Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo .Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1,— od mm in stolpa
______________________________________flek.	rač.	It	11.43«.
Teleion 39—14.
Štev. 3.
Ljubljana, dne 23. marca 1936.
Leto VI.
Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani
Vabilo na
III. redni letni občni zbor
katerega sklicuje podpisano predsedstvo v petek 3. aprila 1936 ob pol 10. uri dop. v gornji dvorani Narodnega doma v PTUJU s sledečim
dnevnim redom:
1. Otvoritev in pozdrav predsednika
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
3. Poročilo zvezne uprave:
a) predsedstva
b) ravnateljstva
c) hotelirskega odseka
4. Obračun za leto 1935.
5. Poročilo nadzornega odbora
6. Proračun za leto 1936.
7. Strokovni list
8. Volitve:
a) 12 članov v širši zvezni odbor v smislu čl. 11 zveznih pravil
b) volitev predsednika, podpredsednika, 14 članov zvezne ožje uprave in njih namestnikov ter 3 članov nadzornega odbora
9. Samostojni predlogi 10. Slučajnosti
STAKLO
B. TOBER tovarniška zaloga stekla Akc. spol.
Prvni češka sklarna Kyjov ČSR
Ljubljana, Sv. Petra (.85
Udeleženci zborovanja morajo oddati še pred začetkom občnega zbora svoje izkaznice zveznemu predsedstvu. Delegati brez izkaznic nimajo pravice govora in glasovanja.
Predsednik:
Ciril Majcen 1, r.
Ali se nezakonito pobira banovinska trošarina na vino in vinski mošt v dravski banovini?
Z ozirom na naš članek, objavljen v štev. 1.—2. Gostilničarskega Vestnika z dne 4. marca t. I. smo dobili od kr. banske uprave S. No. 1073 z dne 5. marca 1936 ta le popravek:
Pobiranje banovinske trošarine na
vino In vinski mošt v dramski banovini-
Dne 4. marca 1936. ste v štev. 1.—2. priobčili notico, v kateri se trdi, da se banovinska trošarina na vino in vinski mošt v dravski banovini pobira nezakonito. Temu izvolite priobčiti naslednji popravek :
Po čl. 47. uredbe o višini, načinu in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 8. maja 1934., št. 36.014 dobi ta uredba obvezno moč dne 20. maja 1934. v tistih banovinah, kjer je banovinski svet sklenil, da se uvede banovinska trošarina. Banski svet dravske banovine pa je že 13. II. 1934. sprejel sklep, da se v dravski banovini uvede banovinska trošarina na vino ;n vinski mošt po Din V— od vsakega litra ter na žganje po Din 5'— od vsakega hi žganja. Ta sklep banskega sveta je bil sprejet na podlagi čl. 14. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933. Iz tega sledi, da se banovinska trošarina na vino in vinski mošt v dravski banovini ne pobira nezakonito, marveč na podstavi zakonitih predpisov in po predhodnem sklepu banskega sveta.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. HI. 1936.
Ban: NATLAČEN s. r.
Trditev, da se pobira banovinska trošarina na vino in vinski mošt v dravski banovini nezakonito, smo naslanjali na besedilo razsodbe državnega sveta kraljevine Jugoslavije Br. 35.112/35 z dne 11. januarja 1936. in na podlagi te razsodbe Izdano odločbo g. finančnega ministra br. 673 z dne 28. januarja 1936 V točno presojo prinašamo razsodbo državnega sveta in pa rešenje g. fin. ministra.
Razsodba državnega sveta broj 35112/35 z dne 11. januarja 1936. se glasi:
V	imenu Nj. Vel. Petra II. kralja Jugoslavije je državni svet v VI. oddelku sestavljen od državnih svetnikov : dr. Rošiča Maksimiljana kot predsednika, Aleksa K. Matanoviča, Boji-slava Nikoliča, dr. Teodora Peičiča in Krstiča Nikola kot članov in delovodje referentov Kikica Momčila na tožbo N. N., gostilničarja iz M. proti rešenju finan. min. budjetsko odelenje broj 9.815/VI1, s katerim se je potrdilo rešenje kr. ban. uprave drav. ban. od 27. oktobra 1934. br. 20.776/Vll izdano na zahtevo tožitelja radi povračila plačane ban. trošarine na vinski mošt na osnovi čl. 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ter z ozirom na taksni zakon dne 11. januarja 1936.
presodil
da se rešenje fin. ministra budjetsko odelenje od 4. decembra 1934. broj 9.815/VII razveljavi.
Razlogi:
Po proučitvi izpodbijanega rešenja in ostalih spisov, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi odgovor mini stra na tožbo, ki ga je poslal s svojim pismonTod 13. aprila 1935. br. 3611/Vil in v smislu čl. 29. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih je našel:
S čl. 19. odst. 1. uredbe o izvajanju javnih del od 22. novembra 1933. je dana možnost, da banovine po sklepu banovinskega odnosno banskega sveta ter po odobrenju ministrskega sveta uvedejo banovinsko trošarino na vino in žganje. S čl. -19. toč. 3. pa je dano finančnemu ministru pooblastilo, da po odobritvi ministrskega sveta predpiše uredbo, v kateri naj se predvidi postopanje glede kontrole in plačila te trošarine, kakor	tudi	kazni	za tiho-
tapstva in nepravilnosti in da se tro-šarinska stopnja maksimira.
Na osnovi	čl.	19.	odst.	3. je fin.
minister po odobrenju ministrskega sveta z dne	8.	maja	1934.	predpisal
uredbo o višini, načinu pobiranju in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine na	vino in	žganje. V čl. 1.
te uredbe je odrejeno, da se lahko banovinska trošarina plačuje po eg vina tudi na vinski most in sicer
100 Din od 100 litrov. V čl. 47. ista uredbe pa je vnešena sledeča odredba:
»Ta uredba stopi v veljavo, ko se podpiše in razglasi v Služb. Novinah, obvezno moč pa dobi dne 20. maja 1934. v tistih banovinah, kjer je banovinski svet že sklenil, da se uvede banovinska trošarina, v tistih banovinah pa, kjer še ni sklepa banovinskega sveta o uvedbi trošarine, pa tistega dne, ko se sklep stori in ga minister za finance odobri«.
Iz čl. 47. ki je v popolnem soglasju z odst. 1. čl. 19. Uredbe o izvajanju javnih del izhaja, da se čl. 1. Uredbe o višini, načinu pobiranja in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine, ki govori o plačevanju ban. trošarine na vino, vinski mošt in drugo> ne more izvajati v onih banovinah, kjer nimajo navedenega zaključka banovinskega odnosno banskega sveta.
Iz akta o navedenem predmetu se vidi, da je tožitelj dne 20. sept. 1934. plačal za 297 litrov vinskega mošta pri oddelku finančne kontrole N. N. (dravska banovina) 297'— Din banske trošarine. Ker pa se vidi li spisa kr.
Prvovrstno blagot
Nizke cenel
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVOft AKOVA ULICA 12
Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA >*- NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER
Točna postrežbaI Zahtevajte ponudbe!
Telefon 34>58
NUDI VAM
steklenice za vino, čaše vseh vrst Steklenice za vkuhavanje sadja znamke „Hepmeiic,(
Obiifiite mojo veliko zalogo!
Postrežem Vam samo s prvovrstno češko kvaliteto!
banske uprave dravske banovine od 21. decembra	1935.	Vil. br. 1885/6,
da v	tej	banovini	ni bil do tega
dneva sprejet sklep banovinskega odnosno banskega sveta o uvedbi banovinske trošarine na vino odnosno na vinski mošt je vsled tega v konkretnem slučaju pobrana banovinska trošarina po zakonu ne-osnovana in jo je treba povrniti.
Ker	se	je	v izpodbijanem rešenju
zavzelo stališče, ki je protivno gori izloženemu zato je navedeno rešenje protivno naznačenim zakonskim predpisom	in	se	ga je	moralo radi tega
razveljaviti«.
Rešenje g. finančnega ministra, izdano na podlagi gori navedene razsodbe državnega sveta, pa se glasi:
Finančno ministrstvo kraljevine Jugoslavije j budjetsko odelenje br. 673 z dne 28. januarja 1936.
Z rešitvijo finančnega ministrstva od 4. XII. 1934 br. 9.815/VII je potrjeno rešenje kr. banske uprave dravske banovine od 27. oktobra 1934 br. 20.776/Vll, ki je bilo izdano na tožbo N. N. iz . . ., s katerim se je odbilo zahtevano povračilo 297 Din, plačanih na račun banovinske trošarine na vinski mošt.
Državni svet je na tožbo N. N. s svojo razsodbo od 11. januarja 1936 br. 35 112/35 razveljavil rešenje tega ministrstva od 4. decembra 1934 br. 9.815/VI1 iz sledečih razlogov:
Z odst. 1. čl. 14. uredbe o izvajanju javnih del od 22. novembra 1933 je dana banovinam možnost, da po zaključku banovinskega odnosno banskega sveta in po odobrenju ministrskega sveta uvedejo banovinsko trošarino na vino in žganje. Z odst. 3. istega člena 14. pa se finančni minister pooblašča, da po odobritvi m nistrskega sveta predpiše uredbo, v kateri se predvidi postopek radi kontrole in plačevanja te trošarine, nadalje kazni za tihotapstva in nepravilnosti in maksimiranje trošarinske stopnje.
Na osnovi odst. 3. naznačenega čl. 14. je finančni minister po odobrenju ministrskega sveta od 8. maja 1934 j predpisal »Uredbo o višini, načinu pobiranja in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine na vino in žganje«.
V	čl. 1. te uredbe pa je odrejeno, da se lahko plača banovinska trošarin* poleg vina tudi na vinski mošt in sicer 100 Din na 100 litrov. V čl. 47. iste uredbe je vnešena sledeča odredba :
III. redni zvezni ob&ni zbor 3. aprila v Ptuju I
»Ta uredba stopi v veljavo, ko se podpiše in razglasi v Službenih Nov., obvezno moč pa dobi dne 20. maja 1934 v tistih banovinah, kjer je banovinski svet že sklenil, da se uvede banovinska trošarina. V tistih banovinah, kjer še ni sklepa banovinskega sveta o uvedbi trošarine pa tistega dne, ko se sklep stori in ga minister za finance odobri.«
Iz čl. 47., ki je v vsem skladen z odst. 1. čl. 14. uredbe o izvajanju javnih del izhaja, da se čl. 1. uredbe o višini, načinu pobiranja in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine, ki govori
o	plačevanju banovinske trošarine na vino, vinski mošt in dr. ne sme uporabiti v onih banovinah, katere nimajo navedenega zaključka banovinskega odnosno banskega sveta.
Iz spisa navedenega predmeta se vidi, da je tožilec 20. septembra 1934 plačal 297 Din banovinske trošarine za 297 litrov vinskega mošta pri oddelku finančne kontrole v Mozirju (dravska banovina). Ker se iz spisa kr. banske uprave dravske banovine od 21. decembra 1935 VII. No. 1885/6 vidi, da v tej banovini do tega dneva ni	bil sprejet sklep banovinskega
odnosno banskega sveta o uvedbi banovinske trošarine na vino odnosno vinski mošt, je radi tega v konkretnem slučaju plačana banovinska trošarina na zakonu neosnovana ter je treba odrediti povračilo iste.
Ker se je v izpodbijanem rešenju zavzelo stališče, ki je protivno gori izloženemu, zato je navedeno rešenje protivno naznačenim zakonskim predpisom in se ga je moralo radi tega razveljaviti.
Na podlagi gori iznešene razsodbe
državnega sveta in na osnovi čl. 34. in 42. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih
rešujem :
da se rešenje kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani od 27. oktobra 1934 br. 20.776/VII kot nepravilno in po zakonu neosnovano razveljavi, in da uprava postopa po iznešenih pripombah v preje izloženi razsodbi državnega sveta iz razlogov, iznešenih v referatu rešenja, vsled česar se naj
o	tej rešitvi obvestijo obe tožbeni stranki.
S tem rešenjem se zamenjuje rešenje tega ministrstva od 4. decembra 1934 br. 9815/V1I.
Minister financ : Letica s. r.
Ta dva dokumenta sta povzročila, da smo popolnoma pravilno obvestili svoje članstvo, ker stojimo na stališču, da ne more banovinska trošarina biti nezakonita samo za enega člana, ki je tožbo pri državnem svetu dobil, temveč za vsakogar, ki je plačal banovinsko trošarino na vino in vinski mošt.
Z ozirom na objavljeni popravek kr. banske uprave pa se vidi, da je nastala v dopisovanju med državnim svetom in kr. bansko upravo pomota odnosno nesporazum, vsled česar bi bila vsaka nadaljna tožba za povračilo banovinske trošarine brezuspešna.
Tožitelj je na podlagi dobljene tožbe dobil povrnjeno vso zahtevano trošarino. Zveza je storila kot organizacija svojo dolžnost, da je opozorila članstvo na velevažno in jako značilno razsodbo najvišje upravno sodne instance v državi.
razlika
vino
e
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne siie. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
Ob priliki zveznega občnega zbora
Letos bo polagala zvezna uprava v Ptuju delegatom gostilniških združenj dravske banovin© račune o njenem delovanju. Tri leta že obstoja banovinska gostilničarska zvezna organizacija in nikdo ni mogel ugotoviti, da je kedajkoli nastopala kot lokalna organizacija, prepojena z malenkostnim lokalnim šovinizmom in partizanstvom kakršnegakoli političnega barvila. Ponosni smo, da je morda edina stanovska organizacija v državi varovala svojo nepristra-nost, vsled česar se je lahko odločno in neustraSeno potegovala za pravice slehernega gostilničarja.
V	Ptuju, v podnožju Slovenskih goric se bodo zbrali številni odposlanci iz vseh predelov naše banovine, da slišijo poročilo o delovanju zvezne uprave v preteklem poslovnem letu. Delo ni bilo lahko. Časi so pač tako težki in razmere tako čudne, da le redko najde lepa beseda in lep predlog svoje razumevanje. Po-vdariti pa moramo, da je imela zvezna organizacija v preteklem letu, še več pa v prvi polovici tekočega leta polno krasnih uspehov. Največja borba se je vodila proti pretirani obdavčitvi gostilniškega stanu, ki je bil cela desetletja relativno najbolj obremenjen. Z vsestransko akcijo, pa naj se je ista izvajala potom intervencij pri finančnih oblastvih ali potom poduka v strokovnem listu, sestankov itd. je rodila brezdvomno že sedaj velike uspehe. Policijska ura se je tudi uredila na tak način in v takem obsegu, da mora pri danih prilikah zadovoljiti vsakega točilca. Najvažnejše, kar predstavlja krono našega dela, pa je nova razvrstitev točilne takse, ukinitev računskih listkov itd. Z neštetimi deli je zvezna organizacija opravičila svoj obstoj. Vprašajmo se le, kaj bi bilo storjenega za našo obrt, če ne bi imeli gostilničarji dravske banovine, okoli katerih se vrti vobče vso stanovsko gibanje v državi, tako borbene, nesebične in samo za zaščito svojega članstva delujoče organizacije. Prepričani smo, da se jo danes utrdila naša zveza tako krepko v našem članstvu, da pomeni mogočen odporen zid proti vsakemu navalu, ki naj bi prišel od katerekoli strani. Ponosni smo na vaškega našega bor-
ca, pa naj živi in deluje v podeželskem ali mestnem združenju in predvsem vsa čast marljivim predsednikom in članom upravnih odborov, ki vrše brezplačno iniciativno in s skrajno požrtvovalnostjo zadružno delo. Vse skrbi in težave so osredfi-
Tekom treh let smo vodili gostilniški stan preko razburkanega va-lovja mimo raznih čeri, ki so prežale na našo ladjo, ne da bi se bali in strašili žrtev, če bi jih stanovski idealizem tudi zahteval. Ponosni smo na to veliko gostilničarsko družino, ki na svojih sestankih in zborovanjih odlaga raz sebe vsako drugo obi-ležje in nastopa le kot enoten stan v borbi za odpravo raznih tegob in nesreč.
Obžalujemo, da se kljub našemu brezpogojnemu načelu, braniti le svoj stan, najdejo tu in tam še kaki k sreči maloštevilni neverni Tomaži, misleči, da lahko tavajo še danes po-edinci po svetu. Seveda so ti Tomaži tako maloštevilni, da naravnost izginejo iz vidika in so slični onim se-bičnežem, ki so hoteli stanovske organizacije izkoriščati v svojo korist ali pa so se polakomnili po časti kakega zveznega funkcijonarja. Mi, ki smo trdno zbrani okrog gostilničarske zastave in prepojeni z neomejenim idealizmom do stanovskega dela, se ne ustrašimo nikogar, pa naj bo sovraštvo, ki naj izhaja četudi od meke ustanove v Ljubljani, še tako
„Kam tako naglo?
„Na III. zvezni občni zbor, ki se wrSi 3. aprila v PTUJU 1“
točene v naših organizacijah, ki stalno razmišljajo o vseh mogočih stanovskih vprašanjih in poskušajo preprečiti nove in morda šele na vidiku se pojavljajoče opasnosti. Če se nekoliko poglobimo v ves ustroj našega organizatornega življenja, lahko ugotovimo, da prevzema velika ljubezen zvezno upravo do svojih združenj in narobe. Tako zaupanje smo si stvorili pri članih ne oziraje se na njih različna mišljenja le radi tega, ker smo stali trdno in neomajno kakor skala, ki je kljubovala vsemu valovju današnjega razburkanega časa. Oni idealizem, ki je dvignil stanovsko zvezno organizacijo do tako zavidljive višine, na katero gledajo člani s ponosom, drugi pa s strahom in zavistjo, je še danes brezmejen in smo globoko prepričani, da nikdar ne usahne.
veliko. Kot borci in izkušeni zadru-garji prisegamo, da nočemo ničesar drugega kakor to, da se z nami postopa po istem merilu, kakršnega so deležni drugi stanovi.
Gostilničarke in gostilničarje dravske banovine iskreno pozdravljamo ob priliki 3. obletnice zvezne organizacije ter vas pozivamo na brezkompromisen in četudi z žrtvami nasičen boj.
Pridite v Ptuj, da se srečate s tovariši in da utrdite vezi, ki morajo ostati nerazdružne. Podprite z vašo navzočnostjo one, ki prevzemejo' na sebe težišče zadružnega dela in boja.
Vinska poskušnja in sejem
ob priliki zvaziega obtnega zbora v Ptuju
Polovična vožnja na zvezni občni zbor v Ptuj dovoljena!
Na prošnjo zvezne uprave je g. minister saobračaja s svojo odločbo MSBr. 2445 od 22. II. 193.6. odobril udeležencem zveznega občnega zbora v Ptuju polovično vožnjo na državnih železnicah za vse vlake razven ekspresnega vlaka. Polovična vožnja velja od 1. do 5. aprila t. I.
Člani naj kupijo pri železniški blagajni svoje odhodne postaje celo vozno karto s povdarkom, da potujejo v Ptuj na zvezni občni zbor. Istočasno se mora kupiti pri železniški blagajni odhodne postaje železniška legitimacija OBr. K 13, ki se mora dati pri odhodu iz Ptuja potrditi pri pred-sedništvu zvezne uprave in pa pri železniški blagajni v Ptuju.
V to svrho prosimo vse udeležence zveznega občnega zbora, da se točno ravnajo po gori navedenem navodilu, ker bi bilo škoda, da bi si delali nepotrebnih voznih stroškov. Torej še enkrat! Pri odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ptu|a In želez-
Polovična vožnja!
niška legitimacija, ki mora biti žigosana na odhodni železniški postaji.
Brez žigosane železniške legitimacije je vozna karta pri povratku iz Ptuja domov neveljavna.
Kje se bodo železniške legitimacije na občnem zboru žigosale?
Gg. vodje delegacij naj zberejo od svojih tovarišev železniške legitimacije in jih naj z izkaznicami od združenj, da so poslani kot delegati oddajo zveznemu ravnatelju. Železniške legitimacije se vrnejo šele po končanem občnem zboru.
Kako se na] razvrstijo delegati na občnem zboru?
Ker je pričakovati precejšnjo udeležbo tudi od strani ostalega članstva prosimo gg. delegate združenj, da se pri občnem zboru radi lažje kontrole glasovanja vsedejo skupaj.
Vinska poskušnja in vinski sejem v Ptuju
V »Društvenem domu« v Ptuju se vrši 3. in 4. aprila t. 1. ob priliki občnega zbora Zveze gostilničarskih združenj dravske banovine vinska poskušnja in vinski sejem.
Vinarska podružnica v Ptuju, v kateri so udruženi vsi večji in manjši vinogradniki iz Haloz in Slov. goric, hoče ravno ob prihodu gostilničarjev prikazati zaloge vina vseh kakovosti, katero še posedujejo vinogradniki, ki bi radi za primerno ceno prodali svoj pridelek. Brezplačna vinska poskušnja bo trajala 2 dni in bo imel vsakdo priložnost, da poskusi vse vrste vina, od katerih bo nad 200 vzorcev na’ razpolago. Dne 3. aprila ob 13. uri se otvori prireditev ter bo do 18. ure odprta. Drugi dan, 4. aprila, pa se poskušnja nadaljuje od 9. ure naprej in traja ves dan.
Prilike bo torej dovolj, da se seznanijo producenti z vinskimi konzumenti, zlasti pa bodo lahko gostilničarji skle-
Polovična vožqja po železnici je dovoljena za udeležence zveznega občnega zbora v Ptuju!
IACO ZA OBLEKE
g *
♦
iz največjih domačih, čeških in angleških tovarn, prvovrstne kvalitete v modernih vzorcih ter
MANUFAKTURO SPLOH
v ogromni izbiri in NAJCENEJE kupite vedno le pri znani solidni tvrdki
NOVAK • IJVBIJANA
KONGRESNI TRG • PRI NUNSKI CERKVI
pali kupčije, obenem pa si ogledali kraje, kjer raste izbrana vinska trta, ki rodi neprekosljivo vinsko kapljico. Dne 4. aprila se bodo priredili še Izleti v vinorodne, slikovite Haloze in lepe Slovenske gorice.
Pripomnimo, da se bo plačala le vstopnina, zato pa dobi obiskovalec katalog razstavljenega vina in kupico, da bo smel vse vrste brezplačno poskusiti. Tudi za prigrizek bo preskrbljeno in nikomur ne bo žal, da prireditev poseti.
Prehrana, prenočišče, skupno kosilo in izleti
Ves aranžman glede gori navedenih zadev je v rokah odbora tov. združenja gostilniških podjetij v Ptuju, ki nam sporoča, da so se za udeležence določile boljše vrste gostiln, kjer bodo dobili za primerno ceno dobro prehrano. Delegati, ki pridejo že dne 2. aprila 1.1., t. j. na predvečer občnega zbora, v Ptuj, naj takoj javijo združenju v Ptuju, koliko sob zahtevajo za prenočevanje.
Kdor se želi udeležiti po občnem zboru dne 3. aprila skupnega kosila, ki se bo vršilo v restavraciji »Pošta« (lastnik g. Berlič Joško), naj se isto-tako prijavi združenju in pošlje za osebo 25 Din. Priporočamo, da izvrše nakazila radi manjših poštnih pristojbin udeleženci enega kraja ali združenja skupno, seveda se mora naznačiti tudi imena prijavljencev.
Za izlete v Haloze in Slov. gorice dne 4. aprila zjutraj naj se reflektanti prijavijo tudi neposredno Združenju v Ptuju.
Zvezna pisarna daje pojasnila le v onih zadevah, ki se tičejo samega občnega zbora.
Pozdravni večer udeležencem občnega 2bora
Združenje gostilniških podjetij v Ptuju priredi pod predsedstvom vele-zaslužnega in dolgoletnega predsednika g. Franca Mahoriča pozdravni večer v čast udeležencem odnosno delegatom zvezne širše seje in zveznega občnega zbora. Prireditev se bo vršila dne 2. aprila ob 20. uri v gornji dvorani Narodnega doma, h kateri bodo povabljeni tudi predstavniki oblasti, gospodarskih korporacij in vobče javnega življenja. Na tem večeru svira jazz-godba s petjem.
Prosimo članstvo, da se v največjem številu udeleži III. zveznega občnega zbora in da privedejo s seboj tudi svoje družinske člane. Enkrat na leto naj vsakdo zapusti svoj obrat in se posveti v družbi s tovariši iz vse dravske banovine in z odposlanci ostalih banovinskih gostilničarskih zvez samemu sebi. Občni zbor naj pokaže silo in moč nale stanovske organizacije, ki sloni edino na stanovski zavesti gostllničarstva dravske banovine.
Gostinska razstava
Ob priliki III. vsedržavnega gostinskega kongresa se priredi v okviru ljubljanskega velesejma velika gostinska razstava. V to svrho se je sestavil razstavni odbor, ki je izdelal že vse potrebne načrte. Že izpred priprav se vidi obsežnost razstave, ki bo prikazala gostinsko obrt v dravski banovini in kakršna je v ostalih pokrajinah države. Na tej razstavi bo vse predočeno, kar je količkaj v vezi z gostilno odnosno z ostalimi gostinskimi obrti, če povdarjamo »gostinski« pomeni to, da imamo v mislih vse vrste gostinskih obratov in znači ta beseda toliko kot pri Srbo-hrvatih beseda »ugostiteljstvo«. Potrebno je naše članstvo že sedaj opozoriti na velik propagandni značaj obratov, zato pozivamo vse k najožjemu sodelovanju. Zbirajte v svojih okoliših razstavno gradivo, pošiljajte podatke razstavnemu odboru, kje in kakšen materijal bi se lahko dobil za razstavo. Važne so slike ali modeli hotelov, dobrih (novih in starih) restavracij, kavarn, kmečkih gostiln, notranje opreme, slike lepih posebnih sob (štibeljcev) in kmečkih sob. Nadalje naj se prikažejo lepo urejene kuhinje, gostilniški vrtovi, slikarije v lokalih in na hiši, lepi in pomembni gostilniški znaki. Opiše se
naj zgodovina starih gostiln, povdari se naj posebno važne zgodovinske dogodke, ki so povezani z našo kulturno in politično zgodovino ter narodnim prebujenjem. Izvesijo se naj stare, toda čedno izdelane slike, ki predstavljajo gostinski obrat v njegovi svoječasni podobi. Razstavni odbor prosi tedaj vse člane, da mu pošljejo slike, če pa teh ni mogoče dobiti, naj vsaj sporoče, kje je kaj za razstavo važnega. Razstavni odbor bo sam povečal slike, zato mu pošljite dobro razvite fotografske plošče.
Ko poročamo o izredno velikih uspehih, ki jih je zvezna organizacija izbojevala po trdem in dolgoletnem požrtvovalnem boju, ne smemo pozabiti moža, kateremu gre danes vsa naša zahvala. Zavedamo se, da bi ostali vsi naši napori ravno tako brezplodni, kakor vsa prejšnja leta, ko
nismo imeli podpore v parlamentu. Kolikokrat smo z našimi intervencijami spravili marsikatero perečo zadevo že do ministrske mize, naprej pa nismo mogli, ker se je vmešala politika, ki je čestokrat, ali bolje rečeno skoraj vedno pokazala za naše težnje popolno nerazumevanje. Danes, ko smo imeli v osebi g. dr. Ko-ceta močnega zaščitnika, je bilo seveda delo neprimerno lažje, saj so se naši delegaciji, ki je korakala za njim, odpirale vse ministrske sobane. Tako lahkega dostopa do oesb najvišjega položaja v državi ni imela zvezna uprava še nikdar, odkar prosjačimo po Beogradu.
Danes se šele vidi, kako važen je bil sklep zvezne uprave, da se na vsak način zaščiti g. dr. Koceta, ker se mu je od gotove strani delalo zapreke pri njegovi kandidaturi za narodnega poslanca. Vedeli smo, da bomo z njim dobili pravo oporo v parlamentu, ker poznamo njegovo visoko izobrazbo, ki ne bazira samo na golih številkah, pobranih iz kake statistične tabele ali leksikona, temveč na globokih izkušnjah, ki si jih je g. | dr. Koce baš v naših zadevah prido- j bil kot referent gostinskega odseka
Razstava naj bo ogledalo našega I obrta, zato ne odlašajte, temveč so- ! delujte, kolikor Vam je le mogoče.
Narodne noše na kongresu
Prireditveni odbor III. vsedržavnega kongresa v Ljubljani prosi vse članice in člane, ki imajo narodno nošo ali si jo lahko izposodijo, da se prijavijo za sodelovanje ob priliki sprejemov. Prijave sprejema »Prireditveni odbor III. vsedržavnega kongresa v Ljubljani, Šubičeva 3.« (Zvezna pisarna.)
pri Zbornici v Ljubljani. Poskušalo se ga je izpodnesti z vsemi mogočimi intrigami in se je z različnimi pretvezami vplivalo na zbornične svetnike, da bi se g. dr. Kocetu ne dovolilo priti v Narodno skupščino. Koliko je bilo zavisti, samoljubja in ho-jazni pred konkurenco in to tudi
upravičeno. Kot eden izmed najmlajših parlamentarcev se je hipoma uveljavil v Narodni skupščini in dosegel izvanredno čast, da je bil kot prvi Slovenec od preobrata sem izvoljen za poročevalca v proračunski debati. Njegovo podrobno delo in vseskozi strokovnjaški govori v finančnem odboru so mu prinesli splošno priznanje. G. dr. Koce se ni uveljav-jlal samo kot politik, temveč v prvi vrsti kot gospodarski strokovnjak, saj je šel samo s tem namenom v parlament. Ta povdarek je danes posebno važen.
G. poslanec, Vaš govor v finančnem odboru, kjer ste se zavzemali prvenstveno za zaščito malega človeka in pokazali finančnemu ministru pota in načine, potom katerih pride hitreje in lažje do željenega davčnega uspeha, Vam je odprl srca obrtnika, gostilničarja in malega trgovca. Slišali smo, da se je naznačeni govor zopet uporabljal od Vaše okolice v boju proti Vam, hoteč še bolj zatrupiti ozračje, v katerem živite. Bodite pa uverjeni, da je ni sile, ki bi Vam onemogočila nadaljno delovanje bodisi pri Zbornici TOI v Ljubljani ali pa v parlamentu, ker
je od večje koristi ne samo za gostilničarje dravske banovine in države, temveč za vso Slovenijo, da ste v Beogradu kjer se delajo zakoni in predpisi, kakor pa da sedite v uradu pri pisarenju. Z Vašim desetmesečnim delom v parlamentu, kjer ste tudi za nas dosegli značilne uspehe, na kakršne si nismo upali niti misliti, ste stopili v krog naših prijateljev, katerih nismo in jih tudi ne bomo nikdar zapustili. Kadarkoli Vam bo potreben gostilničarski stan, ki je danes enodušen v tej zahvali in združen v lastni krepki stanovski organizaciji, pozovite nas in našli nas boste pripravljene, da Vas branimo, pa četudi so žrtve potrebne.
Te vrstice naj bodo v opomin onim, ki ne morejo spati iz srda in zavisti radi Vaše sposobnosti in Vaših uspehov, ker bi bilo jako opasno nadaljevati zahrbtno borbo proti Vam, saj bi dobili celokupno gostilničarstvo proti sebi.
Želimo gospod poslanec, da ostanete še nadalje aktivni borec in sicer na parlamentarnih tleh v dobrobit slovenskega ljudstva in da ne pozabite slovenskih gostilničarjev, ki niso do danes imeli na tako važnem in odločujočem mestu svojega zagovornika. Mi pa Vam obljubljamo podporo in zvestobo, zato neustrašljivo naprej. Upajmo, da se nas je razumelo tudi v onih krogih, ki so Vam že od nekdaj neprijateljsko razpoloženi in ki z izvanredno velikim ljubo-sumnjem gledajo na zvezno organizacijo gostilničarstva dravske banovine, odkar je prišla v Ljubljano in se brez strahu približala sršenemu gnezdu. Hvala Vam!
Iz organizacij
Občni zbor v Šmarju pri Jellah.
V prostorih predsednika združenja g. Gradta Maksa v Šmarju se je vrSil občni zbor dne 17. februarja ob 8. uri zjutraj. Uvodoma je g. predsednik pozdravil zastopnika Zbornice TOI g. Čoha in ravnatelja g. Petelna. Za ove* rovatelja zapisnika sta bila imenovana gg. Smeh Josip in Detiček Prane. Za-pisnik, ki je bil v Gost. vestniku ob* javljen se je brez čitanja odobril. Zvezni ravnatelj poda izčrpno poročilo o uspehih in delovanju zveze, ter se obširno bavi s trošarinskim vprašanjem, ki je najtesneje povezano z vinogradniškim vprašanjem. Govori o šušmar-stvu, o kalu, o trošarini na vinski mošt in o točilni taksi, ki bo z državnim proračunom najbrže jako po~ voljno revidirana odnosno zmanjšana. G. Čoh se zahvali za pozdrave in u-gotavlja, da se je borba za stanovske organizacije in gostinski odsek pri Zbornici TOI začela že leta 1923. Mnogo poroča o obdavčitvi gospodarskih slojev in o številni ukinitvi obratov. G. predsednik poda nato poročilo, da šteje združenje koncem leta 1935. 52 članov in članic ter 3 članice kavo-točilke in da sta med letom umrla 2 člana, dočim sta 2 člana odložila obrt. Združenje je imelo prijavljenih 58 pomočnikov in pomočnic ter 8 vajencev in vajenk. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da so znašali dohodki 4.343’64 Din, izdatki pa 4.24746 Din. Nadzorni odbor je predlagal razrešnico, ki se je soglasno sprejela. Proračun predvideva pri dohodkih 4.116T8 Din, izdatkih 4'380'— Din tako, da se bo moral primanjkljaj 263'— Din kriti iz
Zahvala narodnemu poslancu g. dr. Kocetu
Gostilničarji in gostilničarke udeležite se svojega stanovskega zborovanja v Ptuju!
zadružnega premoženja. Članarina se pobira po istem ključu, kakor lansko leto. Nato so se izvršile volitve v u-pravni odbor in sicer je bila na predlog g. Golež Jakoba z vzklikom izvoljena sledeča lista: G. Gradt Maks, predsednik, g. Habjan Ivan, podpredsednik, odbornikom gg.: Smeh Josip iz Mestinj, Detiček Franc v Šmarju, Narat Anton, Št. Vid, Gajšek Florjan, Loka pri Žusmu, Šket Karl, Senovica, Zdolšek Martin, Ponikva. Namestnikom gg. Lorenčak Anton iz Lemberga, Štancar Andrej iz Loke pri Žusmu in Žličar Franjo, Ponikva. Nadzorni odbor sestoji iz predsednika g Grasselija Emanuela iz Slivnice ter Članov gg, Golež Jakoba iz Št. Vida in Tojnko Martina iz Bele. G. predsednik se prav prisrčno zahvali za izkazano čast ter povdarja, da bo tudi naprej ščitil in varoval interese združenja kolikor bo v njegovi moči.
Združenje v Mariboru je imelo dne 19. februarja 1936 ob 15. uri v dvorani restavracije Gambrinus redni občni zbor, katerega so se udeležili za mestno poglavarstvo g. dr. Senekovič, za bansko upravo zadružni nadzornik g. Založnik, za mestno policijo g. Pavletič in za Tujsko prometno zvezo v Mariboru g. Pfeifer. Zvezo gostilniških združeni pa sta zastopala njen predsednik g. Ciril Majcen in ravnatelj g. Peteln. Zborovanju je bil prisoten tudi častni član g. Andrej Oset. Po ugotovitvi sklepčnosti je predsednik g. Gjuro Valjak pozdravil vse navzoče predstavnike oblasti in delegate ter imenoval za overovatelja gg. Kreuh Franca in Honigman Ivana. Iz poročila predsedništva posnemamo, da je bil prehod iz leta 1934. na 1935. v marši?-čem za gostilničarstvo jako težak. Mestna občina je nameravala uvesti takse na plese, ki so se preprečile le z energično intervencijo predsedstva.
V	davčni odbor so bili imenovani gg. Valjak in Šerec, za namestnike pa gg. Hdnigman in Lisjak. Gotovo je bilo precej uspehov in upa, da se bode z nadaljno borbo doseglo še več. V Mariboru je vpeljal prejšnji policijski predstojnik kontrolno takso na koncertne prireditve, ki se jo je posrečilo deloma znižati. Mnogo je bilo borbe proti podeljevanju novih obrtnih dovolil. Združenje je nadalje doseglo tudi znianie cene plinu in so se podvzeli koraki za znižanje cen električnega toka. V preteklem letu je Gostiln, nadaljevalna šola obhajala svečano 10 letnico svojega obstoja. S povdarkom je treba omeniti, da poučuje na šoli strokovni pouk kot strokovnjak g. Kleiič, vodja šole pa je že skozi 10 let g. prof. Škof, katerim gre velika hvala za njih uspešno delovanje. Predsednik se osvrne še na prireditev »Mariborskega tedna«, ki je v korist samo nekaterim gostilničarjem, med tem ko imajo ostali samo izgubo. Zahteva, da se ne pripušča na to prireditev kramarjev, ki niso potrebni, pač pa naj se priredi razstava, ki naj ima gospodarski značaj. V Ljubljani se vrši gostilničarski kongres z gostilničarsko razstavo in je v to svrho obljubljena tudi separatna podpora. Poziva članstvo, da se kongresa in razstave v največjem številu udeležijo. Obžaluje, da nimajo gostilničarji v občinski upravi nobenega zastopnika, čeprav so imeli preje dva. V upravi je vladala največja harmonija, ki je bila tudi v dobrih odnošajih z mestnim poglavarstvom in zvezno organizacijo. Zahvaljuje pa se tudi tovarišem odbornikom, ki so ga podpirali z požrtvovalnostjo in ljubeznijo pri delu.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je članstvo obveščalo o vseh važnih zadevah potom okrožnic. Povdarja nadalje znižanje cen plinu in da je v teku akcija za znižanje cen električnega toka. Omenja tudi akcijo za znižanje pridobnine in davka na poslovni promet, ki jo je z vso odločnostjo vodila zvezna organizacija in dosegla tudi lastne davčne odbore, v katerega sta bila imenovana gg. Valjak in Šerec. Računska taksa se strogo kontrolira, zato opozarja, da se naj članstvo pazi. Za šušmarstvo je bilo izdanih 2000 Din in se je baje v preteklem letu zaplenilo cca. 15.000 lit. vina. Autorska tantijema še ni definitivno rešena. Združenje je imelo 89 gostiln, 14 restavracij, 1 krčmo, 13 buffetov, 1 automatični buffet, 1 brezalkoholni buffet, 12 kavarn, 2 bara, 5 hotelov, 2 prenočišči, in 2 ljudski (kuhinji. Prirastek so 1 restavracija,
kavarna in bar, 2 ljudski kuhinji in i
1	brezalkoholni buffet, med tem ko j se je 1 buffet ukinil. Zaposlenih je bilo v obratih 65 natakarjev, 71 natakaric, 4 kuharji, 1 slašč čar, 2 portirja, 26 blagajničark, 2 poslovodje,
1	poslovodkinja, 1 volonter, ter 20 učencev in učen k. V svojem poročilu se zavzema da se naj uvede stroga kontrola pri prometu z vinom, ker imajo od sedanjih trošarinah predpisov le večji vinogradniki koristi. Upravni odbor je imel 23 sej. Članstvo želi glasom neke ankete znižanje občinske trošarine za domača vina, ter povišanje iste na tuja izven slovenska vina, ki se uvažajo v Maribor oz. v dravsko banovino, nadalje odpravo pečatenja sodov, policijskih taks, 5 odnosno 10 Iitersko prodajo, znižanje cen električnega toka in da se naj revidira točilna taksa. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal g. Verzel Franc, ki je z g. Šerecem in g. Resnik Ivanom pregledal delovanje pisarne in ga našel v najlepšem redu. Iz obračuna posnemamo, da znašajo dohodki 60 906*10 Din, izdatki pa 76.000 Din. Obračun in proračun sta se sprejela.;
Po izglasovanem proračunu povzame besedo g. Klešič, s katero apelira na navzoče tovariše in tovarišice, da naj se predsednik g. Valjak, ki zapušča vsaj začasno gostilničarski stan, za svoje nesebično in požrtvovalno delo za združenje in vse članstvo Imenuje za častnega člana. Navzoče članstvo je z viharnim soglasjem odobrilo predlog g. Klešiča. G. Valjak se je za veliko pozornost članstvu najiskreneje zahvalil.
K besedi se je oglasil zvezni predsednik g. Citil Majcen, ki je predvsem čestital g. Valjaku k imenovanju za častnega člana ter napominjal, da je baš mariborsko združenje imelo vedno mnogo smisla za skupno organizacijo. Iz Maribora je izšla tudi iniciativa za organizacijo zveze. Iz poročila zveznega ravnatelja posnemamo, da je takoj uvodoma povdarjal prekomeren uvoz tujih vin v dravsko banovino, predvsem v Maribor, ki je center vino gradništva. Povdarjal je, da morajo biti gostilničarji v dravski banovini v težki borbi domačih vinogradnikov z njimi solidarni in v prvi vrsti propagirati domača vina, ker se s tako prodajo ščiti gospodarska moč našega domačega vinskega producenta, kar je seveda posredno in neposredno v korist gospodarskih slojev dravske banovine. Od vsakega zavednega gostilničarja je častna dolžnost, da ponuja svojim gostom prvenstveno vina, ki so zrasla v dravski banovini, da ne pospešuje že itak velikega siromaštva naših vinogradnikov. Omenjal je nadalje borbo za znižanje trošarin in sporočil tudi predvideno revizijo točilne takse. Glede računske takse in ostalih taks so bili stavljeni od zvezne organizacije predlogi. Vse delo zvezne uprave je podpiral predvsem jako intenzivno in skrajno požrtvovalno zbornični tajnik g. dr. Koce.	'
Pri volitvah je bilo radi novega predsedstva stavljenih več predlogov in sicer je g. Kosič predlagal dosedanjega podpredsednika združenja g. Po-vodnika Josipa, gosp. Hdnigman pa g. Šereca, za podpredsednika pa gosp. Povodnika.	O. Vicel	je	stavil	tretji
predlog in	je	plediral	za	predsednika
g. Klešiča,	g.	Povodnika	pa za	pod-
predsednika. Glasom skrutinija je bilo oddanih 65 veljavnih glasovnic, 2 pa sta bili prazni. Izid volitev je sledeči:
Za predsednika je bil Izvoljen g. Klešič s 54 glasovi, dobili pa so tudi g. Majcen 1, g. Honigman 2, . Šerec 7, Povodnik pa 3 glasove. Za podpredsednika je bil Izvoljen dosedanji dolgoletni odbornik gosp. HSnigman s 47 glasovi, Povodnik pa je dobil 9, Kimeswenger 1, Šerec 1 ter Klešič 3 glasove. Pri tem moramo omeniti, da g. Šerec vobče ni kandidiral ter tudi sporočil, da ne sprejme predsedniškega ne podpredsedniškega mesta. V upravo so bili izvoljeni z večino glasov in sicer gg. Šerec Josip, Povodnik Josip, Kimeswenger Ivan, Kreuh Franc, Lisjak Lojze, Jančar Maks. Za namestnike pa gg. Trafenik Karol, Horvat Alojzij, Basletič Orga in Starman Rado. Nadzorstveni odbor: gg. Majcen Alojzij, Vrzel Franc in Resnik Ivan. Za namestnike pa gg. Karner Josip, Božiček Franc in Ivančič Alojzij.
i K besedi se je še oglasil g. dr. Sene* | kovič, ki je želel upravi mnogo uspehov, lstotako je čestital na izvolitvi zvezni predsedmk S tem je bil občni zbor ob 19 un končan.
Združenje Ptuj ie imelo pod predsedstvom g. Mahoriča Franca svoj redni občni zbor dne 27. februarja 1936. Uvodoma je g. predsednik pozdravil vse navzoče, posebej pa še odposlanca Tujsko prometne zveze in zvezne organizacije v Ljubljani. S pretresujočimi besedami se je spominjal umrlih članov, katerim so člani zaklicali 3 kratni Slava. Po prečitanju zapisnika je podalo predsedstvo poročilo o živahnem delovanju v preteklem poslovnem letu. G. Pretner kot odposlanec Tujsko prometne zveze je obširno poročal o delovanju Olepševalnega društva, ki dela roko v roki z gostilničarskim združenjem. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela uprava 9 sej in 2 sestanka radi servirnega tečaja. Rešilo se je 150 spisov. Združenje je štelo 178 članov. Gostilniško obrt pa je v minulem letu odložilo 5 članov, na novo pa se je dovolila samo ena gostilna. Servirnega tečaja se je udeležilo 20 oseb. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so dohodki znašali 10.396 39 Din. izdatki pa lO^^O Din, tako da znaša premoženjsko stanje 32.611'81 Din. Predlog g. Weissensteina, da se podeli razrešnica je bil soglasno sprejet. Zvezni ravnatelj je podal zelo obširno in važno poročilo o intenzivnem in tudi plodnem delovanju zvezne organizacije. Posebno se je bavil s trošarinskim, davčnim in taksnim vprašanjem ter sporočil predvideno revizijo točilne takse in pa podelitev gotove količine trošarine prostega vina gostilničarjem - vinogradnikom. Proračun predvideva dohodkov 14.120*31 Din, izdatkov 14'395'31 Din. Članarina se je določila 45 Din za člana. Pri volitvah je bila z vzklikom izvoljena sledeča uprava: za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Mahorič Franc iz Ptuja, za podpredsednika g. Brenčič Miha, narodni poslanec iz Ptuja, za odbornike pa gg. Berlič Joško, Damisch Josip, Ernst Ferdo, Kravina Franc, Krajnik Lovrenc, Kore Anton iz Sv. Barbare, Marinič Edvard iz Sv. Urbana, llovšek Josip iz Sv. Vida, Vreg Friderik iz Sv. Andraža, Vilčnik Anton iz Mezgove in Toš Tomaž iz Sv. Andraža. Za namestnike pa gg. Mešiček Zvonko, Glogovčan Štefan in Kos Feliks. V nadzorstvo g. Wagrandl Julij, Weissenstein Maks, Potočnik Martin, za njihove namestnike gg. Brecelj Alojzij in Turk Matija. V častni odbor gg. Mahorič Franc, Damisch Josip, Weissenstein Maks in Topolovec Jul• j. Na predlog g. Berliča se je izvršila sprememba pravil v toliko, da obsega področje združenja mesto Ptuj in srez ptujski, kar je bilo soglasno sprejeto. Po raznih pojasnilih, ki j h je dajal zvezni ravnatelj, je ob 12 uri zaključil zborovanje g. predsednik.
Združenje Škofja Loka je imelo
pod predsedstvom g. Kavčiča Ivana 23. redni občni zbor, katerega so se člani udeležili v velikem številu. Pri otvoritvi je pozdravil g. predsednik navzoča odposlanca Zbornice in Zveze. Čitanje zapisnika se je izpustilo, ker je bila njegova vsebina itak objavljena v Gost. vestniku. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imel upravni odbor 7 sej in 1 sestanek, kjer so se reševale razne tekoče zadeve. Sestavil se je tudi maksimalni cenik. Na pobudo združenja se je vršil sestanek gostilniških zastopnikov z občinsko upravo z namenom, da se prepreči šušmarstvo. Na žalost se mora ugotoviti, da uspehi niso poznani, ker se v tej smeri ni ničesar v smislu dogovora ukrenilo. Vseh dopisov je bilo rešenih 263, izdalo se je pa tudi mnogo okrožnic članstvu. Razposlala so se navodila za sestavo davčnih prijav. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Igor Guzelj posnemamo, da so prejemki znašali 6.600 Din, izdatki pa 6.905 Din, tako da znaša premoženje 20.829’25 Din. Upravi se je podelila razrešnica. Za zvezni občni zbor sta izvoljena poleg zadružnega predsednika kot delegata g. Hafner Josip in Ziherl Matevž za ev. namestnika pa g. Dolinar Pavel. Zbornični svetnik g. Hafner Anton pozdravlja skupščino v imenu Zbornice TOI ter poroča o delu gostinskega odseka in poziva članstvo, da naj skupno in vztrajno vzdrži borbo za dosego enakopravnosti
Vašim gostom
in sebi ustrežets
ako jim nudite k vinu
Rogaško slatino
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje i
napram drugim stanovom v pogledu javnih dajatev. Zvezni ravnatelj prinaša pozdrave zvezne uprave in je podal jako obširno in temeljito poročilo. Obravnaval je predvsem trošarinsko vprašanje, o kalu na vino, o akciji za znižanje davkov, za zavzemanje, da se dovoli kakemu gostilničarju gotova količina prostega vina, napovedal je znižanje točilne in ostalih taks, kritiziral razne društvene prireditve in omenjal o podeljevanju novih gostilniških koncesij. Pri slučajnostih protestira g. Hafner iz Godešiča proti prosti žganjekuhi, ki se običajno pretvarja v prodajo žganja na drobno. Po obširni debati, ki se je razvila glede raznih .stanovskih vprašanj se je zaključil občni zbor v popolnem soglasju.
Združenje v Logatcu jo obdržalo pod predsedstvom g. Škrlj Ivana dne
10.	februarja t. I. ob 14. uri pop. v Dol. Logatcu svoj 10. redeii letni občni zbor. Pripomniti moramo, da se je zborovanja udeležilo zelo lepo število članov, kar priča o veliki zavednosti notranjskih gostilničarjev. Po običajnem pozdravu navzočega članstva ter odposlanca zveze ravnatelja gosp. Petelna je g. predsednik podal zelo obširno poročilo o plodonosnem delu združenja. Ravnatelj zveze pa je poročal o vseli perečib stnnovskh in strokovnih vprašanjih. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima združenje 52 članov in da je bilo v preteklem letu 6 odborovih sej. Združenje je uvedlo med letom tudi novi način obveščanja svojih članov o vseh aktualnostih na ta način, da so se jim razposlale okrožnice. Članom je bilo razposlanih nad 50 okrožnic. Omenil je tudi 10-letnico združenja, ter predvsem poveličeval stanovsko zavednost ge. Kunčeve, gg. Tollazzi-ja, Smoleta in Antičeviča, ki so povzročili ustanovitev združenja. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo združenje 11.408.02 Din dohodkov, izdatkov pa 7.360.75 Din, vsled česar znaša skupno premoženje 8.847.27 Din. Pri volitvah so bili soglasno in z vzklikom izvoljeni za predsednika g. Škrlj Ivan v Dol. Logatcu, za podpredsednika pa g. Am-
Rjuhe, prte, servijete, brisače, čifon in platno za posteljno ter telesno perilo, gradi za žimnice, nankinge in francoske_batiste za pernice, kemično čiičeno perje in puh za pernice in blazine, odeje, koce, flanelaste rjuhe, eta-mine za zavese in posteljna pregrinjala Vam nudi po nizkih cenah tvrdka
ROBERT GOLI
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA UL. 3
Specialna zaloga platna
bi*o2Itf Vi n Ro v Gor. Logatcu. Odbornikom! 3K>. Kor »n čim Franc, Komo ve Pisana, Ziherl Andrej, Turk Ivan, Merlak Anton, Tollaazi Josip. Njihovim namestnikom, gg. Smole Slavko,. Rus Rudolf in Švigelj Ivan. V nadzorni odbor pa gg. Šemrov Valentin, Petkovšek Jakob hi Vrabec Matija. Sat dalagaie m, wmaii občni zbor so. Mil ctelGčfcni gg: Skrij Ivan, Ambrožič Vinko in Guček Janko. Združ-enje je sitienilo pristagiti z vsem svojim člaastvom k obveznemu nezgodnemu zavarovanju. Pri slučajnostih so so še obrqvBflflrala razna vprašanja, ki so jih stavili člani na navzočega zveznega ravnatelja. Po zborovanji! 30 se zborovalci slikali za spomin na 10-letni obstoj zrlružmja, le žal, da je slika radi slabe razsvetljave izpadla tako slabo, da jo nismo mogli uporabiti za kliše, kar iskreno obžalujemo.
Poučni izlet v Nemčijo
Uprava »Gostilničarskega Vestnika« priredi kakor vsako leto tudi letos podučen izlet za svoje čitatelje odnosno za člane gostilničarskih organizacij. Izleti imajo namen pokazati gostilničarstvu ustroj gostinskih obratov in tujskoprometnih naprav v tujini. Ker stoji Nemčija tozadevno na prvem mestu, priredimo letos i^let po najlepših predelih nemške države.
Dne 18. junija se udeleženci odpeljejo'* iz Ljubljane z večernim brzo-vlakom tor pridejo zjutraj v Miin-chen, Vožnja po mestil, ogled »Nemškega muzeja« in ostale znamenitosti. Popoldan fakultativen izlet po oajnovejži avtomobilski cesti (Reichsautobahn, široka 25 m) okoli Tefernsee. Dne 20. junija gre vožnja do FranJtfart a. M. (ogled mesta in Zeppelina, nato pa odhod) in prenočevanje v središču vinske trgovine ob Rena ,]* RMesholm. Drugi dan se ni do Bonna, in sicer skozi najlepšo rensko dolino, obdano od neštetih nadaljuje vožnja s parnikom po Re-gradičev in spomenikov. Vožnja traja preko 6 ur, kosilo na parniku. Vzpon i žično železnico na Drachen-fela, odkoder je prekrasen razgled po vsej renski nižini. Proti večeru od-Uod v Edin. Dne 22. junija ogled mesta Koln in katadrale. Odhod v Ham-bturg in prenočišče. Nato drugi dan vožnja po pristanišču, ogled velikega oceanskega parnika, obisk zoološkega vrta Hagenbeck. Zvečer sprehod po St. Pauli. Dne 24. junija fa-
kultativen izlet na otok Helgolaud, vožnja traja 12 ur, obed na parniku (majhno- doplačilo) ali pa izlet na Blankensee. 25* junija se odpotuje v Berlin, vožnja po mestu*, obisk letališča. možnost vožnje z aeroplanii nad Berlinom, Pne 26. junija celodnevni istiat v Potsdam, ogled- kralj, gradiča Saassouci. Dne 27» junija opoldan odhod iz Berlina (kosilo v jedilnem vozu) do NQrnberga, ogled mesta in 28. junija zvečer odhod preko iVfiinehena v Ljubljano.
Vožnja hr/,o v lak III. r., prehrana in stanovanje, vožnja po mestih in parniku, prevoz prtljage od postaje do prenočišč in na postajo, napitnina in vizum za Avstrijo znaša 2700 Din za osebo. Prenočuje in prehranjuje-se le v prvovrstnih hotelih. Prijave se brezpogojno zaključijo s 15. majem t. L S prijavo je nakazati istočasno 500 Din kavcije, ki se vrne le tedaj, če se odpove vsled zelo tehtnih vzrokov udeležba do 1. junija. Po tem terminu zapade 10% potnih stroškov za kritje nastalih stroškov. Ves znesek pa mora biti poravnan najkasneje do 1. junija. Kdor se namerava ndeležtti Izleta, naj se že sedaj prijavi, da dobi vodstvo izleta pregled o velikosti udeležbe.
KDOR JE POTOVAL PO ITALIJI
se je prepričal, koliko tam konzu-mirajo makaronov, špagetov in drugih testenin. Zakaj to? Zato, ker dajo Italijani mnogo na kakovostim blago in ker imajo dobre recepte za pripravo. Pri nas dobimo kakovostno blago, če kupujemo Pekatete in Jajnlne.
Za pripravo pa evo dobrega italijanskega recepta: za H kg v obilni in slani vodi skuhanih testenin se-grej posebej 1 del namiznega olja v ponvi. Na olju praži pri malem plamenu 3 srednje velike, na rezine zrezane čebule in sicer samo toliko časa, da postanejo rumene, nakar pri-deni 3—4 žličice paradižnikove konzerve, ki jo mešaj 1 do 2 minuti tako, da ne izgubi barve. Nato prilivaj počasi 3—4 žlice mrzle vode, nakar postane omaka gosta. Omako polij vrh testenin na krožnike in jo serviraj. Izboljšaš ta recept lahko, če prideneš gotovi omaki 5 dkg presnega masla. Po okusu lahko pride-neš omaki nekoliko česna.
        • ' ~~
Izmad vseh pridelkov nam donaša sadovnjak še primeroma največ čistega dobička. Kdor hoče imeti jeseni lepo in zdravo sadje, mora drevju pravočasno gnojiti, predno pa odžene, poškropiti z ARBORINOM. Gej današnji oglas Aborin!
Damske pomladne plašče
kostume in komplete nudi najceneje
F. J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Ako ne morete izbrati iz zaloge, izgotovimo točno po naročilu v n^jkrajSem času _Nfl_zalog.i_yeilka-izbira modnega blaga) za plašče in kostume, n. pr. Clogu.e, Fresko, Gabardin, Tweed, in drugi najnovejži volneni artikli od 24 dinarjev naprej
NOVI PRAVILNIK O NAČINU POBIRANJA IN KONTROLI PRI PLAČEVANJU BANOVINSKE TROŠARINE NA VINO IN ŽGANJE.
V	ravnokar sprejetem finančnem zakonu za leto 1936./37. čitamo med ostalim tudi, velevažno odredbo glede banovinske trošarine na vino in žganje. Odredba se glasi:
Finančni minister se pooblašča, da lahko izvzetno od določila odst. '2, čl. 19 uredbe o izvajanju javnih del hr. 30271 od 22. novembra 1934 odobrava na predlog banovine, da se plačuje v dotični banovini banovinska trošarina na vino in žganje pri stavljenju v promet in potrošnjo. Trošarino plača oseba, ki k u p i a 1 i prejme (darilo, posojilo itd.) vino ali žganje od producenta. Banovinsko trošarino ne plačajo producenti vina in žganja, ki ga porabijo za domačo uporabo in sicer odpade na leto za vsako odraslo osebo družine in služinčadi 100 litrov vina. Če je število članov večje, tedaj za vsako nadalj-no osebo po 50 litrov letno.
Iz tega izhaja, da se bo moral postaviti pod kontrolo ves promet z vinom, če bo hotela naša banovina pobirati od vsake osebe, tedaj tudi od privatnikov banovinsko trošarino. Dokler pa ne vemo za besedilo novega pravilnika, ne moremo podati naše mnenje, v kolikor bo uredba v prid ali škodo gostilničarjev. Vsekakor pa je ta odredba jako značilna, ker kažejo vsi maki, da se vračamo k staremu troša r inskemu si&temu.
OGLASI SO V LISTU ZATO OBJAV-LJENI, DA JIH OBČINSTVO ČITA, ZATO IZVESITE LIST V SVOJEM LOKALU!
Nova razvrstitev točilne takse
Po dolgoletnem,, vztrajnem in jako trudapolnem boju se je posrečilo zvezni organizaciji edino s pomočjo narodnega poslanca g. dr. Koeeta doseči novo razvrstitev točilne takse, ki se sedaj glasi:
I. Za pravico točenja pijač na drobno in na debelo se plačuje kot taksa:
a) V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, No veni Sadu, Osijeku, Sarajevu, Spli,tu, Subotici, Skopjju, Nišu in Šibeniku vsakega pol leta: 1500, 1000, 750, 500, 300, 200 Din.
b) V krajih z več kot 15.000 prebivalci za vsakega pol leta: 1000, 750, 500, 300, 200, 150 Din.
c) V krajih preko 2000 do 15.000 prebivalcev za vsakega pol leta 750, 500, 300, 200, 150, 100 Din.
d) V mestih do 2.000 prebivalcev vsakega pol leta 500, 300, 200, 150, 100, 50 Din.
II. Za pravico prodajati alkoholne pijače v originalno zaprtih steklenicah v špecerijskih, kolonijahtih, delikatesnih in njim sličnih obratih se plačuje taksa iz najnižje grupe po-edinih kategorij ai b, c, d, pod toč. I.
Pripomba I. Ta taksa se plačuje po koledarskem letu in v naprej in sicer:
za prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja,
za drugo polovico koledarskega leta pa do dne 31. julija.
Taksa se plačuje vedno cela v naprej za vso polovico koledarskega leta ne glede na to, kdaj v polovici koledarskega leta je bila ta pravica podeljena ali se je točenje odnosno prodaja pričela in ne glede na to,
Svoje goste hočete dobro postreči ? Nudite jim
Potnikov
m
Potnik A drug
Ltabllaaa. Metelkova ulica H
•	i i oa
sadni »okt. marmelado. eeonce ga ram ln likerje
lfaak dlan je vabljen na občni zbor v Ptuju!
Kletarstvo
Mor«§ imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«,
'Če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 220 strani. Cena s poSlnlno vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50.
Vprašanja in odgovori
Vpraftanje T. R. v P. KedaJ la kako M) vino v drugič pretakam?
Odgovor: Predno postane toplo, ne Mmo sunaj, temveč tudi v kleti, j« nujno potrebno, da vino vdrugič pretopimo. Po prvem pretakanju se je namreč vsled vpliva zraka večji del m vihu plavajočega blata (droii, kri-Malčki vinskega kamna, »trnjene be-l)akovine itd.) is vina izločil in padel na dno soda, kjer tvori 8«daj ta-kozvani kalež. Sicer pa tega kaleža ni tako veliko kakor drož, vseeno se pa ob »pomladni toploti lahko razkroji in vino pokvari. To drugo pretakanje izvajamo navadno okoli Velike noči (meseca marca, aprila), naj-pozneje pa do maja.
če je vino docela pokipelo in ne vsebuje nič več sladkorja, potem ga
zmerno zažveplamo, to je en azbestni žvepleni trak zažgemo na 3 do i hi vina. To zmerno zažveplanje vinu prav dobro stori in napravi, da postane še bolj čisto in stanovitno in bolj svetle barve.
Če vino še sladi in je sicer brez napak, ga pri tem ne bomo žveplali, ker se s pretočenjem osvežijo kipelna glivice v njem in vino so začne prašiti, to je dokipevati.
Po drugem pretakanju se vino navadno popolnoma očisti. Če pa se vi’ no tekom enega meseca po drugem pretekanju zadostno ne očisti, potem se priporoča, da čiščenje pospešimej umetno. V tem slučaju vino čistimo s kakim čistilom ali pa ga precedimo (filtriramo).
Vprašanje P. A. v C., K. p. B. Imam že 600 litrov starega vina, ki je precej kislo in ga radi tega ne morem točiti. Ali smem kislo vino sladkati, da bi se zakrila kislina, koliko mu naj dodam sladkorja in sploh kako naj ravnam s tem kislim vinom?
Odgovor: Vino sladiti je po zakonu o vinu prepovedano. Pri nas jo dor voljeno samo takozvano suho slaje-nje mošta, ki ga dovoli kralj. banBka uprava le v nekaterih letih, kadar je neugodno vreme ali pa je grozdje iz ■ enega ali drugega vzroka slabo do* zoroio. Četudi bi Vaše kislo vino slar dili, bi vsled tega nikakor ne izgUr bilo na svoji kislosti. Najbolje bo, ako imate na razpolago, da zrežete kislo
vino s kakim milejšim vinom, ki ima bolj malo kisline in kateri zrez vina boste potem lažje vnovčili. Letošnja vina na splošno imajo bolj malo kisline, in ker smatramo, da imate v Vaši kleti kaj takega milega vina, bo le-to milo vino gotovo jako primerno za zrez s kislejšim vinom. Pred zre-zom pa na vsak način napravite poskus v malem.
Vpraianje I. K. v L. Kako naj ozdravim porjavelo vino?
Odgovor: Vine, pridelana iz gnilega grozdja kaj rada rjavijo. Tako vino ne samo da se noče čistiti, ampak kakor hitro ga pretočimo in pride z zrakom v dotiko, posebno pa če stoji dalje časa v odprtem kozarcu, izpre-meni barvo in postane bolj temno, Pozneje se močno skali in zgosti in dobi čuden neprijeten duh in okus, ki nas spominja na kruh nove peke ali na vlažno krušno skorjo, na suho sadje, včasih celo na seno.
Rjavenje povzroča neko kvasilo, po imenu »oksida«, ki zračni kisik prir vlačuje in z njim potem razkraja razne organske snovi v vinu, predvsem beljakovine in barvila. To kvasilo in razne škodljive glivice se nahajajo posebno v grozdju in pridejo potem v mošt in pozneje v vino in to tim bolj, čim dalje časa je bil mošt z gnilim tropom v dotiki.
Tako si lahko razlagamo, zakaj ravno po neugodnih, deževnih jesenih, kadar grozdje gnije, vina tako
rada rjavijo. V takih letih se rjavenje prepreči s tem, da ob trgatvi gnilo grozdje skrbno odbiramo in takoj iztisnemo. Mošt napolnimo v močno zažveplan sod, dva ali tri dni pozneje ga pretočimo, prezračimo ter mu dodenemo čisto kipečega kvasnega mošta. Ali tudi navidezno zdnavega, v mokri jeseni pridelanega grozdja ne pustimo kipeti na tropu, temveč ga hitro sprešamo in mošt nekoliko zažveplamo. Po burnem kipenju pa sode do vrha zalijemo.
V	takih neugodnih letih vina bolj zgodaj pretakamo in sicer vino iz gnilega grozdja že meseca novembra, vino iz zdravega grozdja vsaj pred Božičem. Predno pretakamo, vino preskusimo, če rjavi, in sic^r tako, da ga pustimo 2—3 dni v odprtem kozarcu na zraku. Če nam vino pri tej poskušnji v kozarcu porjavi, potem ga pretočimo v dobro zažveplan sod in sicer tako, da prjde z zrakom čim najmanj v dotiko. Deset dni pozneje vino ponovno preskusimo in če še rjaVi, mu na vsak hektoliter vipe dodenemo še 5—10 gramov kalijevega metabisulfita. Deset dni pozneje vino čistimo ali filtriramo. Čistimo pa vino v lažjem slučaju z želatino z dodatkom Janina, y težjem slučaju pa, to je, če je že močno rjave barve in vrhutega še slabega okusa, z mlekom ali s sirnino.
Tri tedne po čiščenju se vino pretoči v nekoliko zažveplan sod. Če pa
IVAN ROIINA
Velika Izbira kemifinih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv - Firneži, laki, steklarski In mizarski klej, šelak, špirit denat., lužila »Artl«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in najboljša postrežba
IJIIBIJANA
trgovina barv in lakov
(preje »Orient«) Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek
kdaj v polovici koledarskega leta je ta pravica prestala ali se je točenje odnosno prodaja ustavila.
Pripomba 2. Ta taksa se plačuje 7.a točenje pijač v kavarnah, gostilnah,' okrepčevalnicah;1 prodajalnah užiških proizvodov, v delikatesnih trgovinah, vinarnah in žganjarnah, slaščičarnah in po ostalih trgovinah ne glede na to, ali se izvršuje ta posel z zaprtimi ali odprtimi posodami za konzum v poslovnih prostorih ali ziinaj njih.
Točilci pijač se ne smejo baviti s prodajo denaturiranega alkohola in tudi se ne sme denaturirani alkohol prodajati v prostorih, kjer se točijo
pijače.
Pripomba 3. To takso plačuje oni, ki izvršuje točenje odnosno prodajo.
Pripomba 4. Okrepčevalnice, prodajalne užiških proizvodov, vinarne in žganjarne, delikatesne, slaščičarske in ostale njim slične trgovine, ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih, plačujejo ne glede na kraj, kjer so najvišje takse, po točkah a, b, c in d.
Najnižjo teh taks plačujejo oni vinogradniki, ki jim je dovoljeno točiti vino lastnega pridelka, če ne točijo razen vina drugih pijač.
Glede točenja pijač na železniških postajah, na ladjah, v vojaških kasarnah in trdnjavah, v kazinali, čitalnicah in ostalih zaprtih družabnih krožkih, v zavetiščih, na naselbinah, ki leže daleč od svojih krajev na prelazih in vobče na vsakem takem kraju, kjer se zaradi omejene mere kon-zuma ne more govoriti o rednem točenju, kakor tudi glede točenja samo o poedinih prilikah, sme dovoliti generalna direkcija posrednih davkov na utemeljen predlog finančnega oblastva, da se zniža ta taksa tudi pod zneske, določene pod točkami a, b, c in d te tar. post., toda največ do 50%. Glede točenja pijač na samostalnik pristavah, ki spadajo k mestom in krajem, uvrščenim glede plačevanja te takse pod točkami a, b in c te tar. post. in ki leže daleč od teh mest in krajev, sme dovoliti generalna direkcija posrednih davkov na utemeljen predlog pristojnega finančnega oblastva, da se odmeri taksa po toč. d te tar. postavke.
Pripomba 5. Za neupravičeno točenje pijač ali za točenje, ki se vrši na drugem kraju ali v drugem prostoru nego je označeno v podeljenem dovo-lilu, znaša kazen poleg plačila prikrajšane redne takse, ki bi bila s tem povzročena, trikratni znesek prikrajšane redne takse. V teh primerih, kakor tudi, če se spričo neupravičene spremembe kraja ali prostorov za točenje ne prikrajša taksa, se kaz-
imamo filter na razpolago, tedaj virio filtriramo, toda poprej ga z eponitom razbarvamo.
Preden nastane hujša vročina, torej do meseca maja, pretočimo vino vdrugič in ga pri tem le malo zažve-plamo. Preko poletja moramo hraniti vino v hladni kleti in v polnih sodih. Žveplanega vina ne smemo točiti prej, kakor šele kakih 14 dni po pretakanju. Med tem že duh po žveplenem dvokisu iz vina izgine.
Razno
Laško združenje gostilničarjev ima
svojo redno letno skupščino dne 6. aprila dopoldne v hotelu Savinja, proslaveč obenem 50-letnico svojega obstoja. Sosedna združenja se vabijo k delegatski udeležbi. — Uprava.
Združenje gostilniških podjetij v Vojniku je na svečan način proslavilo dne 16. marca 50letnico svojega obstoja. Poročilo o tem jako uspelem jubileju s sliko prinesemo prihodnjič, ker je gradivo za to številko prispelo že prekasno.
Zasedanje reklamacijskih odborov.
Kakor čujemo, se bodo začela zasedanja reklamacijskih odborov v drugi polovici meseca aprila.
nuje točilec v denarju od 100 do 2.000 dinarjev.
Kdor prične prodajati alkoholne pijače v originalno zaprtih steklenicah brez predhodnega plačila takse, se kaznnje poleg redne takse še s trikratnim zneskom prikrajšane redne takse. Če točilec odnosno prodajalec ali lastnik poslopja ovira finančna organe pri kontroli poslovnih prostorov, se kaznuje v denarju od 500 do 5.000 Din. Če stori to točilec odnosno prodajalec, se mu poleg te kazni odvzame še dovolilo za točenje.
Pripomba 6. ostane nespremenjena.
Pripomba 7. Pritožbe zoper odmero višine takse in zoper vse odločbe oblastev I. stopnje se vlagajo na finančno direkcijo v 15 dneh od cine, ko se priobči odmera ali odločba ter se vročajo onemu oblastvu, ki je priobčilo odmero ali izdalo odločbo.
Proti rešitvi finančnih direkcij se vlagajo tožbe na upravno sodišče po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Pripomba 8. Kdo naj podeljuje ali odvzame te pravice, kdo naj odreja višino te takse, kje se naj polaga taksa, kdo naj preiskuje kaznjiva dejanja, izreka, izvršuje kazni, kakor tudi vse ostale natančnejše odredbe predpiše minister za finance-sporazumno z ministrom trgovine in industrije. Gornje odredbe se bodo uporabljalo od dneva, ko stopi v veljavo za one točilce odnosno prodajalce, katerim ta taksa še ni odmerjena. Od. 1. julija 1936. pa za one, katerim je razvrstitev te takse izvršena po dosedanjih odredbah.«
Iz novelizacije toč. takse izhaja tedaj marsikatera pridobitev in sicer naj v glavnem povdarimo le splošno znižanje takse, ki se bo poznalo pri manjših, kakor tudi pri drugih to-čilcih, nadalje, da morajo trgovci, ki prodajajo vino v originalno zaprtih steklenicah, plačati določeno takso in da so kopališčni in slični kraji, ki so imeli dosedaj visoko točilno takso, popolnoma izpuščeni. Tar. post. ne govori tedaj samo o točilcih, temveč tudi o prodajalcih pijač. Vsled tega bo trgovec, ki bo prodajal vino brez predhodnega plačila takse, kaznovan radi prikrajšbe takse za prodajo in takse za točenje, če se mu dokaže, da je v resnici točil vino iz originalno zaprtih steklenic.
Menda ni gostilničarja v dravski banovini, ki ne bi bil tega uspeha vesel, saj se je n. pr. najmanjšemu podeželskemu točilcu znižala taksa kar za 300 Din letno. Gostilničarji so končno vendarle dosegli, da so se upoštevale njihove zahteve, zato moramo biti današnji vladi iz srca hvaležni, ker ni samo obljubljala, temveč tudi z deli pokazala, da ima razumevanje za vse gospodarske težnje v enaki meri. Njena naklonjenost do gostilničarstva je tem pomembnejša, ker se je izkazala v silno težkih gospodarskih časih, ko bi se preje pričakovalo povišanje kakor pa znižanje javnih dajatev.
Upoštevanje kala pri pobiranju občinske trošarine
Na našo prošnjo št. 4 z dne 2. januarja t 1. je kr. banska uprava dravske banovine pod II. No. 285/1 z dne 3. marca 1936. izdala vsem občinam ter glavnim oddelkom finančne kontrole sledečo odredbo:
»Na vprašanje banske uprave na ministrstvo za finance ali se sme tudi pri pobiranju občinske trošarine priznavati osušek, gubitek ali kalo pri vinu in vinskem moštu, je to z razpisom z dno 9. X. 1935. br. 8. 725/V. pojasnilo, da bi se gubitek moral priznavati tudi pri občinski trošarini, ker gubitek radi ležanja vina dejansko obstoji. (Glej okrožnico iz meseca decembra 1935.) Z ozirom na to pojasnilo ministrstva naj občine s sklepom občinskega odbora v skladu s toč. 12. in 27., čl. 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini in s čl. 15. Uredbe o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino
in žganje (Služb, list 773/105 ex 1934.) določijo gubitek ali usušek, ki naj se upošteva pri pobiranju občinske trošarine in to:
Za izgubo zbog ležanja v kleti se priznava glede vina 5% na leto, glede vinskega mošta 10%, glede žganja pa 3% na leto, če se ta izguba, ko se dene sod na pipo dejansko ugotovi. Večji usušek se pa nikakor ne sme priznati, četudi bi se uradno ugotovil.
Točilcem na drobno se priznava na račun izgube pri vinu 3 % že pri vkle-tenju v točilno klet, ne tla bi bilo treba izgubo dognati, če je stranka plačala občinsko trošarino takoj ob vkletenju vina. Ob istem pogoju se prizna ta ugodnost tudi onim točilcem na drobno, ki prejemajo vino iz svoje točilnice na debelo, odnosno iz svoje založne kleti, toda le za vino, ki ga vkletijo v točilno klet. Navedene ugodnosti pa smejo biti deležni točilci na drobno le za ono vino, ki ga v smislu čl. 14. uredbe kontrolnim organom redno prijavljajo.
Ob letnem obračunu v kleteh to-čilcev pijač na debelo se sme priznati le dejansko ugotovljena izguba, toda pri vinu največ 5%, pri žganju ■ pa največ do 3% na leto in to le enkrat na leto in sicer le pri letnem obračunu, ki se mora v smislu čl. 32. uredbe izvršiti, koncem proizvodnega I razdobja vsako leto dne 31. avgusta. I Proizvodno razdobje se računa od 1. ' septembra do 31. avgusta prihodnjega leta.
Ako se pri točilcih na debelo med proizvodno dobo in pri točilcih na drobno, ki hranijo v točilni kleti ne-zatrošarinjeno vino, pri stavljanju soda na pipo ugotovi večji primanjkljaj, nego je že omenjeni dopustni primanjkljaj (pri vinu 5%, pri žganju 3%), mora točilec za ta presežek dovoljeno izgubo takoj plačati redno trošarino; če pa presega izguba pri vinu 10%, pri žganju pa 5%, naj se sestavi dejanski opis radi uvedbe kazenskega postopanja.
Usušek se ne sme priznati vedno v polnem obsegu, ampak je za to merodajna časovna doba ležanja vina ali žganja v kleti. Na primer: Neka stranka je vkletila dne 1. januarja 1936. sod vina, ki drži 300 1. To vino
Obvezno plačevanje takse na računsko listke ukinjeno
Z novim finančnim zakonom za leto 1936/37 je s 1. aprilom t. 1. ukinjeno obvezno plačevanje takse na računske listke po tar. post. 34. Naznačena taksa se bo plačevala le takrat, kadar bo kupec izrečno zahteval račun ali potrdilo o plačani syo-ti, ki bo znašala več kot 50 Din. Potemtakem so vsi računi do 50 Din takse prosti. Taksa se bo plačevala po sledeči -letvici:	-
od 50 do 100 Din	.	,	.	1,—	Din,
od 100 do 500 Din	.	.	.	2.—	Din,
od 500 do 1000 Din	.	.	.	3,—	Din,
in preko 1000 Din	.	.	.	5.—	Din.
Iz tega izhaja, da se bo taksa na račune ali note morala plačati le takrat, kadar se bodo izdajali odnosno zahtevali kpt izkaz o plačani svoti od j strani kupca. S tem odpadejo tudi j takse na hotelske račune, če n. pr. j gost ne zahteva obračuna. Po gostilniških lokalih se bo taksa morala plačati le takrat, če bo gost zahteval račun o napravljeni cehi, ki bi znašala več kot 50 Din.
Zopet je dosežen velik uspeh ravno v pogledu te takse, ki je povzročala toliko sitnosti gostinskim podjetnikom in radi katere je bilo jako mnogo kaznovanih z občutnimi denarnimi kaznimi. Interesantno je ugotoviti, da je sedanji finančni minister g. dr. Dušan Letica, ko je bil Še pomočnik finančnega ministra, obljubil predstavnikom gostilničarskih organizacij že leta 1930., da bo takša po tar. post. 34 (taksa na računske listke), ki se je tedaj morala plačevati le od gostilniških podjetnikov, ukinjena. Na žalost se ta obljuba radi njegovega odhoda iz finančnega ministrstva ni uresničila, in se je taksa kakor poznano v letu 1934. razširila tudi na ostale stanove. Radi tega si lahko predstavljamo veselje vseh gospodarskih slojev, da se je pod ministrovanjem g. finančnega ministra dr. Letice taksa vendarle ukinila in da se jo mora plačati le takrat, kadar se računi ali note od kupca zahtevajo. Ker se pa taksa plačuje te preko 50 Din potrošnje, lahko trdimo, da vobče ne pride za pretežno večino gostilniških obratov v poštev.
je stranka zatrošarinila dne 1. februarja 1936. V tem primeru se more priznati samo 0.416% (to je dvanajsti del od 5% usuška, ker je vino v kleti ležalo nezatrošarinjeno samo 1 mesec).
Izguba 10% pri vinskem moštu se priznava le točilcem vina na debelo. Ugotavlja se po shraniščni knjigi dne 20. novembra vsakega leta ter odšteje od ugotovljene dejanske zaloge vinskega mošta, ostanek pa se pripiše kot vino k zalogi vina. Po 20. novembru pa je za vino, ki je bilo prepisano od vinskega mošta, priznati usušek po gornjih navodilih.
K zgornjim določilom, ki si jih je osvojila občina z odborovim sklepom, naj s© doda pristavek, da glede ugotavljanja in obračunavanja gubitka za občinsko trošarino veljajo v ostalem smiselno določila naredbe o pobiranju banovinske trošarine (Službeni list št. 773/105 ex 1934).
S tem enakim in vzporednim postopanjem pri pobiranju banovinske in občinske trošarine bo organom finančne1 kontrole delo pri zaračunavanju gubitka pri občinski trošarini zelo olajšano.
Občinam naročam, da predložijo sklep kr. banski upravi v odobritev do 30. aprila 1936. Predlogu je priključiti trojni overovljeni prepis sejnega zapisnika.
Pristojni oddelek finančne kontrole obvesti o sklepu občina sama.
POZIVAJ SVOJEOA TOVARIŠA K SKUPNOSTI!
Železnica IpoTišuje potniške tarife
S 1. aprilom se bodo povišale na
drž. železnicah cene za prevoz potnikov. Povišanje bo znašalo v 3. razredu potniških vlakov za vse razdalje 10%, v 3. razredu brzovlakov pri razdaljah do 100 km 9.09%‘, pri večjih razdaljih pa povprečno 7155%. Ta razlika pri brzovlaku se pojavlja zato, ker se ravna tarifa za brzovlake v nasprotju s tarifo za potniške vlake po degresivni lestvici, t. j. z večjo razdaljo se zniža % dodatka na brzo-vlak tako, da se enotna postavka za brzovlak in potniški vlak izravnava šele pri razdaljah nad 400 km. (33 p za km.)
S povišanjem normalnih voznih cen so povišane sorazmerno tudi cene za tedenske povratne listke, ki so doslej znašali 50% od normalne vozne cene. Železniška uprava je morala cene teh listkov povečati še s posebnim dodatkom v znesku okrog 10% in sicer zato, ker so se s temi voznimi listki vršile s strani brezvestnih potnikov velike zlorabe s prodajo drugim osebam po končani vožnji v eni smeri. Na ta način bo popust za nedeljske in tedenske povratne listke znašal od 1. aprila t. 1. povprečno 40% od normalne vozne <ene.
Novi grobovi
f Benčina Ivan, gostilničar, trgovec in posestnik v Starem trgu je umrl dne 31. decembra 1935. po enoletnem trpljenju v <>5, letu svoje starosti. Pokojnik je bil daleč naokoli znana ki spoštovana osebnost, kar je pokazalo tudi spremstvo k večnemu
počitku. Ivan Benčina je bil organizator raznih društev. Predvsem je bil 14 let blagajnik ki član gostilničarskega združenja za sodni okraj Lož, katero izreka na tem mestu gospej soprogi in ostalim iskreno sožalje. Umrlega tovariša bo članstvo obranilo v trajnem spominu.
Naznačena posmrtnica bi morala biti priobčena že v 1. številki, pa je po pomoti izostala, za kar prosimo •oproščen j a. Op. umi.)
Ing. Goriup Sergej ;
Zaščita tipičnih slovenskih vin
štajerski vinogradniki so v zadnjem času pokrenili akcijo za zaščito tipičnih slovenskih vin. Pobudo za tako akcijo je dala Vinarska podružnica v Ljutomeru, ki je vložila na kralj, bansko upravo prošnjo za zaščito ljutomerčana, Vinarsko društvo je na širšem posvetovanju zainteresiranih krogov dne 15. t. 1. razpravljalo o tern vprašanju, lci se bo pa zaključeno razpravljalo šele na podlagi rezultatov ankete kralj, banske uprave dne 22. marca t. L v Mariboru.
Težnja po zaščiti tipičnih vin j« že stara. Pojavila se je že pred dobrimi 30. leti predvsem v romanskih deželah z veliko vinsko proizvodnjo in svetovnim slovesom svojega pridelka. Na čelu tega po k reta, so bili francoski vinogradniki klasičnih in re-nomiranih vinorodnih pokrajin kot so Champagne, Bourgogne in Borde-aux, ki so skušali ohraniti in razširiti sloves svojega pridelka in preprečiti vsako nelojalno konkurenco manjvrednih vin. Ti vinogradniki so dokazovali, tla je vino proizvod specifičnih lastnosti zemlje in da je sestava vina, predvsem pa njegov okus, vonj in karakter odvisen od klima-tičnih prilik posameznih vinskih okolišev. Pridelki iz drugih pokrajin, četudi bi bili po svojem bistvu še tako slični zaščitenemu vinu, se ne smejo značiti in prodajati pod imenom , ki je bilo pridržano samo domačemu zaščitenemu okolišu. Po njihovem mišljenju je sicer mogoče proizvajati industrijske izdelke, cia primer pariško milo, štajerski loden itd., kjerkoli, dočim je kmetijski pridelek, obdarjen s tako odličnimi svojstvi kot je na primer vino, le pi’o-izvod trte, ki je rodila v Bordeauxu.
Nemčija in Avstrija sta v tem času zastopale drugačno stališče. Za zakonodajalce teh dežel je bil važnejši Tinski tip, od kraja proizvodnje. Šampanjec je pomenil v teh deželah le ime šumečega vina, ne pa tudi označbo proizvodnega kraja. Ravno tako je bil za ljutomerčana merodajen samo tip, ki se je dosegel lahko tudi z mešanjem raznega vina, ki ni rastlo v ljutomerskih goricah. Dunaj je letno prodal tisoče hektolitrov ljutomerčana, ki je le deloma izviralo iz sreza, čigar ime je blestelo na okusnih stekleničnih etiketah. V nasprotju s to miselnostjo so pa Ogri
n. pr. svoj tokajec zaščitili strogo po
načelu francoskih vinogradnikov.
Jugoslovanski vinski zakon in njegov pravilnik zastopa francosko stališče, ki je pa izpopolnjeno še z nemškim, to se pravi, da se lahko zaščitijo vina samo po vinorodnih okoliših in to ne vsa vina teh predelov, temveč samo oni proizvodi, ki odgovarjajo določenemu tipu in ki so po svoji kakovosti vredni zaščite.
Za pravilno razumevanje našega vprašanja navajam odredbe vinskega zakona in njegovega pravilnika,
v	kolikor so v zvezi z zaščito vina. V zakonu imamo le § 7., ki govori o zaščiti in ki se glasi:
Prepovedano je dajati v promet mošt ali vino z označbo bodisi vinorodnega predela, bodisi kleti, vrste grozdja, letnika in kakšne druge posebnosti, če se označba ne sklada z resničnostjo.
Pravilnik k vinskemu zakonu pa govori obširneje:
Čl. 23. govori o zaščiti resničnosti j imena. Po § 7. zakona o vinu je prepovedano dajati v promet mošt ali vino z označbo bodisi vinorodnega predela, kraja, bodisi kleti, vrste grozdja, letnika in kake druge posebnosti, ako označba ne ustreza resničnosti.
Kadar daje kdo v promet vino, bodisi v sodih, bodisi v steklenicah z označbo predela, kraja, lege, vrste grozdja, letnika, kleti odnosno proizvajalčevega imena, se mora označba popolnoma ujemati s stvarnostjo, j
Vino, ki v vsem ustreza predpisom j zakona o vinu in tega pravilnika, j sme imeti občo označbo: vino, belo vino, namizno vino, čviček, črno vino ali črnina,, rdeče vino ali ružica, opolo, samotok itd.
K takim občnim imenom se smejo dodati tudi bližje označbe: »pravo«, »naravno« in temu slično, ako se vino ni sladilo ali alco se mu ni dodajal ali odvzela kislina ali tanin; označba »staro« pa samo tedaj, ako ni proizvod od zadnje trgatve.
Ako se mešajo vina raznih vrst grozdja in iz raznih vinorodnih krajev, potem sme mešanica imeti obči naziv ali naziv tistega predela ali tiste vrste grozdja, ki v tej mešanici prevladuje najmanj za 50% napram ostalim vrstam in ji daje svoja organoleptična značilna svojstva.
Čl. 24. razpravlja o zaščiti tipičnih vin in pravi: Banske uprave odrejajo, da se s točnimi strokovnimi preiskavami ustanove kraji in pogoji proizvodnje za vsa tista tipična vina, ki so posledek krajevnih ali pokrajinskih razmer, to je, ki se morejo dobiti samo v tej pokrajini, često tudi samo po izvestnih legah in samo od tiste vrste ali mešanice vrst in na tisti način predelave, kakor je z dolgoletnim izkustvom ugotovljeno, ki pa s svojimi lastnostmi zaslužijo, da se jim ime zaščiti. In kadar se za kako tipično vino omeji kraj proizvodnje in odrede pogoji pripravlje-nja, potem se mu z odločbo ministra kmetijstva prizna pravica do posebnega zaščitnega imena izvora, da bi se s tem imenom razlikovalo in odlikovalo ne samo od vina iz drugih vinorodnih krajev, temveč tudi od drugih vin istega kraja, zlasti od tistih šibkejših proizvodov, ki so posledica razširitve vinogradov na ozemlja in lege, manj pripravne za gojenje vinske trte, ali posledica sajenja trsnih vrst, od katerih se zahteva samo čim obilnejši plod ne glede na njegovo kakovost.
Posamezniki in društvaj, ki žele, da se njihovemu vinu takoj prizna zaščitno ime izvora, morejo predložiti kolkovano stvarno vlogo ministrstvu kmetijstva po pristojni banski upravi. Vse stroške za ta posel plačajo prosilci.
Čl. 25. govori o zaščiti vin v steklenicah. Odnegomno vino, ki se prodaja v steklenicah od 7 del prostornine, mora imeti na steklenici napisano etiketo, na kateri mora poleg točne označbe vina skladno z zakonom in pravilnikom biti tudi podajalčevo odnosno proizvajalčevo ime.
Ako so taka vina dobila pravico tudi do posebnega zaščitnega imena izvora, se morajo kupcu t prodaji na drobno predložiti v takih stekle-
nicah, kakršne so prišle iz prodajalčeve kleti, to je z nepoškodovanimi etiketami, kapicami, pečati itd.
Tako torej vinski zakon in njegov pravilnik.
Splošna gospodarska kriza je povzročila, da se zahtevajo danes predvsem cenejša vina. Gostilničarji, vinski trgovci in konsumenti ne gledajo več toliko na dobroto vina, kot na nizko ceno in zato se kakovostna vina sedaj ne plačajo tako, kot bi po svoji kakovosti in višini pridelovalnih stroškov zaslužila. To dejstvo mi daje povod, da k vprašanju zaščite tipičnih vin iznesem danes nekoliko stvarnih prigovorov in opozorim na razloge, radi katerih je treba to vprašanje reševati z veliko opreznostjo in skrajno temeljitostjo.
Važen prigovor je, da bo zaščiteno vino dražje od nezaščitenega in se bodo vsled tega kupci ogibali naba-
vi	tega dražjega vina. Drug pomislek pa je glede efikasnosti kontrole nad prodajo zaščitenega vina, ki bo brez dvoma zelo težavna. Kontrola pri producentih bi bila ob pravilni organizaciji razmeroma lahko izvedljiva, kontrola zaščitenega vina pri vinskih trgovcih in gostilničarjih pa bo vedno problematične vrednosti, ker je praktično zelo težavno preprečiti nerednemu posamezniku mešanje vina v lastni kleti ter kasnejo prodajo pod imenom zaščitenega vina. Recimo, da nabavi točilec polov-njak zaščitenega pekrčana in dobi za ta sod od pristojne organizacije potrdilo o tem nakupu. Doma ima sod cenejšega nevtralnega vina, katerega gostom pri samem točenju primeša med zahtevanega pekrčana.
Vsa kontrola bo v takem slučaju iluzorna. Ako bi pa postala kontrola glede zaščitenih vin prestroga, se ji bodo gostilničarji izognili s tem, da zaščitenega vina sploh ne bodo kupovali.
Taki in podobni prigovori in pomisleki so menda vzrok, da ni v Jugoslaviji doslej zaprosila niti ena organizacija za zaščito kakega tipičnega vina (ako izvzamemo še nerešeno prošnjo ljutomerske Vinarske podružnice).
Zaščita tipičnega vina kakega odrejenega vinskega okoliša kot takega brez posebne organizacije zainteresiranih vinogranikov je v smislu predpisov pravilnika k vinskemu zakonu praktično neizvedljiva. Treba je torej predvsem določiti pravila, ustanoviti potrebne organizacije, določiti zaščitene vinske okoliše, opredeliti točen pojem in značaj zaščitenega vina in si biti sploh na jasnem, kaj se hoče z zaščito doseči. Šele na to se lahko pristopi k predlogu za za-željeno zaščito tipičnih vin v smislu čl. 24. pravilnika k Vinskemu zakonu. Lahko se pa že sedaj predvideva, da bo organizacija zaščite tipičnih vin dosegla le tedaj svoj cilj, če bodo vinogradniki z gostilničarji v tem vprašanju tesno sodelovali.
Slovenski gostilničar in slovenski vinogradnik naj si podata roko k složnemu delu za skupen napredek tudi v tem vprašanju. Naj se ne smatrata kot medsebojna nasprotnika in rivala, temveč kot stanova, ki se gospodarsko nujno dopolnjujeta. Od takega pojmovanja je odvisen uspeh in neuspeh započete akcije.
Govor nar. poslanca dr. Jožeta Koceta v finančnem odboru*
Gospodje narodni poslanci!
Pozdravljam važno situacijo, da je i naša finančna politika v rokah strokovnjaka na polju mednarodnih financ v osebi našega ministrskega predsednika in znanega strokovnjaka na polju davčne politike v osebi našega finančnega ministra. Vidimo ta dva državnika v vzajemnem delu pri določanju novih smeri naše finančne politike in to nas navdaja z zaupanjem v novo finančno politiko kljub težki ekonomski situaciji. Mi i smo prepričani, da se bo vse obrni-
lo	na bolje. Velike pa so naloge, ki se stavljajo danes državi v dobi poostritve mednarodne politične situacije in v dobi, ko v naši državi še ni jasnih sledov o tem, da se ekonomske razmere obračajo proti vrhu konjunkture, kakor je to v nekaterih drugih državah.
V	tem resnem času nam daje minister za finance, brez dvoma v sporazumu in na osnovi sodelovanja z ministrskim predsednikom v razpravo proračun za novo proračunsko leto in v zvezi s tem tudi svoj ekspoze, ki obadva računata s težkimi današnjimi razmerami. Dosledno jasno sestavljena proračunska osnova in strokovno izdelani ekspoze nam dokazujeta, da imamo pred seboj dva državnika, ki se srečno izpopolnujeta in zato moremo mirne duše izjaviti, da imamo popolno zaupanje v današnjo finančno politiko. Končno nas more razveseliti dejstvo, da imamo pri letošnji proračunski debati prvič za-vršni račun, ki nas približuje stvarnosti, ker je med novim proračunom in završnim računom razdobje samo dveh let. Glavna zasluga za to gre današnji vladi.
Veliko delo je treba izvršiti, ako hočemo, da bo državni aparat v raznolikih svojih nalogah brezhibno funkcioniral, veliko naporov bo potrebno, da vse ono, kar je prej šlo v napačnem pravcu, zopet napotimo v zdrav kolovoz. Vsak mora storiti vse, kar zmore, mi pa apeliramo na našega ministrskega predsednika in našega finančnega ministra, da pri delu za boljšo bodočnost stavita tudi svojo visoko izobrazbo v službo akcije za sanacijo naših razmer. Mi
*	Prinašamo samo oni del govora, ki se tiče davčne politike.
sprejemamo okvir, ki nam ga nudita proračun in ekspoze in želimo, da v tem okviru vsak od nas po svojih močeh in v svojem delokrogu sodeluje, da se dosežejo postavljeni cilji.
Prepričan sem, da mi gg. kolegi iz tega visokega doma ne bodo zamerili, ako v prvi vrsti naglasim ono, kar je meni po moji stroki najbližje in pokažem na one pogreške, ki so bile napravljene v nedavni preteklosti na škodo onega predela naše države, ki ga jaz najbolje poznam in ki se je vedno odlikoval po svoji točnosti in po izčrpnem izvrševanju davčnih predpisov. V glavnem imam pred očmi ero Djordjevič-Nedeljko-vič, med katero je v finančno-eko-nomskih in finančno-političnih vprašanjih popolnoma neizobražena sila, ki mogoče razpolaga s povprečnini znanjem v svoji stroki, neomejeno gospodarila v Sloveniji. Danes šele moremo presoditi, kako je režim Djordjevič-Nedeljkovič v Sloveniji poleg svojih, že takrat katastrofalno občutenih materialnih posledic, vplival tudi na moralo naših ekonomskih krogov. Danes je v naših krajih razmajana zavest dolžnosti, da je treba data državi, kar ji pripada in vehementno se pojavlja kritika, ki kaže na nepravično razdelitev davčnih bremen in na nesmotreno izterjevanje davkov. Nedeljkovič je pokvaril one predele naše države, ki bi mu morali služiti radi dobre organizacije in v državi najvišje stoječe davčne morale kot primer za delo v drugih predelih, ki jih je vodil manj energično in manj lahkomišljeno, ker niso imeli takšne organizacije in takšne tradicije in pri katerih bi bil moral Nedeljkovič vzgajati zavest pravičnosti in dolžnosti, ako je on sam sploh imel razumevanje za takšno zavest.
Ne bi hotel zapasti v napako spoštovanih gospodov, ki doslej svojih zahtev niso konkretizirali, ampak so samo s splošno kritiko zavračali program ministra financ. Nočem biti preveč ali bolje rečeno samo abstrakten v svojih izvajanjih in prosim, da mi visoka zbornica dovoli konkretizirati pota, po katerih bi morala kreniti naša bodoča davčna politika. Naravno je, da pri tem ne morem biti izčrpen, želim pa se poglobiti v po-edine konkretne misli in upam, da
TUDI PRI VAS SE MORE NASELITI SREČA kakor se je naselila v tej hiši, kjer je preobrnila življenje vseh njenih prebivalcev in jim uresničila njihove najdražje želje
V Ljubljani VII stoji mala dvonadstropna hiša, kjer stanujejo pridni ljudje, katerih življenje kaže veliko izpremembo v teku enega leta. Toda varani in mučeni so upali v bodočnost, ki jim je prinesla srečo.
Podolžni profil te hiše kaže naslednjo sliko.
Prvo leto:
DRUGO NADSTROPJE
S ■ Tu stanujeta dve sestri: Marija C . . . stara 32 let, steno-tipistinja, in Olga C .. stara 29 let, krojačica. V lepi harmoniji teče njuno Življenje, ali žalost ju objame, kadar pomislita, kako odhajajo leta; vsako dekliško srce hrepeni po ustvaritvi lastnega ognjišča, njima pa je ta želja družinske sreče dosedaj ostala neizpolnjena.
PRVO
NADSTROPJE
Rodbinsko 'življenje je bilo zadnja leta zelo udobno. Mo2 Janez P... je zaslužil prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraSčajoža brezposelnost in nje posledica — denarna kriza nista prizanesli tudi tej družini.
Oče je postal zagrenjen pijanec, mož brez volje, otroci slabo vzgojeni in že slabše telesno negovani in hranjeni. Mati je skušala nadomestiti rednika in je sama iskala dnevnega zaslužkarji
PRITLIČJE
Avgust B. ingenieur živi tu s svojo staro materjo, ki jo tudi vzdržuje. Hotel bi se poročiti,
DRUGO NADSTROPJE
Marija C . . . se je poročila s Trgovčevim sinom. Da bi
gospodinjstvo hitreje dvignila, je tudi še sedaj sprejemala krojaška dela na dom. Sestra Olga pa je sklenila zakon z advokatom, pri katerem je bila v službi.
PRVO
NADSTROPJE
Ko je Janez P . . . dobil vero in zaupanje vase, je predložil svojemu gospodarju načrt, kako bi lahko uravnal neko propadlo kupčijo. Z ozirom na uspeh, ki ga je dosegel, je zahteval in tudi dobil družabništvo tega podjetja. Z denarjem pa se je povrnila sreča.
ali okleva in omahuje.
In glej živijt enem letu v tej
PRITLIČJE
Malo stanovanje je prijetno izpremenjeno In sedaj stanovanje Avgustove matere. Semkaj prihaja često na obisk v spremstvu svoje mlade žene sin — sedaj zet svojega gospodarja.
Povemo pa, da to ni zgolj naključje, kako je prišla sreča in izpremembe v to hišo.
Glej resnico!
Olga, ki ni vedela, da ji izvoljenec vrača ljubezen, le zaprosila za psihoanalizo in življenjsko prognozo Grafološki bureau. Na podlagi razkritij in nasvetov, ki jih je prejela in katerim je tudi točno sledila, je spoznala Čuvstva in naklonjenost svojega izvoljenca, sedanjega moža. Preden pa je odšla na svoj novi dom, ni pozabila povedati sosedam glavni vzrok svoje sreče.
.... Tako je Grafološki bureau povprašan po vseh prebivalcih te hiše postal njihov rešitelj in svetovalec, kakor je to vsem onim, kateri se mu zaupajo. Njegovo temeljito strokovno znanstvo in dolge izkušnje, so ga napravile astrologa svetovnega slovesa. Knjiga bi ne zadostovala, da bi povedal o vseh svojih uspehih in zmagah. Delil je nasvete vsem, kateri so mu zaupali in katerim je izvojeval zmago nad nesrečo in neprilikami. Zadosti je, ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu pošiljajo vsak dan hvaležni klijenti. V življenju ni slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo odpomoči. Vprašanja Vaših interesov: o situacijah, katere je treba premagati, o procesih, katere je dobiti, o namenih katere je razložiti Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže pravo pot.
Citiram eno izmed zahvaimc, ki je prispela v prošlih dneh:
. l x ."Tisočera zahvala za Vaš strokoven nasvet, ker Vaša prognoza me je res rešila gospodarske propasti. Vse svoje življenje Vam bom dolžan zahvalo, ker baš Vi ste me rešili bede 1 n sramote. Na Vaš nasvet sem igral na loteriji in dobil prošii teden 100.000 dinarjev. Ta kapital mi je pomagal, da sem plačal svoje obveznosti,^ter da sem znoya^pnčel^ obratovati. Ne najdem besedi, kako bi se Vam najtopleje zahvalil, ampak prosim Vas, da sprejmete izraze mojega spoštovanja!«
x.. w £e Se. "iste dosegH sreče, če čutite, da ste vredni boljšega položaja, ne oklevajte in izkoristite še danes priliko, ter pišite Grafološkemu bureau-u, da Vam pošlje Vašo psihoanalizo in žlvljensko prognozo.
Pošljite nekaj Vašega rokopisa, rojstni datnm, točen naslov In honorar Din 30*— za	W* M p/\| /k 6 |T W n |T||B S |T
skico psihoanalize in življenjske prognoze, ter pošljite na stalno in točno adreso	MA	M	M*	U	M\ Ct n U
CELJE — poštni predal 106
bom s tem po svojih močeh doprinesel k sanaciji naših razmer.
S tem prehajam na konkretno vprašanje.
Izbral sem predvsem družbeni davek. Ta davek je davčna oblika, ki je bila preje toliko nestrokovnjaško izvajana, da ni dala onega efekta, ki bi ga mogla dati, to pa največ radi vplivov gotovih vplivnih oseb na davčno zakonodajo in prakso. Šele koncem Nedeljkovičeve ere je prišlo do preobrata v tem pogledu, toda takrat se je šlo iz enega ekstrema v drugega. Vsem je znano, kako se je pričelo z eksekucijami delniških
uni&i sadne škodljivce!
Arborin in razna razkuževalna sredstva proizvaja
„C H E MOTECHIA"
Ljubljena, Mastni tpg 10
(na dvorišču).
družb od strani organov finančnih direkcij in ministrstva za finance s pomočjo policije, kako se je verovalo vsakemu prijavljalcu, tudi anonimnemu in kako se je začelo delati preko zakona. Z navadnimi razpisi se je zakon menjal ali pa se je protizakonita praksa pozneje uzakonila. Nastal je pravi kaos v izvrševanju zakona, ki je bil tako velik, da se niti najvišja upravno sodna instanca, državni svet, ni več spoznal. Davčna in še bolj cenzurna oblastva so bila mnenja, da za nje ne velja noben za-koniti predpis in so gledala samo na fiskalni interes, četudi bi pri tem prišlo do uničenja našega gospodarstva.
Jasno je, da ni mogla sedanja vlada preko noči menjati prej navedene prakse in ni mogla radi ugleda državnih organov in administracije reči, da je njihovo delo protizakonito. Sedanja vlada je najprej uzakonila poostreno prakso davčne odmere, pregleda in kazenskega postopka z izpremembami v zakonu o proračunskih dvanajstinah za meseca avgust-marec 1935/36 in imela tu pred očmi predvsem tudi izkoriščanje našega gospodarstva od strani raznih kartelov in koncernov, tujih in domačih. Zlasti se je to zgodilo z izpremembo točke 4, čl. 82, čl. 142 in čl. 153 zakona o neposrednih davkih s tem, da so se obdavčile obresti od navideznih posojil, vplačanih namesto vloženega kapitala po delničarjih in prikritih solastnikih podjetij in da so se poostri-
li	predpisi o kazenskem postopku.
Da sta že dosedanja zakonodaja in praksa pod sedanjim režimom šli v pogledu obdavčanja velikega kapitala po pravi poti, dokazuje najbolj vpitje tega kapitala, domačega in tujega, radi omenjenih izprememb. To vpitje in graja sta mnogostranska, vendar samo deloma opravičena. Kolikor je tu pri poslovanju davčnih organov še kaj pogrešk, so posledice iz prejšnje dobe in pravne nesigur-nosti, ki se je v davčno prakso vnesla. Naloga sedanje vlade je, da to pravno nesigurnost popolnoma eli-
minira iz davčne prakse zlasti pri družbenem davku. V ta namen priporočam kot član vladine večine ministru financ, da predvsem uvede v davčno prakso spoštovanje zakona in zakonskih predpisov po davčnih organih in zlasti po finančnem ministrstvu. To bi se moglo doseči brez izpremembe zakona s samo uredbo ali pravilnikom na ta način, da se pri oddelku za davke osnuje pravniški odbor, sestavljen iz najboljših finančnih pravnikov oddelka za davke, ki se jim dodeli še vsaj eden od univerzitetnih profesorjev ali članov drugih pravnih institucij. Ta odbor bi — kakor posvetovalni odbor pri oddelku za carine — imel za nalogo pripravljati zakonske reforme, izpremembe in dopolnitve, tolmačiti veljavne zakonske predpise, dajati glede njih navodila in razpise, ki bi bili za vse davčne instance in za pregled društvenega davka obvezni. Na ta način bi postala davčna praksa po vsej državi in napram vsem enaka. To bi se moglo potencirati še s pogostimi inšpekcijami po članih istega odbora, z zbiranjem podatkov in zasliševanjem gospodarskih krogov in korporacij. Po tem odboru bi mogel finančni minister v najkrajšem času pripraviti material za popolno reformo davčnega zakona, ki je radi velikih perturbacij v gospodarskem stanju nujno potrebna. Največ pritožb v pogledu družbenega davka izvira iz dejstva, da se davčna odmera ne izvrši pravočasno, da pregledo-valni organi nikakor ne izvršijo v pravem času svojega posla in da radi tega davčni obvezanci po dve, da celo tri leta ne zvedo, koliko dolgujejo. Temu nedostatku lahko odpo-more minister za finance takoj s tem, da poviša število strokovno izobraženih uradnikov s fakultetsko izobrazbo, ne pa rutiniranih ali bistrih diletantov, zabrani dlakocepstvo zlasti v pregledovalnem postopku, v katerem se s preiskavami in naknadnim pribavljanjem podatkov iz knjigovodstva davčnih zavezancev samo
maltretirajo družbe, ki izkazujejo tako velike izgube ali tako majhen promet, da se niti z najstrožjim pregledom ne doseže nikakšen fiskalni efekt.
Drugi povod za pritožbe proti postopanju zlasti oblastev je to, da se z uvedbo kazenskega postopanja menjavajo že pravomočni davčni predpisi za leto nazaj (danes celo do leta 1930.) in ker se za vsa ta leta napram zavezancem uporabljajo predpisi, ki so stopili v veljavo šele 1. 1934. in 1935. Naj mi bo dovoljeno svetovati gospodu ministru financ, da naj tej praksi za pretekla leta napravi konec in naj se ne preiskuje, ako so radi nejasnih zakonskih predpisov oblastva kaj opustila, ker ni prav, da se je napram nekaterim postopalo popustljivo, napram drugim pa se naj sedaj za ista leta, iste razmere in kraje postopa strožje. Temelj vsake, torej tudi davčne politike je pravna sigurnost in enakost vseh pred zakonom. S takšno politiko bo finančni minister dosegel v okviru sedaj veljavnih zakonskih predpisov dober efekt za fiskus, obenem pa bo ugodil upravičenim pritožbam zavezancev.
V	svrho zaščite domačega kapitala in njegovih konkurenčnih sposobno-nosti bi bilo treba poleg že izvršenih izprememb izpremeniti še t. 3., čl. 74 in t. 13., čl. 11. ter II. grupo čl. 42. zakona o neposrednih davkih in sicer v pogledu obdavčenja pravnih oseb, ki obavljajo v državi brez vsakega zastopstva mnoge posle, pa ne plačajo nobenega davka.
Poleg tega je treba podvreči pravičnemu obdavčenju velike trgovske firme in industrije, ki s prodajo blaga na malo uničujejo naše male obrtnike in trgovce (Bata, Tivar itd.). Z uvedenim davčnim dodatkom niso bile udarjene te firme, ampak je bila z njim pogojena naša industrijska in trgovska delavnost, ker se novi predpisi tolmačijo in izvršujejo preveč ekstenzivno. Prosim gospoda ministra financ, da najde za obdavčeva-
nje teh firm močnejši in boljši način, pri čemer bi bilo gledati, da se obdavčijo podružnice po izvršenem prometu, da se k temu doda redna stopnja davka na čisti dobiček, vpo-števajoč pri tem tudi tantijeme, dnevnice in nagrade s centrale.
Na isti način bi se moglo postopati tudi pri obdavčenju zavarovalnih družb, zlasti tujih, s čimer bi se prišlo tudi do možnosti obdavčenja po-zavarovalcev.
Priporočam gospodu ministru financ, da naj ne bo preoster pri obdavčenju naših občin in banovin z 1 družbenim davkom. Po sedanji praksi se namreč prištevajo davčni osnovi tudi obresti od kapitala vloženega v njihova gospodarska podjetja. Ta kapital je v največji meri izposojen v investicijske svrhe in samoupravna telesa plačajo od njega velike obresti. Zato bi bil greh, ako bi se od teh obresti, ki jih prejemajo samo kot posredovalci od svojih podjetij, moral plačati davek, ki ga že itak plača banka, ki je dala prvotno posojilo.
Celokupna praksa v pogledu predpisa in pregleda družbenega davka se more razen teh predlaganih izpre-memb izmenjati v okviru sedaj veljavnih zakonskih predpisov na načini, ki sem ga pokazal. Na ta način bi se doseglo pri podjetjih, obvezanih k javnemu polaganju računov zopet ono, za čemer moramo težiti, da zaščitimo malega človeka, ki zahteva zaščito pred velikim kapitalom; da zaščitimo pošteni, zlasti mali domači kapital, in da učinkovito, vendar na najtemnejši zakonski osnovi obdavči-mo dobičke tujega kapitala, ki je baš pred nastopom režima sedanje vlade iz naše države odnesel velike dobičke brez vsakih ali pa z zelo majhnimi davčnimi bremeni.
Da preidem še na druge vrste davka. S temi so najbolj prizadeti mali fljudje. Na primer: zgradarino plačajo najsiromašnejši še vedno po oni davčni stopnji, po kateri so jo plačevali prod tremi leti, ko še niso bili povsem pauperizirani. To velja posebno za pasivne kraje in med njimi Slovenijo.
Preobremenitev javnih in privatnih nameščencev je neznosna. Ako pogledamo številke v predloženih dohodkih, vidimo, da so predvideni dohodki od uslužbenskega davka z
220.000.000 Din, ki jim je treba prišteti še izredni doprinos v znesku
75.000.000 Din, skupno torej 295 milijonov dinarjev.
Davek od podjetij je predviden v znesku 280,000.000 Din tako, da bodo
plačali nameščenci 15,000.000 več kakor vse samostojne firme. Ta pojav nikakor ni dober in priča v prvem redu o davčnem aparatu, ki nikakor ni sposoben pribaviti podatke o pravem dohodu in prometu privatnih firm, ampak se je vrgel na znane mu dohodke uslužbencev, ki jih je obremenil na tako težak način.
Tudi pri pridobnini še vedno stvar ni najboljša; še vedno so preobremenjeni mali ljudje, mali obrtniki in trgovci, ko jih obremenitev je procen-tualno višja nego ona velikih trgovcev in industrij alcev.
Dosedanja davčna praksa ni dobra. Fri malih, za katere je znano, da imajo minimalni promet in zaslužek, izgubljajo uradniki čas s prijavljanjem podatkov — in še takrat je rezultat v primeri z izgubljenim časom minimalen — dočim bi mogli s pravilnim in vestnim zbiranjem podatkov pri velikih primerno uporabiti čas, ki bi ga pridobili, ako bi male ljudi obravnavali liberalneje. Znani so slučaji, da je referent za pri-dobnino po cele tedne iskal podatkov o malih, slabih zavezancih in je bil rezultat njegovega iskanja za par tisoč dinarjev višji davek, ki je bil mnogo pretiran. Ako pa bi bil isti čas porabil za dva ali tri velike davčne zavezance, bi bil šel rezultat v stoti-soče dinarjev, in bi tako poleg koristi za fiskus bil tudi davek pravilno razdeljen. Znano je dalje, da se je preje ščitilo baš velike in močne zavezance tako, da davčni uradniki glede njih niso smeli preveč preiskovati, ker pa so morali pokazati uspehe, so se tembolj vrgli na siromake. To se ni vršilo samo pri odmeri, ampak tudi pri izterjavanju davka in dočim so siromakom prodajali kokoši in zadnjo imovino, se pri bogatih eksekucije niso vršile tako strogo in brezobzirno, četudi je bilo vsem znano, da bi bili mogli plačati, pa niso hoteli.
(Konec prih.)
Razglasi
Sresko načelstvo v Kranju razglaša sodbo sreskega sodišča v Škofji Loki, glasom katere je prepovedano Pavšič Martinu, roj. 1891, delavcu, bivajočemu v Trbojah, zahajati v gostinske obrate do 27. II. 1937.
Sresko načelstvo v Slov. Konjicah razglaša obsodbo sreskega sodišča v Slov. Konjicah s katero je Kalšek Mariji, roj. 1881, na Prevratu pri Konjicah št. 11 prepovedano obiskovanje gostinskih obratov do 11. februarja 1938
dobite pri
pristne kranjske klobase
Josip Rozman
Ljubljana, Sv. Petra c. 83
Telefon 27-661
PRMEHGOSTJUlEPRJBUra
Usojava si vsem cenj. odjemalcem, prijateljem, znancem in dosedanjim gostom naznaniti, da sva prevzela v nedeljo 8. marca 1936 staroznano
gostilno pri Blagaju na Sv. Jakoba trgu 8
Točila bova priznana prvovrstna vina iz vinogradov barona Lazarinija in vsak čas sveže pivo v sodčkih — Cenj. goste bova vsak čas postregla tudi z gorkimi in mrzlimi jedili po nizkih cenah — Abonenti na kosilo ali celodnevno hrano se sprejemajo — Vino čez ulico pri litru 1 Din ceneje — Za obilen obisk se priporočata Pgyg| jp [gnf j KOŠeMIH)
»VITAMIN
SADNI SOKI
ftfi
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
MASARYKOVA 46
priporoča cenj. gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem svoj prvovrsten naraven
malinovec
oranžado, citronado in razne marmelade po ugodnih cenah - Zahtevajte cenik
Adolf Žabjek
m e s a r i j a
Ljubljana
Poljanska cesta 52-55
Stojnica — Šolski drevored
Vedno v zalogi vse vrste svežega mesa prve vrste ter razni mesni izdelki. Pristne kranjske klobase, šunke itd. Dostavljam na dom v vaaki množini in ob vsakem času Cene solidne! Postrežba točna! Se priporočam
HRANILNE
KNIIŽICE
VSEH ZAVODOV lahko prodate ali kupite proti TAKOJŠNJEMU PLAČILU pri izročitvi, kakor tudi vse vršte vrednostnih papirjev (VOJNO ŠKODO, obligacije Mestne občine ljubljanske itd.) potom trg. ag. bančnih poslov
ALOIZII PLANINŠEK LJUBLJANA
BEETHOVNOVA ULICA 14/1. v palači DUNAV, telefon 35-10
Mimica
kako to, da imate danes tako srčkano glavico ?
Ja, ali ne vidite, da imam sedaj
trajno ondulacijo
-	in	to	mi	je	napravil
salon HaoinSeh, Šelcnburgova 1
Hotelirjem, restavraterlem, gostllnlčartem ter ostalemu občinstva
vljudno naznanjam, da sem 1. marca 1.1. otvorll higijenično urejeno
mesnico ■» podružnico
v pasaži nebotičnika
Potrudil se bom postreči vedno s svežim ln prvovrstnim mesom po solidnih cenah - Imel bom stalno na zalogi vseh vrst prekajenega mesa danke, salame, kranjske klobase, hrenovke 1. t. d.
Po želji dostavljam vsako množino na dom — Se najtopleje priporoča
Kastelic Anton
mesar la prekajevalec
Lfubljana - Bohoričeva ulica 13
Posredovalnica za službe Ljubljana, Šelenburgova 7-1.
se priporoča cenj, hotelirjem, restavraterjem in gostilničarjem glede dobrih kuharic, natakaric, sobaric in drugega pomožnega osobja
Dekleta, ki iščejo službe, dobe istotam ceneno prenočišče _________________
FON
3 0-53
GOSTILNIČARJI, PODPIRAJTE SVOJE GLASILO S TEM, DA KUPUJETE EDINOLE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V »GOSTILNIČAR*
Pristni zdravstveni liker
po receptu g. E. Kavčiča priznano najboljše sredstvo proti slabostim, prehladu, pomanjkanju teka, slabi prebavi dobavlja edino
veležganjarna in rast. destilacija
Franc Zaletel
Št. Vid nad Ljubljano
SORTIRANA VINA (lastni pridelek)
letnika 1934., 1935., renski rizling, laški rizling, beli burgundec in silvanec dobavlja v velikih in malih množinah
A. FREUDENREICH
PODLEHNIK PRI PTUJU (HALOZE)
„NA»NA“ gostilna „PRI KORLNU"
Llabllan«. Tyrfteva cesta ta
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preuredil bufet »Na-Na« v prvovrstno gostilno, kjer točim pfislna vina odlikovanih vinogradnikov — Prvovrstna kuhinja! Vsak čas topla in mrzla jedila — Vsak petek sreže morske ribe — Abonenti se sprejemajo! — Cene zmerne! Postrežba točna! — Za cenj. obisk se najtopleje priporoča
»NA-NA« GOSTILNA »PRI KORLNU« - dolgoletni plač. natakar restav. »Šestica*
Hotelirjem, restavraterjem, gostilničarjem ter
cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvorll
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 (v hiši Mestne hranilnice ljubljanske)
manufakturno trgovino
Postregel Vas bom z modernim najsoiidnejšim blagom po zmernih cenah — Na zalogi vse vrste servijet. namiznih prtov, belo blago za posteljno in telesno perilo itd, Ostanki pod polovično ceno — Obiščite me in prepričani boste!
Ivan A v š i c
=3EE
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAJBOlJŠi KVmiIIM
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. L d.
*
Strgulec Pavel
Ljubljana, Gosposvetska c 13-Kolizej
Izdelovanje žičnih posteljnih mrež in železnih postelj po naročilu Sprejemajo se tudi popravila
Na d e b e
drobno!
Po zelo ugodnih cenah nudi svoje prvovrstno blago
VELEŽGANJARNA TVORNICA LIKERJEV RUMA, VINJAKA, VERMUTA
IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA
CELOVŠKA CESTA 10
STelefon 20-71
Zaloga stekla in porcelana
Alojzij Pauschin
Ljubljana
Wolfova ulica 6 Telefon 31-96
priporoča svojo veliko zalogo za gostilne, kavarne, hotele in pensione, kakor tudi za gospodinjstva. Prevzema vsakovrstna steklarska dela.
GOSTILNIČARJI!
Da se Vam vino ne pokvari
nabavite si pravočasno patentiran vineki
»Sterilizator*"
Priporoča se tvrdka
Cena Din 50'— pri tvrdki
Čehostaklo - B. Lisek
LJUBLJANA, KOMENSKEGA 20
POZOR!	—
Hotelirji, restavraterji, gostilničarji in cenjene gospodinje, preskrbite si pravočasno za Velikonočne praznike
prvovrstno šunko
pri
Ivanu Javorniku
Ljubljana, Dolenjska cesta št. 49a
Domobranska c. 7 — Wolfova ul. 12 Stojnica Šolski drevored J c I o. f o n 81 - 57, 27 - 08
tvornica mesnih izdelkov in konzerv Najmodernejša velemestna restavracija Najboljša in najcenejša postrežba
Posredujem denar
na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov.
Rudolf Zore
Ljubljano, Gledališka ul. 12
T e 1 e fon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah.
Papirnate servijete in krožnike
blagajniške bloke in knjige ter vse potrebščine za pisarne
priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem
IH. Tičar
Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26
Filtre za vino
■»■m—— izdeluje
Kotlarka d. z o. z.
Ljubljana, Kolodvorska ulica 23
izdeluje tudi vseh vrst kotle za žganjekuho, brzoparilnike bakrene in pocinkane. Kotli za pranje iri štedilnike, filtri za olje, stroji za pasi-ranje sadnih sokov, pločevinaste črke itd. itd.
Predno si nabavite radio aparat oglejte si bogato zalogo aparatov pri
h	11	U	u
R 1	t 1	n	1 0
Tgpa 510 H 5 + 1 cevni oktodni super-pozicijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, avtomatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena	Din	3825 -
na obroke naplačiio Din 278 -in 15 obrokov pj Din 270*-
ZASTOPSTVU
M. SIITTNER
IDR
• V
«
H
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna „UNI0N“
Ljubljana. Laško in Maribor
Za uredništvo: tetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«-Terc Karol, Celje'
Za Zvezno tiskarno v Celju: Sadna Milan, Celje.	’