Listek.
125
Dunaj!", dne 6. prosinca veseloigra ,,Popolna žena" in opereta „Mese č niča", dne" 10. prosinca pa burka ,,Slo venec in Nemec". Kar se dostaje te burke, dovoljeno nam bodi venderle nekoliko besed. Naša misel je taka, da takšni proizvodi nikakor ne sodijo na naš oder, zakaj vrednosti prvič nimajo prav nobene, nego bijejo naravnost dobremu ukusu v obraz, drugič pa je tudi naše slovensko razmerje popolnoma drugačno, nego je morda kje na Češkem; trd slovenski gospodar v nas ne najema nemških hlapcev in dekel nikoli in nikjer. Cesar ne pretirava neslana igra sama, to so slastno pretiravali naši igralci, da se moramo res kar najodločneje upirati takšnim predstavam. Bodisi, da se je igrala burka že pred leti; takrat je bila morda upravičena, ker je bila dramatika slovenska še na slabšem, nego je dandanes, ali sedaj je dobrih iger, resnično lepih salonskih iger, na izbiro, in po teh je treba sezati, saj jih ni dobiti kaj težko ! Dne" 17. prosinca se je predstavljala šaljiva igra ,,Strijček", ki je itak znana slovenskemu občinstvu iz prejšnjih časov, dne' 24. prosinca pa so se igrali prvikrat ,,Vragovi zapiski". Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisala Etienne Arago in Paul Ver m on d. Preložil —. Le-ta veseloigra ima sicer dokaj preprosto ali jako srečno snov; mimo tega je izvedena toli izborno, da je zanimala občinstvo od prvega prizora do zadnjega. Glavno nalogo je imel g. Borštnik, na čegar korist je bila ta predstava. Občinstvo ga je odlikovalo takoj pri nastopu in tudi večkrat pozneje pri odstrtem pozorišči, dokaz, kako splošno se cenijo njega izredne zasluge za našo dramatiko. Tudi druge naloge so bile v dobrih rokah, razven naloge Valentinove, o kateri g. Perdan zopet ni znal nI besedice. Kaj čuda, ako je torej popolnoma izpridil najefektnejše prizore ! — ,,Vragovi zapiski" se izvestno ohranijo na repertoarji slovenskega gledališča, in mi samd še želimo,  da bi se jim pridružilo še mnogo  takih veseloiger!
Improvizacija Ivana Mažuraniča. Pod tem naslovom je prinesel ,,Vienac" o velikem pesniku ,,Cengič-age" in spopolnitelji Gunduličevega ,,Osmaua" drobno črtico, katera se nam zdi toli zanimljiva, da podajamo iz nje vsaj važnejše stvari. Leta 1843. pred praznikom sv. Jurija so se zbrali, kakor že večkrat prej, v gostilni, zajedno kavarni CehaČernega na stari Harmici, sedaj Jelačičevem trgu, mladi ilirski književniki Ivan Mažu-ranič, Demeter, Stanko Vraz, Užarevič, Babukic, Niemčič in Bogovic, mimo njih mladi grof Gjuro Erdodv. Razgovarjali so se o književnih delih domačih in tujih pisateljev, končno pa je Stanko Vraz obrnil pogovor na sonet in dokazoval, da se tudi v hrvaščini dado zlagati dobri sonetje, ne da bi pesnika težile metriške spone; zajedno je poudarjal, kako bi bili baš lepi sonetje na diko mladi književnosti ilirski. Vsi mu pritrde", in nekdo vpraša, ali si upa kdo tako rekoč zvezanih rok na podane stike zložiti sonet. Bogovic zdajci na listek zapiše nastopne stike: voda, meni, roda, sjeni — poda, izmieni, zgoda, stieni — glasi, stoji, časi — moji, da si, tvoji. Družba pozove Ivana Mažuraniča, naj pri tej priči zloži sonet s temi stiki in tako dokaže, da se sonetje lahko zlagajo v blagoglasnem jeziku hrvaškem. Mažuranic se nasmehne, vzame listič s stiki, pregleda jih in napiše ta-le sonet:
Kud teče Drava, Sava,  Kupa voda,
Liep narod živi, blag i srodan meni,
Liep i blag narod hrvatskoga roda,
A živi u strašnih još predsuda, sjeni.
Sto mu s početka Bog i narav poda, Sad tudjin teži, svojim da izmieni; I da nanese huda i kleta zgoda, Na goloj bi nam bilo umriet  stieni!
126
Listek.
Na domorodni još zanose glasi
I domqvme bolji dio stoji,
A ufat valja, dvd'   če i bolji časi.
r
Dan Gjurdjev slave nad vse versi  moji, I s toga,  Gjuro,  vazda zdravo da si, (A s tobom,  brate,) prijatelji tvoji !
Ko je Mažuranič prečital ta sonet, živo so vzklikali prijatelji, mehki Bakubič pa je zaplalcal od radosti in sreče. Grof Erdody je naročil šampanjca, da z žarno kapljo postave" ,,Gjurjev dan" in njega dičnega slavitelja. — Omeniti je še, da besede v poslednjem verzu ,,A s tobom, brate" niso Mažuraničeve. Dotični listek je namreč ob robu natrgan, in prvo polovico poslednjega verza je spopolnila druga roka. — ,,Veselilo bi nas in zajedno tudi mnoge druge Hrvate", pravi ,,Vienac", ,,ako čim prej učakamo popolno izdajo Mažuranovičevih književnih del. Nikoli ni prerano ponatiskovati dela takšnih vele-umov !"
Novi grobovi. Nedavno je umrl ruski pisatelj Konstantin Nikolajevi? Leontjev, čegar dela se jako cenijo v književno-politiških krogih. Bil je plemič kaluške gubernije, zvršil na moskovskem vseučilišči zdravniške študije in deloval za krimske vojske v kerški bolnici. Od leta 1887. je živel zgolj književnosti Leontjev je prepotoval ves iztok, kjer je nabiral snovi za svoja dela. Važnejši spisi so zbrani v moskovski izdaji pod naslovom : »Vostokio, Rossija i Slavjanstvo«, rade se pa čitajo tudi njega povesti iz novogrškega življenja.
V Parizu je umrl dne 19. grudna m. 1. Aleksander Chodzko, poljski pesnik in pisatelj, poslednji osebni prijatelj Mickiewiczev, v 88. letu dobe svoje. Služil je delj časa za uradnika pri ruskemu poslanstvu v Teheranu in pri konzulatu v Gilanu na južnem bregu Kaspiškega morja. Ker ondotuo podnebje ni ugajala njega zdravju, šel je najprej v London, potem v Pariz in bil po Mickievviczi imenovan za profesorja slovanskih knji-ževnostij v College de France. Bolj nego pesnik slovi Chodžko po drugih delih. Imenujemo zlasti spise »De la litterature sacre"e chez les Sla ves«, francoski prevod narodnih pesmij maloruskih, »Specimens of the popular poetry of Persia«, »Etudes philologiques sur la langue Courde'«, »Legendes slaves du moyen age«, »Grammaire paleoslave suivie des textes paleoslaves.« Naslednik Chodžku v College de France je znani profesor Louis Le"ger.
Frančišek Vogl, češki skladatelj in profesor na konservatoriji praškem, umrl je dne- 30. grudna 1. 1. na Kraljevih Vinogradih v 70. letu dobe svoje. Porodil se je dne" 20. malega srpana 1821. leta v Vroutku, okraji Zateškem, študiral na praškem konservatoriji in že devetnajstleten mladenič vzbudil občo pozornost s krasnim svojim baritonom v operi »Cosi fan tutte.« Pozneje je čestokrat nastopal v Mozartovih operah na praškem odru. Skladatelj Vogl slovi zlasti po svojih skladbah »Cigani« (le-ta' skladba je tudi dobro znana in omiljena slovenskim pevskim zborom), »Vltava«, »Dum otcovsky« in »Pada vlastenecka«, izmed katerih so nekatere že popolnoma narodne. Pred 20, 30 leti ni bilo na Češkem nobene pevske slavnosti, kjer bi se ne bili zlasti Voglovi »Cigani« peli in poslušali sosebno navdušeno. Dobro znan je tudi njega zbor »Povzbuzenf k tanci.«
Hrvaško gledališče je zadela bridka izguba: dne" 30. grudna je umrl za kapjo, baš ko se je predstavljal Mosenthalov »Ivanjev dvor«, veliki, umetnik in ljubljenec hrvaškega občinstva Sandor Sajevič v 49. letu dobe svoje.
Dne" 2. prosinca t. 1. je umrl v Varšavi slavist Jožef Periaolf, profesor carskega vseučilišča v Varšavi,  češki  in ruski pisatelj.     Porodil   se   je   leta   1841.  v   Čimelicih na.