Prpsvetne direkcije in naše šolstvo. Ministrstvo prosvete in lninistrsiki svet se bavi 7 ustanovitvijo iprasvetnih direkcii v nosameznili Dokra<iinah našc države. Dasi ta nameravana instituciia poseza srlobdko v razvoi našeea šolstva. vendar se o nici ni do sedad šc Drav lič raziDravlialo in ¦malokomu ip znano. kakšen delokrosr nai bi imele tc direkciric« Eni so mnenia. da bodo orosvetne &'¦rekcije prevzele velik del airerrd! ministrstva. druei na dn sp ž niiin: ulkineio dosedaiirii oblastni Drosvctmi odldelki tcr se centraliziraio v sred'šču vsajke nokrajine. •Ako Doineniio prosvetne direkcšie d e c e n t r a 1 'i z a c i i 0 sedaniieKa okorneea uoravneea nrosvetneea anarata v tcm ¦smislu. da razbremenp ministrstvo, notem moramo niiii ustaiiovitev le pnzdravljati. Izkušeni imamo v tem oziru zadnin leta nrav žalostnih več ko dovoli O vsaki še takn malcirkostn: zadevi odloča ininististvo. ki ne tnore ooznati razmer in Dotreb v posameznih krai^h. na 'katere Da sp ie na vsak način samo nri orosvetni uprav' še Dosehnn ozirat^ Zakai šolstvo bi se moralo uoravliati dccela z drusdli vdikov. kakor pa sp upravliaiio idnipe stroko. katere imaio naiveč mosla z rnrtvimi akti. ne na toliko z živim rnateriialcim. Pri sedan.iem načinu uDravp oa so naiši sreski in tudii oblastni -Drosvetni odlde^k; bre? vsalke moč: in rtblasti. In vendar im?io samo li nalveč unoeleda v kraievne razmere iii ootrebe in bi kot taki morali vsai soodločati 'liri /adevah svoje?a nodročia. Ker oa ie vse pridržano mvnistrstvu. katero pri naiboliši volii že. iz tehničniti razlogov ne zmore vscjra. zato doživliaino slučaie. ki so naravnost v kvar šol; in učitelistvu. Na mi strani imamo učitelistvo na raziDotožemu. na druei strani Dn orazne razrede. da ne omeniam drugrih Dosledic. katere bi eotovo izostale. a^ko bi sp nrosvetna UDrava nravilno decentraKzirala in poenostavila ter bi imeli tudi nižii ijnravini oddelki vsai nekai Dravic. To ie eno. Je oa še druei razlog. ki eovori za uvedbo takc instituciie Usta- novitev takih direkcii bi lahko nompniia Drvi korak u osamosvootv) šolske uorave od oolitične. kar inora ostati naš cili. dokler ea ne dosežemo. Seveda 'na ni računati nri sedaniib nolitičnih raztnerah. da sc bode to zeodilo še v do?ledneTn času. Dru.sro na ie. če se namerava ukiniti z ustanovitviio nrosvetn'li direkdi sedanje oblastfie orosvetne irorave. To bi bilo morda možnio in koristno v dotičnib krai li. kier so oblasti 1na.ih.11e uo teritoriiu in še mainše no številu šol. To deistvo nn ori nas v Slovernii ne more Driti v moštev. Zaka-i nri nas sta obp oblasti tako razsežni in imata taiko razvito šolstvo. kakor ^a nimaio nikier v državi. To šolstvn ie oa moeočp dobro UDravliati le nod tcm nosroiem. da se uiorava kolikor možno dccentraliizira. Združitev obeb oblasti v orosvetno direkciio. Da bi nomenila le centralizacjo in bi aioarat težie in okorneiše deloval, kar bi bilo le v škodo šolstvu Sai ima nri inas Drosvetni oddelek nri nosamezni oblasti že sedai več nosla. kakor bi Ka imela marsiikie nrosvetna iKrekciiia. kier. šolstvo še ni n;i tako visokr stor/nii razvoia. h teea razlosa moreino biti v Sloveniii nroti utstanovitvi take direkcije. če se ž nio namerava uikiniti sedania dblastna nrosvetna umrava Pri nas bi bila nrosvetna direkciia dobra in ootrebna Ie k o t n r v a vrhovna instanca obeh oblastiiTih ¦prosvetnih nora v im kot taka bi bila oosredovalka med ministrstvom ter oblastnima nrosvetnima uDravarna. Sploh na ie v 'interesn naše^a šolstva. da se žp. enkrar oreneha 7 vedaiiim memijavaniem in uresel.ievani.iem nrosvetnp unrave. Sai ie tudi današniji način le nrovizoričen. Šele šolski zakon bode ustvaril trrino ?n traino oodla^ za definitiven ustroi šolskp uDrave. Zatn nai sc dotlei nočaka s takimi in nodobnimi eksnerrmenti. ki zamore;o zanesti le nove zmešniavp v uoravni anarat i-n vzbuditi nevoho mcd narodom. —skr.