: zavarovali so Ajdovščino, kjer je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada. Imeli so svojo tehniko v Martinj vrhu, prav tam tudi puškar- sko delavnico in druge nujno potrebne sestavine. Druge partizanske enote na Škofjeloškem Konec leta 1943 je bila ustanovljena Triglavska oz. 31. divizija. Sem so spadale Gradnikova, Prešernova in Vojkova brigada. Operativno področje di vizije je bilo dokaj široko; bila je v nasprotju z odredi veliko bolj mobilna in operativna. Medtem ko so se odredi zadrževali bolj na stalnem mestu, se je divizija premikala na večje razdalje. Namesto dotedanje 111. operativne cone — Alpske, je bil konec 1943 ustanovljen 9. korpus. Njegovo operativno pod ročje je bila Primorska in Gorenjska. Skupno je bilo v tem času na teh tleh okoli 8.000 partizanov in okoli 70.000 vojske vseh sovražnih formacij. V 9. kor- Davška mladina pozimi 1944 plete za partizane 104 pus so bile vključene 30. in 31. divizija, odredi na Primorskem in Grorenjskem, italijanska divizija Garibaldi Natisone, v katere sestavu sta bili brigadi Triesti- na in Antonio Gramsci in ruski bataljon. Vse te omenjene enote so se razen 30. divizije cesto zadrževale na Škofjeloškem, zlasti v Poljanski dolini, včasih skupaj, včasih vsaka zase. Vojkova in Gradnikova brigada sta že 1943. leta prihajali ibolj pogosto. Divizija Garibaldi Natisone se je po operativnem na črtu 9. korpusa januarja 1945 \imaknila iz Furlanije in Benečije in prišla v začetku februarja v Poljansko dolino, kjer se je udeležila bojev okoli Gorenje vasi in drugod. Ruski bataljon je bil sestavljen iz nekdanjih sovjetskih voja kov, ki so jih Nemci ujeli in spravili v kvislinške enote, a so od tod pobegnili in se priključili partizanom. Bataljon je štel okoli 400 borcev. Obratno pa so se ljudje s škofjeloškega borili v raznih krajih in enotah v Sloveniji, Jugosla viji in pa tudi izven naših meja. Gorenjsko vojno področje — G.V.P. Ustanovljeno je bilo v začetku septembra 1944. Svoj sedež je imelo v Po toku pod Blegošem. Sestavljale so ga komande mest — KM in partizanske straže: KM Kranj s sedežem na Jelovici, KM Skofja Loka s sedežem v Martinj vrhu, KM Bled s sedežem Podjelje v Bohinju, KM Jesenice s sedežem v Rovtu nad Jesenicami, KM Radovljica s sedežem pod Stolom ter partizanski straži Ziri in Kranjska gora. G.V.P. je bilo podrejeno vojni oblasti oz. 9. korpusu. G.V.P. je bilo predstavniško telo vojne oblasti na osvobojenem in pol- osvobojenem ozemlju. Imelo je več odsekov: obveščevalni, mobilizacijski, pro- metno-tehnični, sanitetno-higienski, intendantski in področno sodišče. Zlasti dve nalogi je G.V.P. dobro izpolnilo: mobilizacijo v partizanske vrste ter trans port hrane iz Gorenjske na F*rimorsko. Zadnja ofenziva Leta 1945 so se prva dva meseca kar vrstile ofenzive za ofenzivo. Nemške enote so bile še okrepljene s kvislinškimi vojaškimi formacijami, ki so se že umikale z juga. Vse te enote so skušale brez upa zmage še zadnjikrat poka zati, kaj so se naučile vsa leta vojne. Zadnjo ofenzivo, ki je divjala na Škofjeloškem od 20. marca do 6. aprila 1945, so Nemci označili kot Winterende oz. Friihlingsausgang. Obkoljeno je bilo vse področje od desnega brega Save pa tja do Vipavske doline. Partizane so hoteli sprva stisniti na Banjški planoti, potem pa na meji med zgornjim delom Selške in Poljanske doline in Cerkljanskim. Kot nikoli doslej se jim tudi zadnji poizkus ni posrečil, čeprav je bilo prav v zadnji ofenzivi največ žrtev. V Davči in Potoku se je pred zadnjo ofenzivo zbralo okoli 2000 mož raznih enot in organizacij. Tu so bili Škofjeloški odred, Kosovelova brigada, ena italijanska divizija. Gorenjsko vojno področje, PO OF, oblastni komite, delavci tehnik, kurirji in drugi, mnogo slabo oboroženih. Del se jih je odločil za preboj čez Porezen na Jelovico. Zaradi megle in izdaje jih je na Poreznu veliko padlo. 30 partizanov, ki so jih tu ujeli, so ustrelili v Davči. Tu so po bili tudi vse težke ranjence, ki so jih iztaknili v nekem bunkerju. Prav tako so bili ostre boje tisti, ki so se prebijali s Cmega kala proti Rovtu prek Mar- 105 tinj vrha. Precej jih je padlo tu iz Škofjeloškega odreda in iz italijanske di vizije. V tej ofenzivi so požgali veliko domačij in pobili mnogo civilnega prebi valstva. Oblastni komite za Gorenjsko je poročal, da je bilo pjolitično delo zaradi ofenzive zavrto in da je močno poraslo domobranstvo. Konec vojne Na Škofjeloškem so bili zadnji boji 22. aprila 1945. Že v tem času so se partizanske enote zbirale, da pohite osvobodit Trst, Gorico in slovensko Ko roško. Slovenska partizanska vojska je združena z drugimi bratskimi partizan skimi enotami osvobodila Gorico, Trst in Celovec, preden so prišli zavezniki. Ze okoli prvega maja je gestapo z naglico sežigal dokumente na Bledu. Dne 6. in 7. maja je bila Skofja Loka prizorišče priprav za odhod nemške voj ske in zato se prebivalstvo ni smelo zadrževati na ulicah. Na gradu v Skofji Loki je bilo tedaj več sto Grkov. Umik iz Škofje Loke je vodil brez bojev višji oficir Tschuber, komandant mesta Škofje Loke od 1941. Iz obeh dolin so se Nemci in kvislingi: četniki, domobranci, nedičevci, ustaši in vlasovci že prej umikali. Po odhodu vseh teh je bilo kratko brezvladje. Iz Selške doline se je pomikalo Gorenjsko vojno področje: 6. maja je bilo na Zalem logu, 7. v Selcih; v Skofjo Loko je prišla prva Hercegovska brigada in 9. maja popoldne Gorenj sko vojno področje. Bilo je konec vojne, bilo je konec gorja! Hitlerjev Mein Kampf — naša smrtna obsodba — se ni uresničila. Pred tako kruto alternativo Slovenci še nismo bili nikdar. Častno smo jo sprejelj in jo zmagovito zaključili. Toda ne vsi. Bili so hlapci med nami, hlapci po značaju in po položaju, ki so še stopnjevali naše gorje in žrtve. Naš narodno osvobodilni boj je najvišja življenjska šola našega naroda; kdor je na izpitih te šole padel, nas je izdal. z usa mmenfassung UBERSICHT UBER DEN VOLKSBEFREIUNGSKAMPF IM GEBIET VON SKOFJA LOKA Der vorliegende Berlcht iiber den Volksbefreiimgskampf beginnt mit der Dar-stellung des Riickzuges der alten jugoslawischein Armee und der deutschen ver- waltungstechnischen, politischen und kulturellen Anderungen nach der Besetziing des Gebietes von Skolja Loka. 'Wahrend des Sommers 1941 begannen sich die Anre- ger des Widerstands zu sammeln, die Befreiungsfront (OF) zu organisieren und den Okkupranten auch schon anzugreifen. Zu dieser Zeit entstand das nach dem slowe- nischen Schrlftsteller Cankar benannte Bataillon, das dann im Dezemberaufstand 1941 und in den Januarkampfen um Dražgoše 1942 eine hervorragende RoUe spielte. Im letztgenannten Jahre operierten im Gebiet von Skofja Loka drei Kampfer-gruppen, denen im Sommer noch die 11. Gruppe der Partisanenabteilungen wahrend ihrer Versetzung aus Unterkrain nach Steiermark zu Hilfe kam. Beide Einheiten wurden von den Deutschen auf dem Blegoš und auf dem Jelovicaplateau hart- nackig verfolgt. In diesen Kampfen fiel nahezu die gesamte militarische und poli-tische Fiihrerschaft von Oberkrain, die sich j a in der Hauptsache im Bergland von Skofja Loka und auf der Jelovica aufhielt. Im Jahre 1943 begannen die Deutschen die Oberkrainer Burschen zu mobilisieren, so daC als Antvvort darauf der Zuflufi zu den Partisanen eine grofie Steigerung erfuhr. Die Oberkrainer Abteilung, die im 106 Gebiet von Škof j a Loka operierte, wuchs in diesem Jahre aut 9 Bataillone an, so dafl im Sommer 1943 die Prešerenbrigade gegriindet werden konnte. Im Herbst dieses Jahres bestand im oberen Abschnitt des Selca- iind des Poljanetales schon das erste umfangreichere befreite Gebiet Weiterhin werden die Deportationen in verschiedene Konzentrationslager imd die ErschieBungen von Geiseln envahnt, derentwegen dringlich notig wurde, die Bevvohner durch verschiedene ortliche Organisationen zu schiitzen. Bald entstanden und entwickelten sich auch andere nichtoffensive militarische Einrichtungen: Feld- lazarette, Werkstatten aller Art, Druckereien und ahnliches. Der GroCteil dieser Einrichtungen in Oberkrain befand sich im Bergland von Skofja Loka. Als Gegen- gewicht zur Kontrarevolution muBten zuweilen auch der Sicherheitsmeldedienst und der Volksschutz antreten. Der Autor macht uns femerhin mit dem schvvierigen Ku- rierdienst und der Tatigkeit der Jungpioniere •wahrend des Befreiungskamples be- kannt. Wir erfahren, daC schon das Jahr 1944 ein Jahr groBer Siege war und daB zu Ende dieses Jahres der groBte Teil des Selca- und des Poljanetales schon befreit war. Im Sommer 1944 wurde die Partisanenabteilung Skofja Loka und im darauf- folgenden Herbst das Oberkrainer Kriegsgebiet begriindet, welch letzteres fast die ganze Zeit seinen Sitz in Potok hatte. Auch andere Truppeneinheiten, die hier kampften, werden envahnt, insbesondere die Vojko- und die Gradnikbrigade. Die Hilfeleistungen der Verbiindeten werden besonders unterstrichen, vor allem ihre Materiallieferungen. Der Bericht schlieflt mit der letzten harten Offensive im Fruhling des Jahres 1945 und mit der Ankunft der Partisanentruppen in Skofja Loka am 9. Mai 1945. 107