ŠteV. 5.
Na Dunaju, 10. marca 1898.
Letnik XI.
Nove jezikovne naredbe.
Iz dežja pod kap! In še kak kap! Ta vsklik je še najpohlevniši glede na nove jezikovne naredbe, ki so podpisane z dnem 24. feb. t. I., objavljene pa 5. marca t. 1., v isti dan, ko je bila sprejeta ostavka tistega skupnega Gautschevega ministerstva, katero je zasnovalo te naredbe. Te dobe veljavo dne 15. marca, in v isti dan pa pridejo ob veljavo naredbe Bade-nijeve. Po toliki politiški, nacijonalni, gmotni in v obče mnogostranski kulturni škodi slovanskih narodov in države dosegla je nemška obstrukcija, kar je hotela glede na jezikovne naredbe doseči principijalno in materij alno.
Principijalno in dejanski priznavajo Gautscheve naredbe zatvorjeno nemško ozemlje na Češkem, in pa to. da se Nemcem ne bode treba učiti češkega jezika. Naredbe dovedejo do tega, da bodo Nemci v okrajih, kjer imajo večino, kar možno izpodmikali tla češkim odlomkom in tako čistili te okraje, da bodo naposled zares čisto nemški. Prosledovali bodo češke delavce in pojedinee, kakor da bi v severnih krajih Češke ne veljala svoboda preseljevanja za nenemške državljane. Podstava mešanim občinam, večim in manjšim okrajem bode zloglasni obcevalni jezik, ki je v formalnem pogledu pravi grobokop slovanskemu naseljenju. Nemški podjetniki in gospodarji bodo češke delavce strahovali tako, da pomešane občine se potem predstavijo kot čisto nemške, in posledica tega bode, da vlada ne bode potrebovala nastavljati uradnikov, veščih obeh dež. jezikov, ker ne bode zahtevala tega »praktična potreba«. V čisto čeških okrajih in takih, kjer bode med češkimi večinami naseljenih potrebno število Nemcev, bodo pa uradniki dolžni znati oba dež. jezika, ker ostaje vojaštvo, žandermerija in pošta z nemško upravo, in je torej nenemškim uradtiikom treba znati nemški jezik tako ali tako.
Za Moravsko pa naredbe narekujejo povsod značaj mešanih okrajev, to pa zato, ker tu so Nemci le malo naseljeni v skupnosti, pač pa povsod raztreseni kot uradniki, obrtniki in trgovci. Radi teh nemških naseljencev naj ima vsa dežela značaj pomešanih na-rodnostij.
Čehi so se borili za ohranjenje jednotne kraljevine; Gautscheve naredbe to jednoto faktično predirajo in rušijo; Čehi so se borili za češki notranji jezik,
tega niso dosegli niti za Češko, najmanj pa za Moravsko, kjer bodo dobivale stranke le na zunaj odloke v svojem jeziku, na znotraj pa bodo uradi rabili svoj jezik, t. j. najbolj ali izključno nemški.
Tudi nove naredbe so popolnoma prezrle Sileško. in tako Čehi niti v vseh deželah sv. Vaclava niso dosegli jezikovnih naredeb, kaj li še jednakih ali jednot-nih jezikovnih nžiredeb.
Najtolažniše pri teh naredbah je dejstvo, da jih je Gautschevo ministerstvo samo razglasilo provizor-nimi, dokler ne uredi poseben zakon jezikovno vprašanje. A ne Čehi, ne Nemci ne pričakujejo, da bi se kmalu vstvaril tak zakon. Od Čehov takega zakona Slovani niti ne morejo pričakovati, ker so se njih zastopniki, narodovi in plemski, v tem pogledu postavili na stališče dež. avtonomistov in s tem na stališče poljskega plemstva v Galiciji.
Čehi se bodo borili sedaj pa proti Gautschevim naredbam; a da bi se oprijeli stališča, katero odgovarja skupnim potrebam negospodovalnih narodov, torej pred vsem Slovanov, tega se po dosedanji taktiki ne moremo nadejati. To pa je najtužnejše za Čehoslovane same in za Maloruse in južne Slovane.
Češka taktika je zakrivila, da je vlada pripoznala Nemcem nemško ozemlje na Češkem, ne da bi ista vlada izvajala posledice takega stališča za druge dežele. Češki zastopniki so ostali gluhi in trmasti nasproti resnici, da Nemci hočejo >čiste« okraje le na Češkem, da so nacijonalni avtonomisti glede na severno Češko, da pa ostanejo gluhi, kedar bi bilo treba nacijonalno razmejiti okraje tudi drugih dežel. Koliko so se Čehi bali zatvorjenega nemškega ozemlja, in sedaj se Nemcem isto podeljuje, ne da bi dali odškodnine zato po drugih krajih! Temu je kriv zgolj in goli separatizem čeških politikov. Kam bi bili Slovani prišli samo poslednjih dveh let, da bi se bili Čehoslovani postavili na stališče, s katerega bi dosegli oni in drugi Slovani isto in povoljnišo mero jezikovne in celo narodne jed-nakopravnosti! Sedaj pase boje celo boja proti novim jezikovnim naredbam, ker je državni voz zavožen, in je dosedanja večina nezanesljiva. Pred in ob nastopu Ba-denijevim je bilo položenje ugodno, da bi Slovani ob pogajanju z Ogersko dobili za gmotne žrtve nacijonalno odškodnino. Tedaj bi bili mogli Čehi postaviti se na stališče dejanske vzajemnosti avstr. Slovanov, in vlada bi bila prisiljena podeliti ne kakih naredeb, katere so
pokopale Badenija, temveč zakon, ki bi bil ugodil na-cijonalni in jezikovni jednakopravnosti. Takrat so bili visi činitelji tudi voljnejši, ko tudi na zunaj ni bilo še sporazumljenja z Rusijo. Sedaj pa se mora tako ali tako obnoviti pogodba z Ogersko, in ni ugodnega in dovolj čas», da bi se zaresno pripravili za obči zakon o izvršbi narodne in jezikovne jednakopravnosti. Sedaj je nastopilo novo ministerstvo Thunovo, in ono bode gledalo najprej da dobi večino za obnovljenje pogodbe z Ogersko, in med nemškimi strankami je premetenih vodnikov dovolj, ki vedo, kako bodo izrabljali položenje, ne da bi Slovani približali se svojemu cilju. Vprašanje nastane, ali po završeni pogodbi zopet ne pozabijo reševanja nacijonalnega vprašanja. Gias redkih Kasander a la Vašat| pa ostaje celo med britko skušenimi Cehi glas vpijočega v puščavi.
Avstrijski Slovani pa ne morejo ostati ravnodušni nasproti zmotam mladočeške politike, katera je danes identična s politiko češkega in poljskega plemstva.
Glasilo Mladočehov obsoja Gautscheve jezikovne naredbe jako pravilno, ko se protivi pred vsem pri-poznanju nemškega ozemlja na Češkem; ostaje pa dolžno odgovor, kako si je treba pomagati iz te zagate. Avtonomistiško stališče v tem pogledu ne reši ne Cehov, ne Malorusov, ne Jugoslovanov. Treba si je pomagati drugače, in to v interesu lojalnega Slovan-stva, kakor v interesu skupne monarhije in, dinastije. Menili bi bili, da bode bar. Gautsch modrejši v državnem in dinastičnem interesu, ker je poznan kot državnik, ki hoče ščititi avstrijske interese. Iz njegovih na-redeb je razvidno, da se je celo trudil, kako bi ščitil te interese, ker brani pravo Cehov tudi v nemških okrajih; ali posledic svojih določeb vendar ni uvaževal dovolj ter je prezrl njih dalekosežnost. Gautsch je hotel nekako braniti jednotnost češke kraljevine ter je menil, da za to hranjenje zadošča uže simbol, t j. če ostane odprta samo možnost, da bi dobil vsak Čeh tudi po nemških okrajih svoje pravo na svojem jeziku. V tej možnosti pa je največa zmota, ker nemška Irredenta stvori vse, da biizbacnula polagoma vse Čehe i^ svojih okrajev in tak6 napravila iluzorno tisto pravo, ki bi se v teh okrajih delilo tudi Čehom. Če teh naposled ne bode v nemških okrajih, ne bode potreba tega prava deliti, in praktična potreba za dvojezično ura-dovanje bode ničevno.
Bar. Gautsch bi jo bil, pri gotovo dobri volji, ki jo goji za diaastijo in skupne državne interese, moral zasuk-nuti drugače. Bil bi moral stališče čeških Nemcev porabiti za vse mešane dežele, in tak6 bi bilo prišlo tudi nemško ozemlje na Češkem v zvezo z drugimi nemškimi deželami; pred vsem pa bi bili slovanski okraji tudi na severu sestavili etnografsko skupnost, ki bi pa-ralizovala prusofilski vpliv zatvorjenega ozemlja na Češkem. Severna, južna in vsaka druga Irredenta se d4 v Avstriji, naposled tudi v Avstro-Ogerski zatreti ali vsaj paralizovati jedino s prelozenjem težišč vsake narodnosti na znotraj ah na njeno skupnost, in tako preloženje more zvršiti nacijonalna avtonomija, ki more sestajati poleg dosedanje dež. avtonomije.
Ako so Čehi na krivem potu, treba je pa Malo-rusom in južnim Slovanom, biti opreznimi, da opozorijo Čehoslovane v skupnosti na njih današnje napake, radi katerih bi trpeli Čehi sami in ti Slovani, vsporedno pa tudi državni in dinastični interesi.
Jezikovno vprašanje pride poprej ali poslej v drž, zboru na dnevni red; ko bi ga ne sprožili Nemci, ker so z naredbami principijalno in faktično dosegli bistveno vse, kar so zahtevali na Češkem, morajo je sprožiti Slovani, pa tako, da se ne vstvarijo zakoni samo za jezikovno, temvečitudi za nacijonal. jednakopravnost.
Nove jezikovne naredbe so le začasne ; Nemci se bodo opirali na načela, ki so izražena v teh naredbah. Dobro! Načela, ki v teh naredbah ugajajo Nemcem, dovedejo do cilja tudi negospodovalne Slovane. A ti morajo postati vsaj toliKo modri, kakor se kažejo Nemci za se; prednost bodo imeli še vedno v tem, da po istih načelih, dosledno izvedenih, se bodo ščitili najbolje tu li skupni državni in dinastični interesi, in stvar je tako jasna, da se js morejo lotiti tudi pravi avstrijski državniki. Slovanom se torej ni treba bati načel, za katera so se doslej borili Nemci za Češko; da, le ista načela rešijo nacijonalno in jezikovno vprašanje v vsej državi, naposled v skupni monarhiji!
■ - S i' ■
jfoVe jezikovne qaredbe za Češko in Moravsko
so od 24. feb. 1898, in so bile objavljene 5. marca. Za Češko:
§ 1. Rešitve in odločitve, katere dobe stranko na ustne ali pismene vloge, morajo se jim izvršiti v onem jeziku, v katerem so jih izročile ustno, ali v katerem je bila napisana vloga. — § 2. Izjave strank se morajo sprejeti v zapisnik v onem jeziku, v katerem so bile stvorjene. — § B. Javne in druge listine, ki so napisane v jednem ali drugem deželnem jeziku in izročene kot priloge, pomočki ali za kako drugo uradno uporabo, ne potrebujejo nikakih prevodov. — § 4. Odloki oblastij, ki se ne izdajo na vlogo strank ali ni osebe, ki so zapričele stvar, so v jeziku, kateri govori oseba, na katero se pošljejo ... — § 5. Določbe od § 1.—4. veljajo tudi za ob5ine in avtonomne organe v češkem kra-ljevstvu v stvareh, v katerih jih je treba smatrati strankami. § 6. Izjave prič se morajo zapisati v onem dež. jeziku, v katerem so bile izpovedane. — § 7. Uradni in poslovni jezik oblastij, katerim veljajo ta določila, je oni deželni jezik, kateremu se, kot obfievalnemu jeziku, priznava prisotno prebivalstvo uradnega okraja po izjavah vsakokratnega ljudskega Štetja. V jezikovno mešanih okrajih morata se oba dež. jezika uradno jednako uporabljati. Kot mešani okraji veljajo : a) uradni okraji, ki obsegajo jedno ali ve& občiu, ako najmanj četrtinka prebivalstva pripada drugemu jeziku; b) uradni okraji, ki obsegajo cel sodnijski okraj, ako je vsaj petinka občin drugojezična ali mešana; č) uradni okraji, ki obsegajo več sodnijskih okrajev, ako je tudi jeden sam sodn. okr. drugojezičen ali mešan; d) uradni okraji oblastij glavnega mesta Prage. — §. 8. Uradi se . . . poslužujejo svojega uradnega jezika, v mešauih okrajih odloča o jeziku vloga stranke. Pri uradovanju, ki ne izvira od vlog strank, rabijo uradi svoj uradni jezik, ako ne zahteva kakovost predmeta, da se uporablja drugi jezik ; v mešanih okrajih pa naj se uporablja jezik, ki odgovarja kakovosti predmeta . . . Pri občevanju uradov izven dežele in z osrednjimi uradi veljajo dosedanje določbe. — § 9. Vsi uradni razglasi, ki so namenjeni v ob&e znanje v deželi, se izdavajo v obeh jezikih. Samo za posamične okraje ali občine namenjeni razglasi se izdavajo v jeziku, ki je v dotičnih okrajih ali občinah v uporabi. — § 10. Ako je v isti stvari ve5 strank, poslužujočih se raznih jezikov, se izdavajo odločbe v obeh dež. jezikih, ako se te ne dogovorč, da se
naj to stvori le v jednem ... —§ 11. V kazenskih stvareh se imajo zatožba in toženca zadevajoči nasoveti, razsodbe in uradovanja izgotoviti v jeziku, kateri uporablja on. Le v kolikor to zahtevajo oziri na izredne razmere, zlasti na sostavo porotnikov, se sme zanemariti ta določba. Ako je v obravnavi več zatožencev, ki se ne poslužujejo istega jezika, se vrši glavna obravnava v dež. jeziku, kateri smatra sodišče zato primernim. V vseh slučajih se morajo sprejeti izjave obdolžencev in prič v dež. jeziku, rabljenem od njih, in razsodbe in sklepi se morajo vsakemu obdolžencu v tem jeziku naznaniti in na njegovo zahtevo izgotoviti.
—	§ 12. V civilnih pravdah se ima napisati zapisnik o ustni obravnavi v uradnem jeziku sodišča, v mešanih okrajih v jeziku prve vloge. — § 13. Zabeleženje v javne knjige se izvršuje v jeziku ustne ali pismene prošnje, oz. odločbe.
. — Ako se ta ne vjema z uradnim jezikom oblasti, se vknji-ženju pridene prevod v uradnem jeziku. — § 14. Pri blagajnah in uradovanju z denarjem veljajo za blagajniško zapisovanje dosedanje določbe; isto velja za notranje urado-vanje pri poŠti in brzojavu in eraričnili indnstrijalnih zavodih.
—	§ 15. Občevanje oblastij z avtonomnimi organi se vrši v jeziku, katerega se ti poslužujejo kot poslovnega jezika.
—	§ 16. Veljava službenega jezika vojaških oblastij in žendarmerije se s to določbo nikakor ne dotika — § 17. O jezikovni sposobnosti uradnikov se imajo oblasti ravnati pri imenovanjih po istiniti potrebi. Vsak uradnik bo moral znati jezike, kolikor zahteva to služba pri uradu, kjer službuje. — § 18. Te določbe stopijo 15. marcem 1898 v veljavo, istega dne se razveljavijo minist. določbe z dne 5. aprila 1897.
Za Moravsko:
§§ 1.—6. istft kakor za Češko.
§ 7. Od oblastij se ima uporabljati jezik ustne ali pismene vloge pri vsem uradovanju (razun posovetovanj)
Ostalo zopet isto. ,
—-5—5-—-
Deželni zbori.
Kranjski. 24. feb. Dr. Papež izjavlja imenom kluba katol narodne stranke, da je vladni zastopnik (dež. preds.)v zadnji seji, ko je rekel, da posl. Kalan ni vreden, da bi mu odgovarjal, in dolžil kat. nar. stranko kot provzročiteljico izgredov, žalil vso stranko, ter želi, da se prečita stenogr. zapisnik. Bar. Hein se zagovarja in izvija, grof Barba pravi Kalanu lažnjivec, ta zahteva, da predsedništvo brani njegovo čast. Dr. Papež izjavi imenom kat. nar. stranke, da klub vzame pojasnila dež. predsedn. na znanje ter pričakuje o stvari lojalna poročila. — Posl. Božič utemeljuje resolucijo, naj se glede nadrobnih razdelb skupnih ekvivalentnih gozdov na Notranjskem povsod postopa jednakomerno, in zemljemersko osobje za agrarske operacije naj se pomnoži primerno, s posebnim ozirom na slovenščine zmožne prosilce.
25.	feb. Kmetijski družbi kranjski se dovoli za bezobrestno posojilo kredita 10.000 gld — Lenarčič poroča o prošnjah za pospeševanje gradbe železnice v Tržič. V prvi vrsti se naj upošteva proga: Celovec
—	Tržič — Kranj — Škofja Loka — Divača; le ako bi te ne bilo možno graditi, proga: Celovec — Tržič
—	Radoljica — Bohinj.
26.	feb. Višnikar poroča o uredbi učiteljskih plač na Kranjskem na javnih občnih ljudskih' šolah. Vse
stranke so zato. Nato se prejde v specijalno debato, kjer predlaga Hribar, da se vsem učiteljem v Ljubljani, ne glede na razne plačilne razrede, dovoli stanarine po 180 gld. Zakonski načrt se sprejme s to prenaredbo. Grof Barbo poroča o prošnji kranjske kmetijske družbe, da se odpravi mlinarski obrat z Ogersko. Med njegovim govorom zapustč poslanci katol. narodne stranke (zaradi Kalanove afere) demonstrativno dvorano. — V deputacijo cesarju povodom jubileja so voljeni: bar. Schvvegel, župan Hribar in dr. Papež; na čelu so jej dež. glavar in dež. odborniki.
Adresni načrt (sostavil dr. Ir. Tavčar) obsega te točke: Izjava Udanosti in hvaležnosti do vladarja. Zelja po spravi med narodi na podstavi popolne jednako-pravnosti. — Zelja po obnovi rednega parlamentarnega delovanja. — Opis nalog dež. zbora za povzdvigo blagostanja v deželi (uravnava voda, vodovodi, lokalne železnice) in v opomoč proti gospodarskemu prepadu kmetskega, delavskega in obrtnega stanu. — Žrtve za šolo, premalo gojenje slovenščine na srednjih šolah in želja po univerzi, ki naj bo za vse narode na jugu. — Slovenci izven Kranjske pa še ne uživajo narodnih pravic; na Koroškem in Primerskem so sloven. jeziku zaprta celo vrata v ljudski šole. Bezobzirno izrabljajo narodne večine v izvenkranjskih pokrajinah svojo moč z očitim namenom, uničiti individuvalnost sloven. pokrajin. Radi tega potreba, da se povsod, kjer živč Slovenci. uredi politična uprava tako, da tvori sloven. manjšina posebno administrativno celoto.
27.	feb. je bila slavnostna seja, v namen predloga, da se cesarju pošlji povodom jubileja udanostna deputacija.
28.	feb. 1 oslan. Hribar utemeljuje predlog glede obrambe ustavnih prav sloven. naroda. Slovencu sta nasprotna Nemec in Italijan, slovenski poslanci se in-sultujejo v Gradcu in v Pulju. Kranjski dež. zbor s predlogom ne prekorači delokroga, saj so se tudi Nemci oglasili povsod po dez. zb. proti jezikovnim naredbam za Češko. Slovenci so glede šolstva na slabšem nego vsak drug narod. Vlada podpira Nemce in Italijane. Kakor ščiti na Češkem Nemce, naj ščiti tudi slovenske manjšine zunaj Kranjske. — V imenu veleposestnikov je vit. Langer proti predlogu, ker je vlada itak dolžna izvrševati veljavne zakone. — Kalan opisuje žalostne razmere Slovencev zunaj Kranjske. Predlog se sprejme z veliko večino. — O adresi poroča dr. Tavčar. Njegov načrt se sprejme.— Dr. Tavčar odloži mandat za deželni zbor, dr. Majaron namestniški mandat, — Pri deželnem proračunu nasovetuje finančni odsek resolucijo, da se kot prispevek k zgradbi poslopij za vseučilišče dovoli 50.000 gld. Dr. Majaron je nasovetoval naj se ta znesek poviša na 250.000 gld., kar se sprejme. Zajedno se.naj izprosi dovoljenje, da se bo imenovalo v proslavo 50 letnice cesarjevega vladanja: »vseučilišče cesarja Frana Josipa I.«. Dalje je dež. zbor dovolil kredit za dve ustanovi po 800 gld. na leto za one Slovence, ki se hočejo habilitovati na modroslovni ali pravoslavni fakulti kakega avstr. vseučilišča za privatne docente in se zavežejo, da sprejmo, ako se bo reflfektovalo nartje, profesorska mesta na bodoči Ljubljanski univerzi. — O prenaredbi obč. volilnega reda za Ljubljano je poročal Graselli, o prenaredbi volilnega reda za dež zbor dr. Majaron. — V dež. odbor je bil voljen iz cele zbornice dr. Tavčar z 31, namestnikom dr. Majaron z 22 glasovi od 32 oddanih. Iz mestne
skupine je izvoljen namesc. dež. odb. posl. Graselli s 7 od 8 oddanih glasov.
O dež. proračunu je govoril Povše: Odpadek naklade na konsum žganja in piva bo ogromen. Kako ga nadomestiti? Direktnih davkov ni možno zvikšati. Vlada, mora prepustiti deželam realne davke. Napravili smo bolnišnico s 500.000 gld., dali podpore lokalnim železnicam, posojila in podpore v prospeh dež. kulture za obnovitev vinogradov, zato so naše dež. naklade visoko narastle ; kar se napravi za trajnost, zato naj nosijo breme tudi naši potomci. — Z vso silo in brez odloga moramo delati v to, da se bo v srednjih šolah v viših razredih vršil pouk v materinščini. Ideja univerz« se mora uresničiti. — Dež. odbor naj dobi v zakup užit-ninski davek v ceii deželi, ker tu dobi gotovo nov vir dohodkov. — Za volitve v dež. zbor se vvede direktno in tajno glasovanje, in zniža se cenzus od 5 na 4 gld. Samo to se je moglo predlagati, ker za nobeno drugo premembo ni bilo možno dobiti nemško-liberalnih poslancev ; kajti treba je prisotnosti 3/4 poslancev, in od teh morati 2/3 glasovati za sprejetje, torej odločajo nem. lib, — Kalan pravi, da se spremeni le način volitve, ostanejo pa vse krivice volilnega reda. — Po sprejetju predloga je dež. glavar zaključil zasedanje dež. zbora.
Proračun za 1898: skupna potrebš. 1,261.394 gld., pokritje 122.109 gld.. torej nedostatka 1,139.285 gld. V pokritje se bo pobirala 4% priklada na užitnino od vina, mošta in mesa, proračunjena na 142.534 gld., samostojna dež. naklada na žganje in likerje 370.000 gld., naklada na pivo 100.000 gld. (1 gld. na hektoliter); 30n/o na vse direktne davke, izvzemši osebni prihod-ninski davek 463.000 gld. Na mesto doklade na osebni dohodni davek se računi drž. prispevek 38.612 gld., ostane nepokritega 24.372 gld.
28. feb. Dr. Tavčar poroča o adresi. Odsek je najpreje naročil dr. Žitniku, da jo sostavi; produkt po-sovetovanja o tej je dr. Tavčarjev načrt. — Schwegel pravi, ker deputacija sporoči udanostna čustva dežele kranjske, je adresa nepotrebna. Potem polemizuje proti drugemu delu adrese ter pravi, da bi odprava ustave bila naj veča nesreča za Avstri jo. Avtonomija dežele ni v interesu Kranjske, ki je preuboga. Za slovenščino v viših šolah še nimamo zadostnih učnih sredstev. —-O zjedinjenji Sloveniji so se čuli pri razpravi o adresi v dež. zboru kranjskem razni glasi Bar. Schwegel je priznal, da je ideja stvarna in uvaževanja vredna. A male administiativne skupine bi ne bile kos večim za-dačam in bi se imele boriti s silnimi finančnimi težavami. Povrhu bi nastale enklave, katerim vendar ne gre dati večje avtonomije. — Dr. Tavčar je omenil, da se je dr. Žitnik bavil v svojem adresnem načrtu tudi z zjedinjeno Slovenijo Odsek pa se je postavil na stališče realne politike in ni hotel priti v nasprotje z adresami drugih dež. zborov in z adresnim načrtom deželnozborske večine. — O slov. univerzi je dr. Ma-jaron v utemeljevanju predloga, da se vlada pozovi ustanoviti vseučilišče v Ljubljani — omenil (v seji 28. feb.), da je to bilo pred 50 leti uže skoro zrel sad, 1871 je vlada po cesarjevem naročilu postavila v proračunu 3600 gld., da se na Graškem vseuč. zagotove nekatara sloven. predavanja. Ko se je o tem razpravljalo v finančnem odseku, je dr. Gosta predlagal resolucijo, naj vlada ukrene potrebno, da se čim preje ustanovi v Ljubljani pravoslovna in modroslovna fa-
kulta. Proti temu sta bila Rechbauer in Glaser. Nekaj let potem je v domačih listih nastala živahna polemika glede slov. vseuč., in znani talent porogljivosti je naravnost nasprotoval temu idealu. — Bar. Schwegel je v svojem govoru dokazal, da je deloma pristaš te f ideje. Ako se zahteva tako vseučilišče, ki bi odgovarjalo visokim smotrom viših šol, potem je prepričan, da je dobimo, in njegovi pomisleki so le podrejene vrednosti. — Dr. Schaffar pravi, nai se ustanovi vseučilišče 7. nemškim poučnim jezikom, le posamični predmetje naj se predavajo slovenski, hrvatski ali italijanski. To ni ponižanje za slov. narod. Znanstvene literature slovenske še ni, in se tudi kar črez noč vstvariti ne more. Na inozemskih univerzah se je do srede tega stoletja predavalo latinski, in tudi na nemških univerzah je več stoletij vladala latinščina. Nemški jezik se ni razvil na univerzah, ampak sam ob sebi,, in šele, ko je bil razvit, je zavladal na vseučiliščih.
Dovolil je zbor naslednje podpore: višidekliški šoli v Ljubliani 2000 gl., drama tičnemu društvu 6000 gl., »Theatervereinm 6000 gl, »družbi sv. Cirila in Metoda« 1000 gl., »Slov. planinskemu društvu 500 gl., »Rado-goju« 400 gl., »Glasbeni Matici« 600 gl., * Filharmaničnemu društvu t 300 gl, obrtni gospodinjski šoli v Ljubljani 600 gl., veče vsote raznim dijaškim podpornim zalogam, »Narodni šoli« 200 gl., raznim dobrotnim društvom veče in manje vsote. —Dež. odboru se je naročilo, naj stopi v dogovor s profesorji, da spišejo za poučevanje veronauka, latinščine, matematike in naravoslovja v 5. a 6. gimn. razr. potrebne slovenske učne knjige; in zaradi nagrade ž njimi sklene pravoveljavne pogodbe ter pri ministerstvu izposluje dovoljenje za poučevanje teh predmetov v 5. in 6. gimn. razr. na šolah v Ljubljani, Novem mestu in Kranju. — Povodom 50 letnice cesarjevega vladurstva se naj ustanova za obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem poviša na 200 gl., — ustanovi 10 ustanov po 50 gl. in 5 po 80 gl. za učence in učenke na obrtnih šolali v Ljubljani.
Istrski. 10 feb. Kazulič interpeluje radi hrvat. šole v Nerezinah. Pred 2 letoma se je sezidalo poslopje, v katero je bila nameščena hrvatska šola. Letos pa je krajni šolski sovet namestil v tem poslopju izključno ital. šolo ; hrvatsko pa nastanil v hiši, ki ne odgovorja v nikakem, najmanj pa v zdravstvenem oziru. Na utok roditeljev je odredilo ministerstvo, da se mora hrvat. šola zopet namestiti v prejšnjem poslopju. Trikrat se je moralo zaukazati okr. glavarju, predno je izvedel to naredbo. Naposled se je stvorilo, a odredilo, da jedna si/ba služi pol dneva za hrv. šolo, pol dneva pa za jeden ital. razred. — Zakaj so v tem poslopju nastanili ital. učitelja in mu odkazali 4 lepe sobe, ako je bilo poslopje sezidano za večrazredno šolo, in ko se je pokazala potreba, da rabijo tudi te druge sobe za svrho poučevanja ; zakaj se učitelju dajo 4 sobe, a jedna odteza šolskim namenom; zakaj pa otroci ne zahajajo redno v šolo, mesto da bi učitelja nastanili v kakem drugem stanovanju? — Dr. Trinajstič interpeluje zaradi napisov na državni železnici v Istri, ki prezirajo hrvatski in sloven. jezik. — Posl. Spinčič interpeluje vlado, je-li voljna ustanoviti vseučilišče v Ljubljaniin priznati veljavnost Zagrebških izpitov.
23. feb. Manjšina (slovanska) je došla zopet polno-številno k seji. Pri govoru dra. Laginja je galerija pro-vzročala demonstrativne škandale. — Ob razpravi o že-
leznici Trst-Poreč- Kanfanar je izrekla manjšina popolno nezaupnico df>ž. odboru.
Preds. Campitelli je podal izjavo glede Bartolini-jevega predloga, da bodi ita'ijanščina jedini razpravni jezik zbornice. »Povsem umevno je, da se je večina izrekla za to predlog in sprejela ital. jezik za razpravni jezik v tej zbornici, ker je jedino sposoben za razpravo in jedino razumljiv. V to sem pozival tudi uže ob otvorjenju zbornico, naj sh odreče nepotrebni opoziciji in ostane pri svojem pravu, katerega ji ne more kratiti nikdor, samo da se poslužuje ital. jezika, kateri jedini more biti razpravni jezik v Istri.«
»Slovenec« dostavlja: da jo je korenito zavozil s to izjavo, ker pravi, da nikdor ne mara kratiti pravic manjšine, a dostavlja: »ako se poslužuje ital.«, saj je baš jezik jedna najvzvišenejših pravic vsakega naroda. To vendar ne opravičuje njegovih tvrditev gledč umlji-vosti kakega jezika, ako on i-i njegovi somišljeniki ne umejo jezika dvetretjinske večine istrskega prebivalstva.
26. feb. je bila poslednja seja, v kateri se je sprejela tudi resolucija, naj vlada prične z zgradbo druge železniške zvezo med Trstom in planinskimi deželami, s progo Razdrto — Loka — Kranj.
Štajerski. 22. feb. V poročilu dež. odbora je pod zaglavjem »niža gimn. v Celju« nasovet, naj se vlada opozori, da naj opusti to napravo, za katero se pri budgetni razpravi za 1897 ni dovolila potrebna vsota. Učni odsek se je temu pridružil ter nasovetuje, da dež. zbor to vzame na znanje. — Dr Sernec se protivi temu, ker je stvar drž. zbora. Tudi vedno huskanje le še bolj poostruje razpor. — Posl. Stallner pravi, da so Celjani na pravnem stališču, da se naj opusti slov. gimn., za kateri niso dovoljena sredstva.
Ko so je o predlogu posl. Forcha o spremembi drž. šolskega zakona za Štajersko, da se skrajša šolska doba, oglasil k besedi Kaltenegger, provzročili so nemški liberalci in nacijonalci, ki ga sovražijo, ker je glasoval a slov. gimnazijo v Celju, velik škandal in ostavili zbornico. Ko so se vrnuli, odklonil se je nasovet z 28 proti 15 glasom.
26. Dr. Schreiner razpravlja o dijaškem gibanju in predlaga resolucijo, da dež. zbor obžaluje, da se v Pragi ne prekliče prepoved dijaških znakov, s čimur se je provzročilo burno, opravičeno gibanje vsega nemškega dijaštva. Pričakuje, da vlada prekliče to prepoved, dijakom povsod ščiti, priznana prava in s tem zopet dovede do miru na vseučiliščih s prih. semestrom. Ta resolucija se je sprejela z vsemi proti slovenskim glasom.
Slov. poslanci v štaj. dež. zboru so izjavili v klu-bovem sklepu, da se vlada pozovi na ustanovitev slo-ven. vseučilišča v Ljubljani, ki je v interesu sloven. naroda, in na kar silijo kulturne, jezikovne in politične razmere južnih avstrijskih dežel.
Koroški. 18. leb. Dež. odbor naj proučuje, ali bi ne kazalo, da se v Celovcu zopet ustanovi pripravnica za učiteljice. Nastavi se občinski komisar, ki bo pregledaval delovanje obč. uradov. Grafenauer zahteva, naj bo ta zmožen slovenščine.
Niže avstrijski. Posl. Schneider je stavil načrt za volilno preosnovo: 1. obče jednako in direktno volilno pravo. 2. aktivno volilno pravo prične z 26. letom, pasivno po 30 3. Vsak volilec mora se udeležiti volitve, sicer bo kaznovan. 4. Kdor se aktivno ali pasivno zadolži podkupljenja ali terorizuje pri vo-
litvah, se kaznuje z zaporom t;r izgubi volilno pr.ivo. 5. Vsi krščeni in nekrščeni Zidje, vse osebe, katerih dedje so bili Z;dje, ter se jim dokaže to, in vsi Arijci, ki so v zakonu z židovskimi ali od teh izvirajočimi osebami, izključeni so od aktivnega in pasivnega volilnega prava. — Dr. Filipovič se čudi, da je dopustil dež. glavar, da se je prečital ta predlog.
Češki. 2i. feb. Dr. Vašatf izroči protest, da da mu v zadnji seji dež. maršal ni dovolil, utemeljevati nujnost predloga, da se 20 milj. iz drž. aktiv prepusti kraljevini Češki. Dež. maršal pravi, da govorniku ni dal besede, ker formalno vprašanje ni bilo podpirano zadostno. Ker tudi sedaj ne dobi besede, pravi dr. Vašaty, da je to nasilstvo in sramota. — Dr. Podlipskf poroča o združenju s predmestji in predkraji. Težkoče zato so majhne, prednosti velike. Dr. Zahof povdarja zlasti potrebo provedbe velikih zdravstvenih. potreb ; Materna o tehniškem razvitku mesta. Kaftan pojašnjuje dosedanja prizadevanja za družitev občin. 1784 so se združila Staro in Novo mesto, Mala strana in Hradčin. 1849 se je priklopilo Josipovo mesto, 1883 Kralj. Vinogradi, 1884 Holešovice-Bubna. — Združitev s štirimi vel. okraji: Karolinovo, Vinogradi, Žižkov in Smichov se je zavlekla Glavna zapreka je hišni in užitninski davek. — Dr. Koldinskf pravi, da predkraji niso načelno proti združenju, a zahtevajo, da se to provede tako da se ne pogonobijo davkoplačevalci. Z združenjem davka bi oni štirje predkraji plačevali 572.852 gl. več, in sicer državi, ne Pragi na hišnem davku. Isto tako bi se podražil užitninski davek. — Praga si hoče opo-moči z denarjem prxlkrajev, a združitev ne sme biti samo v interesu Prage, — Dr. Podlipny oporeka pred-govorniku in pravi, da je združenje veliko narodno vprašanje, izredne važnosti za češko-narodno življenje. Dr, Adamek pravi, da je združenje velikega pomena za ves češki narod, in da imajo torej tudi zastopniki dežele pravo in pa dolžnost, da govorš o tem. To ni vprašanje Prage, to je vprašanje češkega naroda. To je veliki ideal češkega naroda, kajti Praga ni le glava, temveč tudi srce češkega naroda. V težkem boju moramo skrbeti, da je ta naša trdnjava močna. Vsi imamo jedno željo, da bi dosegli v najkrajšem času vspeh na to stran. Nasoveti komisije se sprejmejo.
25.	feb. Dež. maršal knez Lobicovic stavi nasovet, da se odpošlje 2. dec. povodom cesarjevega jubileja udanostna deputacija. — Wolf kriči in razgraja med govorom ter zahteva besedo. »To je lojalitetna komedija — brutalnost — hlapčevstvo« itd. — Kljubu večkratnim opominom se ne pomiri, temveč le še tuli, da je vse glasovanje ničevo, da Nemci nimajo vzroka, izražati lojalnosti i. dr. On mora tu govoriti, ker drugod prežč manj državni pravdniki. — Pozneje je zahteval, da naj se voli v deputacijo, »da koroni pojasni vso sleparijo.«
26,	feb. Lippert izjavi imenom nemških poslancev, da adresni načrt nima ni besedice priznanja za veliki kulturni napredek v tej dobi ; temveč obseza le graje in tožbe. Ona izraža egoizem in hoče temu na ljubo razdelitev cesarstva. Proti temu izjavljajo Nemci, da vstrajajo pri jedinstvu cesarstva kot glavnem uslovju njegovega obstanka in pri ustavi, podeljeni od cesarja, ki podeljuje vsem narodom zadostno svobodo v raz-vitek narodnostnih posebnostij. — Nismo mislili, da se postavi na dnevni red načrt, ki zanikuje vse, kar nam je drago, in zahteva vse, kar smatra naš narod
za kvarljivo, in to v zbornici, kjer je zastopanih 21/? milj. zvestih Nemcev, — ter da se nam pripisuje, da se naj udeležimo razprave. Prepuščamo vladi, da sama brani svoje lastne interese, ker nam brani naša politična čast, da se udeležimo te in naslednjih sej visoke zbornice.« — Nemški poslanci ostavijo nato dvorano.
—	Potem se prične razgovor o adresi. Dr. Kram&r utemeljuje načrt, izrazi obžalovanje, da se Nemci ne udeleže razprav. Čutimo sicer, da je nekako nasprot-stvo, ako v prvem delu izražamo udanost in čestitko cesarju, v drugem pa navajamo tožbe. Prvi del, da se odpošlje deputacija, je po predlogu dež. maršala postal odveč. A drugi del je potreben in protestovati moramo proti tsmu, da imamo tu namen provokovati. Saj ne zanikamo vsega, kar se je stvorilo v teh 50 letih, nasprotno, priznavamo napredek. A zakaj bi molčali o žalostnem položaju kraljevine ? -- Da bi bila adresa izraz egoizma? Kje se v nji nahaja le jedna sama besedica proti drugi narodnosti ? Saj je adresa veroizpoved večine, in ako se povsod drugod streže in ugaja večini, tega vendar v starem, historičnem dež. zboru ne moremo. Večina naj se izjavi, kaj smatra zajedino sredstvo, da se pride iz nezdravih in neznosnih razmer? To ni le pravica, temveč tudi dolžnost večine in zlasti v tem času. Tu ni zadoščeval sklep aeželn. zbora, tu je bilo treba obrnuti se na onega, v katerega zremo vsi z zaupanjem, na cesarja in kralja, zastopnika vedne in nerazrušne vezi med dinastijo in kraljevino Češko. Tega nikdor ne more smatrati za provokacijo. Zvestoba se ne razodeva v hvalisanju, in ker vsakdor ve, da smo zvesti in da spoštujemo vez med dinastijo in kraljevino, nam je dolžnost, da odkrito in jasno govorimo s cesarjem in kraljem. Ako je adresa v istini izraz prepričanja skupne večine dež. zbora, državnopravne večine, potem mora izražati le to, kar nas druži, ter opustiti vse, kar nas loči. To, kar nas druži, je historiška zvestoba do kraljevine Češke, je želja, da se obnovi v stari slavi, da sv. Vac-lava korona zažari na glavi vladarjevi. — Dež. nam. grof Coudenhove izjavi, da se vlada ne bo udeleževala debate o adresi ter dase omeji na izjavo, da ona ne stoji na državnopravnem stališču adrese. — Dr. Baxa želi, da bi se proganjanje češkega življa v nemških okrajih povdarjalo mnogo odločniše. Dr. Engel pravi, da se to ne more stvoriti, ker je adresa rezultat dogovora dveh državnopravnih strank, in bi bila pre-memba v tekstu pregrešek proti temu dogovoru. — Nemci so v svoji izjavi polemizovali z adreso, in da je ta potrebna, dokazuje izjava vlade. Vlada je v družbi Nemcev in socijalnih demokratov. Min. predsed. je iz lastne izkušnje se uveril, v koliko se od Nemcev in soc. demokr. upošteva ustava. Ako je vlada mislila, da smo jo imeli na sumu, da stoji na stališču našega državnopravnega prizadevanja, se jako moti. V tem pogledu njena izjava ni bila potrebna. Ako pa povsem zanikuje opravičenost tega stališča, potem smo pa v velikem nasprotstvu z zakonom in nepreklicno osnovo vse sedanje ustave, z diplomom 20. okt. 1860. — Sedanji vladi se ne posreči, da napravi red v državi. Odgovorni sovetovalci korone morajo se vrnuti k uslov-jem za svobodo v Avstriji, k uslovjem za obstanek Avstrije, ta mora postati domovina in zaščitnica vsem svojim jednakopravnim in jednakovrednim narodnostim.
—	Dr. Vašatemu se zdi, daje adresa premalo odločna
—	Princ Ferd. Lobkovic izjavi imenom kons. čeških
veleposestnikov, da se ti nočejo udeleževati razprave, da pa ostajejo, negledé na stališča vlade, pri svojih principih. — Dr. Kramâr se protivi ugovorom. Ako naj sé črez toliko let v adresi govori s cesarjem o preostankih v blagajni, in burševskih kapicah, ali bi to ne bilo onečaščenje tega velikega momenta? Ako tudi se ne more ugovarjati omenjenim tožbam, vendar ni treba, da se govori vedno o vsem. Čudi se, da je baš v tem trenutju vlada pokazala odločnost, katere so jako pogrešali ob drugih prilikah. Večina dež. zbora se je dovolj žrtvovala za skupne državne interese ter tega ni zaslužila. — Adresni načrt se je soglasno sprejel.
28. Teb. Dr. Fort poroča o dež. proračunu ; nepokritega nedostatka je v vsem 20,221.038 gl. O političnem položaju pravi, da eksodus Nemcev le pospešuje krizo, česar Čehi nimajo obžalovati. Proti očitanju narodnega egoizma od strani posl. Lipperta označuje to kot tartuferijo. A ako se ne oziramo na to, v njem ni nič nečastnega, kajti to je povod vsem političnim bojem. A češki egoizem je v tem, da si branijo narodno eksistenčno, nemški pa je agresiven, pro-vokatoren in gospodovalen. Vse moderno razvijanje polit, življenja ima vzrok v narodnostnem principu. Avstrijska država je sozidana na podstavi nemškega gospodstva. Dokler je bil absolutizem močen, bilo je to gospodstvo neomejeno. A sedaj sega hočemo otresti. Ta boj bojujemo 30 let; zadnja leta so se razmere spremenile nekoliko nam v korist. — Ko je bil Islam v nevarnosti, je padišah razprostrl prapor prerokov in fanatizoval mohamedance k morilnemu buju. Pri nas se je razvila velikonemška ideja. S to hočejo utvrditi nemško hegemonijo. A ta ideja ni neopasna samo nam, temveč tudi Avstriji. Vzrok eksodusa ni bil navedeni izbruh našega narodnega egoizma v adresi, to je bila le pretveza za divjo obstrukcijo v parlamentu. — Dr. Vašat^ pravi, da so Mladočehi s tem, da so prevzeli Badenijeve odločbe, zakrivili vse, kar se je dogodilo. — Dr. Grégr pravi, da je nemško cesarstvo naj-veči sovražnik Avstrije, ker dovoljuje, da se v njegovih mejah drže veleizdajski govori od Avstrijcev. — Nemci se ne bojé samo Bjga, ampak tudi Slovanov. — Dr. Baxa pravi, da se mora ves češki češki narod vzdvignuti proti novim jezikovnim naredbam, ako bodo take, kakor so se napovedale. Češki narod more na vse, kar se dogaja proti njemu, odgovoriti le s protikonstitucijo-nalno opozicijo. Ako se ne vsprejme adresa in ne odgovori nanjo, ne pojde noben češki poslanec z uda-nostno deputacijo na Dunaj. — Grof $arrach pravi, da je sedanji čas sličen dobi 1848 leta. Avstrija je v veliki opasnosti, v katero soje do vedle jezikov^ naredbe. Vsa Evropa pričakuje, da stvarimo podstavo za novo osnovo Avstrije. Češki in avstrijski patrijotizem je isto, in sicer ker Čehi in sploh Slovani se morejo razvijati le v okviru te države. Vedno sem bil za pravico in se bojeval proti krivici, z vsem srcem sem bil vedno na strani češkega naroda, ker sem videl, da se mu godé krivice, katere je treba poravnati. — Se jeden vzrok je za važnost Avstrije za Slovane. Ona mora prenesti kulturo do zapadnih Slovanov. Spomniti se moramo Dalmacije, tudi tam moramo širiti slovansko kulturo in čvrstiti slovansko zavest. — Od vlade zahtevamo, da provede pravičnost in jednakopravnost ne le na Češkem, temveč v vseh deželah. — Ako se nam pravi, da moramo čakati, da se predrugačijo, izjavim, da je naša dolžnost delovati na to, da se izvrše
te spremembe. — Vedno smo povdarjali jedinost. Bez sloge se ne da nič doseči. Le ako vstrajamo jedini, čvrsti in nepremakljivi, dosežemo, po čemur hrepenimo in kar smo izrazili v adresi. Treba, da si zopet priborimo pravico za dež. zbor. — Govornik se je nadejal, da se nemški poslanci povrnejo k razpravi o budgetu. Stvorili tega niso, ker dobro vedo, da ne sklenemo ničesar, kar bi bilo Nemcem v škodo. — Treba bi bilo, da Čehi težé po zastopstvu v sovetovalcih korone. Ako bi tam bil jeden Čeh, preprečila bi se mnogokaka krivica. — O izjavi vlade se ne čudim. Ona je na stališču februvarske ustave in ni mogla drugače govoriti. Še nekaj bi omenil, d asi ne spada v razpravo o dež. budgetu.v To so Dunajski Čehi. Skrbeti moramo za zaščito Čehov na Dunaju ter jih podpirati v šolah in cerkvah. — Dr. Baxa je uže dobil zaslužen ukor zaradi besedij proti cesarju. Obžalujem, da se je proti vladarju, ki je stvoril, toliko govori tako. — Kar pa očita, da zastopniki Češke, Moravske in Sileške ne napredujejo jednako, ni krivde na čeških poslancih, temveč na razmerah. — Dr. Fort se zahvaljuje grofu Harrachu na njegovem patrijotičnem govoru. Mnogo se govori o nemarnosti v Avstriji. Smo li mi krivi ? Oni elementi, proti katerim se je branila eksistencija Avstrije v zvezi z Rusijo, narekujejo danes vnanjo in notranjo politiko Avstrije ; oni so krivi, da so se razmere tako poostrile med narodi. Naši politika mora težiti za tem. da prepriča odločilne faktorje o napačnosti in k varljivosti sedanje politike. Adresa je poskus v tem pogledu, ako se ne posreči, ni naša krivda. — Nedostajanje politične avtoritete je usodno. Pouličnjaki so premagali Badenija, a premagan ni samo on, temveč politična avtoriteta. In kako je ravnala vlada s proifsorji in dijaki povodom demonstracij ! V Avstriji vlada anarhija, a ne spodej. temveč zgorej.
2. marca. (Proračun). Za humanitarne namene je 3,429.214 gl. troškov, za naučne iu izobraževalne 10,590.655 gl., češki muzej dobiva 40.000 gl. redne in 10.000 gl. izredne podpore. Na večer 2. marca je bil dež. zbor zaključen.
Bukovinski. 1. marca. Sprejel se je zakonski načrt vladin o spremembi pouka na realkah z nemškim učnim jezikom ; vvede se romunski ali maloruski jezik (za kateri se odločijo roditelji ali njih namestniki) kot obvezni poučni predmet, in pouk iz angleščine postane mesto obligatnega neobvezen. — Sklenuli so od-
poslati udanostno deputacijo povodom jubileja. ■——
Alliance Israélite.
V »Slov. Svetu« nismo poročali o najnovejšem škandalu, ki ga je vprizorila »Židovska zveza« v Franciji, in s katerim je skušala zanimati vso" današnjo civilizacijo. Zaradi principijalne važnosti zavesti o židovski medsebojni korupciji, ki se je tudi slepcem razkrila ob tej priliki, treba je vendar omeniti nekoliko o stvari. Bogat Zid Dreyfus, ki je bil stotnik v francoski vojski, je od vojaškega sodišča, obsojen na tako zvani »Hudičev ostrov« radi veleizdajstva ; sodišče je razsodilo, da je prodal kaki tuji državi vojaške tajnosti, posebne načrte. Ta obsodba je silno zbodla skupno Židovstvo, ker vidi opasnost, da bi narodi mogli Žide v obče smatrati moralno nesposobnimi za vojaške časti.
Z druge strani razpolaga Dreyfusova družina z milijoni in more torej gibati se, da bi tudi sama rešila obsojenega stotnika. Za to družino se je potegnulo skupno Židovstvo, rekli bi, vse naše zemlje. Židovske novine so po skupnem dogovoru in načrtu začele delovati za osvobojenje Dreyfusa. Začele so polagoma občemu mnenju vsiljevati misel, kakor da bi bil dokument, radi katerega se je obsodil Dreyfus, pisan ne od njega, temveč od drugega častnika, in sumnjo so zvalili na franc, polkovnika Esterhazyja. Ta je bil naposled pozvan pred vojaško sodišče, a kljubu vsem spletkam in težavam pri razsojevanju, bil je ta zato-ženec oproščen, torej spoznan nedolžnim. Nov krik v Izraelu, in znani romanopisec Zola je šel Židom na limanice, objavil je na predsednika francos. republike Faurea daljše pismo, v katerem žali vojaško sodišče s tem, češ, da je sodilo z zavestjo krivo. Zola je bil vsled tega zatožen, tako da je prišel zagovarjat se pred franc, porotnike. Ta pravda je pa najbolje pokazala, kakega značaja je »Židovska zveza« ali takô zvana intcrnacijonala. Židovski listi vseh vrst v vseh državah so začeli na dolgo in široko prinašati članke in razprave pred in med pravdo Zolino.
0 obravnavi in o vsem. kar so mogli spraviti v njeno zvezo, so dobivali židovski listi vseh držav vsak dan po cele velike strani brzojavnih poročil, katera so se tiskala ali na prvem ali pa vsaj na drugem mestu in običajno z debelimi črkami. S tem so hoteli združeni Zidje občinstvo drugih narodov prisiliti, da bi sodili o stvari, kakor bi bilo ugodno Židovstvu. Velika politiška vprašanja so ti listi ves ča-! polume-sečne ohravnave zanemarjali in prezirali. Njim je bila Zolina pravda svetovni dogodek prvega reda, kakor da bi šlo za obstanek velikih narodov, držav ali celô državnih zvez in skupin. Da bi bil vstal kak Aleksander, Cezar ali Napoleon L, ne bili bi mogli več pisati, in brzojavljali bi ne bili toliko, niti ko bi se bil prikazal Židom kak ugoden spasitelj.
Tudi ko bi ne vedeli nič koakretnega, soditi bi mogli, da Židovstvo je za t,a poročila in pisanja potrosilo milijone, in naj si bode družina Dreyfusova še toliko bogata, sama bi ne bila mogla poplačati vseh stroškov za tako soglasno delovanje na korist jednemu samemu jetniku, katerega v tisočerih lamentacijah označujejo kot ubogega trpina, mučenika, po nedolžnem obsojeno žrtev.
Zola je obsojen na jedno leto ječe, največo kazen, ki je določena v takem slučaju ; obsojen je, ker ni mogel dokazati svoje tvrditve ; vendar pa se je pritožil na kasacijsko sodisče, in židovske novine poročajo i nadalje vsak dan kaj novega, da bi čitatelji ne pozabili, da Dreyfus je še na omenjenem otoku, kjer more živeti prav prijetno, kakor poročajo same židovske novine. Iste novine v vseh državah pa blatijo Francijo, kakor da bi bila nakrat propadla ter pozabila vse tradicije, in jej žugajo z najhujšimi grožnjami, mnogo hujše, nego pred par leti Dunaju, kjer jih je bil premagal antisemitizem združenih krščanskih strank.
Le mimogredé omenjamo, da iz združenega postopanja Zidov, živečih med raznimi narodi in v raznih državah evropskih in izvenevropskih, bi se mogle nekaj naučiti tudi delavske množice, ki se uklanjajo židovskemu vodstvu. Kaj pa je imelo delavstvo opraviti pri tem specifično židovskem vprašanju? In vendar so židovski socijalnodemokratiški listi dajali prostora
poročilom o Zolini pravdi, jednako, kakor takó zvani kapitalisliški, pred vsem Zidom služeči listi! Keda.j so se židovski, delavcem vsiljujoči se listi potezali v toliki ali le količkaj približnji meri za obsojene delavce, in naj jih je tisoče in tisoče prišlo v ječe? Ali so tudi delavski listi zato, da jemljejo primernišemu čtivu prostor in čitajočim delavcem čas in še kaj moralno važnejšega ?
Iz afere Lreyfusove in pravde Zoline je razvidno, da Zidom velja jeden njih član več, nego pa milijoni nežidovskih ljudij, več nego pa celi narodi in cele države. Danes bi Zidje, ko bi bilo v njih moči, prodali franc, republiko kakemu poljubnemu despotu, ko bi jim jamčil zaščito njih interesov. To pa kaže, da Zidom ni nič mari domovina, od katere žive, ako ne dela v njih interesu in po njih vkusu. Zid je danes Francoz, jutre Nemec ali Anglež, ako mu bolje nese; isti Žid prisega danes na republikanske principe, jutre jih pa izdaje, ako mu je na dobiček.
No, Zolina pravda poučuje narode o tem, kar je itak znano, kar tvrdi tudi preprosti seljak, da Zidje držč skupej, samó da se je sedaj razkrila tudi daleko-sežnost te skupnosti. Ta seza od naroda do naroda, od države do države in celó od materika (kontinenl) do materika Ta skupnost se je v tem posebnem slučaju sama označila ne le po mišljenju vsega Zidov-stva, temveč tudi po njegovi organizaciji. Poprej so narodi vedeli, da vParizu jesedež vodstva te organizacije, daondivodi »Alliance Israélite«.Zidovstvo vsegazemske gapovršja, in da iz tega središča dobiva Zidovstvo ukaze in namigljaje, kakó naj postopa v vsaki državi, med vsakim narodom in v vsakateri dobi v državah in med narodi. Ta »Židovska zveza« razpolaga ali more dobivati sredstva, da žuga celó velikim narodom in državam, če ne hodijo potij, ugodnih skupnim židovskim interesom.
Zidje ne poznajo nobene domovine, a poznajo sebe, to je, potezajo se drug za drugega, naj si bodo raztreseni kjer s: bodi. Običajno zagovarjajo Zidje internacijonalizem ali kosmopolitizem ; v resnici pa so sami največi nacijonalni šovinisti. 0 internacij on alizmu in kosmopolitizmu govoré le radi tega, da bi tlačili dobre lastnosti in svojine pojedinih nacijonalizmov, da bi toliko laže povzdvignuli svoj specifični židovski na-cijonalizem. Židovski kosmopolitizem ponižuje ali skuša ponižati moralno višino ali stopinjo drugih narodov, da bi na tej moralni nižini mogli toliko laže Zidje uporabljati svoje mišljenje, svojo moralo in prakso, in na to stran jih ne dosežejo niti zviti in prebrisani narodi.
Židovski internacijonalizem je pokazal v Zolini pravdi občo opasnost za vse narode boljše pasme, ker ima v združeni moči pomočkov, da jih slepi in pehari ž njimi. Naj se narodi še toliko zavedajo te moči in ž njo združene korupcije, vendar se velik del občinstva teh narodov vpleta v zanjke, nastavljene jim s temi sredstvi, in kakor svedoči usoda Zole, lové se celó boljši ptički na limanice židovskega spletkarstva.
Židovski internacijonalizem je takó mogočen, da povzdiga ničle na stopinje veličin in ponižuje dejanske veličine bodisi narodov ali njih posamičnih členov. Zolo samega so ob tej priliki povzdvjgali, kakor da bi bil pisatelj in avtor najviše vrste, in njegovo zmoto so označevali kot moralno zaslugo prve vrste, češ, da ta zasluga zatemni celó ves pomen svetovne Pariške raz-
stave 1900. Skupna Francija je v židovskem označevanju nakrat ponižana na pigmejstvo pred umetno povišanim Zolo.
Organizovana moč skupnega Zidovstva je pokazala sedaj pa tudi svoj napuh, ki si domišlja, da prekaša civilizovane narode v skupnosti. Ko bi ne bilo tega napahu med Zidovstvom, kako bi moglo kazati toliko drznosti, da je v Zolini pravdi narodom kar vsiljevalo dan na dan dolgih poročil, za katera ni vprašal nihče, in katerih tudi ni potreboval nihče, in najmanj je kdo židovske liste plačeval radi tega.
No pa če vidijo Zidje, da pošteva vpliv njih novin visoko in nizko drugih narodov, potem se ni čuditi, da raste greben istemu Zidovstvu. Kako bi ne postajal Zid čim dalje ošabniši, ko vidi, da umni in plitvi či-tatelji, izobraženci in prostaki pazno poslušajo in za-resno uvažujejo vsako krparijo, ki jo jim natvezajo židovske novink ? S te strani se je pokazala velika moralna beda med civilizovanim občinstvom drugih narodov ravno ob Zolini pravdi. S tem občinstvom razpolaga židovski tisk, kakor hoče sam, in tako postaja Zid gospodovalec ne le v gmotnem, temveč tudi v duševnem in moralnem pogledu. Gmotno snuje in vzdržuje novine, kakoršnih ne morejo vzdrževati drugi narodi, ker se ne znajo povoljno družiti in orga-nizovati; duševno in moralno potem narekajo Zidje svoje sebično mišljenje ravno s takimi novinami.
Alliance Israelite je po vsem tem vzgojila hlapčevstvo v gmotnem, duševnem in moralnem pogledu sosebno tudi s pomočki svojega internacijonalno razširjenega, po značaju pa strogo židovskega novinstva. Ta resnica je bila znana pred Zolino pravdo; a ta. pravda se je opisovala s pomočki »združenega Zidovstva«, da bi jo mogli umeti in primerno ocenjavati tudi tisti, ki so okornišega razuma ali pa kakor si bodi še vedno indiferentni nasproti židovskim sredstvom sredi današnje civilizacije. Boljše spoznanje židovske »Internacionale« bilo bi nekako kaznovanje očitne namere, ki jo je Zidovstvo imelo in še ima v Dreyfusovi aferi.
—i-— Stara bugarka.
Tri mi Ijeta stalno, tvrdo vjerna, Ljubav tvoja bješe neizmjerna, Dragi dragoj na svijetu sve; Milovanje naše nebo slada, Miloranje naše pa k6 jada, Milovanje nama ziče bje.
Koli krasni ono bjebu danci, Koli divni o budučoj sauci Skromnej sreči, ritka kaže Bog! »Što če srebro, blago obilato, Svega svieta što ce žuto zlato, Kad si careni, slugom zlata svog?«
Svanu hora, te vijenac krasni Djevu resi. te pred oltar častni Zaručnicu sretnu prate, glel — Al je hramu stupijo na vrata Silan gospar, silan šilom zlata, Ter u djevu glupo pogled spre.
Mjesec dana iza toga minu,
Sretno jutro zaručnici sinu,
Silni gospar vodi je u hram —
Što če srebro, blago obilato,
Svega svieta što če žuto zlato? —
Nju je mene, mene nje je sram. Dr, Fiacca-
Cvetke z ruskih poljan.
Pa8yMiH, KTO yMŽHT> — .
(„CB-fcn," Nro. 154, 1896: Džemal Eddiii, perz. šejh, ubijica šaha Nassa-Eddina.)
9.	KTO He rOBOpHTt HCTHHBI, TOTT, He He.lOBifCB, a HIIlTOJKeCTBO.')
4>miLa.Tt: „3anncKM Mo.io^oro le.ioBbKa". »Nov. Vr.« Nro. 7305.)
10.	H/in. mniero ireupijiTiite. KaKT, bh^tb BrB
CBoeMi. p,om1; iyiKiix'B2) jno^eih icoTopBie ki. tom^ ace H C&MH TI ^ B C T B V CO T 7> Ce6il HVSKIIMir, II 9TO 3anncaiio y HIIX3> Ha HX1> ai(UaxrB.
11.	TocnoA^3), BBI BC-fc 3HŠ,eTe, H TO H61HH6 MO-aoAevKB cra.ia ne TaK&H. KaKžui 6i>i.aa Bt name upeMH.") MBI ČBI.IH flliTH, BtpHBHlie 7) BCejiy, M TO HaM-B rOBOpiMII, a ohii mreeirf ne xotht'b BipiiTB šest npoBipuH.") Ohii HaMiiHŽHiTT,9) cb Tor6, cb iero mbi koifiAgm-b : cb co-MfffeniH.10) (Iz zastolne zdravice tete Rusije).
12.	Pa3KaacHTe ") Ha.Mt cica3Ky12) TaicB, hto6bi mbi DOB'J>pn.lII eft, H MBI O^eUT, CiaCMIIBBI13) ckAskoh. Ho BBI CeSCII.lBHBI C^t.iaTB U} 3T0, nOTOM^ H TO BT, r.IvClIIlt,
bbi bx c^iuhocth15) cžmh HiiHeMy He BipiiTe. (Odgovor »teti« vseučiliščnika Kornilova.)
J) ničevost. 2) ptujih, 3) gospoda — gospodje, 4) dendenes, 6) mladina, B) dobo. časa, 7) verjevši, 8) poskušnje, 9) začenjajo, lu) dvombe — sumnje, n) povejte. 12) pravljico, 13) srečni, ") stvori ti, >5) bitnosti (= prav—za—prav). Božidar Tvore o v. •—-
Ruske drobtinice.
Ct Mipy no iiiitkU. ro.io.My pyoaxa.
Ruski narod sestaje iz dveh rezko protiinih si polovic, obrazovanega o bčin s t v a i t e mn e narodne množice. Med tema polovicama je prepad tako globok, da mine še nekaj stolettj prej, nego ga bodo v silah zasipati toliko, da bo prehod od jedne polovine do druge možen, ne glavolomen. Za to velikansko delo se je najbolj poprijela v.a ruska zemlja v novejših časih. I obrazovana polovica počutila se je osamljeno, postalo jej je dolgočasno i bojazno. ne imaječi za seboj tvrde opore i zveste zaslombe; i narodna množica se je začela nekako zavedati svoje teme i slepote^ žarki prosvete so jej osvetili nezavidno stanje, pro-budila se je želja po plodovih znanja i kulturnega truda i dela. Ne najdete menda nijednega računa ali sporočila, o katerem koli hočete zemstvu v imperiji, v kojem bi ne bilo napisano i na-tisneno celih foljan'ov na temo „Bceoomaro o6yKeHia", kar se po slovenski pravi toliko, koHkor je splošna narodna (ljudska) šola. V minuto razdnmja, to se pravi, v tak terenutek, ko človeku leze v glavo vse, kar ni povsem legalno i blagorodno. ker nima splošnega cenzurnega pečata, torej v minuto bezdelja i vsakih ne-lepostij podvrnula se mi je poročilo o tej stvari Črnh^ov-skega zemstva. katero sluje za zemstvo napredno — n e-p e a o b 6 e po našem, to se pravi, sluje za tako zemstvo, katero s svojimi svobodomislenimi nazori pač malo ali pa nič ne ustopa kakemu slovenskemu deželneipu zboru.
Crnigovska gubernija po ooslednjem splošnem narodoizči-sljenjn šteje 2,322.000 duš obojega spola. Število otrok pa šolske starosti prostira se do 10% vsega naseljenja, torej do 250.000 duš. Zemskih šol je v vsej guberniji 600, ministerskih pa 30, iz kojih so nekatere jednoklasne (10), nekatere pa dvorazredne (20), vse ministerske šole pa so ugledne ali obrazne, kar Nemci zovejo Musterschulen; mestnih načelnih (začetnih) šol pa je tudi 20, torej vseh posvetnih šol — deželnih, državnih i mestnih — broji crnigovska gubernija 650. Cerkovnih šol pa i šol gramote, v kojih učijo najbolj čitanje i pisanje, naštevajo Črnigovci okolo 700, iz kojih pa le 100 šol ima svoje samostalno stanovišče. V 605 posvetnih šolah je okolo 100 klasnih sob i soban s 15000 kubič. sež. zraka. Trata (stroški) na vse te šole pa znaša na leto celih 300.000 rub., torej jedna šola velja na leto okolo 465 rub, V 600 zemskih šolah uči se pod roko 800 učiteljev do 50.000 učencev i učenk. Če rečemo, da se v cerkovnih, mestnih i šolah gramote
uči tudi toliko otrok, kolikor jih je v zemskih i ministerskih, dobimo take številke: 100.000 otrok nima prostora v sedanjih šolah, 75.000 otrok pa nima nikakih šol. Da bi torej zadostili potrebnosti načelnega obrazovanja ali šolanja naseljenja črnigovske gu-bernije, treba bo k sedanjim 600 zemskim šolam še 1600 novih šol, katere bodo stale ali veljale do 4 milij. rubljev. Ta vsota pa previša (preseza) sredstva zemskih istočnikov ali virov. Zemstvo torej i:e more izvesti svojih blagih namenov od nedostatka gmotnih sredstev; da bi pa o tako nujnem delu, kakoršna je narodna prosveta, ne bilo ostanovke i zadržka, sldenul je odbor, kateri vede narodno omiio v predalih črnigovske gubernije, prositi pomoč od osrednje vlade. Ta pomoč bi prostirala se do po-lovine nedostatka, to se pravi do 2 milijonov rubljev, katere bi finančno državne vedomstvo ali uprava izplačevala vsako leto bez odstatkov i bez povrnitve po 100.000 rubl. v teku celih 20 let. Kijevski listi pravijo,da je tanačrt ugoden osrednjemu praviteljstvu, da ga torej verojet.no sprejme.
Po tem načrtu bi torej crnigovska gubernija dobila splošno ljudsko šolo, dobila bi tako šolo, v koji bi učili se vsi otroci obojega spola gramote v razmerjih, nujnih prostoljudinu, dobila bi jo črez dolgih 20 let. Mi smo uže rekli, da je črnigovsko zemstvo napredno, da se ne trese za kopejko na prid naroda. Takin naprednih zemstev bo kakih 5 — 10 v vsej osrednji, to se pravi, ruski Rusiji, na pr. tversko, moskovsko, saratovsko, vjatsko i še nekatera druga. Večina naših zemstev pa tudi silno napre duje v tem obziru, pa tako ne šume. kakor nekatera iz navedenih . . . Seveda bez pijonirjev se nobeno delo ne dviga naprej, pa najdolgovečneje so pa te narodne naprave, katere so posilile i snosne (primerne) njegovim gmotnim virom...	BožidarTvorcov.
Iz no vin.
Sarajevski Slovenci so pod vodstvom vladnega sovetnika dr. Unterlugauerja čestitali novemu knezo-škofu Ljubljanskemu, dr. A. Jegliču. Ta je v odgovoru na besede, s katerimi se je govornik spominjal našega nesrečnega prepira, odgovoril: »Razpor v Slovencih mora prenehati, ker je poguben. Mnogo je prenapetega in pretiranega, in to se mora ublažiti in poravnati. Za mir in spravo se že dela, vnanje razmere silijo Slovence k temu, a meni bode tem laže delati za njo, ker nisem vezan od nobene strani. Stal bodem nad strankami in objektivno bom motril stvari. Kar Slovence veže, v tem moramo biti jedini, kar jih loči, tega se moramo ogibati.« Tako poroča »SI. N.«.
»Slov. Gotp.« razpravlja o potrebi lista za jugoslovanske zadeve, ki naj bi izhajal v nemškem jeziku, da bi vlada in Nemci zvedeli zahteve Jugoslovanov, ter je zato, da se »Siidsteinrische Post« premeni v »Siid-slavische Post«, a ako bi to ne našlo odziva, da se ustanovi nov list v Celovcu ali Mariboru.
»Domovina« pravi, da se morajo o tej važni stvari pogovoriti mali listi, ker „veliki dnevniki — imajo druge posle!« (Pač res, le osebnosti in prepiri, ali pa pik?nt-nosti in »Stadtklatsch« ki bi sicer trpel preveliko škodo, ako se zanemarja). »Dom.« nadaljuje: „Naše polit, časopisje ne izpolnjuje zadosti svoje naloge . . . Naši poslanci v obče nimajo in mnogokrat ne iščejo zvez s časopisjem našim. Tako se kažejo čudni dogodki, da so časopisi ■ naši bez informacij od poslancev. (Kakor da bi jih jim ti mogli vedno dajati! saj ravno našiposl. niso dosti upoštevani). Na drugi strani
pa časnikarji premalo iščejo dotike s poslanci---«
Nato razjašnjuje važnost letošnjih zborovanj štajerskega dež. zbora in nezadostna poročila o njih.
0. »Siidst. Post« misli, da bi ona zadoščala, ako bi imela dobrega voditelja, urednika in marljivih in sposobnih sotrudnikov. — Mi menimo, da je radikalna preosnova »Siidst.« res potrebna; a poleg tega pred
vsem zasnova velikega nemškega lista za vse avstr. Slovane na Dunaju. „SI. N." je nedavno prinesel par vrstic, poslanih mu z Dunaja, o tej stvari; Ljubljanska gospoda seveda je premogočna, da bi se potrudila nekoliko razmišljati o tem, in tako je tudi to bilo najbrž le — klic vpijočega v puščavi.
Pariški »Nord« pravi, da Milanov povratek po-menja veliko nevarnost za mir na Balkanu, ter se čudi srbskemu narodu, da more trpeti človeka v svoji sredi, ki ga tira iz jedne nezgode v drugo.
Pariški »Le Temps« donaša vvodni članek o razmerah na Ogerskem: konsolidovano drž. življenje, solidna vladna politika, liberalizem, vse to, kar toliko hvalijo Madjari, je zgolj sleparija. Nepričakovani pojav agrarnega socijalizma kaže o madj. nasilstvu. Pripoveduje tudi vladna nasilstva pri volitvah in nepoštenosti pri uradnikih.
»Frankf Ztg.« donaša iz Belgrada vest, da so dali kralju Aleksandru razumeti z najvišega mesta, da v Petrogradu nočejo ničesar vedeti o kralju Milanu v Srbiji, da je ta uže itak dovolj škodoval svojemu sinu. Na to je pozval kralj k sebi Jovana Rističa, hoté ga poveriti z misijo, da bi šel v Petrograd in tam pridobil najviše kroge za Milana in njegove načrte. A Ristic se je tega iznebil, kažoč na svojo bolehnost in visoko starost. Tedaj se je odločil kralj, da pojde sam v Petrograd : ker pa ne vé, kuko bi sodili tam o tem pohodu, dobil je srbski poslanik v Petrogradu, general Gruič nalog, da pozve in posreduje o tem pri vladi in carju.
Razgovor z dr. Englom imel je 2. marca dopisnik »N. fr. Pr.« — Ministerstvo Gautschevo smatra le v mo-mentanni pomoček iz velike stiske. Izjava vlade pri obravnavi o adresnem načrtu ni iznenadila; seveda ni provzročila Gautschu ugodnega mišljenja. — Ker je državnozborska večina bila osnovana na podstavi jed-mkopravnosti in avtonomije, misli, da je tudi po Eben-hochovem govoru jedinstvo zagotovljeno. — Za slučaj Gautschevega padca se mu zdi ministerstvo Chlumecky verjetneje nego min Thun. A tudi min. Thunu ne bi zaupali. Kdo bo predsednik drž. zbora, ni gotovo, govori se, da dr. vit. Bilinski.
O Zola-Dreyfuss-ovi pravdi pravi »Nov. Vremja«: Moremo domnevati, da Dreyfussovci ostavijo Zolo na cedilu v slučaju, ako bi se revidovala Dreyfussova obravnava, ker imamo dosti razlogov za domnevanje, da v obče ne žele revizije, ker dobro vedó, da se zvrši s ñaskom. Oni potrebujejo zmage nad vlado, a ne zmage istine. Oni rabijo legendo o židovskem mučeniku, a ne njegovega osvobojenja. Oni hočejo vladi izmamiti skrivnost, da bi jo kompiomitovah in ponižali, a v prvej vrsti, da ponižajo vojsko.
»Kreuzzeitung« v Berolinu piše, da se avstr. Nemcem ne more sovetovati dovolj resno, naj se ločijo od ekstremnih elementov, ako hočejo doseči kaj. Nevarnost, da izgubé na Češkem tla v korist tem, je ne-razmerna majhna v primeri z opasnostjo, ki jim preti iz te zveze. Občestvo z ljudmi, ki se ne strašijo niti očitih antidinastičnih izgredov v češkem dež. zboru, škoduje Nemcem tudi pri onih, ki pripoznavajo njih težnje, in ta škoda se ne dá nikdar poravnati.
O secesiji Nemcev iz dež. zbora češkega piše »Novva Reforma« : »Vsa komedija nemških secesijoni-stov je isto tako bez vkusa kakor smešna. Ako so nemški poslanci uže hoteli napraviti demonstracijo, bi
jo bili morali popreje. A bilo jim je za mandate, ker bi jih izgubili, ako bi jih ne vršili 6 tednov. Čakali so torej potrpežljivo, da se je dež. zborsko zasedanje približalo koncu, in tedaj ostavili korporativno zbornico. To jih ne stoji nič in tako cen efekt te igre poviša Wolfovo slavo. Vsa secesija izgubi svaj učinek ker je zapoznela in bez posledic. Ako so hoteli Nemci le dokazati, da si češki dež. zbor pomaga tudi bez njih, potem pa niso zgrešili cilja.«
•—H—I--
Drobtine.
V	»Katol. domu« v Lubljani prireja »Leonova družba« ob sredah »prijateljske večere«, kjer se razpravljajo razna dnevna prašanja. Izdajala bo tudi brošurice o najraznejših stvareh političnega, gospodarskega, literarnega obsega, ter jih za par kraj. carjev razpečavala med narod. »Katol. narodni stranki« se mora priznati neu.norna in vsestranska delavnost, zato pa tudi prospeva. »Narodna« ali napredna pa le spi, — in torej tudi ne doseže nobenih pravih vspehov. )
Koroška hranilnica je darovala 91.570 gl. za javne namene; od teh 25 570 gl. v povišanje jubilejnega zaklada na 100.000 gl.
Letošnjo pomlad prično v Ljubljani graditi nov deželni dvorec, kjer bode i udi zborovanje dež. zbora. Stavba bo stala 250.000 gld.
Koroški dež. zbor je dovolil meščanski šoli v Volšbirku 6000 gld. in v Velikovcu 15.000 gld.
21. feb. je bil v Zagrebu Vereščaginu na čast banket, katerega so se udeležili vsi hrvatski umetniki.
Vereščagin v Zagrebu. »Hrv. Dom« sporoča, daje Vereš-čagin došel. iz Budimpešte v Zagreb, misleč po izjavah in podatkih, katere so dali Madjari, da pride v povsom madjarsko mesto. Bil je torej jako iztienadjen, ko je došel v povsom slovansso mesto. Ogledal si je stolno cerkev, galerijo slik in muzeje. Zanimale so ga tudi okoličanske narodne noše. Nakupil si je veliko zbirko domače obrti. — »Društvo umetnosti« mu je priredilo slavnostni obed. Tu je pripovedoval: Ko je pred 15 leti hotel izložiti svoje slike v Dublinu, si je pridobil v ta namen v Rusiji priporočilna pisma na najodličniše osebe v Irski. A nijedne ni mogel dobiti, vse so bile radi političnih pregreškov v zaporu. »Zdi se mi, da so Augleži in Madjari z ozirom na liberalnost povsem jednaki. Oboji so liberalni, a samo zase, ne tudi za druge." —■ Umetnik obžaluje, da Rusi malo znajo o Hrvatih, in pravi, da bi kulturno zbližanje bih za oba naroda velike koristi. Vereščagin je 22. feb. odpotoval iz Zagreba preko Pešte v Moskvo. Izložba bo v dvorani hrv. zem. glasbenega zavoda. S to spojene bodo tudi druge slavnosti, posebna predstava v gledišču, koncerti, izleti v okolico itd. Da bode možno občinstvu z dežele ogledati si razstavo, se prirede posebni vlaki. Imovitišem Slovencem se nudi sedaj prilika, da posetijo Zagreb ter si ogledajo dela slavnega ruskega slikarja.
30 letnico je slavila čitalnica na Cetinju.
Pok. mitropolit Mihael se je porodil 1826 v Soko Bani na Srbskem. 1845 je dovršil bogoslovje v Belgradu kot dijak mitro-polita Petra. Na vabilo carjevo je došlo tedaj šešt mladeničev v Kijev na duhovno akademijo, med temi i Mihael. 1853 je vstopil v samostan pod slavnega ruskega mitropolita Filareta v Kijevu. 1854 se je vrnul v domovino in postal profesor bogoslovja, drugo leto biskup v Šabacu in 1859 srbski mitropolit. — Ruski car, srbski kralj, črnogorski knez so ga odlikovali z najvišimi redi. 1895 mu je sv. sinod srbske cerkve podaril belo kainilavko z briljantnim križem v znak zaslugam za ceikev.
Povodom pogreba mitropolita Mihajla je bila po vseh Bel-grajskih cerkvah služba božja. V stolici je bilo nad 200 svečenikov od vseh srbskih episkopij. Prisotni so bili vsi drž. dostojanstveniki in vsi veljaki. Ko so truplo donesli pred cerkev, govoril je tu minister prusvete in cerkvenih poslov. Nato so prenesli truplo k zapadnim vratom, kjer je govoril rektor bogoslovja; na kar so zopet nesli mrtveca v cerkev in ga spustili v grobnico. Za čas prenosa krog cerkve je vojaštvo odavalo počast.
V	Zagrebu se je 25. feb. vprizorila slavna igra grofa Leva Tolstega, »Moč tmine — ali kjer greh dahne, življenje usahne«, v prevodu Gojtana. Odlikovala sta se med predstavljavci naša rojaka, gd. in ga. Borštnik.
30 letnico svojega književnega delovanja slavil je srbski pisatelj urednik „Glasa Črnogorca«, dr. Lazo Tomanov č.
Na Češkem plačujejo davka: Teplice 608.210 g]., Liberec 433.230 gl„ Karlovi Vari 298.150 gl., Ustje nad Labo 278.450 gl.. Žatec 242.750 gl., Plzen 550.240 gl., Budejevice 206.430 gl., Kladno 122.050 gl., Kolin 110.205 gl.
22. jan. je slavil šolski sovetnik J. Jahn svojo 60. letnico in za jedno 40 letnico pisateljevanja. On je vodja češke ženske gimnazije »Minerva«.
Češki muzej je dobil od prof. Truhlara v dar dragoceno zbirko spisov humanista Hrubega z Jeleni.
Češki zgodovinar, vladni sovetnik prof. W. Tomek, slavi letos svojo 80 letnico. Učena društva češka hočejo prirediti primerno proslavo.
f Zuraj Mafuška je umrl v Liptovskem sv. Nikolaju 24. feb. v 89. letu življenja. Prvotno evang. duhovnik, potem juris, uradnik, bil je velik podpornik slovaških kulturnih teženj in po-speševatelj njih literature.
Nekdanji srbski vojni minister Mondena je bil rodom Francoz, a ko je fnez Mihael ustanovil srbsko vojsko, postal vojni minister ter je mnogo stvoril za srbsko armado. Sedaj ima 85 let in živi v Parizu. Kralj Aleksander mu je podelil dostojanstvo generala.
Češko bogoslužje na Dunaju. V I. okr. pri Ligvorjancih ob 7. zj. propoved, ob 3. pop. krš. nauk; pri sv. Ai:i ob 10. uri pridiga ;in to vsako nedeljo in praznik. — v III. okr. v redovniški cerkvi ob nedeljah pop. ob 3. propoved z blagoslovom; — v VII. okr. pri Lazaristih ob ned. pop. ob 2 propoved; — v X. okraju vsako ned. in praznik ob t/25 pop. propoved; isto tako v Meidlingu ob 5 pop.; — za protestante vsako nedeljo piopoved v kapeli v 6. okraju. — Te češke službe božje so pač očiten dokaz, da je Dunaj povsem in do cela nemški!
Češka pisateljica Žofija Podlipska je napisala 114 romanov in povestij, 26 povestij za prosti narod, 4gled. igre, 100 drobtin, 100 povestic za mladino, 50 otroških drobtin in 13 otroških gled. iger; 20 literarnih in životopisnih študij.
Pri najnovejših statističnih izvestjih prof. Hickmanna je v Cislitaviji Slovanov 15.320.000 (60-1%), in sicer Čehov 5,940.000 (23-3°/0), Poljakov 4,030.000 (15-8»/„), Malorusov 3,370.000) (13-2° 0), Slovencev 1,270.000 (5°/0), Srbov in Hrvatov 710.000 (2 8°/0).
V	Dunajskem „Kunstverein" je razstavljena slika Kijevskega umetnika Nikolaja Lunda.
Odbor polit, društva severno za Moravsko je sklennl, da v proslavo Palackega priredi za vse stanove češkega prebivalstva primerna predavanja o Palackem, in da se v spomin letošnjega jubileja v Olomucu osnuje javna ljudska čitalnica.
František Pivoda, češki skladatelj, je umrl 4. jan. 1898. Porodil se je 1824 v Žeravicih na Moravskem.
V	klubu čeških turistov v Pragi je predaval dr- Vratislav Cerny o črni Gori. Donesel je seboj bogato zbirko orožja, oblačil, ročnih del in mnogo fotografij krajev in znamenitiših oseb za razjašnjevanje govora. Opisal je zgodovinski razvitek in prebivalstvo. — Takih javnih predavanj bi moralo več biti tudi po slovenskih mestih.
Povodom proslave 20 letnega glasbenega delovanja Josipa Marinkoviča je Beigrajski odbor, ki je provel to proslavo, sklenul. da ostane kot odbor za izdanje Marinkovičevih kompozicij. Ves dohodek, ki so ga donesli v Belgradu in drugod prirejeni slavnostni večeri, uporafoi se za to izdanje." — J. Marinkovič je bil odlikovan od kralja Aleksandra srbskega ob svojem jubileju z redom sv. Save 4. vrste v priznanje za zasluge, katere si je stekel za srbsko glasbo.
Dvestoletnica. 1698 je bil car Peter Veliki na Dunaju, in takrat je propovedoval jezuvit Wolf gostu na čast v češkem jeziku. Češko bogoslužje se je takrat pogostoma vršilo na nemškem Dunaju.
Učimo se od Čehov! —V neki Praški gostilni nabralo se je v korist narodnih in dobrotnih ustavov v letu 1897: 1172 gl. 45 kr. Od 1880—1897 se je nabralo v isti gostilni 24.029 gld. 42 kr. in to krajcar po krajcarju. In tako se godi po drugih gostilnah.
Na Madjarskem je v srednjih šolah 51.716 dijakov, in med temi 11.180 Židov. Na Trenčinski gimnaziji je bilo 170 katol. in 175 Židov. Na lo gimnazijo dajejo na leto od katol. fondov 14.400 gld. poleg fondov, katere je imela gimnazija uže popreje. Polovina tega denarja se potroši za Žide. — V Budimpešti je 200.000 Židov, a nimajo svoje gimnazije, temveč izkoriščajo druge.
V fond carja Aleksandra III., ki ima namen, graditi cerkve in šole na sibirski železniški progi, je doslej nabranih 460.000 rub. Na to vsoto dozidanih je uže 106 cerkev in 76 šol.
Prof. Vsevolod Pavlovič Svatovskij v Pe trogradu pripravlja poljudni opis o češki zemlji in prosveti. Delo bo imelo lepe slike. Ves čisti dohodek je namenjen češki Matici šolski.
»Svêt« javlja, da knez Tenišev prirejuje ogromno geografsko izdanje, katero hoče izložiti 1900 v Parizu. To izdanje bo veljalo poldrugi milijon rublj.
Šolstvo na Češkem. Meščanskih šol je 123 za dečke, 91 za deklice čeških, — 87 za dečke, 67 za deklice nemških. — Ljudskih šol je: jednorazrednic 444 čeških, 646 nemških; dvoraz-rednic: 902 čeških, 629 nemških; trorazrednic: 581 čeških, 341 nemških; štirirazrednic za dečke: 14 češ., 16 nem., za deklice 7 češ., 10 nem.; za oboje: 277 čeških, 158 nem.; petrazrednic za dečke 118 češ., 91 nem.; za deklice 119 češ., 87 nem., za oboje 295 češ., 146 nem.; šestrazrednic za dečke 12 čeških, 3 nemške. Za deklice 11 češ., 6 nem., za oboje: 25 češ., 23 nem.; sedemraz, rednic: za dečke 2 češ., nobene nem.; za deklice 4 češ., 1 nem.-za oboje: 2 češ., 1 nem. V vsem torej ljudskih šol: 2813 čeških, 2158 nemških. - V čeških okrajih je 638.498 otrok v 9685 razredih, — v nemških 370.133 otrok v 6331 razredih. Privatnih šol je 114 čeških in 146 nemških. — Otrôk, ki so dolžni obiskovati šole, je bilo 1,025.283, javne ljudske in meščanske šole je pohajalo 1,027.916 otrôk, med temi 13.093 takih, ki še niso imeli starosti, in 24511 takih, ki so uže prekoračili starost, ki jih obvezuje pohajati šolo. — Od šole dolžnih otrok je 24.511 pohajalo privatne šole; 14.487 je pohajalo više (srednje) šole ali pa imelo pouk doma, 4116 jih je bilo zaradi duševne ali telesne nezmožnosti bez pouka, 538 normalnih otrok je bilo bez pouka. — Sk upni troški za šole znašali so leta 1896 vsoto 14,173.252 gld.
Pri nemškem kaucelarju se je pritožila evangelijska zaveza, da je pruski poslanik v Vatikanu Biilow, pri slavnosti. prirejeni od nemških katolikov v Rimu v proslavo rojstnega dne nemškega cesarja, opustil napitnici ital. kralju, a napil papežu. — Cesar je izrazil svojo nejevoljo vsled te pritožbe. Papežu je priznana za njegovo osebo suvereniteta, in torej bi bila ob tej priliki napitnica kakemu drugemu vladarju neumestna. Zvestoba Nemčije k zvezi z Italijo je premočna in tudi ital. prebivatelstvu preznana, da bi je omajala kaka napačna razlaga te prelike.
Velimir Teodorovič, v Monakovem, umrši nezakonski sin kneza Mihaela, je zapustil vse svoje imetje srbski državi v kulturne namene.
„Slov. Matica" izda nov stenski zemljevid slovenskih pokrajin na štirih listih, ki bo izdelan tako kakor generalna karta c. in k. vojaškega zemljepisnega zavoda. Čim več izvodov se bode tiskalo, tem cenejši bo iztis. Zato vabi na naročbo zemljevida.
„Društvo za pospeševanje gospodarskih interesov Dalmacije" je imelo na Dunaju sejo, v kateri je sklenulo, da se „vodnik po Dalmaciji" od prof. Modrica, s slikami Fischerja, tiska v 20 000 izvodih, v hrvat. nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Troškov bo 12.00U gl., polovino plača društvo, polovino prijatelja Dalmacije, grofa flarrach in Lanckoronski.
„Slov. Narod" v svojem navdušenju za Zolo nže sega daleč črez meje poštenega poročevalca. O Dunajskem shodu krščanskih žen pravi: »par tisoč »pokorjenih grešnic, brumnih, v Luegerja zaljubljenih, predmestnih starih devic, nevidnih župnijskih kuharic in dekel ter cela armada slavnoznanih hišnic se je zbrala na ro-tovžu, da slovesno protestujejo, ker je poslalo 500 odličnih dunajskih dam in gospic Zoli priznalno pismo". Bolj podlega poročila nismo čitali niti v najstrupenišem Dunajskem židovskem listu, nego je ta, v Ljubljanski uredniški sobi skovani članek. Dasi sem velik nasprotnik klerikalcev, vendar mi se istotako gabi tako zasramo-vanje poštenega Dunajskega ženstva, kakor poveličevanje onih odličnih dam in gospic", — ki so vse prek Židinje ter podpisale adreso vsled židovske agitacije in v židovske namene. — S takimi argumenti ne dokaže „SI. N. nobenemu razumniku veljave svojega ljubljenca Zole. — Sploh je v zadnjnem času „SI. N." zelo naklonjen židovstvu in jako neprijazen antisemitizmu ; — in vendar moramo Slovenci biti tako iz socijalno-gospodarskih, kakor iz narodnestnih vzrokov odločni antisemiti!	X-f-Y.
Beljaški mestni zbor je po nasovetu dr. Bgerja sklenul resolucijo, obsojajočo surovo početje proti nemškim akademikom, v katerem vidi javno nasilstvo pod zaščito Ljubi, župana, in izreka »Carniolcem« za njih možki nastop za vzdržavanje nemške pravice popolno priznanje. Zabranitev znamenj v Pragi in Ljubjani smatra za udarec nemškemu nirodu in oskrunjenje nemškega prava — Prav za predpust!
Ruski sv. sinod je odobril, da se peva v Rusiji liturgija, » katero je zložil srbski skladatelj Stepan Mokranjac v Belgradu.
Za spomenik carju Mirotvorcu Aleksandru III. v Moskvi, je nabranih 1,761.737 rub., a nadejajo se, da dobš v vsem 2—3 milijone.
Po fiasniških poročilih se je princezinja Viljemina Holand-ska zaročila z Ljudovitom Napoleonom, polkovnikom v ruski vojski. —
Iz Jekaterinske gubernije je poslal nekdo v fovarno sladčie v Kralj. Vinogradih pismo s češkim naslovom ter pristavil s cirilico: „V Čehiju". Ruska pošta je lis t dostavila do avstr. meje, od tu pa ga je poslal uradnik — v Texas v Ameriko. Prepotoval je potem črez pol sveta in se naposled črez pol leta vendar srečno dostavil nadpisanc.u.
V	Petrogradu je slavilo češko pomožno društvo svojo 20 letnico. 18. dec. s slavnostnim večerom v rest. »Contant«, Rusko himno in „Kje domov moj" je igral kvintet, po zložbi vojaškega kapelnika Koukala, rodom Čeha; Čeh Paleček. glavni režiser carske opeie, je peval koncertne in operne skladbe.
Slovanski mecen, baron Aleks. NikolajeviE Štiglic v Petrogradu. je 21. jan. na slavnostni večerji, prirejeni na njegovem domu, najodliimejsim članom, v svojem govoru povdarjal: »Slovani trpe, ker še niso jediui med soboj. Skrajni čas in potreba je, da se zjedinijo. Uže davno bi bilo treba odpustiti grehe Bolgarom in Srbom, pomiriti se s Poljaki in spomniti se Čehov, hrabrih stražnikov slovanskoga prapora na zapadu in «danih Rusom. Čehi so nam pokazali, da je jedini sovražnik Slovanov — Nemec; a tni Rusi priznavamo Čehom povsem, da, ako je kdo škodoval nam Slovanom, bil je to Nemec. — Dokazuje nam to zgodovina Slovanov ob Labi, Odri in Visli, ob Donavi in Dravi.«
V	Petrogradu so otvorili vseučiliške kurze za občinstvo, kakor jih imamo uže drugo leto na Dunaju. V dež. zooru niže-avstr. je sicer napadal antisemit Gregorig, a kakor se vidi iz ogromnega števila slušalcev, ki so se prijavili v Petrogradu, vedo drugod bolje ceniti potrebo više izobrazbe.
Češke dame Praške so poslale prof. Balzerju adreso za njegovo zavrnitev Mommsena.
V	Galiciji je 13.593 židovskih krčem.
V	združenih državah severoameriških izhaja 19.582 angleških, 741 nemških, 73 danjskih, 65 švedskih, 56 španskih, 51 francoskih, 35 čeških, 33 poljskih, 25 laških, 18 holaudskih, 13 hebrejskih, po 8 slovaških in slovenskih, o portugiških, 4 kitajski, 3 finski in madjarski, 2 ruska in latinska, po 1 irski, grški, armenski, ara&ski in japonski časopis.
Državni dolgovi (v frankih):
Francoska: 26.123 milj.;na 1 preb.	pride 678 frankov
Ruska: 16.276 » » »	» 157 »
Angleška: 16.019 ...»	402
Nemška: 13.971 ...»	301
Avstr.-Oger.: 13.971 » » »	» 321 »
Italija: 12.935 » . » >	413
Grof Thun je bil rojen 1847 kot sin bivšega presidijalnega poslanca v Frankfurtu; služil je prvotno pri vojakih, a izstopil iz vojske in se posvetil parlamentarnemu življenju; 1879 so ga volili češki fevdalni plemenitaši v državni zbor. 1889 je postal cesarski namestnik na Češkem, 1896 še le je odstopil. Prvotno od Čehov kot pristaš slavljen, je bil pozneje od njih srdito napadali. Branil je 1890 sporazuinljenje z Nemci, 1893 je nredlagal obsedno stanje za Prago. Z grofom Badenijem je bil v hudi borbi.
Dijaštvo.
V	Pragi so moravski dijaki izjavili v resoluciji, da je pomirjevalna akcija na Moravskem Čehom kvarljiva, in da Čehi ž nio izdajejo svoj državnopravni mandat.
»Basler Anzeiger« 5. feb. piše o avstrijskih razmerah ter pravi, da nikakor ni bil oduševljen o dijaškem štrajku, ker v tem ne vidi vspešnega niti častnega postopanja. Nezmerne opozicije proti jezikovnim naredbam ne more razumeti, in obžaluje, da so bili dijaki zapleteni v to. Ako tudi prepoved znakov ni opravičena, bi morali vendar pomisliti, v kakem nemirnem razpoloženju je bil češki narod, in sami od sebe priti do tega, da ga z znaki ne razdražujejo še bolj.
Romunsko dijaštvo namerja za 15. marca izjave proti Madja-rom. Največa demonstracija pa se namerja v Blasendorfu, povodom odritja Barbutovega spomenika.
Berolinska tehnika je itnela 3207 slušateljev, v strojniškem oddelku 1434, tujcev je med temi 214.
Vpisovanja na nemški Praški uuiverzi je določeno od 7.—21. marca. Dijaki morajo osebno predati dekanu svoj »nacijonale«, na katerem podpišejo znano obljubo, ter ga dobe pregledanega od njega, ko mu ustmeno ponove obljubo, iti jih on opozori na važnost iste. Po drugih vseučiliščih bodo vpisavanja kot običajno, le da jena „nacijonalu" letos tiskana i obljuba, katero morajo podpisati dijaki.
Akad. senat Dunajskega vseučilišča je sklenul, da dopust1 le take vloge na akad. oblasti, ki so pisane v nemščini. Isto se je sklenulo na politehniki Dunajski.
Hrvatsko akad. društvo »Krešiinir« v Budimpešti je bilo razpuščeno, ker akad. oblastim otežkoeuje kontrole, da se i veterinarji in trgovski akad. sprejemajo v člane, ter ker morejo Hrvati bolje doseči smoter, zaradi katerega so si osnovali to društvo, s tem, da vstopijo v »Egyetemi kor« (vseučil. društvo).
Petrograjsko vseučilišče ima: 3615 rednih, 85 izrednih slušateljev. 510 dijakov je lani z diplomami završilo kurse. Univerza je izdala prošlo leto: 232.725 rub. za osebje in učne po-močke, 124.614 za specijalne nabave, 167.614 za ostale izdatke. 223 dijakov je štipendistov, ki so prejeli skupno 86.985 rubl.; od ostalih dijakov je prejelo 651 podpore 9909 rub. — Od plače za učnino itd. je bilo oproščeno 601 dij. za vsoto 15.025 rub.
-4—1-
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
y/
M) SX*OY£2tSKE DBZBLB.
Sprava Slovencev na Kranjskem Stranki se niste spojili, a sklenuli ste za ostalo triletno dobo dež. zbora alianeijo za sodelovanje. Ostaneta dva kluba, ostanejo vsi organizmi obeh strank. — Ako se tudi ni sklenul mir, pa se "je sklenulo vsaj premirje, kateremu naj bi sledil stalni mir.
Kranjsko. V mestnem zboru Ljubljanskem je stavil obč. sv. Plantan nujni prodlog, naj župan posreduje pri dež. preds., da ne pošlje k sejam poročevalca za uradni list, ki zajedno perlidno poroča Graškim novin4im, kakor se je to zgodilo zadnji čas. — Obč. sv. Požar je poročal o ustanovitvi mestne godbe. Da jo podpirajo, oz. ji dado zaslužka, sta obečali le »dram. dr.« in »glasbena Matica« ; — nemška društva in pa hranilnica so proti nji. Ker bi torej bili troški preveliki, se za sedaj opusti osnova lastne mestne godbe.
»Katol. polit, društvo« je imelo 788 členov. Shode je priredilo v Radečah, Žireh in Škofji Loki in javni dr. shod v »Katol. domu« v Ljubljani. Dohodkov je bilo 570 gld. 60 kr„ troškov 555 gld. 60 kr.
Tržaško. V Trstu je bila 4. marca, povodom 50 letnice italijanske ustave, protiavslrijska demonstracija v gledišču Politeama Rossetti, v kateri gostuje italijanska operetna družba. Nekaterniki so jo hoteli udu-šiti z sikanjem; a bila je le tem hrupnejša. Ko je trajala skoro pol ure, so gled. izpraznili.
Tržaški deželni zbor, katerega v istini letos ni bilo, je razpustil dež. glavar pismeno.
Italijanski mestni očetje Tržaški na dan Caval-lottyevega pogreka niso prišli, vsled narodne žalosti, k seji mestnega soveta, ki je bila s tem onemogočena ta dan.
Štajersko. Graški mestni sovet je 25. feb. izrazil »svojo največo ogorčenost o bezmernih nesramnostih, katerim so nemški narodnjaki v Ljubljani izpostavljeni od strani tamošnje neizobražene in izobražene so-
•drge (Pobel)? — Nadalje se je izrekla rektorju prof. Thannerju zahvala za »sijajni govor« v dež. zboru.
Novi slovenjegraški okrajni glavar Zoff, po sporočilu »Dom.«, prav surovo napada župane, ki mu dopisujejo slovenski.
Volitev v okr. bolniško blagajno Celjsko je na-mestništvo v Gradcu ustavilo radi nepravilne razdelitve delegatov na pritožbo Slovencev, ker so nasprotniki z vsemi možnimi sredstvi hoteli si zopet pridobiti večino.
Za letošnji vojaški nabor v vranskem in gornje-grajskem okraju so dobili fantje — nemške pozovne liste, kar se ni dogajalo druga leta.
B) OSTJU*! SLOIOLKSJO SIIT,
Državni zbor je sezvan v dan 21. marca.
Novo ministerstvo. Cesar je sprejel ostavko Gautschevega ministerstva in imenoval grofa Fr. Thuna ministerskim predsednikom ter ga poveril s sostavo novega ministerstva.
Novo ministerstvo je pa sostavljeno tako: predsednik in minister za notranje posle: grof Fran Thun; minister za deželno brambo: Grof Welsersheimb; minister za železnice: dr, H. rit. Wittek; mi^n. za uk in bogočastje: grof Bvlandt-Rheidt; minister za kmetijstvo : baron Kast; min. za financije: dr. Jos. Kaizl; min. za trgovino: dr. J. M. Barnreither; minister za Galicijo: vit. Ad. Jendrzejovicz.
Iztopivši ministri so bili odlikovani, in sicer: bar. Gautsch z briljanti vel križa Leopoldovega reda; Bohm, Korber in grof Latonr pa z železno korono I. vrste. Razmere na Češkem in pred vsem pogajanje z Ogersko so povod, da je odstopilo Gautschevo ministerstvo.
Poljedeljski min. bar. Kast je bil 1859 rojen na Češkem; 1884 je vstopil v drž. službo, a 1895, po očetovi smrti jo ustavil ter prevzel po njem gospodarstvo Ssojih posestev. Bil je voljen v gornjeavstr. dež. zbor in odbor. Pristaš je klerikalne stranke.
Finančnim, dr. Kaizl je rojen 1854 na Češkem, postal 187S vseučiliški docent v Pragi: a bil poleg tega tudi advokat. 1883 posta) je izredni profesor na češki univerzi in tehniki. Od 1885 je državni poslanec. Poleg političnega delovanja je deloval tudi strokovno slovstveno. Dr. Barnreither, 1845 v Pragi rojen, je bil justični uradnik, a kot državni poslanec glavni govornik liberalnih veleposestnikov. „
Ad. vit. Jendrzejovicz, 1847 rojen je bil državni uradnik, a izstopil iz službe in oskrboval svojo posest. 189 L je bil voljen v drž. zbor in postal podpredsednik poljskega kluba.
Dunaj. Dunajski Čehi so sklenuli, da sozidajo v Leopoldovem predmestju »Narodni dom«.
Ustavo verno veleposestvojevsvoji konferenciji sklenulo, naprositi dra. Barnreitherja, da vstopi v ministerstvo, a da naj ne sprejme nobenega političnega resorta, temveč trgovinsko ministerstvo. Kljubu temu si pridržuje stranka polno svobodo.
Nemško-nacijonalni listi so za nadaljevanje ob-strukcije.
Češkd. 2. marca bila je prepoved znakov v Pragi preklicana. Burši pohajajo zopet s svojimi čepicami in trakovi po mestu, ne da bi jih kdo nadlegoval radi tega.
Mestni zbor v Hebu je sklenul resolucijo, da naj vsi nemški poslanci najstrože nasprotujejo tudi novim jezikovnim naredbam.
Vodstvo mladočeške stranke izjavlja, da je dr. Kaizl vstopil v ministerstvo z vednostjo voditeljev na-rodno-napredne stranke na Češkem in češke ljudske stranke na Moravskem.
Moravsko. Moravski dež. posl. dr. Popelak je povedal z ozirom na mirovno akcijo, da stojš nemški dež. posl. gledč jezikovnih naredeb na istem stališču, kakor nemški državni poslanci. Na Moravskem pa je treba preosnove volilnega reda v dež. zbor zlasti v trojnem oziru, (indirektne volitve v kmečkih okrajih, ustna volitev, visoki cenzus). Z znižanjem cenzusa pa bi se glasovno razmerje v toliko predrugačilo, da je pretila premoč Čehov v deželnem zboru. Zato so morali Nemci paziti na varstvene naredbe, da zabranijo pre-težnost češkega vpliva. Jedna teh je bila vvedba narodnostnih kurij s pravom veto v narodnostnih in narodnopolitičnih vprašanjih, druga je bila ločitev deželnega šolskega soveta v nemško in v češko kurijo. Nemci na Moravskem naj si bodo v zvesti, da njih poslanci v dež. zboru niso učinili ničesar njim v škodo. Dokler nimajo najgotovejših garancij, ne dopusta nikakor premembe sedanjih razmer. — Torej ne iz pra-vicoljubja, ampak le iz potrebe, ali po Lippertovem, iz »egoizma njih rase« so vprizorili vso— »pomirjevalno akcijo« na Moravskem.
Siieško. V Tešinu je bil 28. feb. veliki kmetski shod. Posl. Richter je zatvrjeval, da vsi nemški poslanci ostanejo zvesti prisegi zvestobe, katero so stvorili prošlega leta. Propasti ne morejo, ker stoji ves nirod za njimi. V adresi je dosegla češka domišljavost svoj vrhunec. — Ko je rekel socijalni posl. Schrammel, da nikdor ne bo smatral tega shoda za kmečki shod, nastala je taka rabuka, da ga je predsednik moral zaključiti.
V	Tešinu je kršč. soc. stranka na narodnem shodu sklenulate točke svojega programa: vvedbo poljskega jezika v vseh poljskih občinah, izključno poljski učni jezik v vseh poljskih učiliščih in obligatni pouk v poljščini na vseh ljudskih šolah; udeleževanje poljskega naroda pri občinskih volitvah; poljske napise na vseh železniških postajah na Sileškem.
Galicija. V Samboru je dr. Roszkowski na volilnem shodu rekel, da je sedaj vprašanje o češkem drž. pravu na dnevnem redu. Poljski klub pa nikdar ne privoli v to, ker bi to oslabilo moč države.
Hrvatsko. Radi volilnih izgredov v Bošnjacih je po Zagrebškem sodišču obsojen župnijski pomočnik Firinger na 6 tednov zapora, 50 kmetov v ječo, a 21 nedolžnimi spoznanih.
V	Ogulinu sta bila po prekem sodu Gjuran in Lazo Ratiša obsojena k smrti in obešena vsled zločin-stva umora.
Dr. Voršak je imenovan pomožnim biskupom za Djakovo. On je vnet pristaš svojega škofa Strossmayerja.
Srbska banka v Zagrebu je izdala svoje izvestje za 1897. leto. Čistega dobička ima krog 103.000 gld.; to je 6% na vplačano glavnico.
Hrvatski sabor. Smičiklas razloži protestantsko vprašanje v Hrvatski od 16. veka. Hrvatski stanovi in redovi niso dovolili zajedniške cerkve, pa so začuvali svoj teritorij. Še 1832 Hrvati niso hoteli protestan-tizma na Hrvatskem. Občine, ustanovljene 1884, ne
spadajo pod Ogersko, temveč so samostojne. Isto velja za Oseško občino in njene poddružnice. Pazova, Beška in druge občine so se emancipovale od ogerskih ob-lastij, ko je bila vvedena tam madjarščina. Ako so sedmograjski protestanti samostojni, zakaj bi ne bili hrvatski? — Kutuzovid razloži, da so občine v Slavoniji in Sremu bile doslej v odnošaju s seniorati v Ogerski. S to osnovo se krši hrvatsko pravo v bogoslovnem oziru. — Dr. Bresztvenszkv se protivi banu, ki je rekel, da odnošaji protestantom ostanejo jednaki in nedotakneni po tej osnovi. Osnove v virovitiški in poseški županiji niso v nikaki zvezi z Ogersko. S to osnovo se torej ne potvrjuje sedanje stanje, temveč menja kar najradikalniše. Cerkev ima tri suverennosti, moralo, vero in upravo. Ban priznava prvi dve, a tretji se protivi in se pozicije na katoliško cerkev in na konkordate. A kaj so konkordati drugega, nego pogodbe dveh suverennih faktorjev ; kjer ni konkordatov, tam še bolj priznava država suverennost cerkve, ker se ne meša v njeno upravo. Spominja naj le na Srbijo. Patent ni provedel jedinosti cerkve na Hrvatskem; na Ogerskem je ta patent iz veljave, a protestantski zakoni od 1893 niso za Hrvatsko veljavni.
Protipredlogdr. Bresztvenskega v povrnitev osnove odseku, je ta tako utemeljeval: Ban ni zakona publi-koval popreje v tisku, tako da se težko orijentuje o njegovem zadržaju. Vlada se boji kritike javnosti, a ako jo ignoruje, je to znak neustavnosti. Zato smo izročili protipredlog. Odbijamo zak. načrt iz dveh vzrokov. S cerkvenega in z državnopravnega stališča. Helvetska in avgsburška cerkev je na Hrvatskem zakonito pri-poznana, ker je državnopravna cerkev, a zato ni vzroka, da se pri nji odstane od suverenosti organizacije. — Govornik primerja odnošaje pravoslavne in protest, cerkve. V Bosni in Hercegovini je monarhija uredila odnošaje pravoslavnih s carjigrajskim patrijarhom. Oni predlog pa proti izrecni volji vernikov sili cerkev na to, kar je proti njenemu ustrojstvu. Hrvatska more biti samostalna v cerkvenem oziru, je ne veže. — Vladi je bilo do tega, da 86 000 protestantov podvrže protest, cerkvi na Ogerskem. Na Hrvatskem je največ protest. Nemcev in Slovakov, a znano je. kako postopajo Madjari proti nemadjarskim narodom. Načrt namerja le madjarizacijo protestantov. Jedini modus bi bil, ko bi se hrvat. in ogerski protestanti izjavili za to, da bi hrv. vlada stopila z \rhovno cerkveno oblastjo v dogovor, sabor sklenul in vlada potvrdila zakon. — Ban Khuen-Hedervary pravi, da so bili zakoni stvor-jeni tudi za Hrvatsko, no v tem oziru je nedosiajalo zakonske podstave. S tem predlogom hoče vlada popraviti ta pregrešek. Samostalne cerkve ni tako lehko organizovati; kdor zahteva to, hoče, da dežela plača organizacijo. Vlada hoče svoboden razvitek cerkve.— Dr. Derenčin pravi, da je ban jedini zagovornik načrta. Kontrasignatura jedinega madjarskega ministra nima za Hrvatsko nobene veljave.
25. feb. Dr. Zahar oporeka očitanju klerikalizma, ako branijo posl. prava cerkve. Ako hočejo, da bodi država krščanska, so povsem onega mišljenja, kakor Bismarck, ki je isto izrazil večkrat v pruskem dež. zboru, kjer je tudi zahteval, da zaradi tega ne pridi noben Žid v drž. službo. — Protestantska cerkev je od vseh najbolj dopuščala vpliv države v svoje stvari. A ta načrt je proti hrvat. avtonomiji. Protestanti naj bodo sredstvo za madjarizacijo Hrvatske. Ban je za
časa svojega službovanja jasno dokazal, da mu je le zato, da povsod ugodi Madjarom. — Dr. Pliverič se protivi temu, da narodna stranka dela v škodo Hrvatske. Po pogodbi je zajamčena popolna avtonomija v cerkv. oziru. Uprava v bogoslovnih poslih znači, da država po svojih organih izvršuje posle, ki ji pripadajo po zakonu. Ban bo na temelju tega zakona izdajal dovolitev za sozvanje sinode in v imenu Nj. Veličestva izvrševal nadzorstvo med temi cerkvami Nagodba urejuje le državnopravne odnošaje med Hrvatsko in Ogersko. Princip evang. cerkve je jezik. Govornik je razlog, da bi država cerkev silila na to, česar da noče, smatral dolgo važnim, a uveril se je, da so tudi drugod odnošaji te cerkve urejeni po drž. zakonih. Dr. Bauer je proti predlog, ki je nasilje na protestantizem. — Pri glasovanju propade protipredlog dr. Bresztyenskega, in sprejme se prehod v specijalno debato.
26. feb. je interpeloval Hegedič radi zlorab in proti-zakonostij pri volitvi nar. zastopnika v Kuprivnici. Vo-lilce so »v imenu zakona« zapirali oni, ko bi morali ščititi osebno svobodo. Ko so bile vse ječe polne, so jih zapirali v šole. Posl. Hegedie navaja posamne slučaje. Volilcu Katiušiču so dajali 30 gld., da glasuje za vladnega kandidata, a ker tega ni hotel stvoriti, so ga zatvorili. Mnogi Koprivničani niso smeli iz hiše, a Židje s svojim rabincem so svobodno korteševali za dra. Schwarza.
Ogersko. V drž. zboru je min. preds. bar. Banffy stavil zakonski načrt, da se v hvaležni spomin, da so se 1848 ustavna prava razširila na vse sloje naroda, in da se je vvedla odgovorna vlada, da se je osvobodila posest, vvedla tiskovna svoboda, jednakopravnost in politična in državljanska svoboda v obče: za večne čase proglasi dan 11. aprila za narodni praznik kot obletnica onega dne, ko je kralj Ferdinand V. sankci-jonoval prevažne zakone iz leta 1848. — Narodni praznik — in sedanji odnošaji v »svobodni« Ogerski! —
Ogerska vlada je zaradi socialističnega gibanja omejila tiskovno svobodo in pravo zborovanja; policija postopa sedaj le še bolj oblastno in samovoljno. V drž. zboru se ie stavilo uže več interpelacij radi tega.
Na Ogerskem je Dunajska »Arbeiterzeitung« prepovedana.
Socijalistiško gibanje na Ogerskem ter njegovo zatiranje od st ani vlade je dovedlo do tega, da so skle-nuli socijalisti izdajati svoj dnevnik. Zbirali so med seboj za kavcijo listu in v kratkem nabrali nad 10.000 gld. List je izšel sredi feb.
Cesar bo za časa delegacij v Budimpešti, kjer se bode iste dni slavila 50 letnica ogerske ustave. Slavnostna seja ogerske zbornice bo na velikonočni ponedeljek 11. aprila, torej na isti dan, ko so pred 50 leti bili zakoni od cesarja potvrjeni. Tem povodom bo cesar sprejenal udanostne^deputacije mesta, drž. zbora in dežele.
Nezavisna stranka ogerska je na predlog Košutov poslala predsedniku ital. zbornice čestitko, povdarja-jočo simpatije med obema narodoma in želečo »velikemu ital. narodu« ob priliki narodne proslave »srečo in veličino Italije«. — Sklenula je tudi, da v zbornici stavi nujni predlog, da ta čestita^ital. kamori k proslavi ustave.
Srbija. Povodom smrti mitropolita Mihajla poslal je predsednik sv. ruska sinode, Pobedonošcev, brzojavno sožalnico srbski vladi: »Ves ruski narod opla-
kuje smrt visoko spoštovanega mitropolita Mihaela, ki je z a pravoslavno cerkev in za srbski narod nemil vdarec. On je bil pravi rodoljub in čuvar svetinj svojih prednikov. Dal Bog, da se mu najde vreden naslednik. — V Petrogradu je bila v spomin mitropolita svečana paaihida, isto tako v Moskvi.
Srbskim mitropolitom je bil voljen 27. feb. škof inokentij Niški. Kralj je volitev potvrdil, slovesna instalacija je bila 28. feb. v stoliei belgrajski. Inokentij je vladni kandidat.
Mitropolit Mihajl je zapustil 150.000 dinarov. 1000 dukatov je določil za svoj pogreb. Ker pa se je ta vršil na državne troške, pripade i ta vsota namenu, v kateri je določil svojo zapuščino: ustanovi štipendijev za srbske bogoslovce po ruskih univerzah.
Srbski poslanik v Parizu, Garašanin, je umrl 6. marca. Francoska vlada je srbski javila svoje sožalje. Truplo se je prepeljalo v Belgrad in tam pokopalo na državne troške.
Generalni prokurator ruske sinode, Pobedonošev, je novemu srbskemu mitropolitu brzojavno čestital k izvolstvi, ter za jednou srbski cerkvi ir srbskemu narodu čestital k novemu mitropolitu.
V	Srbiji ss je 6 marca proslavila obletnica pro-klamacije srbske kraljevine in vladarstva kralja Aleksandra.
Papež Lev XIII. je 3. marca slavil 88 rojstni dan, ki je za jedno predvečer obletnice koronanja.
V	Belgradu je 4.- marca proklamoval mitropolit poravnavo z umirovljenima biskupoma Demitrijem in Nikanorjem, ki sta, svojedobno voljena pod Teodozi-jem, veljala kot antikanonična. Prvi dobi Niško bisku-pijo, dragi postane vodja v semenišču. S tem je večletni razpor v srbski cerkvi dokončan. Naučni minister Gjorgjevič je dobil zato red belega orla.
Bolgarsko. Bolgari so 18. feb. v Sofiji slovesno praznovali 25 letnico smrti narodnega mučenika Visi-lija Levskega. Bil je vodja ustašev proti Turkom za časa bolgarskega osvobojenja in kot puntar ustreljen.
Vlada je zahtevala po svojem agentu Markovu v Carjimgradu od Porte pojasnila o zbiranju turške vojske ob bolgarski meji. Porta zbira v Makedoniji 75 batalijonov, katerim bo zapovednik Edhem paša. Turške oblasti so v Makedoniji konfiskovale 70U0 pušk in mnogo streljiva, kar je došlo iz Bolgarije.
Knez Ferdinand bolgarski je bil 7. marca v pol-ure trajajoči avdijenciji pri cesarju Fran Josip.
Rusija. Novi upravitelj ruskega naučnega mini-sterstva, Bogoljepov, je bil porojen 1846. Po zvršenih jurid. študijah v Moskvi 1868 je postal repetitor pravnih študij na Aleksandrovi vojaški šoli; 1876 je postal docent na Mcskovskem vseučilišču. Do 1893 je bil tudi rektor te univerze.
V	ruskem pomorskem ministerstvu se je osnovala komisija, ki ima izdelati načrt za boljše utvrjenje Sebastopola, ki naj postane najmočnejša pomorska trdnjava v carstvu.
Ruska ladija »Peterburg« je 3. marca s 1563 vojaškimi novinci in 39 potniki odplula skozi Bospor v Vladivostok.
Ruska vlada je odposlala svečeniški misijon pod vodstvom arhimandrita Ambrozija v Korejo, da tam širi pravoslavje in ustanavlja ruske šole. Arhimandrit je izjavil, da se je tam uže zelo razširil katoliški in
protestantski misijon, :in da je treba krepke državne podpore pravoslavnemu, da bi vspevalo.
Ruska vlada je dovolila, da se v Odesi ustanovi abisinska kupčij-ka agentura, ter obečala dovolitev novih agentur v Petrogradu, Moskvi, Kijevu in Lodzu. Zajedno se ustanove v glavnih abisinskih mestih ruske agenture.
Slovansko dobrotvorno društvo v Petrogradu je imelo 26. marca slavnostno zborovanje, katero je otvoril grof Ignatijev z govorom, obžalujočim malomarnost širših ruskih krogov za slovansko stvar. V pro-šlem letu je imelo društvo 38 častnih, 75 dosmrtnih in 587 rednih članov ; vzdrževalo je 23 štipendistov in 14 stipendistek, deloma na ruskih, deloma na tujih velikih šolah. Dohodkov je bilo 25.307 rub., troškov 23.419 rub.; glavnice v rezervi 106.303 rub.
Nemčija. Pri razpravi o naučnem proračunu dež. zbora v Prusiji je rekel ministerijalni direktor Knegler, da uže jedno letu opaža upravno vodstvo, da se snujejo ljudske šole, kjer se bez vednosti oblastev uči citati in pisati po poljski. Uprava tega ne more pripustiti, tem manj, ker ima povod, da misli, da za tem tiče še drugi nameni.
Poljska debata v pruski zbornici. 3. marca. Razprava o zakonu za naseljevanje. Posl. Motty izjavi, da Poljaki vstrajajo pri protestu proti zak. načrtu ter se ne udeleže posovetovanj. Nato ostavijo zbornico. — Posl. Tiedemann priporoča načrt ter povdarja, da j-i zlasti poljski srednji stan Nemštvu nevaren. Posl. Hermann (centrum) pravi, da je zakon proti naravnemu in človeškemu pravu in proti ustavi ter poostruje narodna inverska nasprotja. Grof Limburg-Stirum mu odgovarja ter pravi, da Poljaki sami onemogočujejo mirno sporazumljenje. Minister Miguel vnovič povdarja potrebo zakona ter vedno rastočo agresivno teudencijo Poljakov. Z malimi, proti Poljakom naperjenimi določbami se nič ne doseže, ako se ne ukrepi za jedno Nemštvo. Obžaluje nasprotovanje centra, ki bi moral biti vendar tudi nacijonalen, in svobodnjakov. Svobodnjak Ehlers brani Poljake. Nato se sprejme načrt proti glasovom centra in svobodnjakov. Po kratki debati se dovoli potem proračun komisije za naseljevanje v zapadni Prusiji in na Poznanjskem.
Pruski minister je vvedel v vse trgovshe šole ruščino kot obvezni predmet. Da prouči organizacijo teh šol v Rusiji, je bil tje poslan dr. Haase.
Italija je proslavljala 50 letnico ustave, podeljene po kralju Albertu. Kralj Umbert je samozavestno in ponosno govoril o novi Italiji.
Znani pesnik in irredentaš Cavalloti je umrl v dvoboju. Irredenta v Italiji in zunaj nje pretaka salze po njem.
Turčija. Ruski poslanik Sinovjev je bil od sultana 5. marca sprejel v posebni avdijenciji in odlikovan z Osmanijevim redom v briljantih.
Grško. Grški kralj je carju in angleški kraljici pisal zalivalnice Rusiji in Angliji, ker ste prevzeli jamstvo, da dobi Grška posojilo za vojno odškodnino.
■—-i—S——•
Književnost.
„Slovenska Matica" je izdala za 1897te knjige: 1. Letopis. 2. Slovenske narodne pesni, uredil prof. dr. K. Štrekelj. 2. snopič (str. 363—592). — 3. Zgodovina slovenskega slovstva. III. del.
2 zvezek. Spisal prof. dr. Karol Glaser. — 4. Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Prirodoznanski. statistični, kulturni in zgodovinski opis. 2. snopič. Sp. prof. S. Rutar. — 5. Zabavna knjižnica. X. zvezek: »Trojka«, povest; spisal dr. Fr. D. 240 str. — fi. Knezova knjižnica: IV. zv.: »Hoja na Triglav«. Spomini Nejaza Nemcigrena. Str. 1—159. — Fr. L.: »Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v Ljubljano. Str. 160-191. 7. Elektrika, nje proizvajanje in uporaba, spisal Ivan Subic. I. zvezek str. 1—96. Letopis za leto 1897 (uredil Anton Bartel) obsega te spise: 1. dr. Fr. Ko«: »Črtice o naši domovini pred prihodom Slovencev«. — 2. Ivan Steklasa: »Ivan Vajkard Turjaški« 1615-1677). — 3. dr. Jako Pajk : »O jedrn tragedije in drame sploh«. — 4. J. Vrhovec: »Francoska ljudska šola na Kranjskem«. — 5. dr. M. Murko: »Jan Kollar«. — 6. R. Perušek: »Biblijografija slovenska«. — 7. E.Lah: Letopis Slovenske Matice«. — Računskemu poročilu posnenlje. da se je Matičino imetje v proštem letu pomnožilo za 2054 gl. 90 kr. Matica hrani tudi depozita, in sicer za Bleiweisov spomenik, katera zbirka je z obrestmi "vred narastla na 3267 gl. 9 kr. in za lostov spomenik 1652 gl. 11 kr. Zlasti za Bleiweisov spomenik bi so morala pričeti zopet vspešnejša živahna agitacija, kajti sramotno bi bilo, ako bi se stvar zavlačevala tako, kakor se je za Vodnikov spomenik; a kakor kaže sedaj, se bo le še bolj. — V Matičim oskrbi je tudi Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene, 3097 gl. 13 kr. in knezova ustanova za izdavanje poučne in zabavne knjižnice s 30.604 gl. 78 kr. — Društvenikov je štela Matica: častnih 6, ustanovnih 271, letnih 2583. naročnikov 20, v vsem torej 2880. Od prejšnega leta se je to število pomnožilo za 151.
Na Dunaju je pri Fr. Bonde izšel prvi zvezek poljske kni-ževne zgodovine od dra. H. Biegeleisena. Na 400 ¿tr. opisuje srednjeveško literaturo do dobe Jageloncev; ima nad 200 slik in 38 barvenih kartonov. — V ti-ku je 2. in 3. zvezek, vsak s kakimi 250 ilustracijami. Cena 1. zvezku 5 gld.
Češka gramatika na Angleškem. Prof. Morfill, učitelj slovanskih jezikov v Oksfordu. izda češko slovnico, ki izide v Londonu v zbirki »Simplified Grammars«.
»Nov. Vr.« in »Sviet« sta donesla naznanilo, da izide v ruščini prevod klasičnega dela srbske bogoslovne literature »Pravoslavno cerkveno pravo« dra. bog. episkopa duhovne akademije. —
Czehy a Polska. Pod tem naslo\om priobča krakovska revija „Ruch společzny" spis iz peresa vseuč. docenta dr. Zdiechow-skega o razmerju medi Čehi in Poljaki. Krakovski kongres je bil hipen, bez priprav, a je tem odločniše dokazal vzajemnost za-padnih Slovanov in potrebo skupne cbrambe proti onemo delu germanskega naroda, ki se pod vodstvom Schonerja in Wolfa od odvrača od kršč.^civilizacije k brutalnemu barbarstvu. Da pa vstraje slovansko bratrstvo, treba medsobojnega izpoznanja. V tej knjižici pisatelj soznahja Poljake z idejami Komenskega, Dobrovskega, Jungmanna in Palackega.
Die Archive von Dalmatien. od prof. dr. Jos. Konst.^Jireeeka. Najznamenitejši arhiv v Dalm. je v Zadru, potem v Šibeniku, Trogiri in Spletu, naposled v Dubrovniku. Stari arhiv Dubrov-niške republike je bil razdeljen 1820. Arhiv republike je v stari kneževi palači, nameščen v dveh malih sobicah. Čuva pa grof Geleič. Potem je pči okrajnem sodišču preko 1000 zvezkov, a nima niti arhivarja niti inventarja. Tretji arhiv je p.ii c. k. pomorski oblasti in naposled pri financariji. Uže 1820 je prosilo namest-ništvo v Zadru, ya se združijo vsi ti arhivi, isto predlaga pisatelj: ki nasovetuje tudi, da se nastanijo v stari kneževi palači, ter da se nameste stalni uradniki.
Po nalogu kralja Aleksandra se tiska jedna redka knjiga, in to samo v 300 izvodih ; faksimile evangelija, katero mu je podaril hilendarski samostan 1896. leta. Evangelij je pisal knez Miroslav vl2 veku. Začetnice in sličice so pravi biseri umetnosti. Iz originaja nedostaie jednega lista, kateri je sedaj v carski bi-blijoteki v Kijevu. Ruski car pa je dovolil kralju, da se i ta list, posname, tako da bo kniga celotna.
Češka Revue. Čis. 5. Obseza med drugim: Prof. J. Kaizl: Rovnopr4vnost jazykova. Myšlenky Neincuv. — Dr. Em. Kovat: Počš,tky rodiny a socialniho vyvoje (Dokončeni). — J. Penižek : Dve lčta vlady. — Eozhledy. — Smes. — fcrtoji na četvrt leta 2 25 gld. v Pragi, Jungmannova tr. č. 21.
„Pa^eHnHKn r-iacHUK", nov. list za srbske delavce-za pouk, in zabavo, po 1 krat na mesec (za v leto 1 gl. 20 kr.) izhaja v St. Bečeju.
»Marie Červlnkeva-Rlegrova«. Životopis, sp.^Božena Augu-stinova. Znamenita pisateljica povestij in libretov mnogim češkim operam. Vnukinja Palackega se je spoznala z mnogimi znamenitimi možmi in spisala tudi životopis Bolzanov ter Palackega;. životopis svoje matere in babice, in v »političnih zapiskih« delovanje dra. Riegra. —
»Život dra. Julija Gregra, slavneho obrance svobody češke«. Sp. Karel Turna. — 35 letno politično delovanje opisuje se v tej 400 str. broječi knjigi.
Sin bivšega parlam. predsed. dr. Smolka je izdal knjižico »Poljaki, Čehi in Nemci«. Avtor, prof zgodovine v Krakovt m, pravi, ako bi boj med Čehi in Nemci dovedel do skrajnosti, do vsake opustitve kake zveze z zmernimi Nemci (konservativci), potem ae smejo več računiti na poljsko zvezo.
»Časopis Muzealnej slovenskej společnosti«, leto I. štev. 1. Urednik A. Si-kolik. Izhaja vsak drugi mesec (za člane bezplačnor za nečlane letnina 1 gld) v Turč. št. Martinu.
„Sbornik svetove poesie" izdaje češka akademija. 9 štev. 7 tečaja donaša: »Ši-kingu" preložila dr. R. Dvorak in Jaroslav Vrchlieky. „Si-king" je zbirka starokitajskih posvetnih in položnih poezij. Književnost češka je med slovanskimi prva, ki ima prevod tega dela.
Macier z polska. (Polska Matica) jed 1893. (Ko je bila ustanovljena) izdala na novo 68 let in spisov v 372 000 iztisih V drugič je izdala 20 spisov v 11§.000 izstisih; v tretjič dve del v 10.000 izt.; v 5. 6. in 7. izdanju po jedno vslej v 5000 iztisih — Vsega je izda e 520.000 iztisov. od katerih se je do letos raz-rpodalo 430.489, Od 68 del je 27 povsem razprodanih.
B e .i a k n c p n c k h j e k .u m a t o p. Cena 1 dinar. Iz najboljših srbskih pesniških zbirk so izbrane in združene v to knjigo za mladino pesni, p imerne za deklamacijo. Knjigo krasi 40 slik v inicijalkah.
Bna ,iht iii ck i ii B p e m ch h h ki, naflaBaeMHii npn IlMnepa-TopcKon AKa^eMiir HayK. Tomi. IV. Btm. 3. h 4. Med mnogimi razpravami in kritikami debelega zvezka omenjam j: O TaiiHoii IIcTopin IIpoKonia (Okoh-bi.) B. llaineiiKo. — lOrocjiaBsucKaa uepe-¿-fa.-iKa 3oHapt,i. II. «laspoBa. — MaarbHeHie rt. HanpaB.Temii IV. KpecTOBaro nosova, n. MnTpoi{>auoBa. — 3aMisTKH no ApeBiiocTaMt KoHCTaiiTnifouo.ia. IV—VI. tapap. .laCKtina, — A. A. ^MirrpieBCKift. OnncaHie .inTypriiHecKiixt pyKoiniceif. 1. Tuttock. Pen,. H. KpacHO-cejitn,eBa. — B. M. I'pn6oBCKitt. Hapoflt n b.iacTt bt> BiinauTiuCKo.iri. rocy^apcTBi. Pen. 3, rpuuit. — En6jiiorpai}iia. — Me.ncia aaM-iiTKH n nasicTia . . . Izhajajo po 4 zvezki na leto, ki sestavljajo 1 knjigo. Naročnina znaša 16 frankor. in se naroča v Petrogradu pri knji-garju K. L. Rikterju. HeBciciii np. 14. To izdanje je silno važno za raziskovanje srednjeveške zgodovine vstočnih narodov, zlasti slovanskih in tudi obče cerkovne zgodovine, ki se je na zapadu snovala pogostoma le po pristranskih in nezadostnih virih.
KapcKiii. E. Hat .ueKnni no c.taBancKoii Knpn.T.-iOBCKOfi lia-.TCorpa<j)iii. BapinaBa 1897. H. 1 p. 50 k.
CnepaHCKiii M. /^jieHie HCTopiii pyccKoii .inTC]>aTypi.i Ha nepiojti n Bjiiame pyccKoii .iHTiparvp&i hu K>roc.iaBHiicKyio. BapinaBa 1890.
Cy mu o b t, CoBpeMeHHaa Ma.iopyco.Kaa 3THorpa<j>ia. Ban. 2. KioBt 1897.
B y a n .i o b b h t A. Ky.n.Typiiaa OT^-k.u.HOCTi. hapoflobt rpeKO-e.MBfuCKaro Mipa. MocKBa 1890.
CoaoHOBiiit II. O aanajHOMT. B.Tiaiiin na waiHO-CJiaB-aHCK-ih anoet. BapinaBa 1897.
Comte Angelo de Gubernatis, membre de 1'Akadčmie de Belgrade: La Serble e les Serbes; lectures et impressions. Flo-rence 1897. Str. 320.
,.II 'i c .i n n a". List za mladino, ki prestal izhajiti 1894, sezopet oživipoduredništvom NeškovičavBelgradu. Naleto o80 nč.
Popravek k 4. štev. »Slov. Sveta«. Str. 62 na levi, 14. vrsta zgorej: nad 5000 oseh.
„ SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50 četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnini,, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (VVien), IX., Eisengaasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratfi Chrastinove ve Val. Meziriči.