L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA.......................... 3.00
9
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second clase matter at the Post Office Dept. Ol'«wa.
V . . .
Vol. 2. No. 28.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO TOREK 10 AVGUSTA 1943.
Cena 5c.
Leto 2. štev.28.
SMRT FASISTICNIM VNICEVALCEM-STALIN!
Pregled partizanske borbe v Jugoslaviji
Moskva. — Sve-slovanski odbor je brzojavno naslovil članek po Semeon Belinkov, pod gornjim naslovom, ki se glasi:
"S ozirom na poročila, da so italijanski oddelki odpoklicani iz jugoslovenskega o-zemlja, katera so bila prio-bčena v inozemskem časopisju, ne odgovarjajo resnici, kakoršna pri priči je.
Resnica je, da takoj po strmoglavi j enem Musolinije-vem režimu v Italiji, če tudi so. nastale dokaj resne razmere, italijanski oddielki so sodelovali v borbi vred z nacističnimi, ustaši in domobranci v vzhodni Bosni. Toda nedvomno da je to delno vplivalo na italijanske oddelke s ozirom na večjo aktivnost. Znano pa je, da bi kaj takega sprečila nemška komanda, ker bi bila občutno prizadeta radi potrebne rezerve za nadomestitev na bojni črti. Zato se tudi v večjem naslanja na salitetne priveske na Balkanu, vključujuč Italijo, kot največjo zalogo z rezervami na jugoslaven-skem ozemlju.
Tako je opaziti nove bolgarske divizije v Jugoslaviji. Poleg tega po ukazu Berlina izdan je mobilizacijski poziv takozvane "hrvatske armade", oziroma zbiranju menda poslednjih rezerv. Kajti znano je iz dosedajne borbe, da po večini hrvatski oddelki, niso nikdar pokazali svojo borbenost ali pa voljo za sodelovanje v bratomorni borbi. Najbrž da bo radi tega tako obsežna izjema pri Paveličevi "armadi", da je imela toliko beguncev, kakor skoraj nobena druga. To je menda delno v-zrok, da se nacistični načrti niso izvedli, kakor so bili narejeni. Zadela jih je sicer neljuba usoda s odločno vztrajnostjo partizanske armade. Kajti nacističen namen
danes niso odnehali proti
zaporedoma porazu, da vni-čijo in razbijejo Narodno osvobodilno in partizansko armado. Zato so zbrali večjo rezervo iz vsih drugih krajev in jo pognali na oski kraj bojne črte v Bosni izmed Sarajeva in Pijesak, podprto z topništvom, tanki in drugim modernim orožjem.
Dotični načrt pa ni uspel. Vodstvo partizanske armade je ob pravem času evakuiralo svoje oddelke iz Pijeska, brez kakoršne koli izgube.
Dva dni pozneje je partizanska divizija pri Sarajevo in Bareš okraju, obkolila 5-ti domobranski regiment. Sovražnik je ob tej priložnosti pretrpel 150 mrtvih in 300 zajetih vojakov in častnikov.
Druga divizija ki vodi borbo o okrajih Probava-Do-boj, je izvedla uspešno ofenzivo. V centralni Bosni po srditih borbah, sovražnik je bil prisiljen na umik, pri čem je zaplenjena vočja količina orožja in tudi število vojnih vejtnikov.
Na več krajih so slovenski in hrvatski partizani pretrgali komunikacijske vezi sovražnika, pognali nekoliko mostov v zrak pri Taborišču.
Slovenski partizani so izvedli zelo drzen napad na dobro vtrjen položaj italijanskih posadk pri Novem Mestu in Kostanjevici. Iznena-den napad je zasačil sovražnikove posadke nepriprav-ne. Partizani so ob tej priložnosti pobili nad 70 vojakov, razstrelili utrdbe italijanskih posadk, ter se nato povrnili v svoja taborišča.
Končno iz vsega dosedaj-nega bojevanja za osvobojenje, narod v Jugoslaviji, se zaveda, da se z vsakim dnem približuje ura plačila za nešteta zločinstva storjena nad narodom in njegovim imetjem. Zato je neizre-civa volja in vztrajnost tako naroda, kakor tudi njegove
Pregled Bojevitih vri
proti fašizmu
i
RDEČA ARMADA ZAVZELA OREL, BELGOROD IN NA TISOČE DRUGIH NASELJ NEIZOGIBEN PADEC HARKOVA IN JE NJENA SMER PROTI KIJEVU, GLAV NEMU MESTU UKRAJINE. NAD 120 TISOČ NASISTOV POBIBIH V ENO MESEČNI OFENZIVI RDEČE ARMADE, VNIČENA PA OGROMNA KOLIČINA VOJNE OPREME.
Po enomesečni ofenzivi Rdeče Armade, ki je nasledila po porazu nacistične ofenzive takoj v pričetku julija, Rdeča Armada je zavze la mesto Orel, katero je bilo zadnji dve leti v nacističnih rokah.
Vojni strokovnjaki so računali Orel za nacistično trdnjavo že na podlagi kričečih trdenj nacistične propagande. Razen tega pa nacistična propaganda je skušala opravičiti svoj poraz v zimski ofenzivi Rrdeče Armade z tem češ, da ji je naklo-
njena zimska kampanja bolj, kakor pa poletna. Toda, Rde ča Armada kakor pri Stalingradu, tako : tudi zdaj pri Orlu in Belgorodu, če tudi sta ta dva mesta predstavljali močno pozicijo nacističnim silam, dokazala je svojo sposobnost in moč v sedaj-ni ofenzivi. Z tem vsekakor poleg nad 120 tisoč pobitih nacistov v enomesečni ofenzivi Rdeče Armade, ter vni-čena ogromna količina vojne opreme, tankov, bojnih letal, topov itd., poraženo je isto-
časno nacistično prerokova-
Zavezniška armada v Siciliji
Pričakuje se padec Sicilije v bližnji bodočnosti. Zavezniška armada napreduje na celi bojni črti in je predrla Etna obrambno črto
je očiten od katerega celO» armade, katera junaško bra-
ni svojo dedščino.
Kako Nemci opisujejo gerilski način bojevanja in spretnost njihove taktike
Ameriški Columbia Broa-dcasting System je zabeležil oddajo angleškega radia,, ki je poročal o tem, kako Nemci sami sodijo o vojaških vrlinah in spretnosti vodstva jugoslovanskih gerilskih sku pin. Podatki so posneti iz nemškega časopisja, ki objavlja dopise svojih posebnih vojnih poročevalcev, pride-ljenih četam, ki operirajo na jugoslovanskem ozemlju.
"Partizanski oddelki se v svojem goratem ozemlju pre mikajo s tako brzino, da je Nemcem izredno težko presoditi, iz katere smeri bo prišel naslednji udarec.
"čim se nemške čete zvečer ustavijo, da se odpočije-jo in dobe par ur spanja ponoči, že se pojavijo gerilci in iznenada napadajo iz zasede", poročajo nemški čas-niški poročevalci. "Podnevi pa se nemški vojaki pote po teh golih, skalnatih rebrih — srepo južno sonce z vso
svojo silo pripeka nanje, ko s težko muko prenašajo svoje strojne puške in ves težki vojni materijal. Kajti drugih prometnih sredstev tam ni."
Nemški poročevalci priznavajo, da se bore "gerilske čete pod izvrstnim vodstvom in vedno z največjo hrabrostjo, z veliko udarno silo. Presenetljivo dober je njihov sistem medsebojnega o-bveščevanja s pomočjo brezžičnega brzojava. Njihova brzina v premikanju čet ter znanje in izkoriščanje terena zahteva od vojakov osiš-ča mnogih in težkih žrtev.
NAD TRI TISOČ PARNI-
KOV JE PREPELJALO 160.000 ARMADO
Severna Afrika. — Glasom tukajšnega poročila ki pravi, da je 3,266 parnikov prepeljalo 160.000 zavezniške armade pri invaziji na
Glasom poročil iz severne Afrike, zavezniškega stanu v operacijah zdaj v Siciliji, se naglasa skorajšni padec Sicilije v zavezniške roke. Pri napredovanju zavezniške armade, občinstvo je na več krajih pozdravljalo in ji glicalo kot rešiteljem fašističnega režima. Na bojni črti pa na več krajih ni prišlo celo do spopada, ampak so italijanski oddelki odlagali orožje in se predali v roke zavezniške .armade.
Medtem zavezniška zračna sila je vnovič bombardirala vojne objekte v Nemčiji in Italiji. S bombardiranjem posebno je bil prizadet Hamburg, Ruhr in tudi Berlin. Neka druga poročila pravijo, da je že zdaj nastala večja evakuacija Berlina in da je namen nacističnih krogov proglasiti ga za odprto mesto.
Na tisoče ton so zavezniški letalci vrgli iz zrakoplovov eksploziva na prej omenjena mesta, ter železniški promet.
V Italiji če tudi delno so pojenjali notrajni nemiri, toda z tem ni rečeno da so ko nčani. Narodna zavest enkrat ganjena nedvomno se zna proširiti in podkopati se-dajni režim, ki ni nič drugega, kakor ponovno predstavnik finančnega trusta v Italiji. Dosedajni opomini zaveznikov za brezkompromisno predajo, so ostali po vsih izgledih neuspešni. To je menda povod za ponovni proglas splošne invazije Italije z strani zavezniške .armade. Neke vesti celo trdijo da bosta ponovno konfe-rirala Churchill in Roosevelt o teh vprašanjih in vprašanjih splošnih vojnih opera-
Sicilijo. Parniki so pa bili raznega izdelka vključujoč križarke, krstilce in minono-sci.
Istočasno je prepeljano 14.000 vozov, 600 tankbv in 1.8000 topov, neračunajoč tope bojnih ladij.
cij.
V glavnem kar bi bilo ne samo za pričakovati, .ampak istočasno da je neposredna naloga zdaj je to, da se vsta-novi drugo fronto na evropskem kontinentu, kakor smo že nekajkrat omenili. Druga fronta s z,apadne strani je tisti "deger" v osrčje nacističnih žil, katerega se tudi nacisti prav dobro zavedajo. Ofenzive naokrog evropskega kontinenta če tudi nujno potrebne, ne bodo zmanjšale tako žrtev, kakor ne bodo pripravile skorajšni poraz nazi-fašizma.
Popolen poraz je pričakovati le tedaj, ko je sovražnik stisnjen med dvema ognjema v najbolj občutnem položaju. In ta občuten položaj je in ostane zapadna stran evropskega obrežja čez Belgijo in Francijo.
ZMAGA UNIJSKIH DE-LAVCEV V SUDBURY
Sudbury. — Na drugem mestu priobčen je dopis iz Sudbury, kateri dovolj jasno pove sicer razveseljivo vest ogromnega napredka unijs-kega pokreta v zadnjem letu. Namreč od 13.000 vpo-slenih delavcev v Sudbury in okolici, nekaj manj kot 9000 je dobrostojočih članov M. M. and S. W. U. (CIO).
Sudbury, oziroma regulacije pri INCO napram vpo-slenih delavcev, so bile znane daleč po deželi. Delavci so jih imenovali regulacije terorja in nasilja, proti unijskih članov, ter so mnogi tudi izgubili delo v prejšnih letih od ene in druge strani pa, vsiljevanje kompanijske unije, ko nista več teror in nasilje uspevala sprečiti delavce od svoje unijske organizacije.
Nedvomno da se bodo z močnim unijskim pokretom izpremenile razmere delavcev v Sudbury. Da bo tudi to sicer važno industrijsko me-
nje, da je Rdeča Armada sposobna izvesti ofenzivo le v zimskih mesecih.
Pri Orlu se je računalo okrog 250 tisoč nacistično silo. Rdeča Armada ki je stopnjema napredovala z treh strani proti Orlu, Belgorodu okrog 400 milj razte-gnene bojne črte, je zasačila nacistično silo z tem, ko je zožila njen ishod. Tako so nacistične sile sicer pod zmagovitimi udarci Rdeče Armade odstopale, toda pod ceno ogromnih izgub, ker njihov izhod je bil sprečen z topništvom z treh strani, ter bojnimi letali, ki so igrala zelo važno vlogo v ofenzivi.
Premijer Sovjetske Unije, maršal Stalin je v dnevni zapovedi čestital Rdeči Armadi ob zavzetju Orla, ter so bile izstreljene v njeno počast topovske salve v Moskvi.
Napram sedajnim poročilom Rdeča Armada je že v predmestju Harkova in ne-bomo iznenadeni da pade v njene roke predno bo iztis-kana ta izdaja Edinosti. O-benem računa se za njen u-darec ob Donets reki posebno zdaj ob zavzetju recimo Harkova, cela srednja in južna bojna črta je neposredno v njenih rokah. Zato so dozdevanja, da bodo nacistične sile odstopile na drugo stran reke Dnjepra, menda kot druga obrambna črta nacističnih sil.
V. Stalinovi čestitki Rdeči Armali med drugim je bil sklep: "Smrt fašističnim vni-čevalcem". Nedvomno da bo Rdeča Armada sledila temu geslu zdaj ob vsakem kora-ku odstopajočih nacističnih zverin.
Nacistični krogi pravijo, da je evakuacija Orla sledila po načrtu in strateškem računanju. Torej nič izven-rednega se ni zgodilo tudi vpričo tega, da je glasilo njihovo povelja braniti položaj do zadnjega človeka. Tudi pri Stalingradu je šlo po načrtu, toda ne po nacističnem, ampak po načrtu Rdeče Armade. Tako je se zgodilo tudi pri Orlu, Belgorodu in drugih dozdaj osvobojenih mestih in naseljih, ter nedvomno da bo šlo do končnega poraza nacističnih zverin.
NEMCI PRIPRAVLJAJO SVOJO ŠESTO OFENZIVO V JUGOSLAVIJI
New York„ 27 julija — United Nations Information Office poroča, da se Nemci pripravljajo na svojo šesto ofenzivo "čiščenja" na jugo-slovenskem ozemlju. Iznebi-ti se hočejo jugoslovenskih gerilcev predno pride do invazije zedinjenih narodov na balkanska tla.
Pet prejšnjih ofenziv uničenja je prešlo kakor vihar — toda močni oddelki gerilcev so ostali nepoškodovani in z nezmanjšano sili nadaljujejo boj. Kljub temu, da Nemci uporabljajo letalske in oklopne vozove, gerilske sile še vedno rušijo železniške proge in ovirajo promet na cestah, brez katerih Nemci svojih čet ne bi mogli več zalagati svojega vojaštva.
V času od 25 junija do 3. julija so gerilski oddelki v-sak dan napadli železniško progo Zagreb-Beograd.
Nemci zdaj kopičijo v vzhodni Bosni artilerijske oddelke, letala in tanke, toda borbe se nadaljujo. Najbolj srditi boji divjajo ob reki Drini, med Srbijo in Bosno, največ na bosanski strani.
Srdite borbe so se razvile v okolici Zvornika, toda tudi v okraju Zavidoviša, na železniški progi Sarajlvo — Brod, kjer nastopajo gerilski oddelki iz Slavonije, so spopadli izredno ostri.
Nemci so evakuirali mestece Prnjavor v centralni Bosni, kj je zdaj zasedeno od gerilcev. Rrnjavor se nahaja v goratem ozemlju, v sredini najdišč premoga in železa
in dominira zelo važno prometno križišče.
Nemci so razpisali sto tisoč RM nagrado za informacije, na podlagi katerih bi jim uspelo dobiti v roke, živega ali mrtvega, Vodjo gerilcev, Josipa Broza, znanega pod bojnim imenom "Tito".
V nekaterih delih Jugoslavije so Bolgari nadomestili italijanske čete. Do tega je prišlo na podlagi italijansko-bolgarskega dogovora, ki priznava Bolgarom 11 naseljenih krajev ob Ohridskem jezeru.
Bolgarske čete so zamenjale ponekod tudi nemško vojsko v okupirani grški Macedoniji.
Izvzemši mesto in pristanišče Solun, katerega letališče so nedavno napala letala zedinjenih narodov, so Bolgari razširili obseg svoje okupacije prav do reke Ak-sios. Vsled tega je postal Solun s svojo neposredno okolico, v obsegu od približno 20 milj, otok nemške okupacije v bolgarskem ozemlju.
Grški uradniki, ki nočejo služiti Bolgarom, beže v Solun, tako da so morali Bolgari sami prevzeti upravo tega zasedenega ozemlja.
Tudi v bližini mest Flori-na, Pelli, Kilkis in Chalkidi so Bolgari razširili obseg s-voje zone okupacije.
Vsporedno s tem širjenjem bolgarske oblast se širi tudi preganjanje grškega prebivalstva, ki begoma zapušča grško ozemlje pod bolgarsko okupacijo.
Nova Internacionala strokovnih unij
London. — Glavno vprašanje ki je bilo na raspravi britskih strokovnih unij zadnjega tedna je, ustanovitev druge fronte v Evropi, ter proširiti odbor Angleško-So-vjetskih strokovnih unij, vključujoč delavski pokret držav osišča.
sto postalo središče ne terorja in nasilja, ampak središče rudarjev in njihovih družin s dostojnim zaslužkom in drugimi delovnimi regulacijami vprid delovnih razmer v splošnem.
Posebej je to važno za v-poslene delavce, da zdaj kakor nikdar prej ne prepustijo niti trenotka, .ampak da vložijo vse potrebne aktivne sile, za močen unijski pokret. Kajti to bo najboljše zagotovilo da v tej okolici zavlada demokratična pravičnost večine.
Wfclter Citrini, glavni tajnik britskih strokovnih unij, ki se je ravnakor povrnil iz Moskve, kjer je prisostoval seji Anglo-Soviet odbora strokovnih unij, je med drugim omenil slutnjo o novi internacionalni federaciji strokovnih unij, vključujoč strokovne unije Sovjetske U-nije, katera bo morda vsta-novljena v kratki bodočnosti.
V prihodnjem septembru se bo vršil drugi sestanek predstavnikov strokovnih u-nij, kot podlaga za nadaljevanja internacionalne delavske enotnosti. Pričakuje se bratski delegat od A. F. L., kljub temu da je njeno vodstvo nasprotno sodelovanju z sovjetskimi strokovnimi u-nijami. Ta poteza z strani A. F. L., vsekakor neizraža simpatij, ameriških delavcev obenem izraža le reakcionarno potezo vodstva, ki je vedno nasprotovalo enotni fronti delavskega pokreta. U-pati je, da bo enkrat sprevidelo to napako ter se pri-
Vojna se prenaša na prag nacistov
Stockholm. — Glasom tu-kajšnih poročil ki so nasledila na podlagi informacij kot posledice zavezniškega bombardiranja Hamburga v Nemčiji, trdi se, da je bilo 8.347 oseb ubitih, nad 18 tisoč ranjenih in nad 5 tisoč se pa pogreša. Prizadeto je 259 tovarn, 2.953 stanovanj in prizaretih z večjimi poškodbami nad 5 tisoč poslopij-
Neko drugo poročilo kvo-tira izjavo nemške policije, da je število žrtev doseglo nad 30 tisoč, večje število pa kakor je omenjeno popolnoma porušenih stanovanj.
Z tem je delno strahota vojne prenešena prav na nacistični prag. Prejšne izjave nacističnih krogov, da so nemška mesta dobro obvarovana pred kakoršnim koli napadom iz zraka potom zavezniške zračne sile, je postala zdaj smešna sama z seboj. Kako zdaj opravičujejo nacistični krogi bombardiranje Hamburga, Ruhr in drugih industrijskih središč v Nemčiji, ni težko doumeti.
družilo kakor pravi Citrini, Internacionalni delavski federaciji vključno strokovnim pokretom Sovjetske U-nije, kateri je v tem oziru najmočnejši.
"EDINOST"
Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pregled volitev v Ontario
Nebodite vznemirjeni naj narod spregovori besedo
Ne bodite iznenadeni če boste celo v našem časopisju čitali nervozna prerokovanja češ, kakšen "polom" se lahko pripeti med zavezniki, ko bo strmoglavljen Hitlerjev režim.
Nervozni ljudje se kaj radi zalete daleč v ospredje časa in dogodkov ne glede na to, da jih potem tepe lastna domišljija kot napačna.
Nekaj takega bomo opazili v gotovih krogih, ki so postali zelo nervozni zaradi vstanovljenega odbora v Moskvi od bivših političnih beguncev iz Nemčije, ter našli zavetje v Sovjetski Uniji še pred leti, predno je svet imel kakoršen koli dojem o strašni usodi nad svetom z strani fašističnega ražima in njegove ideologije. Ti ljudje, ki so pred leti napovedovali in opozarjali svet pred strašno usodo; pred krvavim nasiljem in terorjem. Ta resničnost je na pragu, očitna pa toliko, da vsevprek tepe nervozne prerokovalce v njihovih prejšnih in tudi sedajnih domišljijah.
Drznejo si razlagati češ, Stalin "hodi svojo pot". V navadnih besedah pomeni da Stalin, ne oziraje se na nič drugega kakor zaposesti Evropi po svoji volji. Podlaga za tako natolcevanje jim je prišel v poštev omenjeno vstano-vljeni odbor v Moskvi.
Vprašanje je: "Ali so imeli pravico politični begunci do vstanovitve takega odbora," sicer ljudje ki so predi leti napovedovali kakšno nevarnost predstavlja fašizem za zunajni svet vključno tudi za nemški narod; ljudje ki so si drznili ožigisati pod ceno svojega živlenja ustvarjajoči barbarizem fašizma?
Samo posebi umevno je, da so imeli pravico do tega in zategadelj poglejmo od bližje progras dotičnega odbora. Odbor je naslovil proglas namenoma nemškemu narodu, da strmoglavi Hitlerjev režim; da se kazni fašistične zločince za zločinsko vojno; odplačitev odškodnine tisočem žrtvam fašističnega terorja; vstavitev notrajne vlade v Nemčiji, ki bo imela zaupanje ne samo naroda,ampak tudi zunajnih velesil; povrnitev Nemčije v deželo demokracije in človekoljublja. Ali naj kaj takega povzroči "polom" med sedajnimi zavezniki v borbi proti fašističnega barbarstva ? Ali je to Stalinova pot osebnega pomena ali pa program protifašističnega zavezništva in vsih iskrenih rodoljubov vsepovsed neoziraje se na politično pripadnosti in verske nazore?
Da —to je pravičen program q,dbora čigar naloga je, da govori nemškemu narodu resničnost, mu daja korajžo in vzpodbudo, da v združeni moči strmoglavi Hitlerjev režim, ter ga pokopa vred z njegovimi privrženci in ideologijo, kot sramotni spomini fašističnega barbarizma.
Kdo naj ustvarja predsodke s ozirom na vstanovitev takega odbora v Moskvi ?
Mar ljudstvo v zasužnjeni Evropi? Mar ljudstvo v protifašističnem zavezništvo ? Nak! Ljudstvo tako v zasužnjeni Evropi, tudi drugod bo podpiralo tak odbor s zavestjo vničiti fašizem; rešiti svet suženjstva in trpljenja. Od druge strani zavedajo, se, da je Sovjetska Unija neštetokrat izjavila o svojem stališču napram tekoči vojni in preureditvi povojnega sveta. Do cela izraža se v ' Atlantskem Povelju", ter koalicijskem programu zaveznikov.
Toda ker se zrdali sicer neljuba resnica skrajno nazadnjaških in protinarodnih elementov, prizadevajoč si na en ali pa drugi način povrniti svet v predvojno dobo pod oblast bivših režimov, torej ni čudno da čitamo tako nedoslednost in natolcevanja glede vstanovljenega od^ bora za povrnitev nemškega naroda v sklad človedoljub-lja in dostojnosti v narodnih in mednarodnih ozirih.
To očitnost zasledujemu pri poljskih in jugoslovanskih reakcionarnih krogih. Prvi si zamišljajo oblast nad bivšo Ukrajino in Belorusijo, drugi pa na zvit in potuhnjen način preljubo oblast nad narodnimi interesi v Jugoslaviji po vzorcu bivših režimov.
V takih krogih in njim podobnih, vidimo nervoznost le ob pomisli na Moskvi. Celo ljubša beseda bi jim bila tudi Berlin — kot pa recimo Moskva, zato jo z redkostjo izgovarjajo in le tedaj, kadar pride po njihovem mišlenju priložnost, da se ponovno razvozla zlobno gonjo in vnaprej ustvarjanju nezaupnosti, ter ogabnim presodikom o "rdečem strašilo."
Ti in taki krogi trpijo mučno bolezen, napada jih nervoza in postajajo strašljivi pred svojo senco. Zakaj? Mar zato ker so izdali jasen program za svoj narod, kakšne narodne in socijalno pravičnost naj zadobi narod po zmagi nad sovražnikom. Ne! Saj nismo nikjer čitali kaj takega z strani takih krogov. Ti krogi trpe mučno bolezen radi tega, ker večina naroda gre za preporodom sveta v narodnih in mednarodnih ozirih. Ker večina naroda zahteva narodne in socijalne pravice; kjer bi vžival sad svojega dela, razvijal v svobodi brez zapostavljanja ali pa izkoriščanja svoj narodni diom in imetek do stopnje dostojne človeškemu bitju dvajsetega stoletja. Tak preporod pa ne predstavlja položaj nad narodnimi interesi omenjenih krogov, ampak jih izločuje. To je vzrok za njihovo nervozo, ter mučno bolezen, prizadevajoč si pod kakor-šno koli obtožbo po prejšnih navadah zadnjih 25 let, proti vrstam progresa in napredka; proti narodnih in mednarodnih interesov. Kolikor pa bo Rdeča Armada gnala fašistične zveri proti mej svojih zapadnih sosedov, ter obenem se približaval končni poraz barbarskega fašizma vred s zavezniško armado, toliko večja nervoznost in mučna bolezen bo nastajala v takih krogih in zna se zgoditi,,
Zadnjič smo čitali v uvodniku Edinosti, od kakšne važnosti so ravnokar minule provincionalne volitve. Dejstvo to tega nas prepričuje zdaj tembolj ob njihovem rezoltatu, kot znak, da je narod po večini naveličal se z starimi strankami,, ter hoče spremembo v provincional-ni vladi.
Medtem važno je pripomniti le radi pregleda nekoliko iz zgodovine provincio-nalnih vlad v Ontario. Od leta 1905 sem vključno do leta 1929 izvzemivši od leta 1919 do 1923, so bili zaporedoma konservativci na vladi. Konservativna stranka pri vsakih volitvah dosegla je ogromno večino. Od leta 1929 stopnjema v nekaterih volilnih okrajih zmagovali so liberalci, ki so naposled zmagali tako v provincional-nih, kakor tudi v federalnih volitvah v letu 1934, ter od tega času vzdržali svojo oblast do sedajnih volitev,
V sedajnih volitvah dogodilo se je poleg poraza liberalcev od 64 na 14 poslancev,, da je dobila večino po imenu Progresivna Konservativna stranka, ozirom reformirana na zadnji konvenciji konservativne stranke. Razen tega pa tretja stranka znana Co-operative Comme-nwelt Federation, katera je sicer prvikrat pridobila tako število izvoljenih poslancev, nezaostajajoč daleč iza konservativne stranke.
Dozdaj znan rezoltat pro-vincionalnih volitev je naslednji: Konservativci 38, CCF. 34„ delavci 2 in neodvisni liberalci 1 poslanca. Skupno ontarijsko vlado sestavlja sem od leta 1929, 60 poslancev. Do leta 1929 jo je sestavljalo 112.
Kakor je razvidno niti ena stranka ni zadobila na-polovično večino. Manj ali pa več kljub temu da se je CCF izrazila proti koalicije z kakoršno koli stranko, bo to v marsičem koalicijska vlada.
Liberalni krogi v Ottawi so s rezoltatom provincional-nih volitev v Ontario, zelo vznemirjeni. Kot vzrok navaja se češ, da je program zastarel in da neodgovarja tekočemu času. Narod pa„ stremi za progresom. Dočim progresivni konservativci si prištevajo zmago na podlagi 22 točk reformističnega programa, CCF pa "socialistične" reforme.
KAJ JE ZAPRAV VZROK ZA TAKO SPREMEMBO
Prvič po mojem mnenju napačno bi bilo trditi, da so konservativci pridobili nove sile ljudstva v sedajnih volitvah. Resnica je povsem nasprotno.
Ako zasledujemo povest tako konservativne kakor tudi liberalne vlade v Ontario, nedvomno da bomo opazili prav po domače povedano, da se v notrajnih zadevah ni spreminjalo prav ničesar. V volilni kampanji konservativci obtoževali so liberalce, nasprotno liberalci pa konservativce. To se je ponavljalo vse skozi od leta 1905 zaporedoma. Kakor eni tako tudi drugi vedeli so sicer demagoški izvajati predvo-
lilno kampanjo in si na ta način pridobili večino z obljubljenimi drobtinami za narod. Osnovno če tudi ne pretežna večina naroda, spoznala je iz leta v leto prevaro od ene, ter tekoči čas od druge trani ki gre za progresom, je rezoltat tako nagle in nepričakovane spremembe pri sedajni volitvah.
Kar so konservativci pridobili v sedajnih volitvah je to, da je se okrog njihovega programa zbral oni del naroda, oziroma nezadovoljne-ži z liberalci, toda vred z nazadnjaškimi sloji. Okrog CC F pa oni del, ki gre za progresom in preureditvami socijalnih razmer, ravrstitvijo blagostanja itd., misleč da CCF predstavlja tako preureditev. Bodočnost bo vsekakor opravičila resničnost, da omenjena stranka, ne predstavlja preureditve sicer v-pprid progresivnega strem-ljjenja ljudstva. To bo pa o-benem enkrat spoznanje skupine socijal-demokratov v Kanadi, katerih preteklost po drugih državah kaže le težke in zelo očitne posledice proti interesov delovnega ljudstva v splošnem. To očitnost zapažamo pri njih že zdaj, ko so v več volitnih okrajih odklonili sporazum z delavskimi kandidati. Ako bi bila CCF vpoštevala sporazum z delavskimi kandidati, je bila zdaj očitna priložnost izvoliti prvikrat v provinciji Ontario, večino vred z delavskimi kandidati za CCF., zaradi reakcionarnega vodstva pri CCF proti sporazumu in enotnosti, je seveda dobila večino konservativna stranka.
Vzrok poraza za liberalno stranko je poleg prej omenjenega tudi, da je v sedajni vojni se omahljivo ponašala v zelo resnih zadevah vojne, kakor tudi v domačih zadevah razvrstitvi davkov; razvrstitvi delovne moči; večjo pravičnost za delavce v industriji, ter splošno v demokratičnih zadevah naroda.
Ni dvoma da bi Ukrajinci tretja narodnost v Kanadi, pozabili na zakonski ukrep proti Ukrajinskih delavskih dvoran. Medtem, da je precejšne število zelo uglednih mož na državnem položaju, cerkveni dostojanstveniki in število raznih kulturnih in prosvetnih organizacij zahtevalo legalizacijo komunistične stranke. Toda Kingova vlada mesto da je odločno nastopala napram zahtevam naroda v marsikaterih ozirih, je kratkomalo omahovala pod pritiskom skrajno sebičnih reakcionarjev, ter tako prepuščala zelo resne stvari neurejene.
Vsled rezoltata volitev v Ontario, prevladuje bojazen v liberalnih krogih v Oltawi, da je potrebno spremeniti program predno bodo Federalne volitve.
z socijalnimi reformami. Celo po končanih volitvah Mr. Coldwill je pripomnil: "Narod gre za socijalnimi reformami". To je res, da narod stremi za spremembo v marsikaterih zadevah večje socijalne pravičnosti, odločnejšega nastopanja proti skrajno sebičnih buržuaznih elementov, ki ovirajo demokratične tekovine ljudstva; ovirajo unijsko gibanje, delavski pokret itd. Toda pričakovati da bo CCF prinesla na krožniku blagostanje, bi bilo napačno in varljivo. Ravno tako konservativci kljub obširnega programa.
Da se vresničijo storjene obljube v predvolilni kampanji,, volilci ne smejo pozabiti z organiziranim opominom. Storjene obljube bodo vresničene le pod pritiskom organiziranega naroda, delavec in delavk v provinciji Ontario. Poleg tega zelo važno je pripomniti, da so delavci in delovno ljudstvo k-ljub reakcionarni gonji proti delavskih kandidatov v Bel-lwood in St. Andrew volina okraja, izvolili svoja dva zastopnika, to je Mr. A. A. Mc-leod in J. B. Salzberg.
Nedvomno da bosta ta dva delavska kandidata največja opora v provincional-ni zbornici, delavcev in delavk, ter delovnega ljudstva provincije Ontario. Dozdaj
SOVRAŽNIK V NACISTIČNEM ZALEDJU
Vsi poskusi nacistični da vn iče Narodno osvobodilno i« partizansko armado, so se izjalovili s ogromnimi izgubami.
New York. — Tednik New York Times-a prinaša pod gornjim naslovom članek svojega londonskega dopisnika Lawrence Wolfe-a, ki pravi o Jugoslaviji naslednje:
"Jugoslovanski partizani se že Več kot dve leti upirajo skupni sili Nemčije in Italije in njihovih madžarskih, bolgarskih in rumunskih hlapcev, ter prizadevajo nemškemu generalnemu štabu silne muke in težave. Pregled zadnjih činov partiza-vanski patrioti uničili itali-nov je naslednji:
"V Črni Gori so jugoslo-jansko posadko važnega strategičnega mesta Bioča, kje so ubili 313 časnikov in vojakov, zajeli pa 400. Fronta v črni Gori se razteza v dolžino nad 6z milj. Na tem
sta prav dobro znana delavska zastopnika v unijskem pokretu,, ter tudi v mestni zbornici J. B. Salsberg dela precej skušnjave zbrani reakciji. Ne radi sebične naklonjenosti raznim podjetjem in finančnega trusta, ampak vsled odločnih zahtev za interese delovnega ljudstva.
Torej to je največja pridobitev sedajnih volitev v ontarijski zbornici, da se bo res slišal glas delavca in delavke, potom delavskih kan-didatop. Eden od volilcev.
ozemlju imajo partizani na visokih planotah utrjene postojanke, kjer jim tudi najhujši zračni napadi ne morejo do živega.
V Bosni, Hercegovini in Hrvaški je koncetriralo osi-šče več od 10 divizij — med njimi štiri nemške, s katerimi je poskusilo pregnati partizane iz nekaterih krajev. Toda partizani so prešli v protinapad in prodrli prav do mesta Sarajeva, ki je glavno središče okupatorskih čet.
Sovražnik je izgubil približno 8.000 mrtvih, partizani so pa zaplenili mnogo vojne opreme in 20 nemških tankov.
Istočasno pa so druge partizanske skupine napadle v bližini Zagreba, prestolice Hrvatške, pretrgale promet na železnici do jadranske o-bale. Zavzele so večje število mest in tudi tam zaplenile ogromne količine vojnega materij ala.
Sovražnik pravi sam, da so jugoslovanski partizani premični arzenali, oboroženi do peta s puškami, pištolami in ročnimi granatami. Oblečeni so v italijanske ali pa nemške uniforme in razpolagajo poleg svojega lahkega orožja tudi s teakimi strojnicami, topovi, oklopne-mi vozovi in včasih se celo bore z tanki.
Ne v dobo pregreh in trplenja ampak v dobo pravičnosti in sreče
ALI BO NOVA VLADA ODGOVARJALA SVOJIM OBLJUBAM
V predvolilni kampanji konservativna stranka^ je i-mela program z 22 točk, na našajoč se na razne zadeve naroda v deželi. CCF„ tudi približno nekaj takega, toda
da bodo besneli kakor volkovi pred požarom.
Vsled tega važno je kakor kdaj koli prej, da čitatelji trezno in resno zasledujo preteklost; razne izjave v sedajni vojni; "Atlantsko Povelje," koalicijski program zaveznikov; da se spreči zavajalce in podžigalce mržje med narodi ; da se spreči elemente ki skušajo na zvit način ustvarjati nezaupnost Sovjetski Uniji; da se spreči nazadnjaške kroge za povrnitev sveta v tiranijo, zapostavljanje in izkoriščanje po zgolj peščici v človeški družbi.
Trezno in razsodno spoznajmo vrednost protifašistične enotnosti; gradimo jo na granitni skladi za uspešno zmago nad sovrašnilsom, ter obenem kot zagotovilo za povojni svoboden in demokratičen svet.
GM.
Večina ljudi se vprašuje kakšen naj bo svet, po zmagi nad fašizmom. Gotovo da je ta večina na strani,, da se svet ne sme povrniti v predvojno dobo; v brezdelje, ter zapostavljanje, ampak v dobo pravice in srečnega živlenja. Tudi ne v dobo, ki se je spominjamo po prvi svetovni vojni, ko so se povrnili tisoči vojakov iz bojnih poljan v civilno živlenje; mnogi od teh poškodovani za celo živlenje, drugi začasno nesposobni; večina pa iz-rožena milosti. Poleg tega ako pogledamo na posledice mirovne konference,, ter povest "Lige Narodov", tedaj bomo opazili nedvomno nešteto pregreh v narodnih in mednarodnih ozirih.
Vse to so pa pereče preizkušnje za današnji svet, da se jih pravočasno zave, ter da si zgradi močno oporo v nezlomljivi enotnosti, ki bo v stanu ne le z uspehom zmagati nad sovražnikom, ampak v stanu sprečiti povrnitve starih pregreh po prvi svetovni vojni.
Kakšen naj bo svet po sedajni vojni,, je odvisno od nas samih, to je od delovnega ljudstva v splošnem, ker to tvori ogromno večino.
Tu in tam med delavci pojavlja se nazaupanje napram kapitalističnim krogom. Za vzrok navaja se marsikaj glavno pa češ, da jim ni za verjeti. Taka zamisel če tudi duševno poštena na podlagi teških preizkušenj zlasti za delavski razred, praktično je napačna. Ker praktičen odgovor ni kaj bodo dali skrajno sebični kapitalistični krogi, ampak kakšno moč bo predstavljalo delovno ljudstvo v svoji enotnosti za povojno preureditev.
Dosedajne izjave zelo uglednih ljudi na vodilnih položajih o povojni preureditvi; štirih svobodah: večja socijalna pravičnost; poravnanju narodnih meja,, ter peljevanju mednarodnega programa v bratskem sporazumu in koooperaciji, po z-
magi nad fašizmom, ni zadeva le gotovih ljudi, posameznih strank in voditeljev na državnem položaju, ampak živlenjska zadeva ljudstva v splošnem, zlasti pa delavcev in delavk.
Skrajno sebični kapitalis-tički krogi ne bodo nikdar na krožniku izročili sredstva za blagostanje ljudstva. Deloda jalci ne bodo zmanjšali svoje dohodke iz sočutja da zvišajo plačo delavcu in delavki. Finančni krogi ne bodo določili zadostno penzijo vojakom,, ko se ti povrnejo z poškodbami za celo živlenje iz ljubezni do njih, ker so polagali živlenje na oltar domovine. Pričakovati kaj takega brez gotovih akcij, bi bilo ne samo napačno, tembolj porazno za splošno preureditev povojnega sveta.
OBLJUB SE NE MANJKA
Po naših državnih zbornicah se vodi diskusija o nešteto stvari s ozirom na povojno preureditev. Govori se o socijalni zavarovalnini, proti brezposelnosti, o podpori povrnjenim vojakom, da se rehabilitirajo ob svoji povrnitvi v civilno živlenje. Govori se o bratski vzajemnosti med narodi po zmagi nad fašizmom, ter mednarodnim tribunalom, kateri bi nadzoroval kakoršno koli ponovitev vojnih podžigalcev v bodoče. Hkrati povedano nešteto dobrih stvari o katerih si večina ljudstva sploh ni mogla zamišljati pred leti, je zdaj na dnevnem redu. Toda pričakovati da se vse to vresniči sicer po onih pred pisih po katerih večina ljudstva stremi, brez močne enotnosti delavcev in delavk, ter delovnega ljudstva v s-plošnem, bi bilo napačno.
Protifašistična enotnost mora služiti ne le za zmago nad fašizmom na bojni črti, ampak tudi proti skrajno sebičnih kapitalističnih skupin, ter proti odvratni reakciji v naši sredini. Zlasti delavci in delavke se morajo zavedati tega, kajti brez e-notnosti ogromnih množic
delovnega ljudstva pripravne zastopati vse dosedajni obljube; ravrstiti jih na pravični podlagi vprid delovnega ljudstva, se bodo ponovile prejšne pregrehe sveta in tudi pregrehe v socijalnih in demokratičnih ozirih.
Skrajno sebični kapitalistični krogi, ter odvratna reakcija in sopotništvo, dela vsevprek ovire proti dejanske svobode delovnega ljudstva. Ovire proti socijalne pravičnosti, ovire proti štirih svobod. In ako se posreči takim skupinam preslepiti javno mnenje, potom enostavnih reakcionarnih zavajal-cev doseči razkol med delavci in delavkami,, ter delovnim ljudstvom v splošnem, tedaj ni dvoma kakšno bodočnost lahko pričakujemo od skrajno sebičnih kapitalističnih krogov, ter skrajne in odvratne reakcije.
Ta resničnost nas opozarja zdaj vpričo borbe proti sovražniku, d! dejansko protifašistična enotnost mora s-lužiti kot najglavnejša opora splošne borbe za popolno zmago, kakor tudi proti povrnitvi starih pregreh po prvi svetovni vojni v mednarodnih in narodnih ozirih.
V narodnem oziru Slovenci v splošnem interesirajo se, ali ne bomo vnovič goljfani pri mirovni konferenci. Ali nam bodo res povrnjene naše meje, ter dana narodna pravica,, da enkrat kot svoboden in ravnopraven narod, nastopamo v bratskem sporazumu z drugimi narodi, za splošen napredek povojnega sveta. Ali pa bomo vnovič podvrženi kakor imamo pretežke preizkušnje iz zadnjih 25 let, če bi se tudi omejili na razvojno povest našega nawda v borbi za osvobojen je, nebratskemu in protinarodnemu režimu.
Predno pridemo do teh vprašanj, se moramo sprijazniti sicer z neljubo resnico hlapčevske politike naših vodilnih mož, oziroma mož iz "boljše družbe."
V razvojni povesti zrcali
(nadalljevanje na 4 st.)'
NAŠI POROČEVALCI
Sudbury. — Cenjeno uredništvo : Pošiljam za ponovno naročnino dva in dva dolarja kot čestitko k prvi obletnici, ki jih je priložil, T. Smrke. Obenem izpuščeno je ime rojaka Frank Zaic iz seznama v zadnji številki pri-občenih darovalcev, kateri je daroval pet dolarjev.
M. Smrke. • • •
Krki and Lake. — Pred nedavnim sem poslal tukaj zbrane čestitke, misleč da bom zakasnil da se jih priobči ob pravem času. Toda zdi semi da sem bil skoraj prezgodaj, ker vam tukaj pošiljam ponovnih pet dolarjev, ki jih je daroval F. Marušič.
Ker je prišlo do pomote, da sta izpuščena imena dveh tukajšnih rojakov in sicer Joe Vintar, ki je dal 2 dolarja, ter F. A. Pavček en dolar v svrho čestitke k prvi obletnici, prosim da priobčite ta popravek.
Vas poz.dravlja,
J. Piškur. • • •
Greighton Mine. — Priloženo pošiljam štiri dolarja za ponovitev dveh naročnin na Edinost.
Iskrene pozdrave,
J. Zakrajšek.
<•>	*	m
San Francisco. — Minilo je precej času odkar se nisem javil iz solnčne Califor-nije. Mogoče bi kdo rekel, da sem za to dobo nabiral rumene naranče in si tako kratil čas, toda vzrok je drugi.
Poleg rednega dela pohajam v večerne šole strokovnega tečaja. Zato sem preobložen z delom in nalogami.
IZ KFIZE V KRIZO
London. — Glasom tukajšnih poročil se odkriva da je nastopila ponovna kriza v zame j ni jugoslovanski vladi. Do ponovne krize je pa prišlo zaradi notrajnih vprašanj ureditve Jugoslavije, kjer naj bi imeli Slovenci, Hrvati in Srbi, kot narod svoje avtonomne pravice.
Dr. Juraj Krnjevič zahteva priznanje sporazuma iz leta 1939, se glasi vest.
Zadnjič smo v enem uvodniku postavili njegov naslov: "Nič drugega se ni moglo pričakovati," kater itudi točasno odgovarja in daje podlago k nadaljnim vestim o krizi v jugoslovanski zamejni vladi, katera je edini izvzetek v obsegu Zedinjenih Narodov.
Vendar pa vse to me ni oviralo da s posebno vnemo zasledujem prav lep napredek kanadskih Slovencev z svojim časopisom, katerega tudi tukaj cenimo, Edinost. Videti je, da so v tem oziru prav dobri gospodarji in vneti delavci, ker ob prvi obletnici gredo tri krat mesečno z časopisom. Ni pa dvoma, da nas bodo enkrat v bljižnji bo dočnosti iznenadili z tednikom. Zato jim čestitam in kličem: Le naprej sorojaki po tej poti!
Nihče drugi ne bo toliko pridobil z delavskim časopisom kakor delavci in delovno ljudstvo v splošnem. Kajti ta je ne samo odločen govornik in glas delavcev in ene in druge naselbine, ampak dejansko voditelj v v-sih resnih nalogah današnjega času.
Prilagam obenem pet dolarjev za tiskovni sklad, ter ponovno naročnino.
Iskrene pozdrave soroja-kom po širni Kanadi.
M. Spoler. • • •
New Westminster. — Prilagam dva dolarja za ponovno naročnino.
T. Lužar. • • •
Malartic. — Prilagam dva dolarjev za ponovitev naročnine.
J. Gustin. * * *
Geraldton. — Prilagam 6 dolarja za ponovitev treh naročnin.
J. Deržaj. • * •
Toronto. — Ponovno so se naročili: L. Tancek, F. Za-bukovec in T. Hočevar, Medtem zaradi nadaljenega zdravljenja se je tukaj nahajal rojak Peter Zamejc iz Ti-mminsa, ter ob tej priložnosti obiskal uredništvo in izročil ponovno naročnino svojega prijatelja iz Timminsa.
Popravek: Kakor je omenjeno zaradi pomot pri seznamu darovalcev k prvi obletnici iz Sudbury, Kirkland Lake, ter tudi Levack Mine, prosimo da se gornje vpo-števa, namreč, da T. Smrke priložil dva dolarja, Frank Zaic, pet dolarjev, oba iz Sudbury. Iz Kirkland Lake pa, Joe Vintar dva in F. A. Pavček en dolar. Medtem je prišlo do pomote pri imenu Frank (Robic) pravilno pa je Frank Kolenc, Levak, Ont.
Upravništvo Edinosti.
Naša prva konferenca Zveze Kanadskih Slovencev
Timmins. — Počutim sem vesela in zadovoljna, ko se mi nudi povedati svoje mnenje in v imenu naše ženske skupine iz Timminsa, to je naših članic, ter simpatičark progresivnega in kulturnega pokreta vprid prvi konferenci Slovencev v Kanadi.
Vesela sem zato, ker je to prva konferenca pionerjev za zedinjenje vsih Slovencev in Slovenk v tej deželi, ne glede na strankarsko pripadnost ali pa verske nazore. Večina ljudstva je na strani sloge. Kajti v slogi je moč. To sicer velevažno geslo ponavljamo že leta in leta. Kako bi ga ne ponavljali danes, ko nam gori lastna streha; ko vničevalci vprizarjajo na slovenski zemlji nezaslišano gorje in trplenje za naš narod.
V teh tako resnih časih ne smemo ostati brezbrižni in gledati kako se bo ogenj razvijal in nadalje vničeval narodni imetek, ampak si moramo zgraditi medsebojno zaupanje in v slogi nastopati sicer za ono pravičnost, katere se zavedamo da je vprid nas vseh, nikakor pa le posameznika.
Kaj nam je potrebno, je močna organizacija Zveza Kanadskih Slovencev, ter proširjen prvi slovenski časopis Edinost. Oboje nam je od neizmerne vrednosti. Ako bi vsak Slovenec in Slovenka z trezno razsodnostjo cenila vrednost tako organizacije, kakor tudi časopisa, tedaj ni dvoma da bi jih prav malo dobili,, kateri bi ne bil član ali pa naročnik. Z tem seveda bi imel pridobitev v-aak posameznik v narodnih in mednarodnih zadevah, kakor tudi organizacija in časopis.
Edinost je od svojega pri-četka zvesto" zastopala ideale zedinjene demokratične fronte. Ta pravilnost se izraža ne samo vsebinsko v E-dinosti, ter njenih dopisovalcev, ampak v svetovnem obsegu. Prepričani smo, da je to pravilna pot ter da jo bo Edinost zevsto zastopala v-naprej, kakor jo je do zdaj. Naravnost naša želja je tem-večja, da bi bila tednik in celo dnevnik. Morda bo kdo rekel češ, da je to pretirano. Toda po dosedajnem izgledu in iz izkušenj v naši aktivnosti za list, prepričane smo, da bi lahko vzdrževali tednik.
V	predzadnji izdaji dobili smo poziv na konferenco. Ako ne po večini vsaj pretežen odstotek čitateljev se je seznanilo z pozivom, ki je bil eden od zelo vzornih glede demokratičnih načel, kjer bo vsak imel priložnost povedati svoje mnenje vprid ali pa proti.
Od tega času seveda da je tudi med nami zavladalo neko posebno zanimanje za diskusijo o Zveznih pravilih, listu Edinosti in raznih drugih vprašanjih tekočega času.
• Tukaj v South Porcupine kempi, smo bile večinoma ženske v akciji za Edinost. Pa svoji skromnosti se tudi oglasimo včasih z kakšnim dopisom. Moram priznati, da smo res žene, oziroma matere poučevane le v ljudski šoli, ter da jih je prav malo med nami, ki bi imele priložnost do višje šolske izobrazbe. Zato nam je težko pisati dopise, toda zavedajoč se da smo delavke in da je naša naloga, da vred z našimi možmi skrbimo za napredek in razvoj onih društev, organizacij in časopisov, ki odločno zagovarjajo interese delavske družine, ter naroda v splošnem v tekočem času.
Torej kot delavne žene se ve, da smo zaposlene doma z otroci dan z,a dnevom. Kako je ženi težko z otroci in z drugim delom pri hiši posebej če je velika družina, si lahko vsak sam predstavlja. Toda to nas ni oviralo, da povrh hišnega opravka, dajemo delež svojega dela z.a naš list Edinost, ter vprid raznih drugih naprednih in plemenitih akcijah.
Na rcaši strani so simpatije naroda
Pred letom dni je tukaj vstanovljen odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Kakšen napredek smo dosegli tukaj za to dobo, se ne moremo res pohvaliti kot prvi med prvimi, ampak ako računamo na razmere in okolščine ki so nastale z preselitvijo precejšne število delavcev v druge kraje, tedaj lahko rečemo da smo dosegli dober uspeh.
V	okolici in Timminsu se računa nekako približno okrog 80 slovenskih družin. Za vsako večjo prireditev bi ne bil zmožen tukajšni odsek,, ako bi ne imel prav dobro podporo naših somišljenikov,
oziroma simpatičarjev. Tako pa ker nas oni podpirajo pri vsaki prireditvi, smo imeli uspeh za kar gre delno zahvala tudi njim.
Resnica je da so ljudje različnega mišlenja, da se dobi tu in tam zgagar in sejalec nesloge. Kljub temu Slovenci po večini zadržali so prisebnost s ozirom na razne zadeve, če tudi niso recimo vsi aktivno sodelovali v vsih akcijah. So pa podpirali po večini s redko izjemo posameznikov, ki so ostali po strani.
V glavnem kakor sem o-menila po večini se zavedajo da so delavci, ter da so njihovi skupni interesi v enotni skupnosti, tudi d.a je njihov sovražnik fašizem. Nedvonmo da smo Slovenci, sicer naši Primorci bili prva žrtev fašistskega suženjstva takoj po prvi svetovni vojni, ter da je že ta očitnost toliko bolj vplivala na protifašistično zavest. Zato naše geslo naj bo, da ne bomo mirovali tako dolgo, dokler ne bo strta fašistična sila; osvobojen svet; ter povrnjene pravice narodim, ter vpeljana večja socijalna pravičnost za navadnega človeka. Da tudi ta enkrat je vpoštevan in da vživa kot človeško bitje plod svojega dela; svojih žuljevitih rok.
To bomo dosegli dragi bratje in sestre edino tedaj, ko bo zavladala v naši sredini sloga. Ko bomo tako složni korakali vred z drugimi so-bratskimi narodnimi skupinami v tekoči vojni vse do končne zmage nad sovražnikom, ter si zadržali slogo in zaupanje za nadaljevanje progresa in napredka za narod in človeštvo.
Zato nam pride vpoštev organizacija Zveza Kanadskih Slovencev, ki po najlepših vrlinah narodnih interesov utira pot slogi, progresu in napredku. Ravno tako nam priljubljeni list Edinost, kateri v teh ozirih prednjači in nam daje največjo pomoč, da se sliši naša beseda, da se čujejo naše težnje, ter da zasledujemo o težnjah in naporih sobratskih narodov Srbov in Hrvatov, z katerima hočemo obdržati nezlomljivo slogo in vzajemnost, za podporo nove, svobodne in demokratične Jugoslavije v starem kraju. Tukaj pa vred z kanadskim narodom, za interese kanadskega naroda
ODLOČNA VOUA PREMAGUJE NAJHUJŠE NAPORE
RADOSTNO ZAUPANJE N ARODA V POPOLNO ZMAGO NAD FAŠIZ MOM, — CASSIDY.
1 Po zmagi pri Stalingradu, katera je ne le spremenila vojni položaj v svetu v splošnem, ampak tudi narodno živlenje, ter zaupanje v popolno zmago v Sovjetski liniji.
To očitnost je opaziti ob potovanju, kakor sem potoval jast dolgo pot od Moskve v New York v prošlem februarju, oziroma po zmagi pri Stalingradu, ter sedaj ob ponovnem prihodu v Moskvo ob tem času. Ob potovanjo čez Sovjetsko Unijo zlasti o-nih krajih ki so bili pod vojno zono ali pa okupirani po nemškimi vničevalci, nastaja preporod vseskozi od Ba-ku proti Kuibiševu, reki Volgi do Moskve.
Simboličen preporod opažam tudi skozi okno mojega stanovanja. Pogled na vrt,, nedaleč tudi park in druga zabavališča, vse to je prekrival sneg v febr., ter so se vijugale steze skozi navprek po katerih so ženske vozile drva za ogrev stanovanja. Zdaj se pa pogled zaustavi na številne vrtne gredi, lepo obdelane ter nasajene s zeljem, korenjem, čebulo, krompirjem in razno drugo povrtnino. Dvigajo močne glave tudi solnčnice ob ju-fcr.ajni zarji, odpirajoč svoj pogled proti vzhajajočem solncu. Naokrog pa čuje se vesel krik in poklici otrok, ki se igrajo od zunaj.
Poleg vsega zdi se mi, da Rusi nikdar ne odpočivajo v domašljijah češ, zmaga je kar na pragu itd. Razvidno je„ da se sicer v prepričanem zaupanju zavedajo zmage nad nemškimi zločinci, toda obenem da je še trda borba v ospredju. Zato so že zdaj priprave za prihodnjo zimsko kampanjo s raznimi zalogami, živil in drugih potrebščin, da se zavaruje mesto in tudi prebivalstvo proti najtežjih okolščin. Njihova dalekovidnost v tem ozi-
in naše nove domovine.
V	tem pravcu naj sledi naša prva konferenca. V tem pravcu naj nas povede po poti z silami progresa in napredka v srečno in svobodno bodočnost.
V	prilogi pošiljam dve ponovni naročnini,, ki jih je dobila V. šuštar, Zora Rogina zbrala pa $7.25 za tiskovni sklad, I. Župančič 85 centov.
M. Slak.
ru, izraža marsikatere zanimivosti, osnovno pa kakor sem omenil praznih in neko-nstruktivnih domišljij o zma gi, zavedajoč se,, da lahko nastane v tem letu, končno pa zna se raztegniti tudi do prihodnjega leta. Taka so njihova domnevanja, toda preračunano z vsimi potrebnimi pripravami.
Zmaga pri Stalingradu; poraz nacistične poletne o-fenzive; zavezniška zmaga v Tunisiji in invazija Sicilije, ter naposled strmoglav-ljen Musolinijevrežim v Italiji, okrepčuje in spreminja živlenjske razmere ljudstva v splošnem. Ogromna plast pšeničnega polja izmed Ba-ku in Kuibiševa, razprostira se s dozorevajočom pšeni-com. žetev je na pragu. Tu in tam čez polje, opaziti je znake nemških vničevalcev, kateri so do lanskega leta napovedovali svojo "nepremagljivost" svetu, toda izginjajo pod odločno voljo naroda. Ker ta dela noč in dan, da vsaj za najnujnejše popravi ogromno škodo.
Stalingral — simbolično mesto v protifašistični borbi sveta v splošnem, kljub vsemu naporu stoji kot granitni spomenik črnih in kritičnih dni. Porušene stavbe od katerih je znak le da so obstojale, so očitna pričujočnost onih dni, ko je cel svet upiral svoje zaupanje na njihovo žilavost in odpor. Vsaka stavba, hiša in hišni vogal, je dajalo odpor proti nacističnim silam, ter naposledi spremenilo v borbi za čast domovine, človeštva in narodov v protifašističnem zavezništvu v splošnem.
Kljub tem še očitnim ranam, Stalingrad se dviga v novo živlenje. Na tisoče sta-vbinskih delavcev je tu v delu. Gradijo se začasna stanovanja za delavce in pre bivalstvo mesta. Gradi se tovarne, na močnem funda-mentu ob reki Volgi, dosti jih je v svojem pogonu z popolnim obratom. Tudi ulice so k večjemu že počiščene in vpeljuje se načrt za novo mesto Stalingrad.
Kakor sem omenil povsod po deželi opaža se ogromna sprememba v prej okupiranih krajih, ter ogromna pripravnost z vsimi potrebščinami armadi in za ljudstvo Sovjetske Unije v sploš-
(nadaljevanje na 4 st.)
Povest mladega para v Sovjetski Uniji
Po: Valentin Katajev
Mladi par, ki se je ravnokar izmuznil skozi dvoriščna vrata tovarne opoldne in podal čez dvorišče proti nasprotne strani v restauracijo. Mladenič v mornarski obleki predstavljajoč tipičnega mornarja na črnem morju, dekle pa vitkega rastu z ruto na glavi in poletno suknjo, kar jo dela toliko bolj simpatično z njenim priljubljenim obrazom.
Ob njenem hodu opazil sem, da je nekaj ne naturne-ga z njegovo desno nogo, kaj ti ob vsakem korako z desnim stopalom po kameniti pločah, je bil preglasan za naturno hojo. Ko sta se tako podala skozi dvorišče, sta se držala pod roko kakor otroka.
Zelo lep par, kaj ne, sem odvrnil!
Da — priljubljen par, je pripomnil inžinir,, ki je bil z menoj. Oba sta tukaj vposle-na v oddelku načrtov za razne izdelke. Toda njihova povest je izvenredna novela, obenem pa enostavna.
Povej mi nekaj o njej, radovedno sem pripomnil . . .
Bom ... in kolikor mogoče natančnejše, je odvrnil inžinir.
Njeno ime je Klava. Deset mescev je delala v bolnišnici v oddelku registrira-joč prihajajoče bolnike. Nekega dne je pripravljala zaboj za fea bojno črto. Bil je enostaven zaboj. Par volnenih rokavic, kos mila, zavitek cigaret, žepni robček in še nekatere druge pripravne manjše stvari. Kot navadno so dekleta priložila vred z takim zabojem tudi pismo,, naslovljeno nepoznenemu ju naku. Toda Klava pri sestavu pisma je imela težkoče. Nekaj takih pisem je sestavila, nobeno ji pa ni odgovarjalo za njeno zadovoljstvo. Eno je bilo preveč obširno, drugo nekako formalno in nadalj-na pa sentimentalna. Tako zamišljena na pisma na mizi, ji je prišla zamisel, da bo priložila le svojo sliko z naslovom : "Najbolj junaškemu".
Razen tega drugega pod-
pisa ni bilo .» .
Zaboj je dobil mornarski oddelek, ter je izročen enemu od vzornih borcev, po imenu Serioza. Zelo lepega rastu mornar. Ko je razvil zaboj, zagledal se je v sliko nepoznanega toda ljubkega deklata. Ne toliko radi njene lepote, kakor pa odgovarjajočo njegovi želji. Medtem ko je obrnil sliko ter opazil na zadnji strani napisanih par besed, njegov pogled se je spremenil. Zavil je zaboj po prejšnim obliku ter odnesel nazaj komandirju, rekoč, da zaboj ne spada njemu.
Zakaj ? Je vprašal komandir.
Zato, ker jast nisem najboljši junak . . .
Toda ljubiš dekle . .. Sirioza nato ni imel odgovora.
Zelo izboren okus imaš Sirioza, je pripomnil komandir ...
Nato je sklical svoj oddelek mož skupaj,, ter pokazal sliko vsem. Sodrugi je naslovil svoje tovariše in naznanil. Dobili smo tale zaboj in v njemu tudi to sliko. Na drugi strani slike so napisane samo tri besede, ki pomenijo najboljšemu junaku. To je vse. Zdaj pa je vprašanje:
"Kdo naj dobi zaboj in tudi sliko?"
"Najboljši junak", je bil odgovor enoglasen mornarjev. . .
Tudi jast sem zato, je odvrnil komandir.
Najboljši junak izmed vas bo dobil zaboj in tudi sliko. Najboljši — prosim stopiti dva koraka naprej ! Toda nihče se ni premaknil iz mesta. Vsi so bili prav dobri junaki v borbi, pač nekaj takega, kakor si sem predstavljal, pripomnil je komandir, ter vzložil sliko v žep.
"Danes bomo napadali! Najboljši junak bo pa dobil zaboj in tudi sliko".
Tako se je tudi zgodilo. V naskoku mornarjev, Sirioza se je prevlekel skozi sovražno črto, prav do posadke Ru-munske topniške baterije, dobro nameril svoj cilj ter vrgel ročno bombo. Sledili so mu nato njegovi tovariši, ter izvedlj napad na posadko. Naposled tega uspeha, Sirioza je bil odlikovan za hrabrost,, ter je tudi dobil zaboj in sliko nepoznanega dekleta od komandirja.
Nedolgo potem dogodku in sicer ob novem prihodu ranjencev, ter ob registraciji osebnih njihovih listnin, Klava je zagledala med tem tu-
di svojo sliko, gblito s krvjo in zadeto s kroglo. To jo je toliko zganilo, da se je napotila k ravnateljstvu bolnišnice z prošnjo, da se jo premesti iz dela v uradu, na dolžnost v oni oddelek bolnišnice, kjer leži njen heroj ; njen junak nad vse junake. V srcu ji je kipela radovednost in čutila je, da je nekaj z njenim nepoznanim junakom, da bo le ona mogla olajšati njegove težke rane in gži spraviti k živlenju.
Ravnateljstvo videvši Kla-vo vso hrepenečo za premestitev, je odobrilo njeno prošnjo.
V enem oddelku bolnišnice, ležal je težko ranjen Sirioza. Dva tedna se je boril izmed živlenja in smrti, največ nezavedajoč se kaj se godi okrog njega in kdo je ob njegovi postelji, skoraj noč in dan. Klava ga ni zapustila za to dobo. Noč in dan je prebila ob njegovi postelji,, literarno rečeno ona ga je iztrgala iz rok gotove smrti. Ona se je zavzela za njegovo skrb s neizrecivo voljo in vdanostjo, kakor matere, sestre, žene, vse v njej sami.
Končno njegova težka rana na desni nogi, ni šla na boljše in posledica nje je bi-
la, da so mu morali odrezati nogo. Takoj potem njegovo zdravje je šlo na boljše. Med drugim Klava je omenila, da so bile to najsrečnejše ure njenega živlenja in da ga ne bo nikdar zapustila.
Ko je Sirioza že premiro-ma se precej dobro okrepčal, ter stopnjema njegove rane se zaceljevale, ji je nekega dne pripomnil: "Zakaj vse to Klava? Jast sem po-hapljenec. Zakaj si toliko prizadevaš radi mene. Ne prenagli se, temveč dobro premisli.
V njenem srcu je pa kar zakipela radost in iz radosti mu je odvrnila, češ: "Tiho bodi ... Ti, enostavno povedano nerazumeš ničesar".
Medčasom Sirioza je dobil umetno nogo. Tako je zapustil bolnišnico in prišel na delo v to tovarno. Zaprav povedano največ ga je trla misel še v bolnišnici, da bi le toliko ozdravel,, da bi na en ali pa drugi način nadaljeval borbo proti sovražniku.
"Brez dela — nak, ta zamisel ga je vedno trla. On ni mogel pomisliti, da ostane tudi en sam dan brez dela. Prej seveda se je boril na bojni črti, toda zdaj je del njegove borbe v tovarni za obrambo domovine. Tako je
sledila njemu tudi Klava. Rama ob rami oba delata pri dveh "Cincinnati" strojih v tovarni. Nadaljna razlaga od mladega para, je nepotrebna zaključil je to povest inžinir med kosilom v restauraciji tovarne.
Videl sem Klavo in Siri-ozo, sedeti skupaj za veliko mizo, jedoča kruh in boršč. Oba sta s posebno raspolo-ženstjo jedla in se pogovarjala zelo radovedno o raznih zadevah. Njun pogled drug na drugega je bil poln grmeče mladosti,, obenem treznih oči.
Na prsih Sjrioze, se lepo sveti nov.a medalja "Rdeče Zvezde".
Neki notrajni čut mi je veleval se približiti obema, jima stitniti roke v pozdrav in jih poljubiti. Tega pa nisem storil. Nisem mogel prenesti mojega vznemirjenega napada na mladi par, vdanih in priljubljenih ljudi, resnih ruskih patriotov. Bal se sem njihovega tako priljubljenega pogleda, obenem pa tako resnih potez ob pogovoru, da bi z tem povzročil za treno-tek spremenitev njihove misli proti meni,, katera je vedno le izraz vdanosti in koraj-že njihovega srca.
Brzojavka L, Adamiča Predsedniku Kooseveltu
Bela Hiša, Washington, D.C. Moj dragi Mr. President:
To brzojavko vam pošiljam v lastnosti predsednika pred kratkim vstanovljene-ga Združenega odbora, ki predstavlja veliko večino A-merikancev, srbskega,, hrvatskega in slovenskega izvora ali pokolenja. želimo izraziti globoko zadovoljstvo nad padcem Musolinija, čegar 20-letna teroristična vlada je bila prokletstvo ne samo nad italijanskim, temveč tudi in še posebno nad 600.000 Slovenci in Hrvati, čijih zemlja je bila dodana Italiji po tajni londonski pogodbi iz leta 1915 navzlic dejstvu, da je Vaš veliki prednik Wo-odrow Wilson temu odločno nasprotoval.
Naš odbor je strogo ameriška organizacija. Naš namen je predvsem ojačiti edi-nstvo Amerikancev jugoslovanskega izvora za vojni napor in da bi imeli glas v povojnih načrtih in operacijah. Toda naš namen je tudi govoriti v interesu jugoslovanskega naroda, ki pa, ker je pod osiščem, proti kateremu se bori, ne more za sebe govoriti.
Naš odbor in skoro vsi od nad en milijon jugoslovanskih Amerikancev, katere zastopamo, zelo močno čutimo glede problema istrske in tržaške in goriške pokrajine in glede Reke in Zadra in dalmatinskih otokov, kateri
vsi dosledno pripadajo Jugoslaviji in Balkanu, ki pa so bili pod Italijo izza zadnje vojne. Zdi se nam z ozirom na pravični svetovni mir brezpogojno potrebno, da so ta ozemlja vključena v bodoči jugoslovanski državi, ki si jo predstavljamo kot demokratsko federacijo.
Imamo trdno vero v Vašo izjavo v Cassablanci in v na-daljne izjave, ki zahtevajo prezpogojno predajo in na Vas, sir, se zanašamo, da v morebitnih pogajanjih za se-peratni mir z Italijo, ne bo nič storjenega, ker bi italijanske impirijaliste moglo dovesti do mnenja, da bodo še kdaj dobili slovanske pokrajine.
Z najbolj iskrenimi osebnimi pozdravi ostajam s spoštovanjem,
Louis Adamič. (Ponatis iz "Glas Naroda")
NAZNANILO
Ne v dobo pregreh in trplenia ampak v dobo pravičnosti in sreče
Tem potom naznanjamo članom pevskega društva "Zvon", da se bo vršila ire-dna vaja v nedeljo dne 15 avgusta ob 10 uri zjutraj v dvorani 386 Ontario St.
Zatorej uljudno vadimo poleg članov tudi druge rojake in rojakinje, kateri imajo veselje do petja.
Odbor.
DELAVCI SO POKOPALI "NICKEL RASH"
Sudbury — Ozračje v Su-dbury je polno različnih govoric in dogodkov, ki se nanašajo na lokalne zadeve kakor naprimer: "Sedajne volitve, unijske volitve; rezoltat volitev in slično.
Ko človek živi v takem vrenju in se nehote vpraša, katera stvar od teh je bolj važna. Ker pa je važno vse in tudi je tesno povezano eno z drugim, naj na kratko opišem razvoj dogodkov, sicer v koliko je meni poznano.
V	Sudbury in okolici je industrijska naselbina, bolj poznana pod imenom International Nickel Company, s-krajšano (INCO) ali pa v navadnih besedah "kraljev-stvo" trusta nikla, kjer spada kajpak v to područje več rudnikov.
Tukaj dela kakih 13.000 delavcev različnih narodnosti. Samo posebi je umevno,, da v tako velikem industrijskem kraju, je bil že večkrat poskus organizirati brezpravno delavstvo v zadnjem desetletju. Prvi poskus je bil že v zadnji vojni, tedaj znano, "The Western Federati-on of Miners", ampak basi so rabili taktiko, ki je bila izven zakona proti unije.
Zatem je bil drugi večji poskus leta 1929, tedaj znano, "The Metal Miners Union",, katera je kakor tudi vsako drugo unijsko gibanje, imela grdo opozicijo od baronov. Nato je nasledila, "Mine Mili and Smelter Wor kers Union" lokal 239, 270 in 271, ter dobila čarter v letu 1936.
V	tem razdoblju zabile-ženo je, da je na stotine delavcev izgubilo delo le zaradi unijskega gibanja, drugi so se pa iz bojazni pred brezdelja posledicami, držali sicer zavestno po strani, računajoč da bo le prišel čas, ki bo naklonjen celi stvari. Kljub vsemu protizakonitemu vpeljevanju terorja, ostalo je nekoliko neustrašenih delavcev, ki so trdno držali unijsko vez, organizirajoč se v majhne grupice, katerih rezoltat je današnja M. M. S. W. U., ki je praznovala
pod lokalom 598 svojo prvo obletnico dne 30 aprila 1943.
Znan je tudi napad na u-nijsko gibanje v letu 1942. Na žalost, to je bil napad na unijski urad, ki z tem nosi tudi nesrečno slovensko ime, Gore, ali pa Kuhar, prisostu-ječega temu napadu.
Seveda da pod takimi o-kolščinami napredek unijskega gibanja, je bil ne le težaven, ampak tudi deloma omejen. Toda do skrajnosti izžemanje delavcev v rudarskih področjih, ter očividne posledice večletnega dela pod zemljo, zavest delavcev je tlela skozi to dobo, ter je zdaj izšla na površje kakor neurje proti večletni neured-nosti in zapostavljanju.
Človeku se zdi, da so delavci kar strnili skupaj svoje vrste, zavedajoč se svoje moči, da kadar so združeni in enotni, je njihova moč čin-kovita in uspešna v njihovih zahtevah.
Drugopot bom opisala sicer one razmere iz let nasilja in terorja proti delavcev, za zdaj naj omenim le še naslednje:
Kompanija je postavila pri sedajnih volitvah kajpak svojo unijo, znano "Nickel Rash", proti delavski uniji. Toda poglejmo spominski rezoltat volitev. "Rash, ali pa Re-united Copper Nickel Workers", je pokopana v četrtek dne 29 julija 1943.' Zmagoslavno so jo pokopali delavci v tem, ko so odali svoj glas za svojo delavsko unijo, Mine, Mili and Smelter Workers Union," lokal 598, kateri je dobil, 8.883 glasov od dobrostoječih članov pri INCO in Falconbri-ge.
Tako je doživela "Rash" svoj žalosten poraz. Pokopana je prav dobro, oziroma po vsih zaslugah njenega dela v zadnjih letih. Toda spomin ostane globoko zapisan v tisočih src delavcev in njihovih družin z tem, da bodo delali s zavestjo, da se nepovrne več. Naj jo izjeda sramota na zaslugah njenega dela, za večno.
Slovenka.
(iz druge strani) se politika hlapčestva v nešteto ozirih. S redko izjemo vidimo,, da so po večini možje iz "boljše družbe'" z vso skrbnostjo vplivali na ljudstvo, ter ga na ta način pripravili čislati bolj tujca, kakor pa domačega sina. Pokorščina pred tujcem, je bil žegen naših vodilnih mož, katerim je bil "stolček" vedno bolj priljubljen, kakor pa odločen nastop v narodnih interesih. Politika hlapčestva in pokorščina izražala se je pod Avstro-Ogersko dinastijo, ter tudi pod bivšemi režimi jugoslovenske vlade.
Kadar koli se je povzpel iz nižjega sloja sposoben človek, ki je očitno razkril hlapčevsko politiko, "boljša družba" je z močjo svoje oblasti, zatirala svobodomiselno gibanje, žigosala ga z "rdečim" strašilom i t. d. Najbolj karakterističen pojav "boljše družbe" dobimo proti Ivanu Cankarju v naši povesti, na tem kontinentu jo bomo dobili proti Louis Adamiču, kakor je zadnjič omenil v svojem dopisu Frank Sodeč.
Kot posledica hlapčevske politike se celo dandanes če tudi ne v večjem obsegu izraža pri naših ljudi: "GOSPOD VEDO IN GOSPOD SO D J ALI". Nihče drugi- bi ne bil bolj srečen kakor mi, ko bi take besede služile resničnim interesom naroda, toda nihče drugi ni bil in tudi ne bo bolj nesrečen kakor mi, dokler ne spoznamo hlapčevsko politiko naših ponekod vodilnih krogov.
NARODNA OSVOBODILNA IN PARTIZANSKA ARMADA JE ZAVRGLA HLAPČEVSKO POLITIKO.
. Dokler je na tem kontinentu potrebno podpirati v Združenih državah SNAS., Kanadi pa Zvezo Kanadskih Slovencev, po svojem programu zelo slični organizaciji za podpiranje naših novih domovin, kjer smo neločen sestav ameriškega in kanadskega naroda, je poleg tega naša osnovna naloga podpirati vodstvo narodne osvobodilne in partizanske armade. Kajti to je armada priznana po narodu v starem kraju,, brez izjeme na gonjo proti njej z strani raznih drugih krogov. To je armada prvikrat v povesti južnih Slovanov, osvobojena od raz nih notrajnih intrig; raznih narodnih zavajalcev; ter s-krajno sebičnih elementov, ki bi hoteli ponovno v razkošju živeti na račun narodnega trplenja in muk. To je armada o kateri so literarni možje napovedovali že leta predno je nastala in ji dali največje zasluge, za rešitev
tlačanskega jarma. Ta napoved je danes dejstvo, toda od živlenjske važnosti za bodočnost Slovencev, Hrvatov in Srbov v združeni in svobodni domovini.
Iz tega sledi, da vsak izmed nas on ali pa ona, znašamo odgovornost ravno v tem času za bodočnost našega rojstnega kraja in naroda.
Po vsih dosedajnih poročilih razvidno je, da je naš narod spoznal usodo preteklosti, ter se združeno podal na pravilno pot narodnega osvobojenja. Zato podpira svojo armado, kot najmočnejšo zaščitnico njegovih narodnih interesov, obenem pa vedoč da bo ravno narodna armada najvažnejši in neločljiv faktor po vprašanju bodočnosti Slovenije. Kako neki si naj zamišljamo nekaj drugega, kakor podpirati armado, ki je narodna? Ali ni to v bistvu v protivre-čju volje in zavesti naroda v starem kraju? Ali ne podpiramo ravno z omahovanjem priznanja Narodne osvobodilne in partizanske armade,, protinarodne elemente, ki delajo z polno paro za povrnitev protinarodnega režima? Z omahovanjem dajemo priložnost takim elementom; dajemo priložnost pro-tinarodni kliki, ki ne počiva križen rok, ampak nadaljuje svoj protinarodni posel z tem, da zavaja ljudstvo in ustvarja nezaupanje proti Narodni osvobodilni armadi.
Nič čudnega ni, kadar slišimo obtožbe proti narodni armadi z strani protinarod-nih elementov. Kajti ti najbolje vedo, da narodna osvobodilna armada za njih ne-predstavlja zaledja. Vedo, da ne bo zaščitnica "obzna-ne". Končno vedo, da je narodna osvobodilna in partizanska armada napoved nove in prerojene Jugoslavije.
Toda tem žalostnejše je
dejstvo, da se dobe ljudi, ki so v svojem živlenju imeli prav težke preizkušnje preteklosti v domačem kraju, na slepo podpirajo napačno stran, ali pa toliko v omahljivosti, da jih je strah povedati jasno svoje srčne težnje. V srcu čutimo sovraštvo proti krivici in zločinom, dejansko pa prepuščamo čas javnega dela, da se enkrat odstrani krivica, kazni zločince, ter da nastane doba živlenja dostojno človeškega bitja.
Dolžnost veže nas zdaj ob tem času spoznati vso resničnost preteklosti. Sprijazniti se ž njo, ter odstraniti domišljijo, da bo kdo drugi za nas mislel in nas obskrboval z potrebnimi sredstvi za boljše in pravičnejše živlenjske in narodne zadeve. Sami, bratje in sestre, moramo spoznati potrebo podpirati one stvari v tekoči dobi, ki nam zagotavljajo pravičnejše delovne, živlenjske razmere, ter tudi narodno pravičnost. Zanašati se na drugega izven nas samih, bi bilo ne le napačno, ampak tudi lahko usodno.
Mi sami na tem kontinentu moramo predstavljati z-druženo moč, soglasje in sporazum, poleg vsih drugih nalog, tudi v zadevah našega naroda. Mi moramo združeni in enotni stati na njegovi strani, zahtevati priznanje zahtev našega naroda, to je, da se povrnejo naše meje ; da narod po svoji svobodni volji odloči o uredbi svojega imetja. Mi moramo stati na strani narodne osvobodilne armade vred z sobrati Hrvati in Srbi, kot najboljše zagotovilo da se ne povrnejo pregrehe in trplenje nad narodne interese kakor se spominjamo po prvi svetovni vojni, ampak da bomo nastopili pravično dobo za narod in človeštvo.
FILM ALEXANDER NEVSKY
seRGei GiSENSTeiNS
AL6XAND6R NdVSKT
BRILIJANTNA ZGODOVINSKA PARALELAT KLOSTI IN SODOBNOSTI
PRETE-
DELAVCI NAPREJ TAKO KOT SMO ZAČELI
Lavack, Ont. — Z pogumom hodimo naprej, kakor smo začeli, naj bo naše delavsko geslo.
Tukaj v Levack rudniku in v celi opolici smo imeli volitve dne 29 julija za unijo, C. I. O., lokal 598. Rezoltat volitev je bil, da se delavstvo in tudi narod v splošnem zaveda svojega prav-ca, ker 94 odstotkov delavcev v tukajšni okolici Sudbu-ryja, je vprid resnično delavski uniji, obenem pa to je dokaz, da je proti kompanij-skih unij in kompanijskih vsiljevalcev, katero so vsta-novili v prejšni dipresiji.
Spominjamo se koliko v-netih in dobrih delavcev, je
KDPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ..........................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: .............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž..
Ime in primek: ..............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto : .............................................Prov................... Drž.......................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
bilo odslovljenih iz Frood rudnika, le radi tega, ker so odločno zagovarjali delavsko unijo in agitirali za njo. Sto takih delavcev je šlo potem širom Kanade, za drugim zaslužkom, večina pa trpela občutno pomanjkanje za voljo kompanijskih vohunov in njenih interesov. Drugega vzroka pač ni bilo v vsih takih slučajih, če tudi se je trdilo nasprotno. Edini vzrok ki je bil vsa ta leta je bil ta, da se spreči pod vsako ceno delavsko unijski pokret. Zato so bili vposleni vohuni, ki so po Judini vlogi vršili svoj ogabni posel. Toda kljub vsej nedostojnosti z strani rudniških mogotcev,, to ni uspelo. Zato so potem skušali z prevaro sicer pod imenom "kompanijske" unije.
Ni izjema da se je včlanilo večje število sicer poštenih delavcev v kompanijsko unijo le radi tega, da si na ta način ohrani delo in zaslužek, za vzdrževanje samega sebe in svoje družine, ne pa iz zavesti, da je kompani-jska unija zaščitnica delavskih interesov.
Do tega zaključka pridemo zdaj s rezoltatom volitev. Kajti če bi bili delavci iz zavesti podpirali kompanijsko unijo, ni dvoma da bi ne bili zdaj 94 odstotkov za delavsko unijo, U. M. M. S. W. U. (CIO). To je očiten dokaz, da so delavci gojili zaupanje svoji delavski uniji, toda teror in nasilje, sta bila vzrok javnega izraza od ene in druge strani pa, delo in zaslužek v gospodarski krizi.
Omenjeni film je zadobil posebno priznanje sovjetske filmske družbe.
SAMO TRI DNI
To je 16-17 in 18 avgusta, bo na programu Victory Theatre, vogal Dundas in Spadina Ave.
Brilijantna zgodovinska paralela izmed trinajstega stoletja in sodobnosti, namreč od invazije nemških ple-mičev 1242 in invazije nemškega fašizma v letu 1941, ko so kraji okrog jezera Pe-ipus in mesta Pskov v zapa-dni Rusiji postali odločujoča vojna zona med nemškim vničevalci in junaškim ruskimi branitelji pravičnosti .
Kakor takrat ko so nemški plemiči doživeli na jezeru Peipus ne le poraz do zob svoje oboroženosti, ampak
Kompanijski baroni, ki so vedno s prezirom gledali na delavski pokret ter ovirali njegov napredek, so doživeli poraz dvojih dozdevanj, kakor tudi oni izvržki iz delavskih vrst, ki so na slepo izkoriščani z njihove strani proti delavcev v splošnem.
Delavci so kljub večletnemu terorju in nasilju, dokazali svojo zvestobo zdaj ob omenjenih volitvah. Toda naša zmaga nas ne sme zanesti zdaj v misli počitka, ampak toliko bolj k aktivnosti za unijski in delavski pokret v splošnem. Kajti končno tako v tekoči vojni v borbi proti fašističnim zverinam, kakor tudi v socijalnih zadevah, močan unijski in delavski pokret, bosta zelo važna faktorja za dosego pravičnosti. Obenem pa da se ne povrnemo sicer v ono dobo brezdelja, lakote in trplenja po zaslugah skrajno sebičnih interesov kapitalističnih skupin, ampak v dobo progresa in napredka za narod in člaveštvo.
K slepu rojaki v Sudburs-ki okolici, delujmo z vso v-nemu naprej tako kakor smo začeli. Gradimo in pomagajmo graditi delavske unije, našnarodni pokret, pod-pirajmo naš delavski časopis Edinost, ker edino na ta način bomo pomagali sicer najbolj nujne stvari za naše lastne interese.
so bili popolnoma pokončani z tem, ko so jih odločni ruski branitelji svoje domovine pognali če^ jezero, na katerem so se tudi potopili. To je bilo pred 700 leti. Ravno tako zdaj v sedajni vojni so omenjeni kraji postali v zgodnjih dneh nacistične invazije predpogojna objektiva. Toda izvenredne preizkušnje vdanost in sposobnost vodstva Rdeče Armade zdaj, kakor tudi v dobi Nev-skega, je ona prednost strateške dalekovidnosti, ki zadaja popolen poraz do zob oboreženih vničevalcev.
To zgodovinsko razdobje zadnjih 700 let, če tudi je izpremenilo marsikaj v pomenu vojne, je kljub temu po svojem strateškem pomenu si v marsičem podobno in predvsem v neizrecivi v-danosti in odločnosti naroda tedajne Rusije in sedajne Sovjetske Unije. ,
Zato naj vam bo karakterističen primer film "Alex-ander Nevsky" v marsičem v sedanji vojni, obenem kakšen "zmagoslaven" trenotek bodo doživele nacistične horde na Sovjetski Zemlji.
(iz tretje strani) nem. Tako naprimer opaziti je "Vrte Zmage", ki so skoraj na vsakem koščku zemlje, obdelani in nasajeni z povrtnino. Mesta, ki so prej bila z manjšo industrijsko producijo, postajajo industrijska središča zlasti zapa-dna„ dokler pa Moskva, postaja agrikulturna z tisoči vrtov zmage, ki so razvrščeni po prejšnih parkih, prostorih za zabavo in razvedrilo.
živilski pridelek na ta način, je dokaj nadomestil pri-mankljaj živil,, lansko zimo in tudi v zgodnji dni pomladi. Toda letos je obdelano takih vrtov na tisoče proti občutnim razmeram za živila, kar je še resen problem naroda Sovjetske Unije. Toda narod zavedajoč se živilskih potrebščin, zbral je vso svojo energijo s zavestjo premagati tudi te razmere na isti način, kakor v borbi
proti nemških vničevalcev Član, M. M. S. W. U. (CIO na bojni črti._'
Marija Usenik
V globoko potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je kruta smrt iztrgala iz naše družine preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in ljubo mater.
Po par tednih bolezni v General Hospital, izdihnila je svojo blago dušo, ter odšla v večno spanje dne 19 julija 1943 v starosti 44 let, rojena v Pods|jvnici pri Cir-knici na Notranjskem v Sloveniji.
Po opravljeni slovesni maši v cerkvi sv. Andreja, smo jo spremili na njeni zadnji poti, ter jo izročili materi zemlji dne 21 julija.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti vsim prijateljem in znancem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh nepozabnih urah žalosti ob njenem mrtvem telu. Prisrčna hvala vsim, ki ste okrasili krsto v zadnji pozdrav z krasnimi venci, kakor sledi:
Družina J. Jaklič, družina John Cimprič, družina Geor-ge W. Gowan, družina James Gowan, družina Catani, družina Barker, družina M. Zatkovič, družina F. Poje, Joe Maltes, Bob Ralph, V. Burston in Zveza Kanadskih Slovencev.
Hvala vsem ki ste darovali za sv. maše, kot tudi vsem, ki ste prišli pokojnico pokro-pit, ter jo tudi obiskovali na njeni bolniški postelji. Hvala vam, kateri ste nosili krsto in vsem ki ste nam bili v pomoč na en ali pa drugi način.
Ti ljuba soproga in mati, težka nam je tvoja ločitev. Zapustila si nas in odšla odkoder se več nepovrneš. žalostni in potrti te objokujemo. V spomenu bos vedno med nami. Počivaj v miru in lahka naj ti bo kanadska zemlja.
žalujoči ostali: Jožef Usenik soprog, Stanly, Edy, Ar-vin in Daniel, sinovi. Tri sestre pa v Clevelandu, Ohio.
Port Arthur, Ont.