Dan Jugoslavije Zgodovina pozna obdobja, ko člani napredne stranke iz svojih revolucionarnih izkušenj, znanja, dotedanjih bojev in zaupanja ljudstva, čeprav obdani od številčno mnogo močnejšega sovražnika jasno ugledajo prihodnost svoje dežele svetlo in svobodno. Zato izberejo neki dan, da skupno ubesedijo, da, celo uzakonijo to veličastno vizijo, vsem dotlej veljavnim državnotvornim dejstvom navkljub. Zgostijo jo v spomeniško kratke in jasne povedi. Izrazijo točno tisto, za kar bi takrat zanesljivo glasovalo 90 odstotkov državljanov, če bi bile sredi vojne volitve možne. Ta dan je za nas Jugoslovane 29. november, vsakoletni spomin na II. zasedanje AVNOJ v Jajcu leta 1943. Iz takratnega vojnega smo stopili v današnje računalniško, jedrsko obdobje. V nas so spoznanja zgodovine, krog nas vsakdanje delo in skrbi. Praznik Jugoslavije je enkrat na leto, Jugoslovani pa smo vsak dan in tudi jugoslovanstvo naj bi čutili mnogo pogosteje kot le ob dnevu republike. Priložnosti za to nam ne manjka. Pri delu, na ulici, pri zabavah se srečujemo z Jugoslovani iz drugih bratskih re- publik. Na poslovnih in političnih sestankih se s predstavniki teh republik dogovarjamo za skupna vlaganja, skupne posle, skupno delo, za skupni napredek. Kot Jugoslovani naj bi se vedli, kadar smo zunaj države in do tujcev, ki hodijo k nam kot turisti, poslovni partnerji, kulturniki in športniki. Karantanija, Dukla, Raška, Zeta — veliko različnih državic je pred davnimi stoletji nastalo na ozemlju naše domovine. Nobena se ni obdržala, ker je bila vsaka zase prešibka za obstoj, do ideje o združitvi pa se naši predniki niso nikoli prebili. Mi smo se z AVNOJ. 38 let jo že imamo, naš dom je, zato jo varujmo enako skrbno kot doslej! KOMUNISTI ZA IZVOZ Detajl s spomenika na Barbari 12. 11. 1981 je bila problemska konferenca ZKS železarne Ravne o našem gospodarjenju z vidika uvozno-izvoznih pokrivanj. Gradivo zanjo je izšlo že oktobra v Poročevalcu št. 40/81. Udeleženci — po dva iz vsake osn. organizacije, poslovodni delavci in gostje — so z razpravami in konkretnimi dejstvi dopolnili že znane ugotovitve na tem področju. Predvsem so se zavzeli za to, da storimo vse za čim večji izvoz. Ker sklepi konference do zaključka redakcije te številke še niso bili oblikovani, povzemamo predlog sklepov po gradivu. — Zahtevamo dosledno prizadevanje za krepitev izvozne sposobnosti naše delovne organizacije oziroma vseh temeljnih organizacij združenega dela, pri čemer moramo doseči bolj organiziran in usklajen nastop (v okviru delovne organizacije, sozda in z drugimi) na tujem trgu. Združevanje deviz s porabniki naših izdelkov mora v prihodnje postati poleg direktnega izvoza enako pomembna naloga v skladu z družbeno usmeritvijo. — Ker nastop na tujem trgu zahteva ustrezno strategijo in jasne koncepte lastnega tehnolo- škega razvoja, moramo v temeljnih organizacijah in razvojnih službah zahtevati opredelitev tehnološko konkurenčnih izdelkov, s katerimi bomo nastopali v izvozu, pri čemer si bomo morali prizadevati za nenehno izboljševanje tehnologije in izkoriščanje lastnih tehnoloških in produkcijskih možnosti. — Za uspešen nastop na tujem trgu je izrednega pomena poznavanje tega trga ter njegovih zakonitosti, zato bomo zahtevali organizirane in z jasnimi cilji opredeljene raziskave tržišča, predvsem na konvertibilnih področjih tako na zahodu kot v deželah tretjega sveta. — Vztrajamo pri ustvarjanju možnosti za izvoz lastne tehnologije in znanja ter pri razvijanju vseh možnih oblik sodelovanja (tudi kooperacij), pri čemer si moramo prizadevati za skupne nastope z drugimi delovnimi organizacijami na temeljih združevanja dela in sredstev organizacij združenega dela. Naš bodoči razvoj mora zagotavljati takšno strukturo proizvodnje, ki bo omogočala izvoz izdelkov višje (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) stopnje predelave, v katere bo vloženega čim več znanja in s katerimi bomo konkurenčno sposobni na mednarodnih trgih. — Zahtevamo, da bodo odgovorne službe dajale najugodnejše dobavne roke inozemskim kupcem, da bodo dobave komple-tirane, kar pa zahteva boljše planiranje in koordinacije planiranja ter ustrezen študij časa. Razvoj uvajanja novih izdelkov in jekla mora biti hitrejši in bolj prilagojen povpraševanju na svetovnem trgu, prav tako pa je treba zagotoviti minimalno strukturo zalog za terminsko vklapljanje v eventualno ponudbo, ki pa mora biti dovolj hitra in nedvoumna z vsemi potrebnimi parametri. Za bolj kontinuiran prehod k višje vrednemu asortimamu v izvozu bo potrebno tudi doslednejše in hitrejše izvajanje manjših rekonstrukcij zaradi prilagajanja proizvodnji izdelkov, ki so iskani na mednarodnem tržišču. — Zahtevamo dosledno izvajanje plana izvoza po sklepih delavskega sveta delovne organizacije. V prihodnjem letu morajo vse temeljne organizacije železarne Ravne pričeti z intenzivno skrbjo za svoje uvozno-izvozne bilance. V naši delovni organizaciji imajo vse temeljne organizacije pogoje za plasman svojih izdelkov tako na konvertibilno kot tudi na klirinško področje v obstoječih reprodukcijskih verigah. Potrebna je skrajna varčnost pri uvozu, zato je treba odločno pričeti z nadomeščanjem uvoznih materialov z ustreznimi domačimi. — V okviru AKCIJE VEČ IZVOZITI morajo potekati tudi ostale aktivnosti, predvsem pa prizadevanja za dosego večje produktivnosti, boljše kvalitete izdelkov, varčevanja z materiali in energijo in boljše delovne discipline. V kalilnici Iz dela sindikata PRIPRAVE NA VOLITVE ’82 V železarni že precej dolgo tečejo temeljite priprave na volitve 82. Vanje so vključene vse osnovne organizacije sindikata po tozdih in delovnih skupnostih. Evidentirali so možne kandidate za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS. Marsikje so z njimi že seznanili delavce na zborih, drugje pa jih še bodo. Do konca novembra bodo po tozdih in del. Skupnostih družbenopolitične organizacije ocenile volilne priprave, razpravljale o predlogih možnih kandidatov za sestavo delegacij in opravile morebitno dodatno evidentiranje. December je namenjen usklajevanju med tozdi in krajevnimi skupnostmi, da ne bi istih ljudi predlagali tu in tam. O tem naj bi se zmenili na skupni seji, na kateri bi tozde zastopali predsedniki IO OO sindikata, krajevne skupnosti pa tajniki in funkcionarji SZDL. V prvi polovici januarja 82 se bomo na zborih delovnih ljudi seznanili s predlogi o možnih kandidatih za posamezne vodilne funkcije v občini, SIS republike in federacije. Do 5. februarja 1982 naj bi bile kandidacijske konference po tozdih in del. skupnostih. Na njih naj bi uskladili število in sestav delegacij, obravnavali predlog kandidatov za družbenopolitični zbor SO Ravne in predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v SOb in SIS. Volitve bodo 12. marca 1982, do takrat pa bo še obilo dela s pripravtami tehničnega gradiva in drugimi opravili, da bo vse potekalo v skladu z zakonom. M. K. Kako dosegamo plan proizvodnje Plan skupne proizvodnje v septembru je bil presežen za 4,8 odst., v kumulativi tako zaostajamo le še za 0,9 odst. Mesečni presežek pri odpremi znaša 2,7 odst. v kumulativi 1,9 odst. Fakturirana eksterna bruto realizacija je bila presežena za 21,5 odst., v kumulativi znaša prekoračitev 12,4 odst. Pri izvozu (v $) smo v oktobru presegli predvideni plan za 13,3 odst. (bruto), s tem se je del- no izboljšalo tudi stanje v kumulativi. Zaostanek sedaj znaša 39,3 odst. Predvideni izvoz v oktobru so presegle TOZD valjarna, kovačnica ter stroji in deli, v kumulativi pa le TOZD kovačnica. TOZD JEKLARNA. Zaostanek za predvidenim operativnim planom v oktobru znaša 3,9 odst. Vzrok je predvsem v velikih zastojih na 401 elektro obločni peči, ki kljub opravljenem general- nem remontu ni redno obratovala. Svoje pa je prispeval tudi volumensko izredno slab vložek (povečalo se je število zalaganj). Poseben problem predstavlja kakovost vložka, saj zaradi prisotnosti kositra, bakra in drugih barvnih elementov v nabavljenem vložku prihaja do večjih analiznih odstopanj . Veliko problemov povzroča stalno pomanjkanje topilniških materialov tako ferolegur — molibdena, volframa, vanadija in drugih, kot jedavca, karburita, apna itd. Poseben problem so domače elektrode, katerih kvaliteta je zelo slaba, oskrba pa neredna. TOZD JEKLOLIVARNA. Težave, s katerimi se srečujejo v TOZD, so več ali manj enake kot v preteklih mesecih, to je močna iztrošenost opreme in strojev v proizvodnih obratih ter pomanjkanje delovne sile. To sta ključna problema, ki onemogočata TOZD večje aktivnosti za povečanje produktivnosti in obsega proizvodnje ter izboljšanja kakovosti. V TOZD so zato, da v čimvečji možni meri ugode velikemu povpraševanju po jekleni litini, v drugi polovici meseca uvedli nadurno delo, ki se ga udeležujejo tako delavci iz pisarn kot tudi delavci iz neposredne proizvodnje — rezultati so zadovoljivi, akcija pa bo trajala vse do konca leta. TOZD VALJARNA. Načrtovano mesečno skupno proizvodnjo je TOZD presegla za 6 odst. Prekoračitev pri srednjih profilih znaša 19,6 odst., pri lahkih pa 33,3 odst. Za predvidenim mesečnim planom je zaostala le proizvodnja gredic, zaostanek 3,5 odst. Dobava vložka iz TOZD jeklarne je bila nekoliko boljša kot v mesecu poprej, a vendar še kljub temu ni zadostila vsem potrebam v TOZD, saj je bilo precej zastojev na težki progi predvsem zaradi pomanjkanja vložka. TOZD KOVAČNICA. V oktobru TOZD ni uspela izvršiti predvidenega plana skupne proizvodnje, zaostanek znaša 0,3 odst. Razlog je predvsem v pomanjkanju vložka tako iz TOZD jeklarne kot tudi predvaljanih gredic iz valjarne, kar je predvsem vplivalo na nižjo proizvodnjo kovaškega stroja. Zelo uspešna je bila TOZD pri izvozu, k čemur je precej pripomogla odprema surovih, to je termično neobdelanih odkovkov. Vzdrževanje in remont strojev sta potekala normalno, usluge so bile zadovoljive. Precej slabše pa je z zunanjimi izvajalci. TOZD JEKLOVLEK. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 7,2 odst. Pri vlečenem jeklu je bil plan presežen za 21,8 odst., pri brušenem jeklu pa za 12 odst. Zaostala pa je proizvodnja luščenega jekla 34,8 odst. in vlečene žice za 36 odst., zaostanek luščenega jekla je nastal zaradi okvare luščilnega stroja, proizvodnja vlečene žice pa je zaostala zaradi nemožnosti termične obdelave v TOZD kovačnica in kalilnica. TOZD ORODJARNA. Preskrba z vložkom je bila dobra, s tem pa je bila visoko, z 49,3 odst. presežena skupna proizvodnja. TOZD pa je zaostala pri odpremi, saj nekateri proizvodi zaradi okvare strojev niso bili dokončani. V TOZD primanjkuje rezkalnih glav, predvsem zaradi težav v brušenju le-teh. TOZD STROJI IN DELI. V oktobru je TOZD presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 12,1 odst. Proizvodnja je bila presežena pri obdelanih odkovkih 28 odst., stiskalnicah 17,7 odst. in raznih delih 13 odst. Zaostala pa je pri obdelanih ulitkih 13,8 odst., valjih 2 odst. in delih za vozila 61,6 odst. Mirovala je proizvodnja sestavljenih izdelkov ter strojev za predelavo. Kljub uspešni odpremi (prekoračitev 3,6 odst.) bi bila lahko ta še večja, če ne bi prišlo v proizvodnji do nekaterih pomanjkljivosti — ozkih grl in podobno. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl. Prekoračitev predvidenega plana skupne proizvodnje v oktobru za 50,4 odst. je bila predvsem na račun compond gredic, katerih plan je bil presežen za 236 odst. Pri nožih znaša prekoračitev 9,8 odst., zaostaja pa proizvodnja brzorez-nega orodja 33,4 odst. Tako kot ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga) TOZD SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTERNE REALIZACIJE (bruto realizacija) IZVC 5ZA oktober kumulativ. oktober kumulativ. oktober kumulativ. oktober kumulativ. JEKLARNA 103,5 97,4 - - - - - - JEKLOLIVARNA 105,2 103,8 102,2 112,2 128,7 126,1 97,1 85,9 VALJARNA 105,0 99 ,2 99 ,5 98,8 118,5 115,6 163,8 80,7 KOVAČNICA 99,7 108,9 119,2 120,6 107,3 113,6 157,2 105,2 J EK LOV LEK 107,2 100,8 104 ,7 101 ,1 134 ,5 115,1 35,6 60,7 ORODJARNA 149,3 109,1 95,0 10.2 ,8 74,5 79,0 _ _ STROJI IN DELI 112,1 99 ,5 103 ,6 98,4 115,2 104 ,1 133,9 • '37,9 - noži, brzorezno orodje 10R, 1 99,7 110,8 05,8 145,6 116,1 90,4 75,2 - gredice 335,0 122,4 - - - _ _ _ - palice - 115,0 - 116,4 - 130,1 _ _ INDUSTRIJSKI NOŽI 150,4 105 ,4 98,0 98,3 144,3 117,4 90,4 75,2 PNEVMATIČNI STROJI 128,5 91,9 128,5 01 ,0 176,4 126,5 71,7 20,7 VZMETARNA 97,3 ' 95,1 94 ,8 94,9 120,4 115,3 97,6 75,4 REZALNO ORODJE 92,3 110,0 92,8 109,0 114,5 116,4 37,2 70,5 KOVINARSTVO LJUBNO 130,0 115,7 124 ,7 111,4 112,5 104,4 _ ARMATURE MUTA 96,1 51 ,3 95,3 50,0 127,6 49,8 24,9 10.9 . KALILNICA - - - - 115,0 81,2 - _ STROR. DRUGIH TOZD-DS - - - - 118,1 102,5 - _ SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 104 ,8 99,1 102,7 101 ,9 121,5 112,6 113,3 | 60,7 Ognjena kopel mesečnim planom skupne proizvodnje za 3,9 odst. je bila presežena fakturirana realizacija v višini 27,6 odst. S tem pa se je tudi v kumulativi približala 50 odst. Slabše je z izvozom, ki je bil v oktobru dosežen 24,9 odst., v kumulativi 10,9 odst. ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNEGA PIANA SKUPNE PROIZVODNJE TOZD OKTORER kumulativno JEKLARNA 95,0 97 ,0 TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA V PR!M*WAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRALE EKSTER. REALIZACIJE IZVOZA oktober kumulativ. oktober kumulativ. oktober kumulativ. oktober kumulativ. JEKLARNA 98,9 98,5 - _ _ JEKLOLIVARNA 103,0 102,0 86,2 93,0 120,9 127,3 115,8 77,3 VALJARNA 97,1 100,2 90,9 100,9 111,6 139,7 157.9 85.2 KOVAČNICA 101,7 115,3 123,4 110,7 114,9 135,5 119,a 98,0 JEKLOVLEK 103,0 102,3 97,9 102,0 138,3 144,5 101 ,9 68.6 ORODJARNA 106,7 - 108,1 - 106,3 - - _ STROJI IN DELI 132,8 115,3 123,9 113,5 179,3 154,5 259,6 439.3 - noži, brzorezno orodje 102,6 103,8 94 ,6 102,3 134 ,9 129,8 108,8 102,1 - gredice - 109,6 - - _ _ _ • - palice - 62,0 - 61,9 - 74,6 _ _ INDUSTRIJSKI NOŽI 165,6 98,5 79,1 93,7 132,5 129,9 108,8 102,1 PNEVMATIČNI STROJI 120,0 88r 1 127,1 86,4 191,7 168,4 - 20,1 VZMETARNA 96,5 93,3 98,3 94,0 131,7 132,2 101,2 106,7 REZALNO ORODJE 70,6 85,6 75,3 83,6 113,1 129,5 13,1 63,6 KOVINARSTVO LJUBNO 134,0 111,0 130,1 123,3 152,8 155,7 _ _ KALILNICA - - - 105,7 89,6 - _ STROR. DRUGIH TOZD-DS - - - - • 167,7. 139,6 - _ SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 99,1 100,7 96,2 102,4 131,3 142,2 148,0 98,1 v minulem mesecu je tudi v oktobru izpadla proizvodnja obdelanih palic. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Kljub pomanjkanju votlosve-drnega jekla iz uvoza, opustitve dela starega programa in prehoda na novejši je bil predvideni mesečni plan proizvodnje uspešno dosežen. Rezultati pa bi lahko bili še boljši, če ne bi prišlo do daljšega izpada NC strojev ter drugih manjših okvar strojev in ozkih grl v proizvodnji. TOZD VZMETARNA. Zaostanek za predvidenim planom skupne proizvodnje v oktobru znaša 2,7 odst. Vzrok je predvsem v pomanjkanju delavcev. Pri vzmetnih palicah je bil plan presežen za 33 odst., zaostaja pa proizvodnja listnatih vzmeti za 11,3 odst. TOZD REZALNO ORODJE. TOZD je v minulem mesecu zaostala za predvidenim planom skupne proizvodnje za 7,7 odst. (v kumulativi prekoračitev 10 odst.) Vzrok je predvsem v po- manjkanju karbidne trdine, brusnih sredstev in drugega drobnega materiala za vgraditev v rezilno orodje. TOZD KOVINARSTVO LJUBNO. Mesečni plan skupne proizvodnje je bil presežen za 30 odst. Bil pa bi lahko še večji, če bi bil dobavljen ves potrebni vložek iz TOZD valjarne. Težave z mehansko obdelavo vzvodov so se nadaljevale tudi v oktobru. TOZD ARMATURE MUTA. Kljub zaostanku za predvidenim PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V SEPTEMBRU Železarna Jesenice je operativni mesečni načrt dosegla pri skupni proizvodnji s 96,1*/«, pri gotovi s 100,3%. Pestile so jih okvare in pomanjkanje vložka v nekaterih obratih. Železarna Ravne je presegla plan skupne proizvodnje za 2,1 %, v kumulativi je še zaostajala za I,5%. Fakturirana eksterna realizacija je bila presežena za 12,2%, v kumulativi je prekoračitev II,6%. Pri izvozu je za mesečnim načrtom zaostala 5,1 %, v kumulativi pa je znašal zaostanek 54,9 %. Železarna Store načrta proizvodnje za september ni dosegla (zaostanek 1,54%). V blagovni proizvodnji je presegla plan za 5,93%, namesto načrtovanih 345 pa so proizvedli 263 traktorjev. Veriga Lesce je presegla proizvodni plan za 9%, plan prodaje pa za 44 % Odprema je zaostala za proizvodnjo za 1 %. Količinski izvoz je bil dosežen 88%, vrednostni pa presežen za 2%. Plamen Kropa. Kljub težavam so izpolnili mesečni in tričetrtlet-ni plan. Prodaja je s 6% prekoračitvijo količinskega plana nekoliko prehitela proizvodnjo. Njena vrednost z 18,7 % pozitivno odstopa od načrta. Konvertibilni izvoz so izpolnili 97®/«. Tovil Ljubljana. Linearni mesečni načrt je bil dosežen 85-od-stotno po številu vijakov in 84-odstotno po teži, operativni plan proizvodnje je bil dosežen 80-od-stotno, vrednostno doseganje je 89-odstotno. Žična Celje je količinske proizvodnje dosegla 84%, prodajna realizacija je proti letnemu planu 82 %, proti linearnemu pa 96 °/o. (Vir: bilten Slovenskih železarn št. 9/81) Kje smo na področju inventivne dejavnosti Najprej nekaj o pojmu »množična inventivna (lahko tudi inovacijska) dejavnost«. V knjigi Inventivna dejavnost v združenem delu piše: »Pod množično inventivno dejavnostjo razumemo vključevanje in sodelovanje najširšega kroga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev v inovacijskem procesu. Za MID je značilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temveč da delavci ob svojem rednem delu neprestano iščejo nove možnosti za dvig produktivnosti v neposredni okolici. Delavcem, ki so ustvarjalno vključeni v MID, pravimo tudi racionalizatorji ali (i)nova-torji.« Drugi spet takšnemu poimenovanju oporekajo in pravijo, da v zakonu o dejavnostih ne najdemo inventivne dejavnosti. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da ustvarjanje inovacij (izumov, patentov, tehničnih izboljšav itn.) ne more biti za nikogar osnovna dejavnost oziroma da ne poznamo poklicnih izumiteljev. Kakorkoli bi že lahko bil ta očitek opravičen, obstaja dejstvo, da sta »množična inventivna dejavnost« in njena kratica MID že dokaj razširjeni in ne bi imelo smisla načenjati tovrstnih polemik. Poglejmo raje, kako se pride do inovacij. Poti sta dve. Poleg že omenjene MID poznamo še raziskovalno-razvojno (skrajšano RR) dejavnost. Za razliko od MID, kjer imamo opraviti z določeno mero spontanosti, je za RR dejavnost značilno, da j e njen glavni cilj zavestno ustvarjati nove dosežke ter dosegati in spremljati sodobno raven tehnike. Delavcem v RR dejavnosti je torej glavna naloga iskanje novih znanstvenih in tehnoloških rešitev, ki jih potrebuje proizvodnja. Razlike med tema sferama bi bile približno v naslednjem: Vlaganje v RR dejavnost lahko dokaj natančno planiramo; predvidevanja, koliko bomo s temi vlaganji pridobili, pa so že manj natančna. MID ne moremo planirati, saj ne moremo predvideti, kdaj se bo komu utrnila kakšna ideja. Glede vlaganj pa za MID velja, da ponavadi izvedbe posameznih predlogov ne zahtevajo večjih sredstev, najčešče so celo zastonj. Tudi tveganja pri uvajanju predlogov iz MID so sorazmerno majhna, saj so se predlogi večinoma oblikovali na osnovi daljšega ukvarjanja s problemom. Glede kadrov velja, da v RR dejavnosti sodelujejo predvsem visoko strokovni delavci, v MID lahko sodelujejo vsi, predvsem pa neposredni proizvajalci, kot je bilo že povedano. Če se vprašamo, kateremu področju naj posvetimo več pozornosti, mislim, da je edini pravilni odgovor: obema. Najbrž ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da je velika večina napredka odvisna predvsem od uspešne RR dejavnosti in vlaganj vanjo, saj je doba individualnih izumiteljev že zdavnaj mimo. Za MID pa naj bi veljalo, da morajo biti z njo prekrite vse pore celotnega proizvodnega procesa. In kje smo trenutno na področju množične inventivne dejavnosti? Najprej pogled nazaj. Resneje smo jo začeli obravnavati leta 1965, to je 10 let pred proglasitvijo leta inovacij in zaščite indu- V vsej železarni smo na zborih že govorili o naših ciljih in poslovni politiki v letu 1982. S takim naslovom je v začetku novembra izšel tudi Poročevalec št. 43/81, ki ga je pripravila delovna skupnost za gospodarjenje. Ker pa ta vsem ni dosegljiv, povzemamo iz njega nekatere značilne podatke, več bomo objavili v naslednji številki. Zainteresirani bodo seveda segli po originalu. Urednik strijske lastnine. Od takrat smo štirikrat zamenjali pravilnik in izboljšali organizacijo obravnavanja inovacijskih predlogov. Do leta 1975 vrednosti letnih povečanj dohodka niso dosegale štirih milijonov, leta 1976 pa doseže ta vrednost sedem milijonov. Naslednji skok beležimo leta 1979, ko zraste povečani dohodek na 51 milijonov, odobrenih predlogov pa je bilo 67. V prejšnjih letih jih je bilo največ v letih 1966 in 1978, to je 28. Tudi letošnje leto bo rekordno. Doslej je bilo odobrenih 84 inovacij, ki prispevajo k letnemu dohodku 85 milijonov. Če pa upoštevamo, da je med njimi 28 takšnih, ki so se obravnavale drugič oziroma tretjič, to je po dveh letih, se povečani dohodek povzpne na 157 milijonov. Do konca leta pričakujemo, da se bo ta vrednost še povečala. Prihodnje leto bo tako prikazani povečani dohodek zagotovo manjši od letošnjega. Razlog je naslednji: Letos smo imeli opraviti s precej inovacijami z velikim letnim prispevkom, tako jih je šest povečalo dohodek za en milijon, osem za dva milijona, dve za tri milijone, ena za šest milijonov, ena pa kar za 38 milijonov. Najbrž bi bili preveliki optimisti, če bi pričakovali kaj takšnega tudi za prihodnje leto. Predvidevamo, da bo letos odobrenih prek sto inovacij, to število pa bi morali prihodnje leto precej preseči. Franjo Krivec — V letu 1982 upamo izdelati 216 tisoč ton elektro jekla. Večali ne bomo proizvodnje, zato pa fi-nalizacijo. S tem bomo tudi bolje izkoristili energijo in surovine. — Prednost bo imela proizvodnja za direkten izvoz in za tiste kupce, ki izvažajo izdelke iz našega jekla in z nami združujejo devize. — Veriga tozdov v skupnem prihodku se bo podaljšala. V njej bodo za izdelke, ki jih proizvajajo skupaj: jeklarna, jeklolivarna, valjarna, kovačnica, jeklovlek, industrijski noži, vzmetarna in pnevmatični stroji. — Za druge tozde osnovnih dejavnosti bodo še veljali kupno prodajni odnosi, prihodek v tozdih spremljajočih in skupnih dejavnosti in delovne skupnosti pa v skladu z določili v samoupravnih sporazumih. — Za investicijsko vzdrževanje je planiranih 135 milijonov din, za raziskave in razvoj pa bo šlo 0,7 °/o od planirane eksterne prodaje tozdov. — Za izobraževanje je predvideno 4290 din na zaposlenega. — Za reklamo bomo izdvojili 0,32 %> sredstev od eksterne prodaje. — Izdatki za prehrano za delavca na mesec smejo znašati največ 10°/o poprečnega mesečnega čistega OD v preteklem letu. Če novi zakon o amortizaciji ne bo sprejet pravi čas, bomo v planu upoštevali sedaj veljavne stopnje, revalorizacijo osnovnih sredstev pa planirali v poprečju 30 »/o. — Sredstva za OD bodo rasla za 10“/o počasneje od rasti dohodka. — Za stanovanjsko izgradnjo bomo iz čistega dohodka izdvajali največ 10®/o od bruto OD. — Za potrebe SLO in družbene samozaščite bomo planirali 0,35 °/» od bruto dohodka. — Sredstva za akumulacijo bodo tozdi oblikovali najmanj v naslednji višini: • tozdi črne metalurgije 7 % • tozdi kovinske pred. in stroj egradn j e 10 °/o • tozdi spremljajočih in skupnih dejavnosti 8 °/o • tozd družbeni standard 4 °/o •— V letu 1982 bo ustanovljen tozd za proizvodnjo pil v Varva-rinu. — Skupno število zaposlenih naj bi znašalo 5636 delavcev. — Najpomembnejša naloga bo mesečno doseganje plana izvoza in uvoza. Od tega bo odvisna neprekinjena proizvodnja v vsej železarni in socialna varnost zaposlenih. — Poslovodni delavci bodo morali dnevno spremljati realizacijo vseh prednostnih naročil in sproti ukrepati, da bodo odstranjeni vsi zadržki pri izpolnjevanju plana. — Konkurenčnost izvoza moramo zagotavljati predvsem z zniževanjem stroškov proizvodnje, z izpopolnitvijo tehnologije in s pravim izborom izdelkov za izvoz. NEKAJ UKREPOV ZA VEČJO PRODUKTIVNOST, AKUMULATIVNOST IN KONKURENČNOST — Bolj moramo upoštevati predpise, ki vplivajo na stroške, kakovost in izpolnjevanje rokov (tehnologija, kontrola, skladiščenje itn.). — Kapacitete izrabimo vsaj 80 »/o. — Dopolniti moramo vse spodbujevalne dejavnike, da bodo delavci stremeli k zniževanju stroškov, boljši kakovosti in izpolnjevanju rokov. — To problematiko obravnavajmo javno na samoupravnih organih, posebno zborih, da bodo začutili potrebo po sodelovanju vsi zaposleni. — Povečati moramo izrabo delovnega časa z racionalizacijo sestankov, z znižanjem odsotnosti, z boljšo organizacijo priprave itn. — Zahtevati moramo, naj vsak delavec opravlja prevzeto delo strokovno in odgovorno in mu to tudi omogočiti. — Omogočiti moramo invalidom vključevanje v redni delovni proces, pri zaposlovanju novih delavcev pa dajati prednost prerazporeditvam. Sprejeta poslovna politika in cilji ter potrjeni programi bodo osnova za izdelavo celovitih planov za leto 1982. Železna satovnica Nekaj številk naše poslovne politike v letu 1982 KAZALCI REZULTATOV DELA ZA ŽELEZARNO RAVNE OD 1. 1. DO 30. 9. 1981 DOSEŽEMO 19 80 PLAN 19 81 DOSEŽENO 4:2 4:3 1 2 3 4 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA POPREČNO PORABLJENA OBRATNA SREDSTVA V % 1,55 0,00 1,32 85, 1 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA PORABLJENA SREDSTVA V % 1,31 1,28 1,30 99,2 101,5 DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM DOHODKOM V % 0,96 0,00 1 ,12 116,6 DOHODEK NA DELAVCA V DIN 263.828,00 303.363,00 358.917,00 136,0 118,2 DOHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVO V % 19,55 0,00 20,41 104,3 IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA V DIN 44 .648,00 51 .830,00 73.009,00 163,5 140,8 ČISTI DOHODEK NA DELAVCA V DIN 180.655,00 197.439,00 235.164,00 130,1 119,1 OSEBNI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM OSEBNIM DOHODKOM 93 ,97 0,00 102,72 109,3 OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA MESEČNO POPREČJE V DIN 15.979,00 18.393,00 19.515,00 122,1 106, 1 ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 9.297,00 11.372,00 12.4 89,00 134,3 109,8 IZLOČANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 4.075,00 4.088,00 4.445,00 109,0 108,7 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM V * 21,13 16,56 22,83 108,0 137,8 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S ČISTIM DOHODKOM V % 30,85 17,13 34,83 112,9 203 , 3 AKUMULACIJA Z AMORTIZACIJO V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORAB. POSLOVNIMI SREDSTVI V ?. 6,96 0,00 7,60 109 ,1 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI V % 4,13 0,00 4,66 112,8 POPREČNO UPORABLJENA POSLOVNA SREDSTVA NA DELAVCA V DIN 1.349.456,00 0 ,00 1 .759. 183 ,00 130,3 POPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV MA PODLAGI STANJA NA KONCU MESECA 5.115 5.443 5.322 104,0 97,7 IZGUBA NA DELAVCA V DIN ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KREDITE V PRIMERJAVI S SREDSTVI ZA REPRODUKCIJO 29,37 0 ,00 25,58 87,00 KAZALCI PO 140. ČLENU ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU IN ODLOKA ZVEZNEGA 17.VRŠNEGA SVETA (UR.LIST SFRJ ŠT. 8/78) Pomenki z izvozniki V teh zaostrenih gospodarskih časih, ko si tudi v ravenski železarni nadvse prizadevamo, kje bi »iztrgali« kakšno pomembno in potrebno devizo, so še kako pomembna prizadevanja za čimveč-jo produktivnost dela in izvoz. Kako pa smo pri tem uspešni, smo tokrat poskušali dobiti odgovor v nekaterih tozdih. Z INDUSTRIJSKIMI NOZl NAJVEČ DEVIZ »V TOZD industrijski noži so se prizadevanja za čim večji in kvalitetni izvoz pričela šele potem, ko je vodstvo tozda pripravilo akcijski program za izboljšanje izvoza, in ko so ga sprejeli in potrdili samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Tako smo predvsem z boljšo organizacijo dela, z notranjimi rezervami, boljšimi medsebojnimi odnosi ter tehnološko in delovno disciplino kljub nekaterim težavam dosegli višjo produktivnost dela in večji izvoz. Da danes naš tozd kljub nekaterim notranjim težavam in problemom dosega tak izvoz, je nedvomno treba pohvaliti vodstvo tozda, predvsem pa delavce, ki so kar čez noč postali bolj resni in zavzeti za delo,« je uvodoma dejal Ivan Tratnik, ravnal ec industrijskih nožev. Čeprav je danes TOZD industrijski noži ena tistih temeljnih organizacij v ravenski železarni, ki z izvozom zasluži največ potrebnih deviz, delavci s tem še niso zadovoljni. »Kljub temu, da smo letos precej povečali izvoz, menimo, da bi lahko bil še mnogo večji, če bi znotraj temeljne organizacije odpravili nekatere pomanjkljivosti in težave. Še vedno nam ni uspelo odpraviti težav v oddelku krožnih žag. Morali bi »izpiliti« tudi organizacijo dela, predvsem pri notranjem premiku in dostavi materialov, tako da bodo naši stroji imeli stalno kaj delati. Treba se bo tudi dogovoriti s TOZD valjarna glede redne dobave materialov, čeprav se je sodelovanje z valjarji zadnje čase precej izboljšalo. Več posluha pa bo treba za nabavo še enega rezkalnega stroja KOLP, saj lahko sedanji, ki obratuje noč in dan, obstane vsak trenutek. Mislim, da se premalo zavedamo posledic, do katerih bi prišlo, če bi ta stroj nena- doma obstal,« je poudaril naš sogovornik. Poleg nekaterih težav v neposredni proizvodnji imajo v tej temeljni organizaciji nemalo težav in problemov tudi zaradi bolniške. »Mislim, da bi morali .namišljenim' bolnikom, teh imamo tudi v našem tozdu precej, prej ko slej pokazati, da s svojo odsotnostjo, ki je vedno bolj vprašljiva, škodujejo sebi, predvsem pa tozdu. Veste, v tem času, ko na vsakem koncu bijemo bitko za čimvečjo produktivnost dela in za čimvečji izvoz, nam je vsak delavec nadvse potreben. Tega, kot kaže, pa se nočejo zavedati delavci, ki naj-češče bolujejo. Če je delavec res bolan in če je potreben bolniške nege, naj jo dobi v polni meri. Ni pa prav, da jo dobijo delavci, ki se jim ne ljubi delati. Ker je takšno netovariško in nestabilizacij-sko obnašanje v tem času nedopustno, bodo morale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi o tem konkretneje spregovoriti in ukrepati,« je zaključil tov. Tratnik. Se vedno rdeCa luC za PNEVMATIKO »Da je tozd pnevmatični stroji sposoben izvažati kvalitetne pnevmatične stroje, je dokazal že pred leti, ko je največ izvažal prek za- hodnonemške firme Flotman. Čeprav danes še sodelujemo s Flot-manom, je naš izvoz mnogo manjši, kot je bil še pred nekaj leti. S tem pa ni rečeno, da v pnevmatiki kljub mnogim težavam nismo sposobni izvažati mnogo več. Seveda bi prej morali posodobiti strojni park in se rešiti dolgoletne utesnjenosti in slabih pogojev dela. Svoje pa bi morale storiti tudi nekatere službe v TOZD komerciala in TOZD za razvoj proizvodnje in trga,« je razložil Ivan Gostenčnik, predsednik komisije za gospodarjenje v TOZD pnevmatični stroji. »Torej menite, da so za manj uspešni izvoz vaših izdelkov krivi tudi drugi?« »Za manj uspešni izvoz ne krivimo direktno drugih, vendar v našem tozdu že nekaj časa ugotavljamo in občutimo, da TOZD RPT ni naredil vsega na področju raziskave tržišča, vsaj, kar bi moral storiti za naš TOZD. Ker napotkov oz. smernic od tozda RPT ni, smo več ali manj prepuščeni sami sebi, predvsem pa lastni iznajdljivosti, saj menimo, da so še možnosti za večji izvoz. Tudi nekatere službe v komerciali niso postorile vsega, kar bi sicer morale, predvsem na področju prodaje na tuja tržišča in pri nabavi nekaterih materialov, ki jih vgrajujemo v pnevmatične stroje za domači trg. Kakorkoli že, v tem času z izvozom na tuja tržišča nismo zadovoljni, saj vemo, da bi lahko z odpravo naštetih težav izvažali mnogo več. S podobnimi težavami se srečujemo tudi pri proizvodnji pnevmatičnih strojev za domači — jugoslovanski trg. Predvsem imamo težave, ker naša temeljna organizacija za uvoz votlosvedrnega jekla (za proizvodnjo vrtalnih-ru-darskih svedrov) nima lastnih deviz. Vendar ni tako. Delavci v pnevmatiki dobro vemo, da z izvozom na tuja in domača tržišča zaslužimo tudi nekaj deviz, ki jih ne potrošimo sami. Resda v tem času ne pokrivamo s pnevmatičnimi stroji v celoti jugoslovanskega tržišča. Prav zato smo tudi hoteli priti do novih, sodobnejših proizvodnih hal, kjer bi lahko proizvedli dovolj kvalitetnih pnevmatičnih strojev, saj vemo, da se pnevmatični stroji danes uvažajo za drage devize,« je pripomnil tov. Gostenčnik. Tudi v TOZD pnevmatični stroji, kjer se še vedno dela, kot se je delalo pred nekaj desetletji in kjer za posodobitev dela ni bilo nikoli dovolj denarja, imajo težave tudi zaradi nerazumevanja v železarni. »Čeprav naša temeljna organizacija z dobavo pnevmatičnih strojev (domačim proizvajalcem reprodukcijskega materiala) rešuje oz. pomaga nekaterim tozdom vino in Vse opisano se je zgodilo letos. Dnevi so izmišljeni, imen ni, drugo je resnično. Torek Ob 1.40 so me klicali k težki progi v valjarno, kjer vinjeni pultist ni hotel zapustiti delovnega mesta. Priznal je, da je vinjen, odklonil pa je alkotest. Naposled je odšel domov. Sreda 18.10 — napad na dežurnega. Posredovala je varnostna služba in UJV. 22.00 — v jeklarni vinjen delavec. Opravljen je bil alkotest. Delavec je odšel domov. 22.45 — v stari hali je na klopi ob stroju ležal vinjen delavec. Ugotovil sem, da je s popoldanske izmene. Skušal sem ga spraviti domov. Med razgovorom se je vame zagnal J. J. Kričal je, kaj iščem tam, zgrabil za železno palico in napadel. Posredovala je UJV. J. J. je odšel iz tovarne ob 23.30, speči s popoldanske ob 2.00. Petek 18.00 — več delavcev s popoldanske je zapustilo tovarno prek ograje pri garažah prometa. Sreda Ob enih ponoči je v čistilnici spal delavec. Peč je mirovala. Po krajšem prepričevanju je šel delat. Kasneje, pri drugem obhodu, ga ni bilo več najti. ravenske železarne, gledanja na pnevmatiko še vedno niso taka, kot naj bi bila in kot si zaslužimo. Nerazumljivo je, da v železarni ne dobimo ulitkov za novi osvojeni vrtalni stroj VK24, saj naj bi te ulitke dobili šele ob obratovanju nove mini livarne. V pnevmatiki se upravičeno vprašujemo, kaj bi bilo z nami, če ne bi z združenimi sredstvi gradili nove livarne. Verjetno bi morali ulitke proizvajati v sedanji livarni s sedanjimi kapacitetami,« je povedal naš sogovornik. Nedvomno je res, kar je dejal tudi Ivan Gostenčnik, da so zaostreni gospodarski-stabilizacij ski ukrepi, še najbolj prizadeli TOZD pnevmatični stroji, predvsem zato, ker ni v zadostni meri izvozno usmerjen. Da bodo vsaj v prihodnjem letu lažje »zadihali«, že sedaj iščejo možnosti za izvoz, predvsem na azijsko in južnoameriško področje, kjer so že prisotni jugoslovanski gradbinci. Čeprav imajo v pnevmatiki težave pri začetku gradnje nove hale, upajo, da bo prej ko slej zagorela zelena luč tudi za ravenske proizvajalce pnevmatičnih strojev. Ne glede na to, da nove »tovarne« še nekaj časa ne bo, bodo že v prihodnjem letu pričeli posodabljati strojni park. V ta namen so že pred časom naročili 14 novih sodobnejših strojev. F. Rotar kartanje Ponedeljek 21.00. Večja skupina je hotela domov, češ da se na solidarnostni dan dela sedem ur. Razložil sem, da ne sedem, arnak polnih osem ur. Nekateri so se odstranili, drugi so šli prek ograje, dve mladi tovarišici sta trdovratno vztrajali pred vratarnico vse do 22. ure. Sreda Delavci v popoldanski izmeni (razen v valjarni in topilnici) so igrali karte po malici tja do 21.00. Delovodje v popoldanski izmeni niso vedeli, kje vse so njihovi delavci in kaj delajo. Delavci v izpostavljenih obratih (dežurni v remontni delavnici) so se zaklepali, potem po navadi igrali karte in pijančevali. Podobno se dogaja večkrat. Četrtek 13.20. Pri glavnem vhodu se je nabrala večja skupina delavcev, ki so hoteli zapustiti tovarno. Nekateri so grozili vratarjem, drugi so za vratarnico odstranili pokončni del ograje in odhajali. V glavnem so bili iz tozda SGV, jeklo-vleka, jeklolivarne — o čemer sem obvestil delovodje. Sobota Na poziv varnostne službe sem ugotovil, da so ob 12.35 zapustili delo delavci v jeklolivarni, oddelek v livarni. Delavci so nato odšli skozi ograjo za modelno mi-zarno. Pri tem so poškodovali ograjo na dveh krajih. Pokoj Ob 14.00 je odšlo pri spodnjem vratarju okoli 50 delavcev, pri vratarju OTK — nobeden, pač pa so delavci zapuščali tovarno že od 12. ure naprej. Čemu to nizanje povzetkov iz poročil dežurnih tovarne? Da bi bila sodba ostrejša in v stilu: glejte, kaj si privoščijo nekateri, drugi pa potijo krvavi pot še v nadurah? Nič takega, kajti problema discipline se ne da odpraviti z žugajočim prstom. Mnogo širši in globlji je. Zapis torej ni nastal iz moralizatorskih nagibov, pač pa zato, ker tema odpira številna vprašanja, in če zapis vzbudi vsaj nekaj pomisli, je dobro. Zgoraj nanizani primeri se niso znašli pred disciplinsko komisijo (ta še zmeraj kaznuje bolj zamude, plave in predčasno zapuščanje del. mesta). Ali ne delamo s tem krivice kaznovanim (ta izraz morda komu ne bo všeč), pravilniku pa jemljemo težo in pomen? In naprej: kdo bo prijavil može, ki kvartajo in se kdaj nalivajo zraven, da šiht kar prehitro mine? Res, kdo? Tisti, ki so mu že zagrozili, da mu »poravnajo zobe« in še kaj, če to stori? Oni, ki sicer ne pije in ne karta, a je sam zagrešil kaj drugega in si s tem zamašil usta za vse večne čase? Če delavci odhajajo predčasno, ali ne pomeni to tudi, da jih mojster ni znal ustrezno zaposliti? Ta isti mojster, ki naj bi mu dopolnjeni sistem delitve OD zvišal plačo? Lepa beseda ne najde poti. rada se odbije čudno trdo in izzveni v robatost: »pisarniški pa smejo, ti hudiči, ki nič ne delajo, samo špancirajo in se nacejajo s kavo.« Koliko takih izjav, kako nespravljivo velika razdalja. Tukaj je morda srž problema, namreč slepa mržnja in globoko prepričanje nekaterih delavcev, da lahko delajo, kar hočejo, torej igrajo karte, pijejo ali preprosto lenuharijo, če jim je tako prav, ker bodo svoje delo tako ali tako opravili. Nihče ga ne bo namesto njih. Zdi se, da teh stvari ne premakne no- Zakaj podrte ograje, bena dovolilnica, nobeno opozorilo, kajti grenkobe, občutka krivice in nezaupljivosti ni mogoče odpraviti z nobenim birokratskim ukrepom. Koliko razburjanja ob dnevih, ko nadrejeni delijo procent za osebni prispevek! Popolne pravičnosti ni mogoče pričakovati, a vendar boli, če dobi sodelavec, ki je delal manj ali slabše od drugega, višji procent. Boli še naslednje dni, in potem morda vsak mesec na novo. V človeku pa raste srd, da bi kdaj koga z veseljem na gobec ali pa bi kar kaj polomil. Krivic je mnogo vrst. V enem samem delovnem dnevu je nešteto možnosti zanje. Če ni obvladanosti in premišljenosti, si delajo poti vsepovsod. Vendar kljub podrtim ograjam, praznim steklenicam po garderobah, ravsastim besedam, zamudam in pobegom dosegamo plane, zaključujemo pozitivne bilance. To dokazuje, da v resnici delamo dobro in trdo. In ni nobenega dvoma, da se bo velika večina trudila tudi v prihodnje. Toda poskusimo kdaj seči k človeku s toplo besedo, ne s papirjem, ne s frazami, ne z grožnjo. Morda pa prihodnjič ne bo več polomil ograje. Morda bo začutil do stroja kaj takega kot kmet do zemlje. Z. Strgar Alkoholizem Slaba je hiša, v kateri se uspeh zaliva s kozarcem in žalost odganja s steklenico. Bolgarski narodni rek Nekateri pijejo na veselje, drugi zaradi žalosti, a nekateri od jutra. »Literaturnaja gazeta« Nekateri toliko pijejo na zdravje drugih, da na koncu svoje izgube. »Nepszabadsag« glasilo mladih delavcev železarne ravne vi I priloga informativnega fužinarja Leto VIII Ravne na Koroškem, 27. novembra 1981 V preteklem mesecu je predsedstvo OK ZSMS Ravne na Koroškem na svoji redni seji spregovorilo o razpisu tekmovanja »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« in hkrati imenovalo koordinacijski odbor za izvedbo občinskega kviza, ki pa ima tudi nalogo usmerjanja in vzpodbujanja mladinskih organizacij, da se bodo množično vključile v tovrstno tekmovanje, ki poleg teoretičnega preverjanja vsebuje tudi elemente preverjanja spretnosti znanja s področja ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na svoji prvi seji je koordinacijski odbor za izvedbo kviza sprejel akcijski program celotnih priprav za izvedbo predvsem občinskega tekmovanja, ter določil roke, do kdaj morajo biti zaključena šolska tekmovanja, tekmovanja v večjih delovnih organizacijah in krajevna tekmovanja. Za šolska tekmovanja, tekmovanja v večjih organizacijah združenega dela, krajevna in občinska tekmovanja tekmovalci zaradi kratkega roka obdelajo gra- St. 11 »Mladi fužlnar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Silvo Jaš, Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik ln Marjana Kjorpen-čev, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« »MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI" divo, zajeto v brošuri, ki je ponatis knjige z naslovom »Izreden pomen Titovega vojaškega dela«, ki jo je napisal armadni general Nikola Ljubičič. Prvouvrščena ekipa z občinskega tekmovanja obdela še dodatno gradivo s področja ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je zajeto v resoluciji 9. kongresa ZKS in 10. kongresa ZSMS. Šolska tekmovanja in tekmovanja v večjih delovnih organizacijah (ŽR in RM) se bodo izvedla najkasneje do 20. novembra 1981. Tekmovali bodo posamezno ali ekipno, najboljši trije posamezniki ali ekipa se udeležijo krajevnega tekmovanja, ki bo organizirano do 27. novembra 1981. Občinsko tekmovanje bomo izvedli najkasneje do 4. decembra 1981 v kulturnem domu v Črni na Koroškem. Na tem tekmovanju bodo sodelovale šestčlanske ekipe (3 vojaki + 3 mladinci) iz krajevnih konferenc Ravne, Prevalje, Mežica in Črna. Najboljša ekipa pa bo zastopala OK ZSMS Ravne na Koroškem na regijskem tekmovanju, ki bo v občini Dravograd do 18. decembra 1981. V vse organizirane oblike tekmovanja se bodo vključili tudi pripadniki JLA, predvsem vojaki z naših karavl. Izkoristili bomo to priliko in s to kratko informacijo pozvali delovne ljudi in občane, da se množično udeleže krajevnih tekmovanj, ki bodo organizirana v vseh večjih krajevnih skupnostih (Črna, Mežica, Prevalje in Ravne) ter občinskega tekmovanja. OBČINSKO TEKMOVANJE POD NAZIVOM »MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI« BO V PETEK, 4. DECEMBRA 1981, OB 16. URI V KULTURNEM DOMU V ČRNI NA KOROŠKEM! VABLJENI! Miroslav Garb OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM ISKRENO ČESTITAMO! MLADI ŽELEZARJI Naši in Titovi PREDSTAVLJAMO NA OBISKU PRI MLADIH V JEKLO VLEKU Tudi tozd jeklovlek je eden izmed tistih tozdov, kjer delo ni lahko. Tu pridelujejo brušeno, vlečeno in luščeno jeklo ter žico. Nekaj prek 100 delavcev združuje delo in sredstva, od teh je približno 30 mladih, včlanjenih pa jih je 23 mladih. Član zveze komunistov je le en mladinec. Mladi opravljajo zvečine težka fizična dela. Prizadevajo si (vsi zaposleni), da bi bili bolje nagrajeni. Svoje predstavnike imajo v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Svojo bazo zadovoljivo zastopajo. Predsednik tov. Andrej ŠUMAH, s katerim sem se pogovarjala o delu in življenju mladih v tej TOZD osnovne dejavnosti, pa si želi, da bi ti delegati dajali tudi povratne informacije. S tem bi mladi lahko bolje in uspešneje delovali. Zastopani so tudi v samoupravnih organih — kjer pa se srečujejo s podobnimi problemi. Povezovanje z drugimi DPO je dokaj v redu. Pogovarjajo se za skupne akcije, obravnavajo samoupravne sporazume, družbene dogovore, razpravljajo o periodičnih in zaključnih računih ter obravnavajo kadrovsko problematiko ter vse druge probleme, ki jih tarejo. Na Ivarčkem jezeru so delali kar dvakrat. S tem so dali možnost vsem zaposlenim, da so sodelovali na tej akciji in prispevali svoj delež pri izgradnji športno-rekreacijskega centra. Med sabo pa so se pomerili v malem nogometu. Vse akcije v TOZD je težko uskladiti. Delavci^ delajo na tri izmene, precej pa je tudi vozačev. Predsednik je poudaril, da to ni edina in naj večja težava. Mladi so za delo v mladinski organizaciji pač nezainteresirani. Svoje pa pridajo še napol proletarci in napol kmetje. Mladi se zelo slabo vključujejo v razprave na zborih delovnih ljudi. Andrej pa si želi, da bi se mladi čimbolj in tudi uspešno vključili v samoupravno življenje TOZD. Prav tako je prepričan, da bodo na problemski konferenci — ki bo predvidoma v januarju — rešili marsikateri problem in da bo delo zaživelo. MLADI VALJARJI 18. 10. 1981 smo se mladi zbrali, da bi naredili obračun enoletnega dela osnovne organizacije. Kot pri vsaki konferenci smo pričeli s pozdravom in volitvami v delovno predsedstvo, nadaljevali pa s poročili. In kaj smo naredili v preteklem obdobju? Sodelovali smo na mladinskih delovnih akcijah, organizirali čiščenje okolice, urejevali spomenik na Rimskem vrelcu in opravili še nekaj drugih manjših akcij. Ali je to dovolj? Na konferenci smo kritično ocenili naše delo in nedelo. Ocenili smo, da je glavni vzrok našega slabega delovanja 4-izmensko delo ter nezainteresiranost posameznih mladih v naši osnovni organizaciji. Kako pa naj bo v bodoče? Mladi se moramo zavedati, da je delo v osnovni organizaciji ZSM dolžnost in pravica vsakega posameznika. Le tako bomo postali v svojih hotenjih in gledanjih močni in bomo potem lažje zastopali svoje interese ter stališča celotne osnovne organizacije — s tem pa lažje reševali svoje probleme, ki pa jih verjetno ni malo. Zavedati se moramo, da so mladi komunisti prvi dolžni aktivno delati v svoji sredini in tako dati zgled drugim, da pa do sedaj to ni bilo preveč prisotno. Premalo poudarka dajemo idejnopolitičnemu izobraževanju mladih. Bolj se moramo vključevati v delovanje družbenopolitičnih organizacij, v produktivnost, stabilizacijski načrt, gospodarsko gibanje v TOZD in občini, pri volitvah v samoupravne organe, na splošno v vse, kar se tiče naše samoupravne skupnosti. Tako smo ocenjevali naše dosedanje delo ter dajali idejne smernice za delo v bodoče ter si zadali prvo nalogo: pridobiti in aktivirati čimveč mladih za delo v osnovni organizaciji ZSM. MIROSLAV GARB, TOZD stroji in deli (sedaj sekretar OK ZSMS Ravne): »Prijetno presenečen sem bil spomladi, ko sem izvedel, da me je ,moja‘ OO ZSMS TOZD stroji in deli predlagala za najboljšega mladega delavca samoupravljalca. Menim, da je v tej sredini še več aktivnih in prizadevnih mladih delavcev, ki vsaj toliko ali pa še več prispevajo h krepitvi in razvoju našega samoupravnega socialističnega sistema. Miroslav Garb V svojem vsakdanjem življenju se srečujem z najrazličnejšo problematiko in težavami, ki pa mi jih uspeva v sodelovanju z drugimi sproti razreševati in odpravljati. Ravno s tega vidika mi to priznanje pomeni vzpodbudo, da se še bolj aktivno in plodno vključujem v proces našega družbenega življenja, kakor mi to pač dopušča moja družbenopolitična razgledanost in usposobljenost. Smatram, da priznanja v tej obliki sicer so Na koncu smo izvolili novo predsedstvo, ki šteje 13 članov. Novo izvoljeni predsednik tov. Prošt se je zahvalil za zaupanje in dejal, da se zaveda odgovornosti, ki jo je prevzel in da se čuti dolžnega še z večjo vnemo delati v organizaciji in izvrševati naloge, ki mu jih nalaga statut. Dejal je, da pričakuje popolno aktivnost članstva, kajti le tako bomo lahko v bodoče aktivno delali. Danijel Kret potrebna, več pozornosti pa moramo v bodoče nameniti temu, da le-teh ne bi podeljevali mladincem, ki si tega v celoti ne zaslužijo. Bolj kot danes bomo morali uveljaviti kriterije oziroma upoštevati mladinčev prispevek pri povečanju produktivnosti dela, izboljšanju kvalitete opravljenega dela, zmanjšanju materialnih stroškov, bolniških izostankov, izboljšanju delovne discipline, vključevanju v samoupravne organe... V akcijo .izbiramo najboljšega mladinca-samo-upravljalca* moramo v bodoče vključiti vodstva delovnih sredin, samoupravne organe in DPO, kajti le tako lahko računamo, da bomo dileme in probleme, ki ob akciji nastajajo, sproti reševali v obojestransko korist. Priznanje, ki sem ga prejel, mi pomeni veliko vzpodbudo, hkrati pa obveznost, da bom svoje dolžnosti, ki jih imam kot član ZSM in občan, častno in odgovorno izvrševal. Pred mlade delavce se danes — bolj kot doslej — postavlja odgovorna in zahtevna naloga, katero bomo le dobro organizirani in idejno usposobljeni izvršili. Znotraj svojih delovnih sredin pa moramo doseči, da se bo čim širši krog mladih delavcev aktivno vključeval v celoten proces dela na vseh področjih. Opažamo problem neaktivnosti, nezainteresiranosti prevelikega števila mladih delavcev, ki premnogokrat ob obravnavah pomembnih vprašanj stoje ob strani in nastopijo le takrat, ko jih kaj neposredno prizadene in takrat, ko žele zadovoljiti svoje osebne interese. Kje so vzroki za neaktivnost in takšne pojave in kako jih odpraviti, je danes eno izmed pomembnih vprašanj in hkrati naloga mladih delavcev, da ocenimo in analiziramo svoj položaj, ocenimo svoje delo in sprejmemo ukrepe za razreševanje. V valjarni Najboljši mladi delavci samoupravljalci Mladi delavci danes želimo in moramo prispevati svoj del pri odpravljanju nesamo-upravnega obnašanja posameznikov, moramo stopiti na prste vsem tistim, ki kvarijo ugled naše organizacije in družbe, tistim, ki lenarijo na račun pridnih in vsem tistim, ki niso pripravljeni sprejemati nalog in dolžnosti, ki jih imajo kot člani naše družbe. Mladi delavci moramo strniti svoje vrste in se boriti za doseganje čim boljših delovnih rezultatov, ob tem pa ne smemo zanemariti političnega delovanja. Onemogočiti moramo vse tiste, ki širijo delovno nedisciplino, slabo ravnajo z družbenimi sredstvi, nočejo dosegati produktivnosti in kvalitete, čeprav bi to lahko. Motijo me pojavi, da je vodstvenim delavcem in nekaterim političnim funkcionarjem znotraj delovnih sredin kaj malo mar, kako jim dela mladinska organizacija — kljub temu, da jim je to ena izmed nalog, da bdijo nad delom in delovanjem DPO, med njimi tudi ZSM. Ena izmed mojih želja je tudi ta, da bi se vsi mladi delavci svojih dolžnosti in vloge, ki jo imamo v našem sistemu, zavedali, saj nam ne sme — in ne more — biti vseeno, kako samoupravljamo, zavedati se moramo tudi tega, da ni nekoga tretjega, ki bo enakopravno in odgovorno, skupno z drugimi, krepil in razvijal naš samoupravni socialistični sistem.« IRMA FAJMUT, DS KSZ. Kdor se je kdaj srečal z Irmo, ta bo vedel povedati marsikaj o tej mladinki, in to predvsem stvari, ki resnično odlikujejo ter krasijo lik pravega mladinca. Tudi Irma je bila med najboljšimi delavci samoupravljalci, in to upravičeno, kajti takšno priznanje si je s svojim delom Irma Fajmut nedvomno tudi zaslužila. Kot je sama dejala, ji priznanje pomeni veliko, saj ji bo hkrati vzpodbuda za njeno nadaljnje delo ne samo za mladinsko, temveč tudi na drugih področjih. Hkrati pa je to tudi takšna skromna oddolžitev za vse tisto, kar je s trdim delom ter veliko mero samoodrekanj a Irma prispevala k rasti in ugledu OO ZSM KSZ. Lahko bi dejali, da to priznanje ni samo njeno, temveč tudi od OO ZSM, kajti s svojim dolgoletnim delom je prišla do določenih izkušenj, ki so jo po svoje obogatile. Sicer pa je nasploh z delom mladine v svoji OO zadovoljna, kajti ima občutek, da je k vsemu temu dala svoj delež tudi sama. Glede samoupravljanja in odnosov, ki vladajo v nekaterih delovnih sredinah, pa meni, da bo potrebno še marsikaj narediti na tem področju, da bi se mladi v še večji meri vključevali tudi v ostale DPO. Skratka, potrebno bo še veliko premikov, zlasti pa bi se moralo reševati tudi probleme posameznikov v določeni OO ZSM, kar je bilo do sedaj nekako odmaknjeno. Tudi v prihodnje bo potrebno pritegniti kar največ mladih v aktivno delovanje na vseh področjih njihovega dela in življenja, zlasti pa še na področju mladinskega prostovoljnega dela. Zinka Hartman ZINKA HARTMAN, TOZD kontrola kakovosti: »Priznanja najboljši mladi delavec sa-moupravljalec v tozdu sem vsekakor zelo vesela, saj mi pomeni zahvalo za ves vloženi trud in prosti čas, ki sem ga porabila za to, XI. srečanje mladine in pionirjev Jugoslavije od 25. do 27. 10. 1981 v Suvi Reki se je udeležila tudi mladinska delegacija občine, v kateri so bili Miroslav Garb, Miran Franc in Rajko Juvan. V Suvo Reko smo prispeli v nedeljo zjutraj, popoldne smo se srečali s predstavniki osnovnih in drugih šol, kasneje pa še s člani predsedstva OK ZSM Suva Reka, s katerimi smo izmenjali nekaj besed. Naslednji dan se je dopoldne pričel pismeni nagradni natečaj na temo »40. obletnica vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije«, v katerem je naša mladinka, učenka 8. razreda OS Franca Pasterka-Lenarta iz Mežice osvojila 2. mesto. Učenci osnovne šole Koroški jeklarji Ravne na Koroškem pa so s svojo likovno stvaritvijo osvojili prvo mesto. Nekaj čez 10. uro istega dne smo se z avtobusi odpeljali v Crnoljevo, kjer smo položili venec na grob padlega Avdula Sabania, borca odreda Zenel Hajdini. Ob tej priliki so nam mladinci in pionirji iz Suve Reke pripravili krajši kulturni program. Nekaj besed iz časov NOB nam je spregovoril preživeli borec navedenega partizanskega odreda. RAZMIŠLJANJE OB ROBU: Mladi uporabljamo danes najrazličnejše oblike in metode zabav od obiskovanja kino predstav, pa raznih »veselic odprtega tipa«, do gostinskih lokalov, privatnih zabav do najrazličnejših discov. Seveda bi lahko še in še naštevali, a zadovoljimo se le s tistimi najpogostejšimi. O eni takšnih oblik, ki pa je hkrati tudi zelo množična, saj zajema mlade vseh starosti, bo tokrat tekla beseda, vendar žal nekoliko drugače, kot smo vajeni. Tako malo ali pa skoraj nič je bilo povedanega o našem discu v kavami na Ravnah. V letih njegovega delovanja se je razširil glas prav v sleherno vas, zaselek v koroški krajini in mladi so vanj drveli in še prihajajo z vseh strani. Je pač nekaj edinstvenega daleč naokoli, kakšna druga oblika zabave na Koroškem pa tudi ni najbolj razvita. Ne bi se spuščal v tiste detajle, kdo je krivec, da je stanje takšno, da je razvita samo tovrstna oblika zabave in shajanja mladih. Sicer pa je obstoječa situacija jasen dokaz, kako malo mar je širši družbeni skupnosti, kam zahajajo mladi in kako se zabavajo. Da smo odkriti in mimo realnega dejstva ne more- ter spodbudo za nadaljnje delo. Za to priznanje so me predlagali mladi iz TOZD kontrola kakovosti. In kaj storiti, da bi mladi še bolje delali? Mlade, ki se na novo zaposlijo v TOZD, je potrebno takoj aktivno vključiti v delo v OO ZSMS. Takšnemu mlademu delavcu-mladin-cu je potrebno pokazati pravo pot v delavsko samoupravljanje. OO ZSMS mu mora biti mentor pri vključevanju v samoupravljanje. Moje mnenje je, da lahko le na ta način pričakujemo potem tudi dobre rezultate, to je dobrega samoupravljalca. Da se bi mladi lažje vključevali v delo OO ZSMS in v njej tudi bolje delovali, mislim, da bi morali spremeniti programe dela OO ZSMS in preiti iz togo začrtanih programov, ki so dostopni samo peščici mladih, na bolj elastične programe, ki bi bili dostopni širšemu krogu mladih. Mislim, da bi veliko več morali narediti na področju družabnega življenja mladih, saj danes lahko ugotavljamo, da se v nekaterih OO ZSMS mladi med seboj niti ne poznajo in da tudi tu lahko iščemo nekaj vzrokov za precej neaktivno delo mladih. Mladi moramo prestopiti iz okvirov anonimnosti in preiti na bolj aktivno delo, da se bomo lahko enačili z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.« M. K. Popoldne smo se udeležili otvoritve razstave na temo 40. obletnica vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije v srednji šoli »Jeta Ere« v Suvi Reki. V programu »S pesmijo in igro skozi Jugoslavijo«, je sodelovalo 9 naših pionirjev in ena mladinka iz vseh osnovnih šol naše občine. V večernih urah so gostitelji organizirali za mladince iz vseh republik družabni večer. Tretji dan srečanja smo se z avtobusi odpeljali v Prizren, kjer smo si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti. Celoten program XI. srečanja mladine in pionirjev Jugoslavije je bil zelo bogat in pester. Posamezne naloge iz programa pa žal niso bile izvršene. Del časa smo izkoristili neorganizirano (čakali na avtobus itd.). XI. srečanja mladine in pionirjev Jugoslavije se je udeležila 15-članska delegacija iz naše občine, katera je zastopala našo SRS. V njeni sestavi so bili: 2 pedagoga, 10 osnovnošolcev (9 pionirjev in 1 mladinka) in trije mladinci (sekretar OK ZSMS in dva mladinca, delavca iz Železarne Ravne). Miroslav Garb mo; ZSM v najrazličnejših okoljih, kjer mladi živijo in delajo, se po svojih najboljših močeh trudi spremeniti obstoječe stanje, narediti določene premike, vendar naleti pri svojih prizadevanjih pogosto na gluha ušesa ter priprta vrata. In to prav tam ter pri tistih dejavnikih, ki so skupaj z ZSM soodgovorni za mladega človeka. Vendar se raje vrnimo na prvotno pisanje. Omenili smo ravenski disco, lahko bi tudi dravograjskega (več jih žal pri nas ni) in povsod bi lahko rekli isto ter videli podobno sliko. Nekako neprijetno nam je, najraje bi zatisnili oči ob prizorih, ki včasih mejijo že na tragičnost. In vendar je realnost pač takšna. Vsakodnevno se namreč dogajajo takšne in podobne stvari in mi pred njimi vneto zatiskamo ušesa, kot da se nas ne tičejo, nekje v notranjosti pa nas pečejo. Lahko bi jih vendarle spremenili na bolje, toda raje še počakajmo. Velikokrat smo se pogovarjali in to je bilo na tapeti tudi na številnih sestankih, da bi mladim, ki še niso dopolnili 18 let. ne točiLi alkoholnih pijač, jim ne dovoljevali vstopa v nočne lokale (med XI. SREČANJE MLADINE IN PIONIRJEV JUGOSLAVIJE JE DISCO KLUB RES ZA VSAKEGA? njimi so tudi disci), kjer se potem zabavajo do ranih jutranjih ur in bili bi veseli, če bi počenjali samo to. Tako pa so potem tu še tiste veliko temnejše plati. Bodimo realni, odkriti, kajti so stvari, ki zadevajo tudi starše teh »mladoletnih otrok« in če bi oni imeli vpliv na vse to, se najbrž veliko takšnih stvari ne bi dogajalo. Jasen je dokaz; oče, mama delata in garata v železarni, njun sin ali hči pa se pojavi zvečer v discu v hlačah ali pa v komplet toaleti, ki presega stotisoča-ke, pa še v Avstriji ali kje drugje je bila kupljena. Potem pa se ta njuna hči (sin), ki sta »polnoletna«, da jih lahko spustijo v disco, v resnici jih pa štejeta dvanajst, trinajst, petnajst let ob dobri glasbi tudi dodobra nacejata, da na takšen način pokažeta svojo zrelost. In to traja včasih tudi do onemoglosti, kajti tudi takšni primeri niso redki. Tako se ti prizori ponavljajo iz dneva v dan ter tako kažejo klavrno podobo stanja, kakršno je. Ob tem se postavlja še eno vprašanje, kje so spet starši, jim je tako malo SREČNI smo, ker smo zdravi Obiskali so nas gojenci zavoda za delovno usposabljanje duševno prizadete mladine iz črne. Naše prijateljstvo in medsebojno obiskovanje je že tradicionalno. V telovadnici šole smo prisostvovali prisrčnemu sprejemu in krajši prireditvi. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili gostom, ki so deklamirali in igrali na preproste inštrumente. Gojenka, ki je duševno prizadeta in še slepa, nam je zaigrala pesmico »Moj očka ima konjička dva«. Vsi navzoči smo zraven zapeli. Čeprav nas ni videla, je žarela od sreče, ko smo jo nagradili z navdušenim ploskanjem. Oni pa so zaploskali našim pevcem in plesalcem obeh folklornih skupin. Bilo je ganljivo, a lepo. Ob pogledu na gojence iz zavoda smo lahko ponovno spoznali, kako smo srečni, ker smo zdravi. Novinarski krožek (4. r.) COŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem FORMA VIVA Na Ravnah je bilo srečanje kiparjev — oblikovalcev letošnje FORM A VI VE. Iz jekla so po svoji zamisli oblikovali skulpture umetniki iz ZDA, NDR in Jugoslavije. Pri delu so jim pomagali delavci železarne, še posebej varilci in konstruktorji. Skulpture bodo bogatile okolico nekaterih pomembnih stavb: Osnovno šolo Koroški jeklarji, Osnovno šolo Prežihovega Voranca, okolico AMD in šolskega centra. Svečane otvoritve se je med drugim udeležila tudi akademska kiparka Milena Bra-niselj, oblikovalka skulpture, ki stoji pred našo šolo. V našem kraju se je mudila že večkrat. Oblikovala je štafetno palico, ki je ob odhodu štafete mladosti odšla na pot iz rok ravenskih železarjev. Po svečani prireditvi smo se z njo prisrčno pogovarjali. Med drugim je dejala, da se ji zdi pri nas res prava Slovenija, Korošci pa pristni Slovenci. Pohvalila je tudi kulturno dejavnost na šolah in v kraju. Se bi se radi pogovarjali z mlado umetnico, a je bilo že pozno. Povabili smo jo in rada bo prišla zopet med Korošce. Veronika Pušnik, novinarsko-dopisniški krožek OS Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem SREČANJE S KIPARKO MILENO BRANISELJ 9. 10. 1981 je bila v likovnem salonu slavnostna otvoritev skulptur, ki so jih postavili na Ravnah. Eno teh si lahko ogledate tudi mar za svojega mladoletnika, kakšna je njihova zavest, da jim je tako vseeno, kaj je z njim, v kakšni družbi je. Se morda sploh zavedajo, da takšno stanje vodi pogosto tudi v narkomanijo in z njo v še bolj zaskrbljujočo, tragično pot, kateri lahko marsikateri mladi podleže in od koder je potem vrnitev tako dolga, za nekatere pa je enostavno ni. V tem kratkem sestavku smo poskušali samo bežno opozoriti na vse tiste negativnosti, ki se dogajajo v naših discih. Nikar razumeti napak; takšna oblika zabave je zelo dobra, včasih celo odlična, samo potrebno bi bilo vendarle spremeniti odnos mladoletnikov ter njihovo miselnost, da se pač ne morejo primerjati s tistimi, ki so to mejo že prestopili. Kajti potem bi bilo zares veliko manj takšnih ali podobnih prizorov, kakršne lahko vidimo, ki pa so še kako jasen in včasih tudi tragičen odraz dejanske stvarnosti. Silvo Jaš pred našo šolo. To skulpturo si je zamislila akademska kiparka tov. Milena Braniselj. Z njo smo po končani proslavi pripravili kratek intervju. »Kaj ste po poklicu?« »Po poklicu sem akademska kiparka. Diplomirala sem na akademiji v Ljubljani. Opravila sem podiplomski študij iz kiparstva pri prof. Slavku Tihcu.« »S čim se pretežno ukvarjate?« »Ukvarjam se s kiparstvom in pretežno z raziskovanjem gibljive plastike.« »Ali ste zadovljni s skulpturo, ki ste si jo zamislili?« »Zelo sem zadovoljna s postavitvijo skulpture, saj so jo končali brez moje prisotnosti.« »Kdo vam je pomagal pri delu?« »Pomagali so mi delavci iz železarne, še posebej varilci in konstrukterji.« »Kje ste se še predstavili s svojimi stvaritvami?« »Predstavila sem se že po Sloveniji, Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Leta 1979 je bila moja razstava tudi v Likovnem salonu na Ravnah. Takrat je bila tu razstavljena tudi štafetna palica. Nanjo sem še posebej ponosna, kajti to je bila zadnja štafetna palica, ki jo je še sprejel tovariš Tito.« »Kot oblikovalka štafetne palice, ki je ob odhodu štafete mladosti odšla na pot iz rok železarjev, ste bili med nami — Korošci. Kaj menite o njih?« »Na Koroško in njene ljudi so mi ostali najlepši spomini. Mislim, da je tu res prava Slovenija in pravi Slovenci. Tu, se mi zdi, je naj lepši kraj Slovenije. To je le del mojih spominov. Na Koroškem pa mi je všeč tudi to, da je veliko dejavnosti in krožkov na šolah. Ljudje so zares kulturni; tega pri nas ni.« Tako je bil naš zanimiv in prijeten pogovor končan. Da ne pozabim; umetnico smo povabili na našo šolo, obljubila je, da se bo rada odzvala vabilu. Novinarski krožek osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem DENAR, DENAR, TA ČUDNA STVAR Ko sem bil majhen, mi je mama večkrat zapela pesmico: Če bi pionirji vsi dinarje zbirali, sebi in pa vsem ljudem s tem bi pomagali. Ker takrat še nisem razumel pomena te pesmice, me je mama z njo bolj strašila, kot pa razveselila. Sedaj sem o varčevanju že veliko zvedel in slišal. Kadar govorimo o varčevanju, mislimo predvsem na denar. Vendar moramo var- čevati tudi z elektriko, vodo, naftnimi derivati, kurjavo in tudi s časom, saj se nam vedno bolj mudi. Tudi mi otroci moramo varčevati. Zbiramo odpadni papir, steklo in tekstil. Pregovor pa pravi: Star papir, železo, jeklo, za nov papir, za šipe, jeklo. Domen Fras, 4. c razred OS Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem PRIPRAVLJAMO -ORGANIZIRAMO V novi rubriki s tem naslovom vam bomo predstavili, kaj pripravljamo mladi v posameznih sredinah: To pot smo se člani »uredniškega odbora« potrudili ter sami poklicali predsednike in sekretarja osnovnih organizacij ZSM v železarni. Upamo — in želimo — da bi se za naslednjo številko oglasili mladinci sami — nam bodo olajšali delo in prihranili čas. TOZD »SGV«: obiskali in uredili so spominsko obeležje ob dnevu mrtvih, pripravljajo pa izlet v Novo mesto. TOZD »kalilnica«: za vse zaposlene bodo organizirali prvenstvo v kegljanju. TOZD »kovačnica«: skupno z IO OO ZSS bodo organizirali svojo problemsko konferenco. TOZD »stroji in deli«: obiskali so spominsko obeležje. Pripravljajo tudi srečanje z mladimi iz »Kovinarstva« Ljubno. TOZD »industrijski noži«: skupno s sindikatom so delali na Ivarčkem jezeru, počistili pa so tudi halo. Vključili se bodo v akcije koordinacijskega sveta. TOZD »valjarna«: ogledali si bodo Ormož, obiskali pa so tudi spominsko obeležje. Srečali so se z mladimi knapi. TOZD »komerciala«: obiskali so spominsko obeležje (skupno z jeklarji). Za vse zaposlene bodo organizirali prvenstvo v namiznem tenisu, za vse mladince pa pogovor o nalogah in pomenu mladinske organizacije v našem sistemu. Poskušali pa se bodo tudi vključevati v program koordinacijskega sveta, krajevne konference in občinske konference ZSM. TOZD »pnevmatični stroji«: ob dnevu JLA bodo obiskali graničarje na karavli Sonjak ter se vključili v program koordinacijskega sveta. TOZD »ETS«: skupno s sindikatom pripravljaj o rekreacijski večer. Pomerili se bodo v plavanju, namiznem tenisu, streljanju in košarki. Obiskali pa bodo tudi spominsko obeležje. TOZD »kontrola kakovosti«: skupno s sindikatom bodo izvedli akcijo na Ivarčkem jezeru (če jim bo naklonjeno vreme). Delovna skupnost »KSZ«: ob novem letu bodo okrasili navoletno jelko ter se vključili v program koordinacijskega sveta, krajevne in občinske konference ZSM. TOZD »jeklolivarna«: pripravljajo problem-sko-volilno konferenco. TOZD »jeklovlek«: načrtujejo le problemsko konferenco. Zal nismo mogli zvedeti o delovanju mladih v zadnjih dveh mesecih od predsednikov OO ZSMS rezalno orodje Prevalje, jeklarna in orodjarna (nismo jih dobili k telefonu). Neaktivni pa so vrstniki v TOZD »vzme-tama«, TOZD »energija«, TOZD »RPT«, v delovni skupnosti za gospodarjenje in posebna finančna služba, saj ne pripravljajo nobenih aktivnosti. Upamo vsaj, da se bodo vključili v program koordinacijskega sveta. TOZD »transport«: obiskali bodo čuvarje naših meja. V vseh sredinah pa se pripravljamo na problemske oziroma problemsko-volilne konference, ki bodo v decembru in ianuarju. UCENCI 0 Vi v „fabriki“ bi morali več narediti... Po energičnem, trkanju vstopi žena srednjih let, urejena. Njen odločni pogled govori, da se je že dolgo pripravljala priti k nam, zdaj, ko se je zares odločila, pa želi zadevo urediti. »Kaj bo dobrega?«, jo vprašam, čeprav vem, da k socialnemu delavcu le malokdo pride z dobro novico. »Prišla sem zaradi moža«, mi reče. »Ja, ali imate težave?« »Težave imate najbrž tudi vi (misli železarno), ne samo jaz. Ampak tega pijanca ne morem več prenašati. Uničil je mere, zdaj uničuje tudi otroke. Mene trpinči, pretepa otroke brez vzroka, razbija in vpije, da me je sram pri sosedih in si nikamor več ne upam. Otroci popuščajo v šoli, nervozni so, napeti. Strah me je, če pride kdo na obisk, ker se sploh ne obvlada več in nas zmerja tudi pred drugimi.« V očeh se ji nabirajo solze in vsa njena odločnost se nekam izgublja. »Ima urejen dom, kosilo, pride domov, otroci so se pridno učili. Ta pijača in njegova družba pa bosta vse uničila. Kar naprej je v bolniški, tako da ima cele dneve na voljo za pitje. Pa še v zdravilišče so ga dali, namesto, da bi pijanduro nagnali na delo. Žal mi je otrok, meni je tako vseeno, kaj bo z mano. « Nato jok in jok, ne iz žalosti, ampak zaradi nemoči nad brezupnim stanjem. »Kadar gre popoldne na delo, je velikokrat pijan. Ne vem, kako sploh lahko dela. Zakaj ga vi bolj ne primete? Jaz sama si ne morem pomagati. Vi bi lahko veliko naredili«. Ali drug primer, ko mi žena pripoveduje, da jo takrat, ko je mož pijan, pretepa. Ker imajo samo en prostor, je tem prete- pom priča tudi 6-letni otrok. Pri zadnjem pretepu je ta otrok vzel v roke nož in rekel očetu, da ga bo zaklal, če bo mamo še naprej pretepal. To je sicer ekstremen primer, vendar alkoholizma nikdar ni brez negativnih posledic. Nekatera dejanja, ki so mi jih te žene opisovale, so prav nečloveška in mejijo že na kriminal. Pijani možje jim zaradi bolestne ljubosumnosti trgajo in režejo obleke itd. In na koncu vedno ženina prošnja, naj možu ne povemo, kdo ga je »izdal«, ker potem bo tako konec. »Če me boš šla v fabriko tožit, pa bolje da ne prideš več domov!« se po navadi glasi grožnja ženi, ko omeni, da bo šla na »socialno«. In po vseh teh zgodbah, ki so si v glavnem podobne v tem, da je v njih le malo človeškega, ponovno očitek, da bi morali v »fabriki« več narediti. In kaj je tisto, kar mi naredimo? Moža pokličemo na razgovor in potem se usuje na nas toča izgovorov, včasih tudi žaljivk. »Kar vprašajte mojstra, če imam kakšnega »plavega«. (Pišejo mu dopust). Saj zmeraj delam nadure, če je treba! Kdo pa ste vi, da mi upate trditi, da sem pijanec, saj mi zdravnik tega še nikdar ni rekel. Kakšno zdravljenje, ali ste zmešani? Poglejte tiste, ki pijejo še veliko bolj kot jaz, pa jih pustite na miru! Zakaj pa sploh pišete? Mene že ne boste imeli na nobenem seznamu. Ne dovolim, da si sploh kaj pišete. Saj ne rečem, da nič ne popijem, mogoče kako pivo, kaj pa je to? Pa še to lahko pustim, če le hočem (ampak tega očitno noče). No ja, v službi že spijem kaj, saj veste, praznovanja — pa veliko nas je ...« Pa še iz razgovora z mojstrom »A pravite, da pije? No ja, včasih že pride malo v »rožcah«, ampak tako hudo pa spet ni. Veste, kadar je trezen, je pa zelo v redu delavec. Z njim nimamo nobenih težav. Še nadure dela, če je treba. Ja, včasih se že malo preveč razjezi, pravi, da je živčen. Kadar vem, da hoče dopust, ker zaradi pijanosti ne more delati, mu jih že sam napovem (dopust pa vseeno dobi). Saj vem, da mogoče ni prav, če mu pišem dopust, ampak tako kruti pa spet ne moremo biti (možu je ta krutost doma očitno dovoljena).« Tako se znajdemo ob koncu pri dveh skrajnostih. Doma ena in na delu druga vloga. Pa se sprašujemo, kako je to mogoče. Pri delu se vsak alkoholik še nekaj časa lahko skriva, doma najbrž ne tako dolgo. Zaradi »napak«, ki jih delamo (premalo smo dosledni pri neopravičenih, preveč smo strpni Načrtovanje Leta 1970 je komisija za definiranje dolgoročne politike razvoja črne metalurgije Jugoslavije, katero je imenoval Zvezni izvršni svet, v izdelanih temeljih dolgoročnega razvoja do leta 1985 namenila slovenskim železarnam 1.1985 delež 1,000.000 ton jekla. Takratna predvidevanja jugoslovanske proizvodnje znašajo 6,500.000 ton. Da so bila predvidevanja izpred več kot 10 let zelo stvarna, dokazujejo sedanje možnosti razvoja jeklarn do leta 1985, ker je malo verjetno, da bo čez dobra štiri leta skupna proizvodnja surovega jekla v jugoslovanskih železarnah presegla 6 mio ton. V slovenskih železarnah so doslej to osnovno opredelitev vedno upoštevali v svojem srednjeročnem načrtovanju. V planu razvoja za obdobje 1976 do 1980 je bila prvotno dogovorjena naloga doseči milijon ton jekla. Zaradi kasnitve investicij v jeklarne ta cilj ni bil dosežen in je časovno zamaknjen za nadaljnjih pet let — do leta 1985 oziroma kasneje. Kaj je storjeno za dosego 1 mio ton jekla? V Železarni Store so pred dvema letoma ustavili zadnjo SM peč in pričeli uvajati proizvodnjo na novi, drugi električni obločni peči. Sedaj imajo dve peči, ki bi lahko proizvedli okoli 200.000 ton surovega jekla letno in tudi nekaj več, če bi imeli za tolikšno proizvodnjo primerne naprave za pripravo vložka ter skladiščenje in transport metalnih in nemetalnih dodatkov. Osnovni pogoj pa je, da bi tolikšno količino jekla lahko nemoteno odlili na napravah za neprekinjeno vlivanje. Del potrebnih investicij je še v teku, del pa predviden v srednjeročnem planu do leta 1985. Da bi v železarni štore dosegli letno proizvodnjo nad 200 tisoč ton letno že v sedanjem srednjeročnem obdobju, bi morali pričeti z načrtovano investicijo najkasneje v letu 1983. Pri sedanjem stanju lahko izdelajo okoli 140.000 ton jekla letno. do teh ljudi), ženam in otrokom le težko pomagamo. Mine še leto ali dve, ko se zasvojenost niti na delu ne da več skriti. Takrat tudi mojstrom popustijo živci, vidijo, da nobena »pridiga« več ne pomaga. Ko nas pokličejo za tak primer, pa imamo občutek, da je zdaj, ko so ga že vsi »siti«, to problem socialne službe in ne več tozda. Morda se bo ta zapis zdel komu čuden. Po navadi pišemo o litrih alkohola, o škodljivosti itd. To ni bil naš namen. Želeli smo prikazati odnos neke sredine do problema alkoholizma in vseh njegovih posledic. Mislim, da je to bistveno. Alkoholizma ne bomo odpravili, če bomo zaprli gostilne in alkoholike strpali v kak zavod. Odpravili ali vsaj omejili ga bomo takrat, ko bo družba do teh problemov manj strpna in ko bomo tudi od alkoholikov zahtevali toliko, kot zahtevamo od treznih ljudi. Za to pa je poleg socialnega delavca najbrž odgovoren še kdo. Alenka Mičovič V jeklarni železarne Ravne so opustili SM proces pred več kot 10 leti. V obeh jeklarnah letno proizvedejo okoli 215.000 ton, pečne zmogljivosti dopuščajo tudi nekaj večjo proizvodnjo. Naložbe za rekonstrukcijo in posodabljanje tehnologije so v teku in bodo že v letu 1982 ustvarjeni pogoji za postopno povečevanje proizvodnje. Investicija, ki naj bi bila dokončana vsaj v letu 1983, bo omogočala leta 1985 letno proizvodnjo vsaj 250.000 ton. Letos se z uvozom opreme, in na to opremo vezanih del še vedno zatika, vendar so realni upi, da bo do konca srednjeročnega obdobja v ravenski jeklarni predvidena proizvodnja dosežena. V železarni Jesenice so načrtovali, da bodo pričeli z gradnjo nove jeklarne v preteklem srednjeročnem obdobju 1976—1980 in bi morala nova peč dati že leta 1980 okoli 80.000 ton proizvodnje ob uvajanju novih naprav. Načrtovana investicija do sedaj ni bila pričeta, pripravljena je dokumentacija, da bi naložbo lahko pričeli takoj realizirati. Največjo proizvodnjo surovega jekla so v jeseniški jeklarni dosegli leta 1975, ko je ta znašala 512.000 ton in v tem 330.000 ton SM jekla. V jeklarni so v preteklem srednjeročnem obdobju zgradili napravo za neprekinjeno vlivanje, ki sedaj že daje svoj prispevek za boljši izplen. Stanje SM peči je pa vse slabše, tako da se vpliv obratovanja naprave za neprekinjeno vlivanje izgublja v negospodarni proizvodnji odmirajočega tehnološkega postopka na dotrajanih pečeh. Za varstvo okolja in delovnih pogojev so pri električnih obločnih pečeh zgradili odpra-ševalne naprave, ki prav v tem času pričenjajo z delom. Iz petih dimnikov (ker toliko SM peči je največ istočasno v obratovanju) se bo pa kadilo, vse dokler bodo te še obratovale. Proizvodnja SM jekla leta 1980 je znašala v jeseniški jeklarni še 287.000 ton ali 43.000 ton manj kot pred šestimi leti. Na vprašanje, kaj se je zgodilo za dosego 1 milijona ton jekla, lahko re- Golota Kdaj milijon ton jekla iz Slovenskih železarn čemo — doslej zelo malo. Nova peč v železarni Štore je doslej komaj pokrila proizvodnjo opuščene SM peči v njihovi jeklarni in znižano proizvodnjo na Jesenicah. Doslej proizvodnja surovega jekla v slovenskih železarnah še nobeno leto ni presegla 800.000 ton in tudi letos so okoliščine take, da bo nižja. Kakšni so upi do leta 1985? V železarni Štore, smo rekli, bi morali dokončati investicijo, ki je kot dopolnitev v teku, kar bo olajšalo delo v jeklarni in pripomoglo, da bi dosegli letnih 140 do največ 150.000 ton. Najkasneje leta 1983 bi morali pričeti z realizacijo načrtovane investicije, ki bi leta 1985 omogočila letno proizvodnjo 200 do 220.000 ton jekla. V železarni Ravne bi morali pospešeno dokončati rekonstrukcijo v obeh jeklarnah in z uvedbo ponovčne metalurgije dodatno ustvariti pogoje za posodobitev tehnologije in povečanje proizvodnje. Vsi upi so, da bodo leta 1985 lahko proizvedli 250.000 ton. V železarni Jesenice bi morali pričeti z gradnjo nove jeklarne leta 1982, da bi še v letu 1985 priteklo prvo jeklo iz novih peči. Peči v SM jeklarni so slabe in je vprašanje, če bo tehnično možno in gospodarno opravičljivo, da bo obratovalo do vključno leta 1985 pretežno po pet SM peči. Večja vlaganja v stare SM peči, da bi jih dalj časa obdržali sposobne za proizvodnjo, se ne izplačajo, manjša popravila pa ne bodo zadostovala. Komaj polovica peči bo vzdržala do kraja tega srednjeročnega obdobja brez nesprejemljivo velikih popravil oziroma vlaganj. Novo jeklo bo komaj pokrilo znižano proizvodnjo SM jeklarne. Po sedanjih podatkih je malo verjetno in komaj mogoče, da bi leta 1985 presegli proizvodnjo 900.000 ton surovega jekla v slovenskih železarnah. SM postopek odmira Podatki o dogajanjih v svetu najbolj zgovorno dokazujejo dejstva, brez nuje obrazložitve vzrokov. Leta 1960 je SM postopek v svetovni proizvodnji jekla daleč prevladoval. V ZDA so v konvertorjih izdelali okoli 1 milijon ton jekla, v električnih pečeh 4,5 milijona ton in v SM pečeh 78,3 milijona ton. Leta 1980 je znašal delež SM jekla samo še 11,6% Zahodna Evropa je leta 1960 proizvajala 38 mio ton jekla po Thomaso-vem in Bessemerjevem postopku, 3,7 milijonov ton po kisikovem konvertor-skem postopku in 53,8 milijonov ton po SM postopku. Bessemerjev in Thomasov postopek je domala v celoti nadomestil kisikov postopek in v deželah EGS je bil delež SM jekla leta 1980 le še 3,0%. V Franciji npr. je imela proizvodnja jekla po SM postopku leta 1980 delež samo 0,9%. Leta 1960 je obratovalo po tem postopku 98 peči, leta 1975 pa samo še 30. V Zahodni Nemčiji so imeli leta 1960, ko je SM postopek Še prevladoval, 224 peči, leta 1975 pa le še 83. V Veliki Britaniji so imeli leta 1960 skupno 350 SM peči, leta 1980 pa samo še 86. V zadnjih letih še nadalje pospešeno ustavljajo SM peči in ukinjajo postopek. Po podatkih mednarodnega inštituta za železo in jeklo so bili leta 1980 deleži svetovne proizvodnje jekla po tehnologijah naslednji: kisikov postopek 55,1 %, elektro postopek 22,0 %, SM postopek 22,6% in ostali 0,3%. Kaj je še potrebno za dosego 1 milijona ton jekla? Potrebno je čimprej dokončati investicijo rekonstrukcije in posodabljanja tehnologije v železarni Ravne. Ob upoštevanju vseh težav bi morala biti ta investicija gotova vsaj leta 1984. Leta 1985 bi lahko proizvedli 250.000 ton in kasneje tudi nekaj več. V železarni štore bi po dogotovitvi sedanje investicije in po realizaciji projekta izgradnje druge naprave za neprekinjeno vlivanje ter uvedbi ponovčne metalurgije dosegli 200 do 220.000 ton proizvodnje. Razumljivo, vse ob predpostavki, da je vložek zagotovljen in tako pripravljen za vse jeklarne, da ne bi bilo potrebno peči zaldadati poprečno več kot dvakrat ali vsaj dva in polkrat. Da bi ustvarili pogoje za proizvodnjo nad 200.000 ton v železarni Štore, bi morali pričeti z realizacijo novega projekta vsaj leta 1983. V železarni Jesenice, da bi dosegli leta 1985 z novo jeklarno letno proizvodnjo 350.000 ton, bi morali z gradnjo že pričeti. Ob predpostavki, da bodo dela pričeta sredi leta 1982, ni mogoče računati v letu 1985 realno na več kot 100 do 150.000 ton nove proizvodnje jekla. Obe obstoječi električni obločni peči naj bi s ponovčno me- talurgijo dali okoli 200.000, ton jekla, in če bo na SM pečeh možno izdelati še okoli 180.000 ton, potem bi proizvodnja jekla ostala približno na današnji ravni. V železarni Jesenice, ki bo dosegla svojo polno zmogljivost po dokončani gradnji in uvedbo novih naprav po moji oceni v najboljšem primeru leta 1986, bo šele takrat možno ukiniti SM peči. Milijon ton jekla bi dosegli, ko bodo dale jeklarne v Slovenskih železarnah naslednjo proizvodnjo: Jesenice Ravne Štore 550.000 ton 250.000 ton 200.000 ton Skupno Slovenske železarne 1,000.000 ton Vse dokler nova jeklarna železarne Jesenice ne bo zgrajena, bodo nove količine jekla iz železarne Ravne in železarne Štore komaj pokrivale izpadlo proizvodnjo SM jekla na Jesenicah. Milan Marolt Iz naših krajev KS STROJNSKA REKA: NA STROJNI SODOBNA ŠOLA Potem ko so 15. maja letos ob občinskem prazniku ravenske občine na Strojni položili temeljni kamen za novo šolsko poslopje, se je 8. novembra z otvoritvijo nove sodobne montažne šole izpolnila dolgoletna želja Strojancev. »Ta šola je zgrajena iz sredstev solidarnosti vseh občanov ravenske občine, iz samoprispevka in sredstev naših delavcev in ostanka čistega dohodka OZD v Mežiški dolini. Poudariti moram, da smo se vsi delovni ljudje in občani ravenske občine referendumsko odločili, da s sredstvi samoprispevka in sredstvi ostanka dohodka zgradimo v občini najnujnejše objekte družbenega standarda. Brez tako široke solidarnosti in vzajemnosti šole na Strojni še dolgo ne bi bilo. To poudarjam zato, ker bomo morali tudi v prihodnje z razumevanjem prisluhniti našim skupnim potrebam v občini in še naprej tako kot doslej solidarno in vzajemno združevati sredstva, s katerimi bomo zgradili boljše pogoje našega življenja in dela,« je ob otvoritvi stroj anske šole dejal Rudi Vrčkovnik, predsednik skupščine občine Ravne. V novi, sodobno opremljeni strojanski šoli, katere gradnja je veljala okrog 20 milijonov din, so učilnica za malo šolo in učilnici za učence od prvega do osmega razreda. Večnamenski prostor, ki bo namenjen jedilnici in telesni vzgoji, pa bodo lahko uporabljali tudi tamkajšnji krajani za svoje potrebe, saj je v njem prostora za okrog 100 ljudi. Poleg učilnic in drugih spremljajočih prostorov so v šoli še enosobno stanovanje in garsonjeri za učitelje. Povejmo še, da bodo sedaj lahko tudi na Strojni uvedli celodnevni pouk za 30 učencev, ki so doslej imeli dvoizmenski pouk. KS ŽERJAV: SPOMLADI ZAČETEK GRADNJE NOVEGA VRTCA Tudi v novi krajevni skupnosti Žerjav, ki so jo ustanovili 23. oktobra, naj bi prihodnje leto s sredstvi solidarnosti vseh občanov, iz samoprispevka in sredstev ostanka čistega dohodka OZD zgradili nov družbeni objekt, v katerem bo otroški vrtec in podružnična osnovna šola Žerjav. Prve dni novembra smo zvedeli, da se vsa gradbena dokumentacija za novi družbeni objekt že pridobiva. Stekle pa so že tudi priprave za komunalno ureditev lokacije. Novi družbeni objekt bodo zgradili v bližini sedanjega otroškega vrtca v Žerjavu. KS MEŽICA: TELEFONSKA CENTRALA DECEMBRA Kljub prizadevanjem tamkajšnje krajevne skupnosti in PTT podjetja iz Maribora v Mežici do novembra niso uspeli urediti — montirati — nove elektronske telefonske centrale, ki naj bi omogočala novih 400 priključkov. Monterji ptt podjetja pri montaži centrale mudijo predvsem zato, ker v Mežici še ni vseh delov centrale, predvsem tistih iz uvoza. Mežičani pa vseeno upajo, da bo centrala pričela obratovati še v tem letu. Na seji skupščine krajevne skupnosti, ki je bila zadnje dni oktobra, so delegati razpravljali o uresničevanju programa dela krajevne skupnosti v devetih mesecih. Ugotovili so, da je bil program kljub težavam uresničen. Razpravljali pa so tudi o nekaterih odprtih vprašanjih in pritožbah, ki so jih Mežičani naslovili na krajevno skupnost. »Na zadnji dokaj plodni seji skupščine krajevne skupnosti smo delegati bili seznanjeni s pritožbo, ki so jo na skupščino KS naslovili prebivalci Lenartove ulice. Predvsem se jezijo nad komunalnim podjetjem, ki že dobra dva meseca zavlačuje popravilo vodovoda v Lenartovi ulici. Krajani zgornjega dela Mežice — naselja Stržovo — pa so zaprosili krajevno skupnost, da naj bi tudi v tem naselju, ki je še v izgradnji, uredila cestno razsvetljavo. Sicer pa smo na oktobrski skupščini krajevne skupnosti ponovno spregovorili o zaščiti oz. ureditvi spomeniško zaščitene »Kariclove bajte«. Čeprav jo je zob časa že močno načel in se lahko vsak hip poruši pod težo snega, mežiška krajevna skupnost za adaptacijo bajte nima dovolj sredstev. Smo se pa dogovorili, da naj bi jo pričeli urejevati prihodnje leto, in sicer z družbenimi sredstvi kulturne skupnosti Ravne in naše krajevne skupnosti. Nekaj sredstev pa naj bi prispevala tudi kulturna skupnost Slovenije,« je povedal Ernest Logar, predsednik skupščine KS Mežica. KS TRG-PREVALJE: USPEŠEN START NOVE KS »Potem ko smo zadnje dni oktobra osnovali svet nove KS Trg-Prevalje, smo se člani sveta dogovorili za način dela v prihodnje, predvsem pa, kako bomo poskušali uresničevati želje in potrebe krajanov in kako bo treba delovati, da se bo uspešno uresničevala tudi krajevna samouprava. Nova montažna šola na Strojni Lindseyeva skulptura pred gimnazijo V ta namen je svet krajevne skupnosti izvolil več komisij, ki bodo reševale problematiko s področij komunalne in stanovanjske dejavnosti, varstva, šolstva in preskrbe. Komisije so z delom že pričele, saj imamo v naši krajevni skupnosti na teh področjih še precej odprtih vprašanj,« je uvodoma dejal Tone Rane, predsednik sveta KS. Na drugi seji sveta krajevne skupnosti, ki je bila prve dni novembra, pa 60 člani že razpravljali o trošenju referendumskih sredstev. Poudarili so, da se morajo sredstva krajevnega samoprispevka uporabljati samo za naloge iz programa krajevnega samoprispevka. Beseda pa je stekla tudi o ureditvi kanalizacije v naselju Personali in o regulaciji hudourniških potokov Flis in Stefan ter nasploh o ureditvi centra Prevalj. Člani sveta pa so razpravljali tudi o formiranju strokovne službe. Dogovorili so se, da bo strokovna služba, ki bo delovala pri KS Trg-Prevalje, opravljala vsa administrativna in finančna opravila za KS Trg-Prevalje in KS Polje-Prevalje, medtem ko se krajevni skupnosti Holmec in Le-še še nista odločili za skupno strokovno Službo. Za KS Dobja vas pa bo usluge opravljala strokovna služba pri KS Čečovje. KS ŠENTANEL: ŠENTANEL LEPŠI TUDI PONOČI Čeprav je načrt za ureditev cestne rasvefljave sredi Šentanela predvideval okrog devet kan-delabrov, so Šentanelci zaradi splošnega varčevanja montirali samo dodatni dve luči. So pa predvsem zaradi lepšega videza vasi ponoči osvetlili spomenik NOB in stolp cerkve. Reflektorji bodo goreli samo ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih, in še to samo do 23. ure. V skladu z določbami pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš po sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81) bodo strokovne službe samoupravnih Kljub temu, da so Šentanelci v zadnjih nekaj letih predvsem z lastnim delom in tudi s širšo družbeno pomočjo polepšali in uredili svoje domove in vasico, je danes nekaterim malo mar, kako so njihove dolgoletne pridobitve zavarovane. O tem je stekla razprava tudi na zadnji seji sveta KS, ki je bila prve dni novembra. Člani sveta so ponovno ocenili delovanje SLO in družbene samozaščite, predvsem pa požarno varnost na Šentanelu. Ugotovili so, da nepravilnosti, ki so bile ugotovljene že ob letošnji akciji NNNP, še vedno niso odpravljene. Kljub potrebam pa na Šentanelu še vedno ne deluje gasilska desetina. KS CEČOVJE: CeCovCani PRIČAKUJEJO POMOČ Čeprav je tudi nova ravenska krajevna skupnost Čečovje imela ustanovno skupščino 23. oktobra, na kateri so delegati tudi sprejeli statut KS, ta z delom do 20. novembra še ni pričela, vsaj svet krajevne skupnosti ne. »Da čečovska krajevna skupnost z delom še ni pričela, ne gre kriviti vodstva krajevne skupnosti, ki šele spoznava svojo vlogo, ampak bi nas v začetku morali v delo uvesti dosedanji funkcionarji ravenske krajevne skupnosti, ki poznajo način dela, predvsem pa želje in potrebe Ravenčanov. Je pa z delom že pred časom pričela posebna komisija, ki mora v kratkem uskladiti oziroma prilagoditi statut KS sedanjim razmeram na Čečovju. Čeprav smo statut okvirno že sprejeli na ustanovni skupščini KS, ga bo svet ponovno obravnaval,« je povedal Stanko Rihter, predsednik sveta KS Čečovje. F. Rotar stanovanjskih skupnosti ob sodelovanju nosilcev stanovanjske pravice, lastnikov oz. najemnikov poslovnih prostorov ter zastopnikov hišnih svetov opravili točkovanje po novem sistemu do 15. 12. 1981 oziroma najkasneje do 31. 12. 1981. To delo morajo opraviti strokovni delavci služb pri SSS v rednem delovnem času, ker ni denarja za nadure ali pomoč zunanjih sodelavcev. Naloga je zato precej zahtevna, še zlasti, ker se obrazci precej razlikujejo od dosedanjih pa tudi rok za realizacijo je kratek. Zato je potrebno sodelovanje in pomoč stanovalcev in hišnih svetov, da se bi ta naloga opravila v določeno kratkem času. Ob točkovanju bo obvezna navzočnost predsednikov hišnih svetov, stanovalcev pa le izjemoma. Namen novega točkovanja je v izhodišču prehoda na ekonomske stanarine v letu 1985, za kar je potrebno prej opraviti revalorizacijo — ponovno vrednotenje stanovanj — že za leto 1981. Točkovanje je razumljivo pogojeno s spremembami, ki so nujno nastale po zadnjem vrednotenju stanovanj v letu 1973 (novi predpisi in vgraditve novih materialov ter opreme) in prilagoditev možnostim za avtomatično obdelavo podatkov. Važnejše spremembe pri novem vrednotenju so v tem, da se po novem vključujejo površine kleti in balkonov — lož v kvadraturo stanovanja, medtem ko so bili doslej ti prostori ovrednoteni s točkami. Točkovni sistem pa je po novem prilagojen še času vgraditve oziroma obnove posameznih delov opreme zgradbe in stanova- PREJELI SMO: ODGOVORNOST DO Informativni fužinar rada preberem, saj me zanimajo marsikatere stvari, ki so tudi v tem našem časopisu opisane in nam pre-dočene. Vendar mi vse bolj dopoveduje misel, da le ne bi smel biti to časopis, ki bi bil za nas delavce samo informativni. Včasih se v nas samih porodi misel o našem delu, o naših odnosih med delom in bi radi vse to nekako po svoje izrazili prek časopisa, ki ga z zanimanjem vsi radi preberemo. Res je, da ima vsak tozd, vsaka delovna skupnost svoje organizacije, ki samoupravno delujejo, v katerih pa le nismo vsi vedno navzoči, to so delavski sveti, kadrovske komisije, delavska kontrola ... Na zborih delovnih ljudi pa včasih niti ni časa, da bi človek na dolgo in široko (kar seveda ni priporočljivo za neki sestanek), obrazlagal ali pa debatiral o neki stvari, ki te zanima. Kajti v navadi je, da se razne seje vodijo pač po dnevnem redu, ki je vnaprej dan. So ljudje, ki se ne znajo ustno tako dobro izražati, pa raje kaj napišejo in s tem izrazijo neko željo, mnenje ali vtis, ki ga dobijo ob posamezni stvari. Zato bi predlagala, da se vnese v Informativni fužinar dodaten stolpič ali kako drugače, da bi delavci pisno naslovili vanj tako svoje mnenje, (pa ne samo to) vtise ali nakazali po svoje rešitev nja, kar je bilo doslej evidentirano samo z letnico dograditve ali adaptacije — obnovo zgradbe v celoti. Zaradi vsega tega popisovalci ugotavljajo na terenu le velikost kleti, balkonov — lož in drugih sprememb, ki spadajo k stanovanjem, medtem ko se bodo drugi podatki prenesli iz zapisnikov točkovanja v letu 1983 na nove kar na sedežu strokovne službe SSS občine Ravne. Na terenu pa morajo popisovalci izmeriti še velikost skupnih prostorov — stopnišč, sušilnic, pralnic, hodnikov skupne rabe, kolesarnic in podobnih prostorov ter ropotarnic, ki pa se vpišejo v evidentni list stavbe in ne bremenijo stanarine. Oprema v stanovanju se le evidentira na posebnem obrazcu in ni več vključena v vrednotenje stanovanja, ker bodo morali le-to, po novih predpisih s 1. 1. 1982 stanovalci obnavljati na lastne stroške. Tako bodo ostali v družbenem — skupnem vzdrževanju le glavni deli stanovanjskih objektov, ki so v novem zapisniku točkovanja evidentirani. K temu pa je potrebno še pripomniti, da se stanarine s 1. 1. 1982 ne bodo povišale na podlagi novega točkovanja, pač pa na osnovi dosedanjih stanarin v višini odstotka, ki ga bodo sprejele posamezne skupščine občin za svoje območje. (Vir: informacija SSS občine Ravne) DRUGIH IN DO SEBE določenega problema, o katerem po svoje razmišljajo in bi tako na njegov utrinek odgovorni organi ali osebe, ki rešujejo neki problem, ki bi ga delavec nakazal, tudi odgovarjali. To bi bila tudi neka rešitev, da bi se v dani zadevi, ki ni vedno samo stvar enih samih delavcev, ampak nas vseh, pobliže spoznali, a ne le to, združili bi se in skupaj tudi reševali razna odprta vprašanja, ki so mogoče marsikomu neznana uganka, katere pa si posameznik ne upa ali pa ne zna sprožiti v svojem tozdu ali delovni skupnosti. Ni potrebno, da je podpis delavca na pismu, ki ga naslovi na urednika Informativnega fužinar-ja, saj nekateri tega nočejo. Dovolj je, da se stvar sproži in da naši odnosi do dela, do medsebojnih odnosov bolj zaživijo, da bolj aktivno sami sodelujemo, kajti samoupravljanje se tiče nas vseh in te odgovornosti se moramo zavedati. Zato vse, kar nas zanima; politika, gospodarstvo (seveda, kar se tiče naše železarne), napišite, izrazite svoje mnenje ali kakšno željo, nakažite problem, ki bi ga vi po svoji samoupravni misli rešili, in zavedajte se, da smo vsi dolžni delati tako, kot nam to veleva naša odgovornost do drugih in do sebe! Pozdrav! Sodelavka NOVO TOČKOVANJE STANOVANJ Z D R AVJ E KISLE JEDI SO DOBRE ZA ČREVESJE 2e staro ljudsko izročilo pravi, da je kislo zelje prava »metla« za želodec in črevesje. Znan je tudi rek, da kisla hrana izboljšuje razpoloženje. Sedaj je že tudi znanstveno dokazano, da naše zdravje in dobro razpoloženje v veliki meri zavisi od dobrega dela črevesja, od rednega praznjenja in od njegovih številnih koristnih bakterij, ki črevesju vzdržujejo kislost. Bakterije mlečne kisline ustvarjajo, kot že samo ime pove, mlečno kislino. Le-ta je potrebna za rast telesu koristnih črevesnih bakterij (črevesne flore) in za preprečevanje razmnoževanja škodljivih bakterij. Deluje tudi blago odvajalno, ker pospešuje gibanje črevesja in s tem zbija možnost zaprtja. V kisli vsebini črevesja se bolje izkoriščajo vitamini in mineralne snovi, posebno kalcij, ki je potreben pri tvorbi kosti in zob. V objemu drevja Pri mnogih je črevesna flora okrnjena zaradi lenosti črevesja ali zaprtja. Posledica je spremenjena sestava črevesja in znatno spremenjen prebavni proces. Razvijejo se povzročitelji vnetja in gnitja, kar se izrazi s težavami vsega organizma ali pa se celo razvijejo nekatere bolezni. Na črevesno floro lahko vplivamo z načinom prehrane. Preizkušeno sredstvo je čisti mlečni sladkor, iz katerega proizvajajo črevesne bakterije potrebno mlečno kislino. Mlečni sladkor se v telesu počasi raztaplja, delno neraztopljen pa prehaja tudi v spodnje dele črevesja. Statistika kaže, da ima vsak drugi človek težave z rednim iz-praznjevanjem črevesja. S pretiranim uživanjem odvajal postaja črevesje še ohlapnejše. Pomagamo si lahko z rednim jemanjem mlečnega sladkorja (v napitkih, kot dodatek k skuti). Črevesna vsebina bo postala kisla, črevesje pa se bo bolje praznilo. Delovanje črevesja lahko izboljšamo, če redno uživamo kislo zelje, jogurt, kefir in kislo mleko, ker z njimi vnašamo v telo že izdelano mlečno kislino. ŠPORT IN ZDRAVJE Šport je družben pojav, značilen za današnjo dobo. Pred nekoliko desetletji je veljal za privilegij manjšine, a je kmalu zatem začel prodirati v široke družbene sloje. Danes se s tekmovalnimi športi bavi na stotine milijonov ljudi, da ne omenimo tistih, ki jim je šport zabava in sprostitev. V vsakdanu človeka druge polovice 20. stoletja je postal šport življenjska potreba kot voda, hrana, svetloba in toplota. V času, ko urbanizacija in mehanizacija še ni imela tako hitrega ritma, ki ga poznamo danes, je bil človek po svojem načinu dela in stanovanja v neposredni vezi z naravo. Utrujenost po delu je bila v glavnem mišična, ritem dela pa odvisen izključno od delavca samega, ne glede na delo podnevi ali ponoči in ne glede na letni čas. Človek je torej spoštoval biološke ritme. Ko pa je človeka zamenjal stroj, mišične utrujenosti skoraj ni bilo več, bil pa je prekinjen stik človeka z naravo. Istočasno se je zožilo obzorje zelenih površin, zamenjale so jih visoke zgradbe, z njimi pa so nastopile vse nevšečnosti velikega mesta. Vzporedno s tem je dobil delavec nove naloge v umetni sredini, ki od njega zahteva neprestani napor v smislu prilagajanja lastnega ritma ritmu stroja. Delavec nepretrgoma dela z istim ritmom v enakih okoliščinah ali pa se neprestano prilagaja celem nizu neprekinjajočih in izčrpnih informacij, katere morajo njegovi možgani sprejeti, jih uskladiti in z njimi upravljati. V prvem primeru napor pozornosti utruja s svojo enoličnostjo, v drugem pa s svojo različnostjo. Čez leta lahko pri delavcu nastopijo velike težave v poklicni sposobnosti, družbeni adaptaciji, v družinskem krogu in končno, lahko so motene tudi njegove biološke funkcije. Omenjene težave silijo človeka, da si poišče sredstva, ki bi posledice omilile. Od tod tudi številne razvade s prekomernim uživanjem sredstev za pomirjanje in poživitev, da se nadomesti odmor 1)0 preveč vzburjenem dnevu oziroma da se zjutraj umetno prebudijo zvečer umetno uspavane živčne funkcije. Preutrujenost živčnih funkcij nas je torej privedla v novo bolezen, ki nima pogosto nobene zveze z mišično utrujenostjo. Druga rekreacija, to pot zdrava, je, da se posameznik začne ukvarjati z aktivnim odmorom, ki naj bi to preutrujenost ublažil. Zadnjih deset let je opaziti, da vse več ljudi hodi na letni oddih. Torej se je pri njih razvila želja, da se vrnejo k naravnemu življenju. Vedno več ljudi hodi na sprehode, na plavanje, vedno več se jih tudi odloča za taborjenja. Mišične vaje izvajajo zaradi osvežit- ve. Nihče ne hodi na lov, da bi od tega živel ali meče kopje, da bi koga ubil. Vse te dejavnosti so postale same sebi namen in se izvajajo izključno le zaradi sprostitve. Treba je dojeti pomen športa in njegov vsestranski učinek na preutrujeni organizem. Veliko število ljudi hoče z njim dopolniti in obogatiti enoličnost vsakdana, zapletenega kolektivnega življenja in brezimno moč mehanizacije. Ob tem pa ne smemo pozabiti SEMINAR ZA ORGANIZATORJE KULTURE V tednu od 26. do 31. oktobra 1981 je potekal na Ravnah republiški seminar za organizatorje kulture v delovnih organizacijah združenega dela. Seminar, ki je bil šesti po vrsti, je organiziral republiški sindikalni svet. Udeležilo se ga je nad štirideset organizatorjev kulture iz vse Slovenije. Veliko je bilo tudi organizatorjev kulture iz delovnih organizacij iz Mežiške doline. Tako je prvič uspelo, da naj bodo seminaristi številne j e zastopani iz tiste pokrajine, kjer poteka seminar, kakor je to poudaril vodja (ali prvi med enakimi) seminarja Doro Hvalica. Predmetnik seminarja je bil zelo pester in zanimiv, prav tako tudi delo po skupinah, ki je sledilo dnevnemu osrednjemu predavanju (tema dneva). Če to naštejemo po vrsti, je bilo najprej zastavljeno vprašanje: kaj je kultura (Jože Humer). O sindikatih in kulturi je nadaljeval Doro Hvalica, o uveljavljanju dobre knjige med delavci je govoril Janez Mrdavšič, o ljubiteljski kulturni dejavnosti povsod in za vsakogar Marjan Belina in o oblikah in metodah obveščanja in propagande za kulturne prireditve Doro Hvalica. Oblike delovanja kulturnega organizatorja in o izkušnjah iz posameznih delovnih organizacij so predstavili: Mirko Angeli iz železarne Ravne, Staša Vovk iz Krke (Novo mesto) in Fani Hvala iz Ete Cerkno. Majda Emeršič pa je govorila o izkušnjah iz Maribora o vzajemni knjižnici. V tem času so si seminaristi ogledali tudi naše gospodarske in kulturne dobrine. Obiskali so železarno Ravne, koroški Kino klub se jim je predstavil s filmi, dramska skupina KUD Bratstvo jim je odigrala B. Čopiča Vuk Bubalo, ogledali so si knjižnice, Likovni salon in Delavski muzej, prav tako tudi kulturno zgodovinske kraje Prežihovo, Kefrov mlin, Poljano in turistično vas Šentanel. Če bi hoteli ob koncu seminarja (in tega zapisa) potegniti črto, bi je ne mogli. Kljub dobro pripravljenim predavanjem in kljub uspešnemu delu po skupinah je ostalo še veliko odprtih vprašanj. In prav je tako, saj takšen seminar prinese mnogo izkušenj in njih izmenjave, pa napotkov pomena pravilne prehrane, kajti slabi uspehi so lahko posledica nepravilnih prehrambnih navad — premalo ali preveč hrane. Za zaključek lahko rečemo, da je šport sredstvo za izboljšanje telesne in duševne sposobnosti in edini način, da se prepreči zgodnje staranje. S pomočjo športa dosežemo duševno in telesno zdravje in popolno biološko harmonijo v času, ko so postale mišice skoraj nepotrebne. Referat za zdr. vzgojo URA in razrešitev, kulturna rast pa ostane odprta in čaka na naše delo in prizadevanje v prihodnje. M. G. KULTURNE VESTI Od 11. do 24. 11. je bila v jedilnicah železarne postavljena razstava del amaterjev iz SOZD SZ. 13. 11. je bil na Ravnah glasbeni recital pevke iz Japonske. 20. 11. je bil za železarje organiziran pevski koncert 120-član-skega Partizanskega pevskega zbora. V Likovnem salonu je bila istega dne otvoritev razstave del slikarske kolonije železarne Ravne. 27. 11. bo v počastitev dneva republike ob 13. uri po železarni igral pihalni orkester ravenskih železarjev. 28. 11. bodo v vseh krajih občine proslave v počastitev dneva republike. UVELJAVLJANJE DOBRE KNJIGE MED DELAVCI Knjige obravnavajo vso pestro problematiko življenja, in to na različne načine. Zato lahko najde v njih vsakdo kaj, kar ga zanima, izraženo na način, ki ustreza njegovemu okusu. Od tod njihova moč, njihovi izobrazbeni in vzgojni učinki, ki so se jih zavedale vse dobe. Nedopustno in nespametno bi bilo, če bi se mi, ki prav zdaj uresničujemo svojo veliko zgodovinsko nalogo, odpovedali zavezništvu s knjigo, saj brez nje svojih načrtov ne bi mogli uresničiti. Za uveljavitev dobre knjige in večanje njenega vpliva med delavci lahko veliko storijo organizatorji kulturnega življenja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Pri uresničevanju svojih načrtov imajo na voljo vrsto metod in oblik dela, ki so že v preteklosti izpričale svojo učinkovitost. Intuicija, študij ustrezne problematike, potrebe določenega okolja in možnosti, ki v tem okolju so, jim bodo pomagale najti tudi nove, ustrezne današnjemu času. Prizadevno delo organizatorjev kulture bo najbolj uspešno tam, KULT PREDSTAVLJAMO NAŠE KNJIŽNICE: SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA KNJIŽNICA LESE Ves čas kulturnega mrtvila je na Lešah kot luč svetila in privabljala vaščane knjiga. Leška knjižnica deluje že od 1931. leta. Sprva je bila v okviru »Svobode« Leše, sedaj pa je enota Koroške osrednje knjižnice — Študijske knjižnice Ravne. Mnogi ljubitelji knjig so delali v njej skozi desetletja. Omenimo le Ivanko Pačnik, Alojzijo Sirk in Ireno Motnik. Vsak je nekaj prispeval k temu, da so knjige našle pot do bralcev. V KS Leše prebiva okrog 700 krajanov, knjižnico pa jih redno obiskuje 93. To je 17,2°/o vseh prebivalcev. Vpisanih je 65 mladih in le 28 odraslih bralcev. Razmerje med mladimi in odra- Bukova kultura kjer bo akcija dobro pripravljena, kjer bodo svoja prizadevanja najtesneje povezali in skladno izvajali vsi tisti dejavniki, ki so vsak po svoje dolžni skrbeti za to, da se knjiga uveljavi v vseh porah našega življenja. Delavec, nosilec celotne družbene reprodukcije, ima pravico in dolžnost, da dejavno odloča tudi na tako pomembnem področju družbene dejavnosti, kot je kultura, torej tudi povsod tam, kjer se odloča o položaju knjige. Delavec ima pravico do vsebinsko bogatega, polnega življenja, do take izrabe prostega časa, ki mu bo omogočala, da se bo tudi notranje bogatil in plemenitil. Zoprno vsiljevanje takih ali drugačnih kulturnih vrednot bi ga verjetno odvrnilo od njih, zato je treba vselej izhajati iz tistega, kar v njem že je prebujeno, in graditi na tem. Ljudi je torej treba poznati, upoštevati njihova nagnjenja in graditi na njih, vendar tako, da na vsaki stopnji dela sledimo širšemu in globljemu cilju, ki je spodbudil vrsto kulturnih akcij naših organiziranih zavestnih sil. Pri načrtovanju akcij se je treba sicer zavedati, da je kulturna raven pri raznih delavcih različna, nikakor pa ne kaže podcenjevati njihove dojemljivosti. Težiti je treba naprej, po iskati in pri- slimi je 3 :1 in ga bo treba izboljšati v korist odraslih. Knjižnica ima čez 1500 enot, od tega okoli 800 za odrasle. Knjige so prosto dostopne, razvrščene po strokah, leposlovje za mlade še po starostnih stopnjah. Prostor, kjer se vsak petek od 16.—17.30 zbere poprečno 20 ljudi, je žal večnamenski. Prav zato ga ni mogoče urediti tako, da bi estetsko ustrezal svojemu namenu. Tudi novih polic zato še ni mogoče montirati. Upamo, da bo z izgradnjo novega vrtca in s sobami za družbenopolitične organizacije končno rešen tudi problem knjižničnega prostora. Hedvika Brvar tegniti k delu vse tiste, ki knjigo že imajo radi, ki se že zanimajo za to ali ono področje kulturnega delovanja. Pomoč teh »aktivistov« bo organizatorjem kulturnega življenja nepogrešljiva. Skratka: tudi akcija (bolje rečeno tiho, vztrajno in trajno delo) za uveljavljanje dobre knjige med delavci mora postati množična, naravnana k jasno začrtanim ciljem, a ne sme biti vsiljiva. Veliko bodo k njenemu uspehu lahko prispevali v neposrednem stiku z delavci zavzeti »aktivisti kulture«. Če pa vsa stvar le ne bo šla tako hitro in uspešno, kakor si vsi želimo, naj organizatorji kulturnega življenja ne postanejo maiodušni, saj gre za prizadevanje, ki je vredno napora. Janez Mrdavšič ILATELUA FILATEI.UA FILATELIJA FILA FILAITELTJA FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILA IZUMITELJSTVO — RAZVOJNI DEJAVNIK TEHNOLOGIJE V DRŽAVAH V RAZVOJU Ob mednarodni konferenci »Izumiteljstvo kot razvojni dejavnik tehnologije v državah v razvoju« izdaja skupnost JPTT priložnostno znamko za 8,00 din. Konferenca je bila v Beogradu od 4. do 6. novembra 1981. Njen namen je bil uvesti nadaljnje sodelovanje držav v razvoju pri izumiteljstvu in novatorstvu kot dolgoročnem dejavniku pri razvoju nacionalnih tehnologij. Na znamki je stiliziran prikaz izumiteljstva. Vanj je vkomponiran znak zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije (SPA-TU) ter znak svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). Likovno je znamko obdelal Andrija Milenkovič. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofse-ta v polah po 25. V prodajo so prišle 4. novembra 1981. Istega dne je bil dan v prodajo tudi priložnostni ovitek oziroma ovitek prvega dne Izdaje (FDC). VARSTVO NARAVE V Jugoslaviji že več let poteka akcija varstva narave in graditeljskih vrednosti. Evidentirali, uredili in trajno zavarovali naj bi vse tiste vrednosti, ki nam jih Je narava dala in ki Jih Je človek stoletja ustvarjal. To je del mednarodne akcije, ki Jo vodi UNESCO na podlagi konvencije o varstvu naravnih in kulturnih vrednosti sveta, ki prav tako poteka v številnih državah. Skupnost JPTT izdaja letos serijo priložnostnih znamk o temi »Varstvo narave« naslednjih vrednosti in motivov: 8,00 din — RUGOVSKA SOTESKA 13,00 din — PROKLETIJE Na znamkah je poleg motivov prikazan tudi znak Evropskega informacijskega centra za varstvo narave. Likovna obdelava znamk je delo Dušana Lučiča. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofse-ta v polah po 9. V prodajo so prišle 14 novembra 1981. Istega dne je bil dan v prodajo tudi priložnostni ovitek oziroma ovitek prvega dne izdaje (FDC). f. u. EDICAS Tretjega februarja 1978 je Edi prvič prestopil prag naše delovne organizacije. Bil je mlad, neizkušen elektrikar. Poklicno znanje si je pridobil v poklicni elektro šoli Rudarskega šolskega centra v Velenju, dotedanje življenjske izkušnje si je nabiral v družini, v domačem kraju — na Prevaljah — in na služenju vojaškega roka. Enaindvajset let mu je bilo, ko je postal naš sodelavec. Bil je miren, tih fant in kmalu smo opazili, da je vesten in marljiv delavec. Prve delovne izkušnje si je pridobival v delovni skupini, ki je vzdrževala električne naprave na težki progi v valjarni. Edi je delal z veseljem, nobene delovne naloge se ni ustrašil, nobenega dela se ni branil. Postajal je vedno bolj izkušen, zanesljiv in samostojen delavec. Bil je dober delovni tovariš in sodelavci smo mu bili prijatelji. Rad je imel svoje delo, prijatelje, gore ... Izbral si je svojo življenjsko spremljevalko in rodila se jima je hčerka — prvi otrok. Ustvarili so si skupen, nov dom. Pred meseci je že minila pomlad. Narava dozoreva in se pripravlja na zimski počitek. Edijevo življenje pa ni utegnilo dozoreti. Edi ne bo užival sadov svojih let. Smrt ga je iztrgala iz njegove življenjske pomladi. Macesni v Gori rumeno odsevajo v večerni zarji, Edi pa ne bo več stopil na vrh, da bi občudoval zlato luč nad koroško pokrajino. Umrl je kakor bujno zeleno drevo sredi visoke pomladi. Začel je že dajati sad — dozorel še ni. Ne boš se več veselil z nami sadov našega skupnega dela. Ne bo te več z nami, ko te bomo potrebovali za težke delovne naloge, ne bo te, ko bomo želeli slišati tvojo prijateljsko, moško besedo, ne bo te, da bi se skupaj poveselili. Ne doumemo krute resnice: narava bo znova vzbrstela v po- mlad, tvoje življenje, še ne dozorelo, pa se je končalo za vedno. V globoki žalosti se tvoji sodelavci poslavljamo od tebe, tvojim svojcem, prijateljem in drugim pa izrekamo iskreno sožalje. MILOŠ DRETNIK Dragi Miloš! Sredi dela nas je presunila žalostna resnica, da nas zapuščaš za vselej. Tiho je šla beseda od ust do ust med tvojimi sodelavci ono jutro, ko smo izvedeli, da te ni več, in bolečina je šla z njo od srca do srca. Nikoli več! Prekruto, da bi bilo res. In ni res! Kajti človek kot ti ostane v srcih za vedno in ti *v delih svojih živel v nas boš večno«. Sodelavci smo vedeli za težko bolezen, ki te je pred pol leta odtrgala od tvoje največje ljubezni — opravljanja dela modelnega mizarja, vendar smo skupaj s tabo upali, da boš tudi toikrat zmagal kot že tolikokrat v svojem življenju. Kot majhen deček si zmagal težko bolezen, zaradi katere si ostal slušno prizadet. Zmagal si ponovno, ko si kljub temu uspešno končal šolo za mizarje in se leta 1947 zaposlil v železarni Ravne kot modelni mizar. Zmagoval si vsak dan, ko si s svojo delavnostjo in plemenitostjo navdajal nas, svoje sodelavce, in nam z vzgledom pomagal premagovati vsakdanje težave. Tvoja druga ljubezen — sreča — tvoja družina, za katero si zgradil topel dom na Tolstem vrhu, je šele prava zmaga. Je dokaz vsem, kaj je prava sreča. Ne bogastvo v denarju, temveč bogastvo v ljubezni do dela, do žene in do otrok, zanju si živel in vedno nasmejan očetovsko ponosen pripovedoval, kako rasteta in se učita za življenje v naši družbi. In tisto o pripovedovanju je res, ti si se pogovarjal s srcem. Zaradi vsega tega si nam bil vsem blizu in zato je izguba ob tvoji smrti tako hudo boleča. Potrtih src, toda s plemenitimi spomini se poslednjič poslavljamo od tebe, dragi tovariš Miloš. Ne moremo odvzeti bolečin iz src tvojih najbližjih, toda radi bi jih ublažili s tem, da se ti še enkrat zahvalimo za ves tvoj prispevek k našim skupnim uspehom. Med nami, tvojimi sodelavci iz jeklolivarne, boš v spominu ostal tak, kot si bil, dober delavec in plemenit tovariš. — Slava tvojemu spominu! LETNA KONFERENCA DU RAVNE Društvo upokojencev Ravne je 27. 10. 1981 imelo v Nami svojo letno konferenco. Pred dnevnim redom je predsednik SO Ravne Rudi Vrčkovnik zaželel navzočim nadaljnje plodno delo in podelil državna odlikovanja — red dela s srebrnim vencem za dolgoletno in uspešno delo pri DU Ravne Alojzu Magru, Jožetu Sotošku in Maksu Večku. Predsednik SO Ravne tov. Vrčkovnik je izročil državno odlikovanje tov. Maksu Večku za dolgoletno delo pri DU Tajnik Ivan Globočnik je poročal o delu društva v času od junija 1980 do oktobra 1981. Največ dela je imelo društvo s pripravo in izvedbo proslavljanja 30-letnice svojega obstoja decembra lani. V tem času je bila razstava ročnih del članov društva, odborniki so obiskali svoje člane v domu starostnikov v Čr-nečah ter bolne v bolnišnici Slovenj Gradec. Društvo je tudi pri- pravilo srečanje 80 in več let starih članov in članic ter športna tekmovanja. Najzaslužnejšim članom ter organizacijam pa so na zaključni proslavi podelili spominske značke in priznanja. V društvu je včlanjenih 865 upokojencev — največ nekdanjih sodelavcev železarne Ravne, še vedno pa je čez 200 upokojencev, ki se niso včlanili v društvo. Mnogo članov je aktivnih v raznih delegacijah in drugih samoupravnih organih v krajevni skupnosti, SIS ter pri kulturnih in drugih društvih. Ob pomladnih volitvah želijo Vključiti čim-več svojih članov v samoupravne in druge organe. Za gradnjo novega doma upokojencev ob Suhi pričakujemo dodatno pomoč združenega dela, ki bo moralo upoštevati minulo delo članov društva. Za nekaj stanovanj za upokojence v domu so sredstva že zagotovljena. Ker smo v Fužinarju o raznih izletih, piknikih in tekmovanjih poročali sproti, tega dela poročila ne objavljamo. Člani društva lahko uporabljajo proti primerni odškodnini od 1. maja do 30. septembra v desetdnevnih izmenah svojo prikolico za kampiranje v Ptujskih toplicah. Na konferenci so za naslednje obdobje sprejeli tudi 14 točk obsegajoči program dela. Tajnik ZDUS Jurač je navzočim pojasnil, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zadeva okrog sprejetja novega zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju miruje oz. je odložena za nedoločen čas. V imenu obč. sindikalnega sveta Ravne in SPIS je konferenco pozdravil Milojko Milinkovič. Pohvalil je izredno dobro pripravljeno poročilo, posebej poročilo o rekreativni dejavnosti upokojencev. Taka poročila bi lahko služila kot vzor marsikateri osnovni organizaciji sindikata v naši občini. Tudi zastopnica ZDUS Zdenka Gorič je bila navdušena nad dejavnostjo ravenskih upokojencev. V razpravi je bilo podanih še nekaj pripomb in predlogov, ki jih bo izvršni odbor skušal pri svojem delu upoštevati. Sklepe konference s programom dela bo društvo posredovalo na svoji oglasni deski. PODELITEV ZLATIH IN SREBRNIH ZNAČK Zveza Društev upokojencev Slovenije je ob 35-letnici svojega obstoja podelila v zahvalo in priznanje za uspešno delo pri DU zlate značke najbolj zaslužnim članom, vsa društva pa so prejela srebrne značke. Slavnostna podelitev za upokojence iz ravenske in slovenjgraške občine je bila 27. 10. 1981 v klubski sobi DU Ravne. Zlate značke so prejeli: Ivan Miklavžina, Franc Nagernik in Karel Polajner iz Črne, Izidor Baloh, Štefan Hudej in Franc Lesnik iz Dravograda, Robert Lampret, Matevž Nagernik, Janez Pudgar, Franjo Tavčar in Mirko Vidovšek iz Mežice, Jože Pogorevc iz Mislinja, Franc Ri-fel, Martin Sekavčnik in Jože Štrekelj s Prevalj, Ivan Filip, Jože Samec, Viktor Slemnik in Jože Sotošek z Raven, Marica in Slavko Ar eh, Jože Ari, Tinika Krenk in Helena Polenik iz Slovenj Gradca, Marija Bricman, Franc Detečnik, Urban Prednik in Franc Razgoršek iz Starega trga ter Elica Handler iz šmartna. Srebrne značke pa so prejela društva upokojencev: Črna, Dravograd, Mežica, Mislinja, Prevalje, Ravne, Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno pri Slovenj Gradcu. E. Wlodyga KOROŠKI KINEMATOGRAFI V DECEMBRU Koroški kinematografi Cma, Žerjav, Mežica, Prevalje, Kavne, Dravograd in Slovenj Gradec bodo v decembru predvidoma predvajali: V VRTINCU, ameriška drama — do 6. 12. 1981 BEGUNKE, nemška erotična komedija — do 6. 12. RDEČA MASKA, hongkonškl akcijski film — do 6. 12. PRELUKNJANI DOLAR, italijanski vestern — do 7. 12. NE VERJEMI NIKOLI POŠTENEMU LOPOVU, kanadska komedija — do 7.12. CIRKUS V CIRKUSU, češko-sovjet-ski spektakel — 28. 11. do 7. 12. SERIF V DOLINI NILA, italijanski pustolovski film — 8. 12. PO KANALU DO ZLATA, angleška kriminalka — do 10. 12. TA VRAŽJI JAZZ, ameriški glasbeni film — do 13. 12. MOZ, ZENA IN BANKA, ameriška kriminalka — 3. do 15. 12. VIOLET MOZIER, francoska psihološka drama — 3. do 13. 12. VOJNA NA KOLESIH, ameriški akcijski film — 4. do 17. 12. HRABRO BEŽIMO, francoska komedija — 3. do 17. 12. RIBE MORILKE, ameriški pustolovski film — 9. do 22. 12. NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA, am. kriminalka — 17. 12. do 3. 1. 82 MALOPRIDNEŽ, francoski pustolovski film — 17. do 29. 12. 81 KRVNA BRATA, nemški vestern — 18. do 29. 12. DRIVER, ameriški akcijski film — 17. 12. do 3. 1. 82 JACK LONDON — KOPALEC ZLATA, ameriški pustolovski film — 17. 12. do 3. 1. 82 SVET JE POLN OŽENJENIH MOZ, angleška drama — 19. 12. do 8. 1. 82 GOSJI PASTIR MATIJA, madžarska risanka — 19. 12. do 4. 1. 82 LABIRINT, francoski kriminalni film — 20. 12. do 3. 1. 82 ANA IN ANDREJCEK, ameriška risanka — 20. 12. do 4. 1. 82 RIBA, KI JE REŠILA PITSBURGH, am. gl. komedija — 23. 12. do 7. 1. 82 REKREACIJA V TOZDU STROJI IN DELI 22. 10. 1981 smo igralci TOZD stroji in deli imeli povratno tekmo v odbojki z odbojkarji TOZD orodjarna. Prvo tekmo smo odločili v svojo korist 3 :0. V drugi so pri rezultatu 2 :2 nehali igrati, zato smo se domenili, naj se tekma konča 2:2, in to zaradi zadržanosti igralcev. Za stroje in dele so igrali: Ferdo Paradiž, Tine Skrlovnik, Gvido Lužnik, Franc Medvoz, Andrej Erjavec in Stanko Zibret. 24. 10. 1981 so se kegljavci TOZD stroji in deli zbrali na kegljišču Lečnik ter se pomerili s SGP Gradis v kegljanju. V prvem kolu so zmagali kegljavci SGP Gradisa s 1120 proti 1028. 29. 10. 1981 pa so se pomerili še enkrat in tokrat so bili boljši kegljavci strojev in delov s 1144 proti 1057. Končna zmaga je pripadla Gradisu s 5 več podrtimi keglji. Za stroje in dele so kegljali: Blaž Mlakar (kapetan), Anton Lačen, Ernest Trebovc, Tomo Tasič, Štefan Večko, Boštjan Pšeničnik, Borut Zamernik in Ivan Mlinar. V obeh srečanjih je bil najbolj uspešen tov. Blaž Mlakar. Anton Garb, referent za šport v TOZD stroji in deli * ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta Franca Rebola se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Hvala sodelavcem iz TOZD SGV, oddelek vzdrževanje jeklarne-jeklolivar-ne, za darovani venec in pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala pihalnemu orkestru in pevcem DU Prevalje za žalo-stinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fanika, sin Ivan z družino in drugo sorodstvo. Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, F. Rotar, E. Wlodyga in oddelek za informiranje. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnlk v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo Je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Uradni Usti SFRJ, št. 33/72) ln mnenju sekretariata za Informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Ob podelitvi zlatih in srebrnih priznanj upokojencem