Celje - skladišče D-Per RZ1R/19QI7I Glasilo družbenega podjetja Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole iz Rogaške Slatine Leto 18, september-oktober 1990 Preberite! Izhod iz krize i Postavili bomo svoje zahteve 5 Spremembe na področju delovnih razmerij! 7 Mreža naših prodajaln 8 Psi na isti ladji Zdravje v kislinski polirnici to Ali je bila voda onesnažena? 11 Mesec varstva pred požari Program rekreacijske dejavnosti 12 Lažje plačilo na več obrokov 11 Bolniški izostanki naraščajo Kadrovske zanimivosti 14 Za razvedrilo 16 Izdelki iz serije Royal Tarton Pogovor z direktorjem Jožetom Pelkom Opreti se na lastne sile in preživeti! Ko sem direktorju predlagal, da bi napisal prispevek za Steklarja, je želel, da to opraviva v okviru razgovora. Pred vami je ta kratek in še svež zapis. — Kje je Steklarna danes in kakšen je njen položaj v primerjavi s podobno usmerjenimi podjetji? Direktne primerjave ni, saj so le redke tovarne s tovrstnim deležem usmerjene v izvoz. Vsi družbeno ekonomski ukrepi, ki so bili začrtani v decembru lani, ne dajejo firmi, ki je tako izrazito usmerjena v izvoz kot naša, niti te možnosti, da bi proizvodni proces potekal kontinuirano v obi- čajnih okvirih. O razširitvi obsega poslovanja in o razvoju ne gre niti razmišljati. Dejstvo je, da inflacija kakršna pač je, nekateri govorijo celo o 50% precenjenosti dinarja, nenehno dviguje stroške poslovanja - od reprodukcijskih materialov, energije, pa vse do plač. Pri tem pa večji del prilivov ostaja od začetka leta nespremenjen. Skratka trenutno so odlivi večji od prilivov. A o tem smo že dostikrat govorili in ne želim več izpostavljati le tega dela negativnih vplivov na nase poslovanje, ki pa sicer imajo odločujoči vpliv, a mi nanje že ne moremo vplivati. - V Steklarni se govori, da je bilo tudi nekaj zgrešenih poslovnih odločitev glede razvoja, usmerjenosti v izvoz, izbire tehologije in podobno. Kaj pravite na to? Na septembrskih sestankih delavskega sveta je bilo nekaj argumentiranih, a dosti več neargumentiranih pavšalnih ugotovitev. Če izhajam iz tržnega vidika in se povrnem v 1983/83 leto ob takratnem absolutnem obsegu izvoza, ki je bil triinpolkrat manjši kot danes, moramo ugotoviti, ob današnjem poudarjanju tržne usmerjenosti, da smo bili mi že takrat in da smo vseskozi soočeni s tržnim pristopom na najzahtevnejših tržiščih. Mi bi že takrat lahko zastavili drugačno razvojno politiko, naravnano delovno manj intenzivno, predvsem pa finančno in tehnološko manj zahtevno — oz. dosti skromnejši obseg investicij. Omenjena varianta razvoja takrat, bi pomenila danes manjši obseg roizvodnje in zmanjšanj ta-ratnega števila zaposlenih in zaradi manjše prisotnosti na tujih tržiščih slabši tržni položaj kot ga imamo danes. Mi namreč že takrat v tovrstni izključno manufakturni proizvodnji nismo bili dovolj konkurečni, pa tudi naročil je bilo vse manj. Zatorej smo se po temeljitih tržnih analizah odločili za razvoj, ki naj bi dal konkurenčnejši izdelek in to je bila osnova takratnih razvojnih razmišljanj. In da ta tržna usmeritev ni bila zgrešena pričajo rezultati, saj smo občutno povečali proizvodnjo in jo uspeli tudi prodati in to predvsem na tuja tržišča. - Je šel tudi v svetu razvoj v podobni smeri? Tudi v svetu je veljal podoben trend. Podobne steklarne kot naša pred leti, ki so še pravi čas storile ustrezne korake na tehnološkotehničnem področju, so preživele, mnoge so pa tudi propadle. Tudi v bodoče se bodo obdržali le tisti, ki bodo sposobni proizvesti kvaliteten in tržno zanimiv izdelek po za svetovnega potrošnika sprejemljivi ceni. To pomeni pa še bolj pospešeno modernizacijo v bodoče. Zakon tržišča neusmiljeno deluje in bo deloval še bolj. Ko se odpravite v Avstrijo po nakupih vam priporočam, da si v trgovinah podrobneje ogledate ponudbo steklenih izdelkov, predvsem kvaliteto in ceno teh izdelkov in marsikaj vam bo jasno. — Kaj je tisto osnovno kar moramo sedaj storiti mi sami v Steklarni? Povečati obseg proizvodnje in seveda tudi prodaje. To pa pomeni spremeniti odnos do dela in na vseh organizacijskih nivojih zaostriti delovno in tehološko disciplino. Sicer so pa podrobnosti bile podane na septembrskih sestankih, glavnina teh ukrepov pa je prikazana v tem Steklarju. — Steklarna je zadnjih pet let tehnološko gledano druga tovarna — nove peči in proizvodna linija, nova tehnologija. So rezulati temu primerni? Res smo dosegli na tehno-loško-tehničnem področju zadnja leta velik razvoj, a žal vseh pridobitev nove tehnologije nismo izkoristili v zadostni meri. Obseg proizvodnje mora biti še večji. Glavni vzrok je pa, neustrezni strokovni nivo vodenja. - Vodenje je verjetno tesno povezano s kadri, kajne? Vodstveno-vodilno kadrovsko strukturo kakršno trenutno imamo, ker večjih sprememb preko noči ne gre pričakovati, saj gre za proces, je potrebno maksimalno in bolj odgovorno vpeti v vsakdanje proizvodno dogajanje. Glede na veliko večji obseg proizvodnje, moram še posebej poudariti, da nam ni uspelo pridobiti zadostno število novih, predvsem strokovnih kadrov. Do tega problema bomo morali temeljito spremeniti naš odnos in takšnim ljudem zagotoviti ustrezno stimulacijo. Vsakdo v tej steklarni se mora zavedati, tudi zaradi širših družbenih sprememb za katere smo se zavestno odločili, da delovno mesto nikomur ni od boga dano, še posebej danes ne, ko se odločamo za pravo tržno obnašanje. Prej so vse pravice izhajale iz naslova dela, sedaj bodo pa izhajale iz naslova kapitala in profita. To je pa bistvena sprememba, ki bo zahtevala tudi temeljito spremembo našega razmišljanja in obnašanja. — Kaj s tem mislite? Pravkar imamo pred sabo Zakon o privatizaciji podjetij, zakon o Agenciji republike Slovenije za razvoj in Zakon o skladu republike Slovenije za razvoj. Gre za izredno pomembne zadeve, ki so daleč usodnejše kot vse naše dosedanje razvojne odločitve. Potrebno bo torej opredeliti bodočega lastnika podjetja, ki bo Steklarno na osnovi vloženega kapitala tudi upravljal. — Kakšne variante lastniške preobrazbe obstajajo? Morda v kratko informacijo naslednje pojasnilo o devetih možnostih kako do lastnika, ki je bilo objavljeno v Večeru. — Avtonomne metode preoblikovanja (brez sodelovanja agencije in sklada, stroške plača podjetje, agencijo obvesti o preoblikovanju, če agencija v 15 dneh nima pripomb k aktu s podatki o vrednotenju, načinu plačila in popu- stih, možen vpis v sodni register): 1. Avtonomni prenos navadnih delnic na sklad. Podjetje izda in prenese na sklad navadne delnice v znesku knjigovodske vrednosti družbenega kapitala. Vsaka taka delnica ima en glas, prinaša sorazmerno pravico do dividende in je sorazmerno udeležena v delitvi premoženja ob stečaju. 2. Avtonomni prenos parti-cipativnih prednostih delnic na sklad. Podjetje izda in proda domačim fizičnim osebam navadne delnice v višini najmanj petine do največ 70 odstotkov skupne ocenjene vrednosti družbenega kapitala. Ostalo vrednost ocenijo pooblaščene organizacije, podjetje pa izda in prenese na sklad participativne prednostne delnice. 3. Interna privatizacija. Podjetje sprejme programe delničarstva zaposlenih. Zaposleni lahko postanejo lastniki celotnega podjetja ali ne njegovega dela. Da lahko začnejo program izvajati, se mora z njim strinjati več kot polovica zaposlenih, ki morajo vplačati vsaj petino nominalne vrednosti družbenega kapitala podjetja. Pri začetnem vplačilu imajo zaposleni popust (od 30 odstotkov, vendar le do zneska 20 tisoč mark), dobijo neprenosljive, navadne delnice. Tako preoblikovanje podjetja naj bi trajalo največ deset let, iz dobička podjetja v tem času pa lahko podjetje zaposlenim izda dodatne navadne delnice. Če bi zaposleni podjetje odkupili le delno, mora podjetje za preostali del družbenega kapitala izdati in prenesti na sklad participativne prednostne delnice. Če bi tako zbran denar ostal v podjetju (dokapitalizacija), bi moralo podjetje za celotni družbeni kapital izdati in prenesti odkupljive prednostne delnice na sklad. Te bi postale za sklad navadne delnice, šele če jih podjetje iz določenih razlogov ne bi odkupilo. - Metode privatizacije pod nadzorstvom agencije: prodaja podjetja, privatizacija s povečanjem kapitala, prodaja ali vlaganje znatnega dela sredstev podjetja, leasing in pogodba o poslovodenju. — Privatizacije v izvedbi agencije: prodaja republiških delnic, ki jih ima republika v podjetjih in prodaja podjetij, ki so v republiškem skrbništvu. — Kaj bi bilo za nas najbolj primernof O bodočem lastništvu bo potrebno temeljito premisliti, da si ne bo kdo uzurpiral to kar smo mi z velikim odrekanjem izgradili. Iskati bo potrebno za nas optimalno varianto, ki bo na dolgi rok zagotavljala največjo socialno in finančno varnost za večino zaposlenih. V vsakem primeru pa ob spremembi lastništva velja pričakovati določene bistvene spremembe v vodenju in upravljanju podjetja, pa tudi v njegovi učinkovitosti. A mislim, da je danes še prezgodaj, da bi lahko dokončno povedali kaj več. Za naše podjetje se zanimajo tudi nekateri tuji partnerji. A mislim, da bomo na tem intenzivno delali že proti koncu leta in v začetku prihodnjega leta. Tudi naslednja službena pot v ZDA bo priložnost, da dobimo določeno dodatno informacijo s tega področja in otipamo interes nekaterih potencialnih zainteresiranih partnerjev. — Kaj bi torej ob teh za našo firmo resnih časih radi povedali zaposlenimf Iz razgovorov s partnerji, tako doma kot na tujem, mi vedno prihaja v ospredje njihovo opažanje, da gre za fa-briko, ki ima svoj proizvod, ki ima svoje ime in da smo eni izmed redkih v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, ki smo se povzpeli iz kroga anonimnosti v svetu. In to so resnično prave osnove in temelji, ki jih moramo izkoristiti. Zaradi tega ni mesta pretiranemu pesimizmu, kljub težkim časom. Večkrat se zastavlja vprašanje ali bomo preživeli ali ne. Sam si tega vprašanja ne zastavljam. Imamo tržno zanimiv proizvod, imamo dane osnovne pogoje za uspešno delo in le od nas samih je odvisno kakšna bo naša bodočnost. Z. N. Ali bo realizacija»ukrepov«v našem podjetju dovolj ni podatki dosegljivi in operativni, Izhod iz krize Ni dvoma da imamo kaj za počistiti v lastni hiši in tega se sedaj lotevamo, prepričani smo, da bolj temeljito kot kdajkoli doslej. Pri vsem tem pa se nam vsiljuje vprašanje, kolikšna je moč zunanjih dejavnikov, ki znajo tako kruto posegati v še tako dobre načrte in jih izničiti. Zaradi tega naj najbolj neprizanesljivi kritiki »domačih slabosti« ne zamerijo, če uvodoma vztrajamo, da se je makro ekonomska politika zelo grdo poigrala z nami, ki si režemo košček kruha s prodajo na konvertibilnem trgu. Kako naj si štejemo za greh, če smo pred petimi leti načrtovali razvoj in investirali na planskih predpostavkah 1 dolar = 2,4 marke, danes pa dobimo za 1 dolar 1,56 marke in tako bi leta 1984 prejeli za letošnjo plansko realizacijo v izvozu 63,6 mio mark, letos pa 41,3 mio mark. Ker plačujemo dobaviteljem pretežno v markah, domače cene pa tudi poznamo, potem lahko ugotovimo, da predstavlja kurzni izpad 9. mesečnih brutto osebnih dohodkov za celotno Steklarno. Pri vsem tem ne bi kazalo iz- gubljati besed o realnosti tečaja dinarja. Program z imeni in priimki! Kljub temu, da je tema tega prispevka kako priti iz težav z izkoristkom »notranjih rezerv«, pa ni odveč ugotoviti, da dežurna politika še kako kroji našo usodo. Za nami je dober mesec aktivnosti skozi katere smo, ob obilici tekočih problemov, od proizvodnih težav do nemogočih likvidnostnih problemov, prihajali do najpo-membnjših točk dela za izboljšanje razmer. Na raznih delovnih posvetih in sestankih smo analizirali stanje in prišli do nekaj sicer že dokaj starih zahtev, narediti nagrajevanje dela bolj vzpodbudno, uvesti cenik dela, ugotoviti zasede- nost delovnih mest, poboljšati kadrovsko strukturo, analizirati donosnost posameznih izdelkov, povečati delež »lastnega program«, poboljšati organizacijo dela, delovno disciplino itd., itd. Program, ki ga predstavljamo skozi »izvleček« je torej tisti, ki ima od zadaj ime in priimek, ter rok izvedbe in se od takšnega pričakuje neko izboljšanje v krajšem roku. Pri tem pa želim sodelavce opozoriti, da je potrebno nekaj strpnosti, ker je za izvajanje dela ukrepov potrebno veliko analitičnega dela, strokovnega urejanja podlag za izvajanje, preizkusov itd. Naj navedem le primer ukrepa »postavljanje planov PE in nagrajevanje realizacije«: — potrebna je analiza vseh normativov in nov izračun norm (takih izračunov bo potrebno za 1 mesec cca 5000 — postavk) — izračun normativne zasedenosti delovnih mest, kar pomeni, da bomo skozi norme prišli do potrebnega števila izvajalcev za vse enote v podjetju, — izdelati dokumentacijo za proizvodnjo, da bodo takš- * !_ Pri brušenju je potrebno tudi pošteno pritisniti, (foto Z. Novak) — organizirati evidenco dela itd. — izdelava in izračunavanje komadnih planov za PE. To navajam zaradi prestavitve fizičnega obsega dela, ki zahteva za vsak detajl potrebne konzultacije, izdelave vzorčnih primerov, kar pa otežuje izvedbo, ker imajo izvajalci ob tem redne delovne naloge. Nekaj pomembnejših ciljev izvajanja ukrepov — uvesti največjo možno disciplino pri mesečnem planiranju prizvodnje z namenom preprečevanja izpadov, — skozi redne oblike delovnih sestankov prevzemajo oddelkovodji večjo odgovornost in so hkrati bolje informirani o celotnem stanju v podjetju, — pojmovanje razvoja se prenaša na vse nivoje in se uveljavlja z vključevanjem in upoštevanjem pobud in predlogov zaposlenih, kar se vzpodbuja preko »poslovodskih sestankov« do delovnih skupin, — ureditev planov PE, kot podlage za nagrajevanje potegne za sabo celo verigo zahtev po podaljšani organizaciji dela in selekciji, — načrtovano povišanje osebnih dohodkov prinaša za sabo zahtevo po zagotovljeni organizaciji za planski obseg realizacije, — utemeljitev odgovorno- sti v posamičnih delih procesa nosi za sabo zahtevo po novih znanjih v stroki in organizaciji, kar bo imelo za posledico argumentirano oceno o ustreznosti zasedbe mest, — z odločitvijo o pristojnostih ocenjevanja kadrov želimo preseči z negativnim odnosom predvsem do mladih bodočih strokovnjakov in naložiti odgovornost za le-te neposrednim vodjem, — naloge, ki imajo težo projekta se evidentirajo kot »projektne naloge« z nosilcem in rokom za izvedbo. — pomembne opredelitve so v prenosih pristojnosti in odgovornosti, kjer se mora preseči s prakso prekrivanja ukrepi proces in ne smemo in delitve odgovornosti, pričakovati, da prinesejo re- - sistem organizacije in zultat čez noč. Gre za usmeri-nagrajevanja ureja večno po- tve, kjer se mora postopoma tencirano vprašanje delovne menjati stil dela, ki je nujen, in tehnološke discipline. da bi uspevali držati korak Pri vsem tem pa moram s časom in novimi zahtevami omeniti, da so novelirani trga. Konkretizacija nekaterih ukrepov iz programa ukrepov za prilagajanje pogojem gospodarjenja v letu 1990 in izboljšanje stanja v steklarni »Boris Kidrič« Rogaška Slatina 1. Uskladiti plan »komerciala — proizvodnja« v prvi fazi na 5,2 mio DEM. Zadolžitev: vodja komerciale, vodja operativne priprave dela Rok: plan za mesec november 1990. 2. Mesečni proizvodni plan se dela poizkusno 20. v mesecu, dokončno se pa sprejme do 25. v mesecu. Zadolžitev: vodja operativne priprave dela (OPD) Rok: oktober 1990 3. Proizvodni nalog se lansira, ko je podano tehnično poročilo , o zagotovljenih pogojih proizvodnje. Zadolžitev: vodja OPD Rok: oktober 1990 4. Neposredna odgovornost za delo organizacijske enote je predana vodji in ni dovoljeno mednivojsko ukrepanje. Zadolžitev: direktor tehničnega sektorja Rok: takoj 5. Vse proizvode predvidene za proizvodnjo v naslednjem mesecu je potrebno tehnološko obdelati z namenom prilagajanja naročil možni proizvodni strukturi. Zadolžitev: koordinator — direktor tehničnega sektorja Rok: oktober 1990 6. Osnovna izdelava in dodelava se združita v verižni proizvodnji v tri (3) enote: kristalin, kristal — ročno, avtomatska linija. Zadolžitev: vodja razvoja Rok: 1. 1. 1991 7. V osnovni izdelavi se preda kompletna odgovornost za delo in kakovost poslovodjem za vsako enoto posebej. Uvede se delo tekočega inštruktorja v ročni proizvodnji, ki se dodeli visoko usposobljenem steklarju. Zadolžitev: direktor P E 1 (v sodelovanju s tehničnim direktorjem) Rok: oktober 1990 8. Tehnologi za steklo in razvojna služba postaneta strokovni servis, ki bo dohodkovno odvisen od uspešnosti dela PE. Zadolžitev: tehnični direktor Rok: december 1990 9. V organizaciji kontrole kakovosti se uvede »OBVEZNO VHODNO NAVODILO« in zvezek »REGISTRATOR NAPAK«. Zadolžitev: vodja kontrole Rok: oktober 1990 10. PE v Dalmaciji se opredelijo kot servis za dalmacijo in južni del Jugoslavije z možno lokacijo centralnega skladišča v Kardeljevem. Blago potuje le v eni smeri po železnici. Zadolžitev: vodja razvoja, (direktorja P E Kardeljevo in Vrgorac, vodja komerciale) Rok: januar 1991 (priprava študije) 11. Prouči se varianta organizacije PE Servisne dejavnosti tako, da se del rednega vzdrževanja prenese v proizvodne PE, ostali del pa postane proizvodni obrat oziroma samostojno podjetje. Zadolžitev: vodja razvoja, (direktor PE Servis) Rok: januar 1991 12. PE Družbena prehrana se preoblikuje v samostojno podjetje. Varianta 1.: oddaja objekta in opreme v najem. Varianta 2.: odprodaja objekta in opreme. Zadolžitev: direktor splošno kadr. sektorja (direktor PE Družbena prehrana) Rok: januar 1991 13. Mesečni plani PE se postavijo v prvi fazi na bazi normiranih kapacitet in vrednotenjem po planskih cenah kot izraženi vrednosti vseh del in stroškov v PE za izddelek. Zadolžitev: računovodja Rok: poizkusno november 1990 14. Pristojnost za oceno kadrovskih potreb in oceno dela posameznikov na podlagi točno opredeljenih nalog imajo izključno neposredni vodje. Zadolžitev: direktor Rok: oktober 1990 15. Vsi normativi se postavijo tako, da je začasno povprečno doseganje 100%, ter se določi prehodno obdobje 6 mesecev za vskladitev znotraj posameznih enot. Zadolžitev: tehnični direktor Rok: november 1990 16. Izračunajo se ceniki del na osnovi na novo usklajenih normativov in težavnosti ter se po tej osnovi določi predvideni 100% osebni dohodek po plačilnih razredih. Učinek nad 100% se izplača vsake 3 mesece. 16. a Določi se spodnja meja možnega učinka 90% in lestvica za kakovost na osnovi potrebnega števila obdelancev za pričakovani učinek. Za celotno točko 16. velja načelo plačila po »dobrem komadu«. Zadolžitev: računovodja Rok: december 1990 17. Za prehodno obdobje (X., XL, XII. 1990) se določi nova vrednost točke (stimulativni prehod) ki popravlja raven O. D. na 92% povprečja O. D. gospodarstva Republike Slovenije pri izpolnitvi mesečnega plana proizvodnje in realizacije. Osebni dohodek nad zakonsko dovoljenim se izplača v obliki vrednostnega papirja. 17. a Osebni dohodki so tajni kar se regulira s podpisovanjem posebne izjave. Zadolžitev: direktor EFS, (direktor splošno kadr. sekt.) Rok: oktober 1990 18. V prehodnem obdobju se kratkoročno zagotovi denar za normalizacijo poslovanja iz sledečih virov: — razne oblike pospeševanja prodaje (akcijske prodaje, razprodaje, posebne oblike prodaje) (2,5 mio DEM) — povečana proizvodnja (vpliv mikroorganizacije, racionalnejše koriščenje časa in delovnih sredstev) (0,25 mio DEM) — novi finančni aranžmaji in dokapitalizacija (2,0 mio DEM) Zadolžitev: direktor komerciale, direktor tehn. sektorja, direktor EFS Rok: oktober, november, december 1990 19. Uvede se strokovni kolegijski organ in opravi kadrovska analiza za pokrivanje posameznih področij oziroma funkcij podjetja: — koordinator — direktor — organizacija proizvodnje — tehnologija in razvoj — marketing — finance in ekonomija — informatika in A OP — splošni in kadrovski posli Zadolžitev: direktor podjetja Rok: 31. 12. 1990 20. Zaradi konkretizacije kratkoročnih in ,dolgoročnih nalog se določijo naslednje projektne naloge: Pl — Ureditev normativov do 31. 03. 91 P2 — Izvedba projekta SPREMPRO do 30. 06. 91 P3 - Planiranje proizvodnih rezultatov PE 31. 12. 90 P4 — Preoblikovanje podjetja - opredelitev programskega mesta PE do 31. 03. 91 P5 — Posodobitev dodelave in trasportnih poti (usmeritve) do 31. 12. 90 P6 - Posodobitev osnovne izdelave (usmeritve) do 31. 12. 90 P7 - Razvoj dopolnilnih programov do 31. 12. 90 P8 — Izobraževanje kadrov do 31. 12. 90 P9 - Normativna zasedenost delovnih mest do 31. 03. 91 PIO — Celostna podoba Steklarne kot»tovarne bodočnosti« do 30. 06. 91 Zadolžitev: direktor podjetja Rok: 20. 10. 1990 Način dela: Projektna naloga se definira, določi se nosilec projekta, določi se terminski plan in po potrebi se razpiše natečaj za sodelovanje na projektu. 21. Analiza donosnosti posameznih artiklov. Zadolžitev: direktor komerciale Rok: 31.10.90 22. Izdelati variantni predlog ukrepov za izboljšanje stanja elektro peči. Zadolžitev: tehnični direktor Rok: 15. 10. 1990 23. Definiranje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za sancijo A. Kratkoročni ukrepi in cilji — odprodaja dela premoženja (stanovanja, počit, kapacitete, menza) — omejitev nabav in izdelava plana nujnih investicijskih del — poostritev delovne discipline z novo organizacijo in prenosom obveznosti. — ustavitev del, ki ne izpolnjujejo načrtovanih rezultatov. — boljši izkoristek delovnih sredstev — proizvodni plan. — pridobitev »svežega kapitala« — uveljavitev lastne zunanjetrgovinske registracije — s prispevki v internem glasilu utrditi pri delavcih občutek pripadnosti podjetju in odgovornosti za njegovo usodo. — izdelava analize investicij- skih učinkov v zadnjih petih letih (zunanja inštitucija) - ocenitev vrednosti podjetja kot predpogoj za proces transformacijo družbenega podjetja v mešano družbo - analiza donosnosti posameznih artiklov B. Dolgoročni ukrepi in cilji - preoblikovanje podjetja v skladu z zakonskimi usmeritvami (mešana lastnina, delniška družba). - posodobitev tehnologije in znižanje stroška dela v strukturi stroškov (zniževanje % realizacije za plače). - lastni proizvodni program najmanj 65% kapacitet - izobraževanje za podporo dolgoročnim ukrepom in ciljem. - lastna maloprodajna mreža. Zaključek Steklarna ima danes, tako velika večina podjetij pri nas, izjemne finančne težave, ki se povečajo še toliko bolj, če ne uspevamo realizirati načrtovane proizvodnje. Prava podpora realizaciji ukrepov bi bila trenutno v dokapitalizaciji v višini cca 15 mio nemških mark. Razkorak je namreč tako velik, da bi tudi bodoči ukrep v denarni politiki države (npr. devalvacija) za nas ne pomeni odrešitve. Model »re-šenja« po znanih primerih npr. L1LET, ŽELEZARNE, itd. bi pomenil za primer Steklarne širšo škodo, saj gre za perspektiven program s svetovno kvaliteto in relativno sigurnim trgom, toda relativnost ne pomeni, da trga ni moč izgubiti. Morda bi ob koncu kazalo potrkati na zavest nas vseh, da naredimo vsak pri sebi in vsi skupaj največ dobrega kar zmoremo za svojo tovarno. Ne bo odveč, če se lotimo tudi temeljite prenove odnosa do svojega delovnega mesta in podjetja. Tako ni slučajno med ukrepi tudi naloga za izdelavo »celostne podobe tovarne«. JOŽE BOŽIČEK Delovanje sindikata Postavili bomo svoje zahteve! Svobodni sindikat Slovenije je demokratična samostojna interesna organizacija, ki uveljavlja in varuje ekonomske, socialne in kulturne interese svojih članov. Svobodni sindikat deluje neodvisno od državnih organov, poslovodstev, delodajalcev in njihovih strank, političnih in drugih organizacij. Sindikat je organiziran kot zveza, v kateri se usklajujejo in uresničujejo interesi članov posameznih sindikatov, ki se vanjo združujejo. nutno je to pri sindikalni prodaji, zastopanju članstva na disciplinskih postopkih, brezplačna pravna pomoč v okviru občinskega sindikalnega sveta itd. To je le del ugodnosti, ki jih člani sindikata lahko koristijo, ostale ugodnosti se bodo lahko uveljavljale, ko bodo pripravljene za realizacijo. PE Št. zaposl. št. član. SSS % Osnovna proizvodnja Dodelava 590 367* 62 Kristal 179 148 82 Dekor 673 411 61 Servisne dejavnosti 248 114 45 Delavska restavracija 93 46 49 Strokovne službe 36 31 86 266 204 76 V svobodnih sindikatih 63% zaposlenih! Sindikat Steklarne je vključen v Zvezo svobodnih sindikatov delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije, v kateri se združujejo firme s sorodno dejavnostjo. Članstvo v zvezi svobodnih sindikatov je prostovoljno. V zvezi svobodnih sindikatov v Steklarni »Boris Kidrič« je 63% članov zaposlenih, po poslovnih enotah pa je situacija naslednja: Število članstva je zadovoljivo, čeprav se tedensko spreminja, kajti vpisujejo se vedno novi člani in to predvsem iz razloga ugodnosti, ki jih člani sindikata lahko koristijo, tre- V začetku meseca novembra bodo člani sindikata prejeli članske izkaznice, s katerimi se bodo lahko legitimirali in uveljavljali pravice in ugodnosti, ki so navedene. Priprav- ljajo pa se tudi ostale ugodnosti, ki so bile zapisane v materialu o delovanju svobodnih sindikatov in ki so navedene na članski izkaznici: trenutno se pripravlja sindikalna posojilnica — hranilnica, ugodnejši nakup živil v določenih trgovinah z 10% popustom in še precej ostalih ugodnosti. Članstvo v sindikatu je prostovoljno in se vsak lahko včlani ali izstopi, kadar to želi, s podpisno izjavo. Osnova delovanja sindikata v podjetju je kolektivna pogodba, ki je bila sprejeta in podpisana ter začne veljati, nekatere določbe 1. 1. 1991, normativni del, to je izplačilo OD pa 3 mesece po objavi v Uradnem listu, s 1« novembrom 1990. To pomeni, da mora najnižji OD biti 440 DEM. Vzporedno z generalno kolektivno pogodbo se pripravljajo tudi panožne pogodbe, ki bodo zajemale specifične stvari iz vsake panoge — branže, sprejetje le-te bi kiti nr» I Ptn V kolikor zaupate in se strinjate z delovanjem sindikata v Steklarni se včlanite v sindikat in tako prispevajte k kvaliteti delovanja sindikata. Prispevajmo svoj delež k reševanju težav v podjetju! Ne želim delo sindikata hvaliti, kajti o tem mora članstvo povedati svoje mnenje. Prepričan pa sem, da se v izvršnem odboru sindikata steklarne trudimo in poskušamo s svojim delom, predlogi in zahtevami pomagati k prebroditvi nastalih težav, ki so se nakopičile v steklarni. Sindikat Steklarne »Boris Kidrič« je na več sejah razpravljal o težavah v podjetju in na eni izmed sej, ki je bila 5. 9. 1990 sprejel določena stališča in sklepe, s katerimi menimo, da smo prispevali k hitrejšemu začetku reševanja nakopičenih težav v podjetju za katera smo sami krivi. Ker večina članstva ni seznanjena s temi zahtevki jih objavljamo, in ob tem poskušamo člane sindikata, predvsem pa nečlane seznaniti, da se počasi otresamo stare okamenelosti in ohlapnosti ter se preusmerjamo v delovanje v prid članov sindikata. Pa preberite o pobudah in zahtevah sindikata: Pobude in zahteve sindikata delavskemu svetu in vodstvu Steklarne »Boris Kidrič« Izvršni odbor sindikata podjetja Steklarne »Boris Kidrič« je na svoji redni seji, dne S. 9. 1990 razpravljal o problematiki, ki se kaže v podjetju. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je med delavci prisotna melanholija, nezadovoljstvo in v veliki meri tudi neodgovornost, ki predvsem vpliva na manjšo realizacijo v proizvodnji. Ugotavlja se, da poleg zunanjih faktorjev na katere žal podjetje trenutno nima vpliva, je prisotnih še precej notranjih organizacijskih in ostalih slabosti na katere sindikat opozarja in zahteva od delavskega sveta in vodstva podjetja takojšnjo razreševanje in rešitve. 1. Materialni položaj delavcev steklarne »BK« je ogrožen. 2. Ugotavlja se, kar je tudi razvidno iz mesečnih poročil poslovanja, da proizvodnja od meseca januarja do avgusta vidno pada. Analize in vzroki tega padanja proizvodnje se do sedaj niso naredile, kar je nerazumljivo. Zato sindikat zahteva temeljito analizo. 3. Pripombe delegatov poslovne enote Kristal so predvsem usmerjene v razmišljanja zakaj v mesecu avgustu in septembru ni zadovoljivega dela za steklobrusilce. 4. Nadalje je bilo v razpravi podano enotno mišljenje, da se v izgovoru v slabi kvaliteti stekla skriva tudi napaka dela. Zato predlagamo, da se napravi cenik del, kateri naj bo osnova za izračun izplačila osebnega dohodka. 5. Razprava je potekala tudi v smeri višine cen naših izdelkov, ter da se ugotavlja, da se naročila sprejemajo brez predhodne kalkulacije stroškov izdelave določenega artikla. 6. V sindikatu se zavedamo, da za nastalo situacijo ni krivo le vodstvo ampak tudi vodilni kader v vodenju proizvodnje in to na vseh področjih ter, da je potrebno za reševanje nastale situacije predvsem ta kader maksimalno obremeniti in od njih zahtevati dosledno izvajanje nalog. Prav tako pa morajo v to reševanje biti vključeni tudi vsi delavci na svojem delovnem mestu s stimulacijo, ki ga bo vzpodbujala do boljšega odnosa do dela in lastnine. 7. Iz razprave se tudi ugotavlja, da proizvodni sestanki ne dajejo zadovoljivih rezultatov, predvsem iz razloga, ker niso temeljito pripravljeni in nikogar z nobenim sklepom ne obvezujejo. Smatramo, da v nastali situaciji, kjer nam proizvodnja vidno pada, možno rešiti le s konkretnimi obvezujočimi sklepi v takšnih razpravah. 8. Predlog sindikata je, da se takoj pristopi k izdelavi mesečnih planov po poslovnih enotah, prav tako realizacija, kar naj bo merilo za izplačilo osebnih dohodkov. Predlaga se tudi, da morajo poročila o realizaciji biti podana v širši obliki, in ne samo v treh številkah ter skopega ustnega komentarja iz katerega ni razvidno zakaj in kje so nastale težave v proizvodnji, ki so vplivale na zmanjšano izvrševanje zadanih planov. 9. Člani delavskega sveta podjetja so bili izvoljeni na referendomu na katerem so jim delavci podali zaupanje, da v njihovem imenu sprejemajo in se odločajo o pomembnih razvojnih in ostalih nalogah, ki vplivajo na organiziranost in proizvodnjo tega podjetja žal pa se ugotavlja, da delegati te naloge ne morejo izvrševati, ker o večini predlogov, ki se sprejemajo na delavskem svetu niso predhodno seznanjeni s gradivom za delavski svet temveč šele na sami seji delavskega sveta, kar pomeni, da ne morejo odločati v imenu delavcev kateri so jih izvolili temveč le v svojem imenu, kar pomeni, da po zapisani funkciji v Statutu podjetja svoje naloge ne opravljajo pravilno. Zaradi tega in vseh navedenih pripomb izvršnega odbora sindikata podjetja Steklarne »BK« od delavskega sveta Dodjetja zahtevamo, da v ro- ku 14 dni od vodstva podjetja dobi konkretne naloge za reševanje nastale situacije in jih tudi sprejme ter mesečno spremlja njihovo realizacijo in o tem obvešča delavce. Pri sprejemu nalog za reševanje zahtevamo, da je izvršni odbor sindikata prisoten. V primeru, da navedene zahteve ne bodo realizirane, bo sindikat zahteval zbor delavcev na katerem bo podana nezaupnica delavskemu svetu in vodstvu podjetja, vsled zavestnega ravnanja s katerim bo podjetje pripeljal na rob propada ali celo stečaja. Naše ugotovitve in zahteve niso grožnja, želimo le prispevati k takojšnjemu reševanju kritičnega položaja podjetja. 7. 9. 1990 Seveda se zavedamo, da s tem nismo sindikalisti izumili čarobne formule, ki bo premagala vse naše težave, stiske in marsikje tudi brezizhodnost. Dejstvo je tudi vprašanje uveljavitve realne cene dela, kajti kar enostavno je ne bo mogoče izsiliti na tovarniškem dvorišču, pa tudi nobeden ne more obljubiti, da je bo delavec deležen že prihodnji mesec. Delo sindikata in zapisana določila v kolektivni pogodbi so tisto orožje delavcev, ki nam mora omogočiti, da bo plača postala osnova za vse nadaljnje račune v podjetju in osnova da je sindikat tisti, ki se bo v imenu delavcev pogajal za višje vrednosti. Delavci in sindikat moramo poskrbeti, da se pravice uveljavijo, kajti vsako zavlačevanje, odlaganje rešitev pri odpravljanju delavčevih stisk, nas vse bolj približuje vrelišču. Čeprav so družbene in gospodarske razmere zelo kritične, vemo koliko stane človeka vredno življenje. Vendar zavedati se moramo, da je konec lažne solidarnosti in da je marsikaj odvisno tudi od nas samih! Predsednik sindikata: ALBIN ŠRIMPF Splošna kolektivna pogodba Spremembe na področju delovnih razmerij! Številnim spremembam na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja se pridružujejo tudi korenite spremembe na. področju delovnih razmerij. Delovno razmerje se je iz nekdanjega medsebojnega razmerja spremenilo v razmerje med delavcem in delodajalcem, ki se uvaja s pogodbo o zaposlitvi. V svetu že dolgo znan instrument za urejanje razmerij med delavci in delodajalci, kolektivno pogodbo, sta pri nas uvedla Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in Zakon o delovnih razmerjih. Navedena zakona poznata štiri vrste kolektivnih pogodb, v naši Republiki pa je do sedaj bila sprejeta le splošna ali generalna kolektivna pogodba. Splošna kolektivna pogodba je bila sklenjena 27. julija 1990 in je objavljena v Ur. listu R Slovenije št. 31/90. Splošna kolektivna pogodba se po vsebini deli na tri dele in sicer: — splošni del, — normativni del in — tarifni del. Splošni del V splošnem delu je določena krajevna, stvarna, osebna in časovna veljavnost kolektivne pogodbe. Po teh določbah velja za vse delodajalce, delavce, učence in študente na območju R Slovenije. Tarifni del pogodbe ne velja za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Normativni del V normativnem delu kolektivne pogodbe se pretežno urejajo pravice in obveznosti organizacij oziroma delodajalcev in delavcev. Vsa dela so razvrščena v devet skupin, ki pretežno ustrezajo skupinam v dosedanjem izobraževalnem sistemu in sicer: I. enostavna dela, II. manj zahtevna dela, III. srednje zahtevna dela, IV. zahtevna dela, V. bolj zahtevna dela, VI. zelo '.ahtevna dela, VII. visor.o zahtevna dela, VIII. najbolj zahtevna dela, IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela. ( O sklenitvi delovnega razmerja odloča poslovodni organ. Ko je delavec sprejet v delovno razmerje mora pred nastopom dela skleniti pogodbo o zaposlitvi, s katero se uredijo predvsem naslednja vprašanja: — sklenitev in trajanje delovnega razmerja, — delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje — poskusno delo (če se zahteva) — pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom), — kraj opravljanja dela, — delovni čas, odmore, počitke in dopust, — ukrepe za posebno varstvo delavcev, — izobraževanje, — osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka, — način spremembe pogodbe, — druge pravice in obveznosti delodajalca oz. organizacije in delavca. Ugotavljanje znanja in zmožnosti je urejeno v 9. členu v katerem je določeno, da poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije. Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Takšnega delavca je treba povabiti na razgovor, o pričetku postopka pa mora biti obveščen sindikat. Če se ugotovi, da delavec nima znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta na katero je razporejen ali da ne dosega pričakovanih rezultatov, je lahko razporejen na drugo delovno mesto, če takega delovnega mesta ni, delavcu preneha delovno razmerje. V 12. členu so določbe o preseženih delavcih, katere ugotavlja poslovodni organ. V isto kategorijo se uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih,- za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Verjetno ni dela v Steklarni, kjer ne bi Označevanje izdelkov zahteva obilo Mojster Drago Boršič pri oblikovanju bilo mogoče delati bolje. zbranosti. vratu steklenice, (foto Z. Novak) Med presežne delavce ni mogoče uvrstiti: — sindikalnega zaupnika, — delegata v delavskem svetu, — delavk v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom za nego in varstvo otroka. Samo z njihovim privoljenjem se med presežke lahko uvrstijo: — invalidi in invalidne osebe, — delavci z manj kot enim letom delovne dobe, — oba zakonca, ki sta zaposlena v istem podjetju, — delavke samohranilke z otrokom do dveh let starosti, — delavci, ki jim do uveljavitve pravice do upokojitve manjka do 5 let zavarovalne dobe. Kriteriji za ohranitev zaposlitve so: — večja uspešnost pri delu, — daljše delovne izkušnje, — daljša delovna doba, — slabše zdravstveno stanje, — slabše socialno stanje. Tarifni del V 30. členu je določeno, da delavec za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje prejme osebni dohodek, ki ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka. Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so določeni v naslednjih zneskih: Tarifni razredi Izhodiščni mesečni bruto OD v din za polni del, čas I. enostavna dela 5.670,00 II. manj zahtevna dela 6.240,00 III. srednje zahtevna dela 6.970,00 IV. zahtevna dela 7.770,00 V. bolj zahtevna dela 8.790,00 VI. zelo zahtevna dela 10.490,00 VII. visoko zahtevna dela 11.910,00 VIII. najbolj zahtevna dela 14.180,00 IX. izjemno pomerr bna, najbolj zahtevna dela 17.010,00 Izhodiščni osebni dohodki se bodo valorizirali v skladu z rastjo življenjskih stroškov po posebni eskalacijski klavzuli. Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. Razvrščanje mora biti izvedeno v roku treh mesecev od uveljavitve kolektivne pogod- be oziroma do 1. decembra 1990. Ker je izhodiščni osebni dohodek iztožljiv in ker ga mnoga podjetja ne bodo mogla zagotoviti, pogodba dopušča možnost njegovega znižanja in to največ za 20%. Tako določen izhodiščni ali osnovni osebni dohodek je delavcem zagotovljen. Konkretna višina njihovega osebnega dohodka ali plače pa bo odvisna od njihove delovne uspešnosti, to je količine, kvalitete, gospodarnosti dela, inventivnosti in inovativnosti, dodatkov in nadomestil in od dosežene uspešnosti poslovanja oziroma ustvarjenega dobička podjetja. Kolektivna pogodba je zadržala dodatke in nadomestila osebnega dohodka v približno realni obliki in obsegu, kot so veljala do sedaj. Tudi izplačila iz sklada skupne porabe so ostala dokaj nespremenjena. Bistvena razlika je le pri odpravninah ob upokojitvi, kjer pripadajo delavcu trije povprečni mesečni osebni dohodki v gospodarstvu R Slovenije za pretekle tri mesece ali trije njegovi povprečni osebni dohodki za pretekle tri mesece, v kolikor je to za delavca ugodneje. V navedenem prispevku sem želel opozoriti le na nekatere bistvene novosti, ki se uvajajo s kolektivno pogodbo in ki jih bo potrebno dodelati še s panožnimi ali podjetniškimi kolektivnimi pogodbami. J. A. Uveljavljanje blagovne znamke Rogaška Mreža »naših prodajaln! Vsem je bolj ali manj znano, da je v letošnjem Hitro prilagajanje letu zaradi izjemnega zmanjšanja inflacije na novonastalemu domačem trgu drastično upadla prodaja izdelkov položaju! široke potrošnje. Tudi prodaja izdelkov naše ste- Jo m še d l klarne je predvsem v mesecih marec m april raziogi Sonarekovali,da smo padla. se pričeli hitro prilagajati spremenjeni tržni situaciji. Evidentno pa je dejstvo, da smo medtem v celotni lasmi maloprodaji beležili nezmanjšano prodajo tudi takrat, ko je večina ostalih odjemalcev več ali manj zatajila. Posebna prednost pa je predvsem v tem, da z lastno maloprodajno mrežo zagotavljamo dnevni priliv denarnih iztržkov. Vse bolj pa prihaja do izraza tudi široka ponudba Poleg upada kupne moči, pa je na zmanjšano prodajo gotovih izdelkov na domačem trgu še bolj negativno vplivala splošna nelikvidnost večine jugoslovanskih trgovskih podjetij. Vse bolj pogosto se je dogajalo, da naših izdelkov ni bilo dovolj v prodajalnah čeprav je bilo evidentno povpraševanje končnih potrošnikov. Razlogi so večinoma v tem, da trgovine v glavnem niso sposobne kupiti oziroma plačati kupljenega blaga. Poleg tega, pa so se pričeli rušiti veliki sistemi veleprodaj, ki so bili porr -rnbnejši odjemalci naših izdelkov. Napisi »Rogaška« so v ospredju, izdelki so primerno razstavljeni naših izdelkov tako v kristalu kot kristalinu, strokovna usposobljenost prodajalcev, vpliv na poslovanje ter ne nazadnje uveljavljanje blagovne znamke Rogaške na najboljši možni način. Vse to nas je vodilo k razmišljanju, kako naj v kratkem času razširimo lastno maloprodajno mrežo kljub dejstvu, da v Steklarni trenutno ni možnosti večjih investicijskih vlaganj v gradnjo novih prodajaln. Naša ideja je bila, da pritegnemo k sodelovanju partnerje, ki že imajo opremljene lokale in so pripravljeni prodajati ekskluzivno naše proizvode. Eventuelne partnerje smo pričeli privabljati k sodelovanju predvsem iz večjih mest oziroma pomembnejših turističnih centrov. Z naše strani zahtevamo, da ima partner opremljen lokal na primerni lokaciji in da je seveda pripravljen sodelovati z nami na način, da prodaja ekskluzivno naše izdelke. Seveda pa za to nudimo možnost stimulativnega zaslužka, prioriteto pri oskrbovanju z izdelki, oskrbo s propagandnim materialom, ovojnim papirjem, darilnimi vrečkami - skratka nudimo status lastne prodajalne. Doslej smo bili uspešni pri pridobivanju partnerjev in smo v kratkem času uspeli pridobiti za sodelova-nej nekaj odličnih prodajaln. Dovolite, da jih na kratko predstavim: V petek, 28. 9. ’90 smo na Bledu v sodelovanju z Murko odprli ie eno trgovino Nova prodajalna Rogaške v Beogradu Steklarna je od oktobra 1990 bogatejša še za eno lastno prodajalno. Prodajalna se nahaja v hotelu HYATT Beograd, Id je najvišje kategorije v Jugoslaviji ter na Balkanu. Prodajalna je zelo lepo opremljena in predstavlja vrhunec naše maloprodaje. Organizacijsko pa pripada prodajalni Naše steklo, tako da nismo zaposlovali novih delavcev. Preko prodajalne bomo predstavljali ponudbo steklarne na naj višjem nivoju. Pričakujemo konstantno solidno prodajo naših predvsem unikatnih ter drugih ekskluzivnih izdelkov. M. GAJŠEK Prodajalna Kerametala v Zagrebu V Zagrebu smo uspeli pridobiti za prodajo naših izdelkov Kerametalovo prodajalno na trgu Bana Jelačiča, ki je na v najstrožjem centru Zagreba. Prodajalna z več kot stoletno tradicijo, je ena izmed najlepših prodajaln za prodajo kristala v Jugoslaviji. S prodajo smo pričeli te dni in smo prepričani, da bo tu eden najmočnejših punktov za prodajo naših izdelkov na domačem tržišču. Prodajalna Murke na Bledu V centru Bleda smo na najboljši možni lokaciji pred Samo polne police primerno razstavljenega blaga omogočajo uspešno prodajo, (foto Z. Novak) kratkim skupno odprli prodajalno z imenom ROGAŠKA. Lokal je izjemno lep saj razpolaga s 60 m2 prodajnega prostora. Za sedaj je to najlepša pogodbena prodajalna Steklarne, v kateri pričakujemo celoletno uspešno prodajo. Oddelek v Maksimarketu v Ljubljani V pričetku novembra bomo pričeli s prodajo naših proizvodov na oddvojenem oddelku stekla v Maksimarketu. Veleblagovnica je največja v Ljubljani ter ima izjemno veliko frekvenco potrošnikov. Že doslej je veljal Maksimar-ket kot najmočnejše središče za prodajo kristala v Ljubljani. Prepričani pa smo, da bo s preureditvijo tu še povečana prodaja. Prodajalna Tebničarja v Splitu Prodajalna se nahaja v naj-ostrožjem centru Splita, pri Dioklecianovi palači. Dolgoletna tradicija prodaje kristala ter odlična lokacija sta zagotovilo za permanentno dobro prodajo naših izdelkov. Prodajalna Idea v Opatiji To je prodajalna s katero smo kot s prvo pričeli sodelovati na pogodbeni osnovi. Lokal se nahaja v centru Opatije ter je zelo moderno opremljen. Posebno čast našim izdelkom omogoča rešitev osvetlitve s halogenskimi žarnicami. Odslej omogočamo tudi velikemu številu turistov v Opatiji širok izbor naših izdelkov. Prodajalna Rajska ptica v Novem mestu V Novem mestu doslej nismo bili dovolj prisotni z našimi izdelki, zato je lepa pro-djalna v strogem centru Novega mesta prijetna osvežitev tovrstne ponudbe. Prodajalna Tehničarja v Šibeniku V sklopu Tehničarja se nahaja še prodajalna v Šibeniku, kjer prav tako prodajajo izključno naš proizvodni program. Prodajalna Rogaška v Veliki Gorici V začetku novembra bo pričela poslovati povsem nova prodajalna s povsem novo ter zelo lepo opremo. Glede na dejstvo, da na tem ju ni tovrstne ponudbe, pričakujemo tudi tukaj uspešen plasma naših izdelkov. Omenil sem osem prodajaln s katerimi že sodelujemo, oziroma bomo pričeli v kratkem sodelovati. Hkrati pa se angažiramo na privabljanju še drugih potencialnih partnerjev. Menimo, da bomo do konca leta že več kot polovico prodaje na domačem trgu realizirali preko »lastne« maloprodajne mreže. F. GAJŠEK Vsi na isti ladji?! Ta naslov se mi je ponudil sam po sebi, ko sem nekoliko podrobneje razmišljal o našem vsakdanjem delavniku. Ko nekoliko podrobneje spoznaš naš način dela, ki je striktno prilagojen zahtevam kupca, se nehote vprašaš: smo temu primerno tudi organizirani in usposobljeni? Glede na rezultate, ki jih trenutno dosegamo, v mislih imam predvsem proizvodne dosežke, moramo odgovoriti žal negativno. Vse preveč je izpadov, ko na koncu procesa ugotovimo, da smo bili neuspešni. Dokler naša prizadevanja ne bodo šla v smeri, da bomo ukrepali prevetivno in ne kurativno (potem samo ugotavljamo neustrezne rezultate) ne bo spremembe na bolje. Kontrola kvalitete mora v sodelovanju z vsemi službami, predvsem pa nadzorovale! proizvodnega procesa in neposrednimi izvajalci doseči to, da bodo vse kritične točke pri proizvodnji posameznega artikla spoznane vnaprej. To pomeni, da bomo ukrepali že pred pričetkom proizvodnje s primernim seznanjanjem vseh najodgovornejših o specifiki vsakega artikla, še posebej zahtevnejših. Samokontrola, trmasto vztrajanje za primernim nivojem tehnološko-tehnične discipline in nenehno preverjanje vseh drobnih specifičnih zahtev iz katerih se pravzaprav sestoji glažarija. Skratka glede na dejstvo, da večino naše proizvodnje prodajamo na zahtevnih svetovnih tržiščih, kjer je konkurenca vse bolj neizprosna, se moramo temu primerno tudi organizirati. Položaj našega podjetja lahko primerjamo z ladjo, ki je nenehno na odprtem morju izpostavljena viharjem. Zato mora biti posadka od kapitana, do oficirjev, pa vse tja do mornarjev uigrana ekipa, ki ve kaj hoče in kako bo to dosegla. Sicer se lahko kaj hitro potopimo. Vsi moramo delovati na istem »kursu«, saj je cilj posadke Izdelovanje velikega keliha iz serije Gallia. (foto Z. Novak) verjetno jasen, ustvariti profit, povečati zaslužke in si zagotoviti varnost na daljši rok. Kdor se iz kakršnih koli razlogov (neznanja, oportunizma, nezmožnosti, preživetega socrealističnega razmišljanja ali drugih vzrokov) ne more prilagoditi tem zahtevam je slepi potnik, ki mu v posadki na ladnji z imenom Steklarna Rogaška ni mesta. Mirnih zalivčkov s toplim soncem na naši trasi žal ne bo več. Časi se bliskovito spreminjajo, prav tako se morajo tudi naše delovne navade, odgovornost, pa tudi znanje. Verjetno ni delovnega mesta, kjer se z dodatnim usposabljanjem ne bo potrebno prilagoditi današnjim viharnim razmeram tako doma, kot na svetovnih tržiščih. A žal čas ni naš zaveznik. Z. N. Nevarnost fluoridov Zdravje v kislinski polirnici Pri poliranju steklenih izdelkov nastaja fluoro-vodik, ker se fluor zelo hitro veže z vlago. Iz onesnaženega delovnega okolja fluorovodik vdira v organizem skozi dihala in kožo, največ skozi pljuča. Po enkratni izpostavitvi se zelo hitro izloča z urinom (50 % absorbirane doze v 24 urah), z blatom in znojenjem. Kje škodljivo deluje fluorovodik? Tam, kjer vdira, torej so najbolj izpostavljeni koža in dihala. Tudi del fluora, ki je absorbiran v organizem se na- laga v kosteh v zobovju in mehkih tkivih. Enako nevarno je akutno kot tudi kronično delovanje. Akutni simptomi se javljajo pri večji onesnaženosti ozračja zlasti pri remontih in popravilih strojev in so zelo nevarni. Kronični simptomi se javljajo pri manjši onesnaženosti in se kažejo v kot kašelj, težave z dihanjem, krvavitev iz nosu, vnetje oči, zaprtost. Najbolj pomembne so rev-matske težave v nogah, v vratu in križu. Tudi je možna okvara prebavil, ledvic, krvnega tkiva. Kaj je potrebno storiti da se prepreči bolezen? Potrebne so ekološke kontrole delovnega ozračja, ki jo izvajajo ustrezni inštituti. Potrebni so zdravstveni pregledi na medicini dela na vsakih 12 Maks Ferčič, mojster steklobrusilec pri vsakdanjem delu z Kontrolorke kvalitete imajo pri naši raznoliki proizvodnji diamantnim brusilnim strojem. zahtevno delo. (foto Z. Novak) mesecev ter kontrola urina na 6 mesecev (po nemškem predpisu). Urin se zbira med tednom in ne v poletnih in zimskih časih (zaradi večjega znojenja). Vrednost fluorovodika se meri n si začetku in koncu izmene in sicer za vse izpostavljene delavce. Pri nekaterih delavcih je potrebno opra- viti rentgentsko slikanje delov kostnega sistema. Kakšni naj bi bili varnostni ukrepi? Delavci morajo biti seznanjeni z nevarnostjo fluorovodika v delovnem okolju, disciplinirano izvajati nasvete in predpise službe varstva pri delu, skrajšati čas zadrževanja v delovnem okolju kjer je večja koncentracija hlapov, ne smejo kaditi in jesti na delovnem mestu. Od varnostne službe ima delavec pravico zahtevati ustrezno osebno zaščitno sredstvo in to sredstvo upo- rabljati zaradi zaščite svojega zdravja. Delovna organizacija naj nenehno spremlja tehnično brezhibnost strojev ter skrbi za posodabljanje tehnologije. TIHOMOR RATKAJEC, dr. med. spec. medicine dela, prometa in športa e Ali je bila voda onesnažena? Velikokrat ne pomišljamo kakšen je pomen zdrave ijn higijensko neoporečne vode. Manjša epidemija bolezni prebavil v Steklarni nam je to ponovno potrdila. Ves ča:> epidemije je sodelovanje tovarne (vodilni delavci, služba varstva pri delu), zdravstvene službe s področja Rogaške 'Slatine in Centra za socialno medicino in higieno iz Celja laenehno in korektno potekalo. Ugotovitve so pokazale, da ni bilo v nobenem odvzetem vzorcu vode ali soka otkritih zdravju škodljivih klic. Po izjavah predstojnika Centra za socialno medicino in higieno je verjet no do vdora klic v vodo prišlo, ampak za krajši čas in je pravilno kloriranje vode Potok in urejenost okrog njega nam nista ravno v čast in v prid zdravju, (foto Z. Novak) preprečilo večjo epidemijo. Pojav simptomov je možen tudi nekaj dni po začetku epidemije. Sicer je vzročnike takšnih epidemij velikokrat težko dokazati, ker jih hitro uničuje klor in toplota. Preiskave blata prizadetih delavcev so bile tudi negativne. V šestih dneh je zdravniško pomoč iskalo 36 delavcev. TIHOMIR RATKAJEC dr. med. specialist medicine dela, prometa in športa Oktober Mesec varstva pred požari Mesec oktober je za gasilce po vsej Sloveniji mesec varstva pred požari. Gasilci še posebej v tem mesecu posvečamo več pozornosti preventivni dejavnosti. Nekateri nas gledajo nekoliko postrani, če jih opozoriš, da na določenem mestu ne smejo kaditi, kuhati kave, greti prostorov z električnimi pečmi in podobno. To niso muhe posameznikov, skušamo le povečati varnost podjetja in družbene lastnine. Nekateri prebivalci Rogaške in okolice nas bodo opazili pri njihovih domovih in jih naprošamo, da nam pomagajo pri izdelavi študije o požarni ogroženosti zaselkov. V letošnjem letu smo že imeli 16 intervencij zaradi rdečega petelina in sicer 9 posredovanj pri gozdnih in travniških požarih, 5 posredovanj stanovanjskih in gospodarskih objektih, eno pri poplavah in eno pri prometni nesreči avtobusa. Po analizah je razvidno, da je prišlo do po- žarov zaradi malomarnosti ljudi. Naša skrb niso samo gašenje požarov, ampak tudi razna usposabljanja, urejevanje gasilskega doma in opreme itd. Letos smo za naše delavce ob sušnih mesecih prevažali veliko pitne vode. Poudariti moram, da vse stvari delamo prostovoljno brez kakršnegakoli honorarja. Naše ekipe so se udeležile različnih tekmovanj. Tako imamo 3 pionirske ekipe med sedmimi in štirinajstimi leti. Starše naprošamo, da nam pošljejo otroke, saj jih učimo kako pomagati sočloveku. Prav tako pozivamo vse, ki bi se želeli priključiti našemu društvu, da to storijo čimprej. Vsakega bomo veseli in ga prisrčno sprejeli v laaše vrste Tri ekipe članov so se udeležile tudi občinskega tekmovanja in zasedle p rvo mesto, drugo in osmo mesto, kar je lahko le v ponos društvu. Vendar nas tarejo problemi kako ekipe pripraviti, saj člani delajo na različmih izmenah in se tako dobimo lahko le ob času določenem za malico. Drugi problem pa je pridobivanje financ za delovanje društva. Omeniti r notam še žene naših članov, saj nam rade priskočijo na piomoč pri čiščenju gasilskega doma. V službi ljudstva na pomoč! JOztE VERK Za dvig športne kulture na Steklarski šoli Program rekreacijske dejavnosti Rekreacijske dejavnosti so: b) občasne 1. individualne Za postopen dvig športne 2. usmerjene kulture na Steklarski šoli mo- 3. organizirane ramo hkrati ustvarjati in za- Te dejavnosti pa so lahko: gotavljati možnosti in pogoje a) redne ali za športno rekreativno dejav- Zopet bodo potrebni remonti peči - tokrat bo na vrsti prva kadna peč: (foto Z. Novak) nost naših delavcev, jih izobraževati in osveščati ter na osnovi motivacijske strukture interesov in želja pridobivati nove aktivne udeležence na področju športne rekreacije. Še posebej moramo biti pozorni na to, da bo doseženi stopnji osveščenosti in željam po aktivnosti sledilo pravočasno ustvarjanje pogojev in možnosti. Stalna naloga Razvijanje širše športno rekreativne dejavnosti delovnih ljudi mora biti trajna in prednostna naloga. Postopoma moramo omogočiti vsem delavcem našega kolektiva najmanj dvakrat tedensko udejstvovanje v različnih oblikah športno-rekreacijske aktivnosti, zraven tega pa udeležbo v raznih občasno organiziranih oblikah športno-rekre-ativne dejavnosti (pohodi, trimske akcije, izleti, ture...). Prednost moramo dati tistim športno-rekreativnim dejavnostim, za katere je največ zanimanja, ki so najbolj privlačne in ki najbolj učinkovi- to vplivajo na psihosomatski sistem posameznika oziroma občana kot celovito osebnost. Športno-rekreativna aktivnost mora vsebovati predvsem prvine telesno'kolturne-ga minimuma, ki razvijajo osnovna znanja in psihofizične sposobnosti za vsakdanje življenje, hkrati pa tvor ijo osnovo za nadaljnje udejstvovanje na področju športne rekreacije. Zraven izbranih el lernen tov pa menim, da bi moral teles-nokulturni minimum vsebovati tudi redno in sistematično prevarjanje in vre dnotenje psihofizičnih sposobnosti delavcev (najmanj dva krat letno) ter zdravstvene pregled enkrat letno). Izbira in vrsta aktivnosti mora biti skladna z interesi posameznikov in skupine na eni strani ter z obremenitvijo na delovnem mestu ima drugi strani. Treba je prilagoditi znanja, psihofizičnim sposobnostim, starosti, spolu ter zdravstvenemu stanju.. Motivi in cilji so na področju športne rekreacije specifični in bistveno drugačni, kot to velja za vrhunski šport. To pa ne po- meni, da športno rekreacijsko udejstvovanje ne sme imeti tekmovalnega utripa. Nasprotno, element tekmovanja tudi na področju športne rekreacije pomeni določen in pomemben motiv, zato pa tekmovanje moramo vključiti vse povsod, kjer je to mogoče, seveda ob upoštevanju znanih načel in omenjenih ciljev na področju športne rekreacije (demokratičnost, svoboda, humanost, sprostitve, obnova sil, vsestranosti, varnosti). Program redne organizacije športno rekreativne aktivnosti a) Redna rekreacijska vadba in športno rekreacijska tekmovanja b) organizirani izleti, pohodi, ture, tekmovanja v posameznih aktivnostih skozi celo celo leto (košarka, nogomet, odbojka, rokomet) c) timske akcije (kolesarjenje, hoja, plavanje, tek) d) akcije učenja, smučanja e) delavske športnorekre-ativne igre f) zdravniški pregledi Občasna športnorekreativ- na aktivnost ne daje željenih učinkov, zato je treba to aktivnost dopolnjevati z individualno aktivnostjo. Posebej so primerni vikend izleti, daljša vožnja s kolesom, intenzivnejše plavanje itd. Program redne individualne in usmerjene športno rekreativne aktivnosti a) Vadba na trim stezi z navodili b) vadba na tekaških stezah in peš poteh po gozdu c) vadba v plavalnem bazenu d) vadba na smučarskih tekaških progah e) vadba v trim kabinetih f) vadba na igriščih g) vadba na teniških igrišči, baliniščih, kegljiščih h) vadba na rekah in jezerih i) rekreacijska vadba v naravi (to je največja in najbolj zaželena športna rekreativna površina, kjer se izvajajo izleti, pohodi, ture itd.). Zraven naštetih oblik športnorekreativnega udejsto-vanja se lahko družine, rekreacijske skupine in posamezniki vključujejo v program ZTKO občine, ki razpisujejo in organizirajo in izvajajo občasne športnorekreacijske dejavnosti in tekmovanja vse krajane in občane. Na občinski ravni se organizirajo a) Trimske akcije (kolesarjenje, plavanje, hoja, tek, ter hoja in tek na smučah) b) tekmovanja v krosu, alpskem smučanju, kegljanju, šahu c) tekmovanja po takoime-novanem »liga sistemu« (nogomet, košarka) d) ' akcije učenja športnore-kreativne aktivnosti za starejše občane (plavanje, smučanje i dr. športne aktivnosti) Predvsem so za uresničitev navedenega programa potrebni ustrezni strokovni kadri, objekti, finančna in materialna sredstva ter usklajeno delo vaje in povezovanje vseh odločujočih dejavnikov na tem področju. Ena od pomembnih nalog v bodočnosti se napri-mer kaže v ustvarjanju testiranega centra, kjer bi pridobivali potrebne podatke o zdravstvenem stanju in psihofizičnih, motoričnih in funkcionalnih sposobnostih občanov. Pripravil LELJAK JURAJ, prof. Poročilo komisije za družbeni standard pri izvršnem odboru sindikata Lažje plačilo na več obrokov! Komisija za družbeni standard je v letošnjem bodo osebni dohodki to omo-letu izvedla več akcij. gočili. blaga za nečlane sindikata. Ker sindikat omogoča nakup posameznih izdelkov na več obrokov, torej zalaga svoj denar za nakup posameznih artiklov na več obrokov kot bi jih bilo sicer možno dobiti, je sprejel sklep, da vsi tisti ki niso včlanjeni v sindikat plačujejo 10 % dražje. — V mesecu februarju je bila dobava mesa in sicer 128 svinjskih polovic in 271 paketov piščancev, — v aprilu smo nabavili orodje »Unior«, 207 odjemalcev — v maju smo naročili pralna sredstva, udeležba 138 zaposlenih, — prav tako smo ponovili prodajo orodja »Unior« za 83 delavcev, — v juniju smo naročili tehniko za 230 zaposlenih, — v istem mesecu smo imeli prodajo konfekcije, udeležba 237 zaposlenih, — v septembru smo naročili krompir za 263 zaposlenih, — v istem mesecu smo nabavili jabolka za 83 delavcev. Sedaj poteka nabava ozimnice, premoga in mesa, o čemer boste seznanjeni v naslednji številki. Zaradi velikega zanimanja za ponovno nabavo akustike, televizorjev in videorekorder- jev, bomo isto izvedli v mese- V zadnjem času slišim veli- cu decembru v kolikor nam' ko pripombo zaradi dražjega ZVONKO ČANAKI Obnavljanje kapacitet in modernizacije, ki bodo še sledile, bodo spremenile tudi podobo Steklarne, (foto Z. Novak) Smo v steklarni res vse bolj bolni? Bolniški izostanki naraščajo Ob tričetrtletju leta 1990 je bila v podjetju Steklarna »Boris Kidrič« po stanjih konec meseca povprečno 2.328 zaposlenih, kar je za 2% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri 2% povečanju števila zaposlenih so se povečale ure boleznin za 11%, tako da je v povprečju na dan v bolniškem staležu 193 delavcev oziroma 8,3% zaposlenih. Pri pregledu gibanja bolniških izostankov za nekaj let nazaj v PE iz Slovenije (glej tabelo) ugotovimo, da le ti od leta 1986 naprej vstrajno naraščajo. Tako je bilo v letu 1986 v povprečju na dan 5,5% zaposlenih delavcev v bolniškem staležu, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa 7,9 %, kar pomeni, da jih je bilo za 44% več (oziroma za 2,4 odstotnih točk več). Do največjega porasta je prišlo v letu 1989, ko se je procent delavcev v bolniškem staležu v primerjavi z letom 1988 povečal za 20%. Podatki tričetitletja leta 1990 pokažejo, da trend povečevanja odstotka delavcev na bolniški ne narašča več tako intenzivno in da je v dveh PE prišlo do rahlega zmanjšanja, vendar to ni podatek, ki bi nas zadovoljil temveč opozorilo, da je proučevano področje potrebno analize in ukrepanja. Poprečno število zaposlenih dnevno v bolniškem staležu in odstotek v primerjavi s skupnim številom zaposlenih PE 1986 1987 1988 1989 I.-IX. 1990 0št. % del. 0 % št. % del. 0 št. % del. 0št. % del. 0št. % del. zaposl. na Bo dnev. v bol. st. zaposl. na Bo dnev. v bol. st. zaposl. na Bo dnev. v bol. st. zaposl. na Bo dnev. v bol. st. zaposl. na Bo dnev. v bol. st. Osn. proizv. 25,5 4,7 28,7 5,1 33,7 5,9 40,2 6,8 43,6 7,2 Dodelava 13,4 7,0 14,0 7,3 15,6 8,2 18,4 9,8 18,3 10,0 Kristal 31,0 5,7 32,5 5,2 41,8 6,3 53,1 7,7 54,8 8,0 Dekor 15,1 7,3 17,3 7,6 19,8 8,6 21,6 9,4 21,9 9,2 Vzdrževanje 2,8 3,1 4,9 5,3 6,0 6,2 6,1 6,3 8,1 8,5 Strok, službe 11,5 5,2 10,4 4,6 11,0 4,7 16,8 7,1 16,7 6,5 SKUPAJ 99,3 5,5 107,8 5,6 127,9 6,4 156,2 7,7 163,4 7,9 verižni indeks 100 100 109 102 119 114 122 120 105 103 bazni indeks 100 100 109 102 129 116 157 140 165 144 Avgust in september 1990 Kadrovske zanimivosti STANJE, dne, 31. 8. 1990 po poslovih enotah Osnovna proizvodnja 590 Dodelava 182 Kristal 673 Dekor Kozje 247 Servisne dejavnosti 92 Delavska restavracija 37 Dalmacijakristal 127 Tehnokristal 101 Strokovne službe 266 Skupaj Steklarna »BK« 2.314 Prišli so: V PE Servisne dejavnosti Jože Krušič — kovinostrugar in Tomislav Kučiš — tehnolog priprave dela. V PE Dalmacijakristal Miodrag Jelavič — brus. II. sk. V Strokovne službe Valerija Vrabič — pripravnik VI. st. Odšli so: Iz PE Osnovna proizvodnja Stanko Lampret — odnašalec sam. prek. DR, Gorazd Kidrič — pomočnik sam. prek. DR, Ivan Kajba — odnašalec sam. prek. DR in Venčeslav Cajzek — obrat, ključ, odpoved. Tz Pe Dodelava Vesna Čurčič — brisalka stekla odpoved. Iz Pe Kristal Leopold Pelko — mojster brigadir upokojen, Marjan Ter-čič — brusilec I. V JLA, Snje-žana Berghaus — označevalka II. potek DR za DC Iz PE Dekor Kozje Srečko Sok — analitik planer odpoved. Iz PE Servisne Dejavnosti Zvonimir Spiljak — kovinostrugar zapor do 4 mesece, Zdenko Polšak — ključavni- čar odpoved in Aleš Turnšek — ključavničar II. JLA. Iz Pe Tehnokristal Nedo Bogunovič — brusilec L sk. izključen, Anka Avgustin-čič — brusilec II. odpoved in Radmila Pilatič — brusilec II. sk. odpoved. Iz Pe Dalmacijakristal Lenka Ajduk — označevalka stekla odpoved Poročile so se: Ivič Josipa poročena KROG, Ciglanjak Mirjana poročena Drenški, Kovačič Karlina poročena Javeršek; Kos Karmen pročena Vasiljevič, Ivanjko Marija poročena Drofenik; Jug Tatjana pročena Turk, Šket Ivica poročena Starove-ški, Peretič Božica poročena Ivič, Franič Jadranka poročena Primorac; Petek Ivanka poročena Anderluh, Nunčič Anica poročena Kovačič, Krobat Marinka poročena Verk, Dravinec Mihaela poročena Povalej; Iseinovski Petri j a poročena, Alič in Špolar Štefanija poročena Škrabi. Vsem mladoporočenkam iskrene čestitke! Stanje, dne 30. 9. 1990 po poslovnih enotah Osnovna proizvodnja 590 Dodelava 179 Kristal 673 Dekor Kozje 248 Servisne dejavnosti 93 Delavska restavracija 36 Dalmacijakristal 126 Tehnokristal 100 Strokovne službe 266 Skupaj steklarna »BK« 2.311 Prišli so: V PE Osnovna proizvodnja Zvonko Vran - odnašalec Anton Bele - pripravnik II. st., Marijan Peček — priprav- nik II. st., Srečko Požeg — pripravnik II. st. V PE Dodelava Marijan Znidarec — brus. II. v gr. V PE Kristal Jožica Pavič — pripravnik IV. st., Andreja Petrovič — pripravnik IV. st., Mirjana Var-jačič — pripravnik IV. st., Aleksandra Pažon — pripravnik IV. st., Sandra Tkalčič — pripravnik IV. st., Jasenka Guntner - pripravnik IV. st. V PE Dekor Kozje Ivan Planko — pripravnik II. st. V Pe Servisne dejanosti Zvonimir Špiljak — kovinostrugar. V PE Dalmacijakristal Zoran Radič — brusilec II. sk. V Strokovne službe Željko Brezinščak — pripravnik V. st. Odšli so: Iz PE Osnovna proizvodnja Mladen Krizmanič - odnaša-lec — v JLA, Vlado Horvat — odnašalec — sam. prek. DR, Milan Kanjuh - pomočnik prip. — sam prek. DR in Anton Kunstek - krogličar — sam prek. DR. Iz PE Dodelava Fračiška Žerak - vezalka stekla - predč. upokojitev in Terezija Šket — brisalka stekla — odpoved. Iz PE Kristal Dragica Barič — brisalka stekla — odpoved, Antonija Čoh — pomočnik I. — upokojitev, Mirko Sever — brusilec II. — v JLA, Štefka Tadina - pomočnik II. — odpoved, Franc Dolšak — brusilec I. v grobi — odpovedi in Marjan Drove-nik - trans. del. v kislinski polirnici — odpoved Iz PE Delavska restavracija Ivanka Galun — pomožna kuharica — odpoved Iz PE Tehnokristal Ivanka Vlahovič — brusilec II. sk. — odpoved. Iz PE Dalmacijakristal Jožo Baletič - brusilec IV. sk. — odpoved in Nikša Rakušič — brusilec II. sk. — sam. prek. DR Iz Strokovnih služb Lidija Ulbin — vodja plansko analits. službe — odpoved in Magda Oberski - finančni knjig. — odpoved METKA STIPLOVŠEK spomin Josipu Sedem mesecev po težki prometni nesreči in po sedmih mesecih nadčloveškega boja za življenje, je težkim poškodbam kot deveta žrtev podlegel tudi naš sodelavec in prijatelj Josip Mužar. Josip se je rodil 16. 1. 1972 v kmečki družini, sredi Hrvaškega Zagorja. Kot 16-letni fant se je dne 13. 6. 1988 zaposlil v našem podjetju pri peči. Po enem letu je postal krogličar in je to delo opravljal vse do tragičnega jutra, ko se je dne S. 3. 199p pripetila tista težka prometna nesreča. Josip je s svojim delom dokazal, da spada med tiste, ki imajo voljo do dela, so skromni in kolegialni. In da je bil resnično takšen človek, smo se prepričali, ko smo ga dne 7. 10. 90 v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Ostal nam bo v trajnem spominu. Za vse kar je storil in kaj je še hotel storiti pa se mu iskreno zahvaljujemo z željo, da naj mu bo lahka domača zemlja, ki mu pokriva mnogo prerani grob. J. K. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta HINKA DRIMLA se iskreno zahvaljujemo kolektivu steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina in sodelavcem za darovano cvetje, in hvala vsem, ki ste ga pospremili do njegovega zadnjega doma. Posebna hvala gospodu generalnemu direktorju za tople poslovilne besede. . DRUŽINA DRIMEL ZAHVALA V teh žalostnih dneh, ko nas je zapustila naša IVANKA HOLEŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako množičnem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli iskreno sožalje. Žalujoči mož Karli in sin Mohor ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očka, sina in brata JOŽETA STANČIČA se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem ter drugim članom kolektiva za sočustvovanje z nami v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo godbenikom, pevcem in govorniku poslovilnih besed tov. ČOH Slavku. Posebna zahvala prvi brusilnici, sindikatu in brigadi Pelko za fin. pomoč. Žalujoči: žena, hčerka, mati, oče, brat in ostalo sorodstvo. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 162 Med reševalce nagradne križanke št. 162 bomo razdelili za 240,00 dinarjev nagrad. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 162. Rok za oddajo rešitve je 16. november 1990. Ker nismo prejeli pravilne rešitve križanke ši. 161, nagrad zato nismo mogli izžrebati. Rešitev nagradne križanke št. 161, vodoravno: štorček, azbest, črpalka, Vardar, enomernost, Edi, Tirana, ptičnik, aki, njorka, KO, Raška, ani, skat, kajuta, Bert, ošabnost, RL, kurba, Ilir, Mala Račna, kilt, ata, odeja, noj, nož, oker, Se. UREDNIŠTVO 4? POSNEMO- VALEC PREBI- VALCI ZADRA ŠLEP ČEŠKO M. IME. 0TAKAR 0VRATNA RUTA MURNU PODOBNA ŽUŽELKA IZVLEČEK, IZVAREK UUBK. ZIME, KATICA s ¥r 'J> POL KONJ, POL ČLOVEK V GR. MIT. MALIK SLOV. IMPRES. SLIKAR (MATIJA) PREVOZ- NIK LJUDI S KOČIJO i f BAT, T0LKAČ GRŠKA ČRKA POSODA ZA MALTO DAN V TEDNU v PRISTAŠ IDEA- LIZMA SANJAČ * ENO-ČLENIK SL UT. (MATIJA) KARAMB0L, TRČENJE POLJSKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDIŠČE BERILO POD GREGORČIČEV ROJ. KRAJ POOZEM. HODNIK ANICA ČERNEJ ZVERINA RIMSKI CESAR GLAVNO MESTO GANE 1 1 PRIPAD- NICA TATAROV MESTO V UKRAJINI VRTNA RASTLINA 1 TOPOVSKI PODSTA- VEK p? OKRASNI KALCEDON LJUDSKI ORIGINAL IZ DESETEGA BRATA PLOŠČATA RDEČKASTA MORSKA RIBA IGRAUCA G LAZAR - IGOR DEKLEVA EGIPČAN. BOG SONCA DELČEK NESNAGE JAVANSKO TOLKALO >1 PRIPOVED. PESNITEV ZVIŠANJE, PORAST FRANZ JONAS DRŽAVNI ZNAK ANICA OSEBA IZ BIBLUE OTROŠKA DEJAVNOST V PREBIV. MAKEDONIJE JANKO KERSNIK 1 ČLOVEK, KISE JE KAM VRINIL « GLASBENO DELO, MUZIKA-LUE K PREDMETU OBRNJENA LEČA AVTOR VINKO K0RENT GRŠKA BOGINJA ZEMLJE S Glasilo *Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva 1'ida Juhart — Oblikovanje in tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 6)250 Rogaška Slatina, Ulica talcev t, telefon (063) St 1-6It - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača — Naklada 2500 izvodov - Tiska DP »Delo«, Tisk časopisov in revij p.o., Titova 35, Ljubljana.