Posamezna številka stai\e samo 20 ym.
štev. '^tf§^^^^\   V Ljubljani, v sredo 6. januarja 1915.                 Leto II.			
za Avstroogrsko za Nemčijo: ost. inozemstvo:	il'Pl^ta K 2<50 1 vJeiaVs j- celo leto K10-— \      \ „-^|0-v:..; /-^llj-      „     „ 14--J<'^q}.J^iO     „    fr. 16-80	Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 30 vinarjev. Pri večkratnih objavah primeren popust.	Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3-25 dolarjev.
Posamezna^teil^lia ^^j^arjev.   —   Na naročila brez denarja se ne ozira.   —			Naročnina za dijalce in vojake 8 kron.
/Trrrr—-—-—¦—. — —-~-.----------------——,., ..   .. ...--_-------—.-------__----¦_.„„.„—-,. ¦ ..... . .. —.--.—_—..-—-—_-w—                      n   mih ¦			
Boji v gozdnatih Karpatih, kjer naši uspešno zadržujejo Ruse, ki skušajo z velikojpremočjo zopet udreti na Ogrsko.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
1. štev.
Emile Zola:
Konji z bojišča.
(Iz vojne 1. 1870./71 )
Bilo je okoli sedmih zjutraj, ko sta šla Silvina in Prosper za ozko dvokolnico, ki jo je vlekel mal siv osliček s povešeno glavo po strmih remillyskih bregovih navzdol. Prosper, hoteč si okra sati pot, je sklenil, da pojde čez Sedan. Toda preden sta dospela v Pont-Maugis, je pruska straža ustavila voziček ter ga zadrževala nad eno uro; šele ko je pregledalo izkaznico čvetero ali petero poveljnikov, je smel osliček nadaljevati potovanje, a le s pogojem, da pojde po velikem ovinku čez Bazeilles ter da zavije po prečni cesti na levo.
Bazeilles, ki ga je osel prevozil v počasnem koraku, je nudil prizor razrušenja in vsega, kar more storiti vojska z grozan-skim uničevanjem, kadar divja njen besni, pustošeči, srditi orkan čez zemljo. Mrliče so bili že pobrali, le eno samo truplo je še ležalo na vaškem tlaku; in dež je izpiral kri, ustvarjal rdeče mlake ter namakal cunje, ki so se jih držali še lasje. Cerkev je gorela kakor velika grmada kadečih se tramov, cele ceste so bile izginile, ničesar ni o-stalo niti na tej niti na oni strani, le še kupi ogorelega
kamenja med sajami in pepelom ler gostim črnim blatom, ki je preplavljalo vse.
Prosper je    stiskal
pesti, in Silvina, sama   bleda kot smrt, ga je   morala
miriti z očmi, kadarkoli sta srečala na
poti prusko stražo. Ti ljudje z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti so se jima zdeli, kakor da stražijo filamen, da nemoteno dovrši svoje delo. Čisto mlada ženska z razpuščenimi lasmi, obleko oškropljeno z blatom, se ni genila od kadečega se pogorišča mahne koče, in dasi ji je stražar branil hoditi blizo, je vendarle hotela razkopavati po tleči žrjavici. Ljudje so pravili, da jej je v tisti hišici zgorelo njeno edino de-tece. Ko jo je odrinila železna pest Bavar-čeva, se je rezko obrnila ter mu zabrusila v obraz ves svoj divji obup, psujoča ga s krvavimi, umazanimi in ostudnimi besedami, ki so ji vsaj nekoliko olajšale srce. Ni je mogel razumeti Bavarec; le nemirno jo je pogledal ter se umaknil. Pred pogoriščem druge hiše je ihtel mož in dvoje majhnih deklic; vsi trije so se bili od utrujenosti in bede zgrudili na tla, saj niso vedeli, kam naj se obrnejo, zdaj, ko so videli, da je razpalo vse njih imetje v pepel in sip. V hlevu, ki mu je ogenj prizanesel, je tulil pes, že dva dni zaprt in pozabljen, s toli bolestnim, žalostnim lajanjem, da je plahutala groza pod nizko visečim nebom, odkoder je škropil rahel sivkast dež.
Pred montvillierskim parkom sta srečala nov strašen prizor. Pripeljalo se je po vrsti troje velikih vozov, naloženih z mrliči; bili so vozovi za smeti, ki jih polnijo ob
cestah vsako jutro z včerajšnjimi odpadki. In kakor navadno s smetmi, tako so jih polnili zdaj s človeškimi trupli. Pred vsakim truplom so se ustavili, vrgli ga na voz in se nato med glasnim škrtanjem koles odpeljali dalje, a so kmalu zopet obstali. Tako je šlo skozi ves Bazeilles, dokler niso napolnili vozov do vrha. Potem so nepremično čakali na cesti, dokler jih niso spravili k jami. Videle so se v zrak štrleče noge, napol odtrgana glava se je povešala čez vozov rob; iz enega voza je molela dolga bleda roka; drgnila se je ob kolo, obdrg nila se je polagoma in bila naposled odrta do kosti...
V vasi Balau je prenehalo dežiti; Prosper je pregovoril Silvino, da je pojedla košček kruha, ki ga je bil vzel iz previdnosti s seboj. Ura je bila že enajst. Brez nadaljnega obotavljanja sta krenila gor proti Fond de Givonne in se nato obrnila na levo, da dosežeta po cesti skozi Garennski gozd Illysko planoto. Korak za korakom so jima zapirala pot drevesa, posekana od granat kakor ubiti orjaki. Vsepovsod so ležala debla, obeljena, preluknjana, razklana kakor človeška telesa. To uničevanje, ta
S francoskega bojišča: Angleški topničarji v boju.
mesarija vej, plakajočih svoj sok, je bila slična tužni grozi človeškega bojišča. Pa j tudi trupla so bila tu — vojaki, ki so padli | bratovsko z drevesi vred. Poročnik z izkrivljenimi usti se je zagrebel z obema rokama v zemljo in pulil travo iz tal. Dalje stran je ležal mrtev kapitan na trebuhu, glavo dvignjeno vznak, kakor bi še tulil od bolečine. Drugi so se zdeli, kakor bi spali pod grmovjem, a neki Zuav, ki se mu je bil unel modri pas, je imel lase in brado povsem osmojeno. Večkrat sta morala po ozki gozdni stezi odrivati trupla, da je mogel osel dalje po svoji poti.
V majhni stranski dolini pa se je strahota nenadoma nehala. Bitka je šla nedvomno po drugi strani mimo, ne da bi se bila dotaknila tega prelestnega kotička narave. In petdeset korakov odondi, ko sta naposled dospela na Illysko planoto, se je razprostrla pred njunimi pogledi široka ravan: pravo bojišče, golo ozemlje, ki se je širilo tja do obzorja pod prostranim bledim nebom.
Mrtveci niso ležali na kupih. Vsi Prusi so morali biti že pokopani, zakaj niti enega ni bilo videti več med razkropljenimi trupli Francozov, ležečimi ob cestah, po strniščih in po jarkih, kakor je nanesel bojni slučaj. Prvi, ki sta ga našla ob živi meji, je bil seržant, krasen človek, mlad in krepak, ki
se je držal še na smel| z napol odprtimi ustmi in mirnim obrazom?,. Sto korakov naprej onstran ceste sta (zagledala druzega, strašno razmesarjenega, iglavo napol odtrgano, pokritega z brizgi] možganov. Nato so za osamljenimi trupfii ležale tuintam majhne skupine; zagledčjila sta jih sedem po vrsti, kolena na zemljil s puško ob licu, ustreljenih, kakor bi še streljali; v bližini pa je bil padel podčastmik in je ležal še zdaj, kakor da poveljuje. Črna tropa vranov je krokajoč odletela, in že'so brenčali roji muh nad mrliči ter se vračali trdovratno vedno iznova, tisoči in tisočj, da se napijo krvi svežih ran.
Nato sta hodila za obdelanim poljem, ki je bilo vse pokrito s telečnjaki. Kak polk jih je bil moral pometati stran v prehudi stiski, v naskoku silne panike. Na repišču so ležale raztresene čepice iral^or široke rože, cunje uniform, naramnice in pasovi so pripovedovali o divjem spopadu, o eni tistih redkih borb iz bližine, ki so se bile vršile v strašnem dvanajsturnem dvoboju topništva. Korak za korakom se je spodtikala noga nad ostanki orožja, nad sabljami, bajoneti, puškami in chassepotkami, v toliki množini
da se je zdelo, da rastejo iz tal. Skodelice in vojaške steklenice in vse, kar se je bilo usuloiz počenih teleč-njakov, je pokrivalo poti. Čez vsa polja, ki so sledila poslej druga drugemu , se je razprostiralo ve-kansko o-pustošenje: plotovi iz-pul jeni, drevesa ožgana, vsazem-Ija  razko-
pana od granat, razteptana z nogami, trda od kalopa množic in razdejana tako, da se je zdelo, da ostane nerodovitna za vse veke.
Prosper je postajal nemiren. Kar je njega pretresalo še huje kakor trupla tovarišev, so bila trupla konj, ubogih konj, ki sta jih srečavala v velikem številu. Ležali so v strašnih legah, z odtrganimi glavami in razparanimi telesi, iz katerih so se usi-pala čreva. Mnogo jih je ležalo na hrbtu, z ogromnim trebuhom ter iztezalo odreve-nele štiri noge kviško, kakor drogove signala za silo. Vse brezmejno polje se je kupičilo ž njimi. Nekateri še niso bili mrtvi, dasi so poginjali že dva dni; ob najmanjšem šumu so dvigali svoje trpinčene glave, obračali jih na desno in levo ter jih spuščali nazaj; drugi pa so ležali nepremično in zdaj pa zdaj zaganjali presunljive krike, tiste tožbe poginjajočih konj, toli čudne in toli grozno bolestne, da je ozračje drhtelo od njih.
In Prosper, ki se mu je trgalo srce, je mislil na svojega Zefira in ugibal, da ga morda zopet zagleda. Nenadoma je začutil, kako se tresejo tla pod kalopom divjega dirjanja. Okrenil se je in jedva mu je še ostalo časa, da je kriknil svoji tovarišici: „Konjil Konji! Skočite za ta zid!"
Z višine bližnjega griča je drvelo kakih sto nezajezdenih konj. Nekaj jih je no-
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3.
silo še vso prtljago. S peklensko divjostjo so buših proti njima. Bile so izgubljene živali, ki so ostale na bojišču ter se združile v čredo, kakor jim je velevala njihova narava. Brez sena in ovsa že od predsinoči, so mulili redko travo, obirali grmovje in glodali skorjo dreves. In ko jih je grizel glad po trebuhih kakor s sunki ostrog, so divjali vsi skupaj v blaznem kalopu, dirjali čez prazno in nemo polje, teptali mrtvece in pobijali ranjence do mrtva.
Njihov val se je bližal. Silvina je jedva še utegnila potegniti dvokolnico za
nizek zid, toda konji so že preskočili zapreko — ropot kakor gromenje neba — in dirjali so po drugi strani dalje, se podili do bližnjega gozda ter izginili za njim ...
Ali jima je bilo namenjeno, da pade noč in ju preseneti na tem brezkončnem bojišču? Za njima je capljal osliček z vedno enakomerno hojo, povešaje glavo in vlečoč malo dvokolnico s svojim udanim korakom poslušne živali. Izgubila sta vsako smer in opazila, da hodita po zemlji, ki sta jo že prehodila. Brezdvomno sta blodila v krogu; naposled sta obupana in upehana obstala na razpotju treh cest. Solnce se je bilo nagnilo. Dež je pretil že zopet; spet sta se
odpravila na pot — mal tužen izprevod čez zločinsko ravan.
Mahoma se je oglasil oddaljen grom. Zopet je kriknil Prosper:  „Konji! Konjj 1"
Iznova se je bližal naval blodečih, razbrzdanih konj. Zdajci so drveli čez širno ravno strnišče, v gosti tolpi, grive plapolajoče v vetru, nozdrvi polne pen. Poševen žarek rdečega solnca je metal letečo senco njihovega besnega dira tja do druge meje planote. Na srečo so krenili na levo, kamor se je nagibalo ozemlje, sicer bi bili poteptali vse. Zemlja se je tresla, in njih podkve
so razmetavale ploho kamnov kakor točo karteče, ki je ranila osla na glavi- In izginili so v globini soteske.
„Glad jih podi," je dejal Prosper. „Uboge živali!"
Ko je Silvina z žepnim robcem zavezala oslu krvaveče uho, ga je prijela za uzdo, in žalostni mali izprevod je odšel v nasprotno smer. . .*)
*) Ta odlomek prijavljamo iz E. Zolovega .Poloma", velikega romana iz vojne 1. 1870,/71.
NaroČite »Tedenske Slike"!
Brezkončna bitka.
Po uprav čudežnih uspehih silne nemške armade v Belgiji, v Alzaciji in Lotarin-giji so pisali optimisti, da se začne okoli 10. septembra 1.1. že obleganje Pariza. Toda zgodil se je nov čudež: med Oiso in Moso se je unela bitka, ki traja zdaj že četrti mesec, bitka, ki je najžilavejša, najdaljša in najstrašnejša, kar jih je poznala doslej zgodovina svetovnih vojn.
Po bojih prvega meseca, ki so bili zelo neugodni za Francoze, po viharnem
prodiranju nemških zapadnih vojsk proti Parizu in po begu francoske vlade iz Pariza v Bordeaux — v takem kritičnem položaju je znal general Joffre (izgovori Žofer), francoski višji poveljnik, zbrati še enkrat vso vojaško moč Francije in jo voditi k orjaškemu naporu proti koncentrično napredujočim nemškim armadam. V prvem trenutku se je zdelo, da ta nepričakovana francoska ofenziva s svojo presenetljivo odločnostjo utegne imeti uspeha. Nemci so se umikali, Francozi so viharno pritiskali za njimi. Toda kmalu se je pokazalo, da je vodstvo nemške vojske le pritegnilo svoje čete v pozicije, ki so bile v ta namen skrbno izbrane, vpoštevajoč vse
Razbite kozaške švadrone beže iz strašnega ognja naših topov pri Tarnovu v Galiciji.
militarične možnosti. Od tega trenuti<a so stale nemške armade zopet kakor zid, od katerega se odbijajo vsi napadi. Od tedaj traja bitka in odločitev se nagiblje zdaj sem zdaj tja. Poizkusi Francozov, da bi desno krilo Nemcev „obšli", so se ponesrečili. Tam, na skrajnem zapadu razsežne bojne črte, je prišlo do najhujših in najbolj krvavih spo-)adov, ali vsak tak poizkus Francozov se e izjalovil, toda tudi Nemci ne morejo dalje
Priznati je treba, da francoska armada vkljub večkratnemu ponesrečenju vobče ne kaže nobenega jupadanja na svoji bojevitosti in vztrajnosti. Če se je zdelo poprej, da je francoski temperament na slabšem nasproti sloviti, nemški vztrajnosti, ko gre za naloge dolgotrajnega vojskovanja, zahtevajočega veliko potrpežljivosti, se pa mora sedaj priznati, da se je francoski vojak v tej vojni že mnogo naučil ter da se kaže sedaj vrl ne le v drvenju naprej, ampak tudi v vztrajanju in hrabrosti.
Znani italijanski žurnalist Diego Angeli opisuje veliko bojišče na Francoskem takole:
... Sredi bojišča smo. Zemlja je preorana s strelnimi rovi; najoddaljnejši jarki so zgrajeni globoko in po vseh pravilih umetnosti; sprednji pa so bili izkopani v vsej naglici med tem, ko so že okrog žvižgale krogle in so že grmeli topovi. Povsod znamenja dogodivših se eksplozij. Tu in tam po vsem prostoru otsanki šrapnelov, razbitih provijantnih vozov, kosov uniform, raztrgane tornistre in mnog^o, mnogo praznih steklenic. In potem ob robu poti topoli, ranjeni, prevrtani po strojnih puškah ali šrapne-lih. Na nekem zaostalem nemškem vozu je še zapisano z velikimi črkami: 90 porcij guljaša in 45 škatljic Tu in tam ostanki v naglici povžite jedi, skledice za juho, v katerih še tiče žlice, kakor da čakajo na po-vratek onega, ki jih je tam pozabil. V druzih strelnih rovih se ti dozdeva kakor da so zatrobili alarm, prav ko so hoteli vojaki pisati pozdrave domov. Rov je poln poštnih
dopisnic: nekatere nepopisane, druge na pol popisane, kuverte za pisma, roj zemljepisnih kart. In mnogokateri je morda tam v strelnem rovu ostavil svoje zadnje misli za koga, ki je ne prejme nikdar. V nekem drugem rovu je prizor veliko bolj bolesten. Tu so vojaki pravkar počivali, ali si obvezovali rane. Vzeli so iz tornistrov ovoje obvezil, a pri
tem jih je presenetil — boj. Ves ta sanitetni matenjal leži sedaj po tleh: obveze, rokavi uniforme, razrezani čevlji, krvave srajce — prava mešanica. Koliko onih ranjencev, ki so bili tu, se je rešilo?
Sledovi vojne v B... so strašne. Mala, v sredi polja izgubljena vas je preluknjana po kroglah artilerije. Hiše so izginile s tal.
To vas so Nemci trikrat zapustili in jo zopet vzeli. Borili so se v vsaki hiši, na vsakem dvorišču, v vsakem kotu. Videti je razpokane stene, ožgane, porušene od granat. Dvorana, v kateri je bila poprej šola, je še zapisano na tabli: Bodite dobri z živaljo 1 Tu je moralo biti pozorišče obupnega boja: stene so omadeževane s krvjo, saka klop je služila kot zadnja barikada, tla so posejana z vsako vrsto črepin. Vsa vas je le velika razvalina. Tri, štirje prebivalci nam prihajajo plašno nasproti iz skrivališč, da bi kaj pozvedeli o vnanjem svetu, od katerega so odrezaeni. — Vpraševali smo jih po podrobnostih boja, a oni so melanholično zmajevali z glavo.
Od B .. . do L .. . razvaline in grobovi. Povsod, kjer je še kaka hiša, kaka vas, kako mestece, dobiva vtisk velike nara-vine nesreče. Tu vidiš vodnjak, porušen po granatah, tam posestvo ki je je požrl plamen, in stena, prestreljena od strojnih pušk. Vsa drevesa poškodovana, vsa polja raz-orana. Med ruševinami tu in tam grobovi njih, ki so branili to mesto. Sredi polja ali kraj glavne ceste, kjer je padel kak posa-mičnik, kjer je bila uničena kaka kompanija
ali kak polk, počivajo vojaki pod tanko plastjo zemlje. Tu pa tam kaka mala cvetka, ali v naglici sestavljen križ nad nepozabnimi grobovi. Tu pa tam zopet kak večji križ, ki kaže, da je tam zakopan kak oficir. Še en križ vidim pred seboj, pod drevesom ob robu poti. Napisano je: »Lajtnant Georges Jussot". Čepica s srebrnim trakom leži na tleh ob vznožju križa..!
Povsod ruševine, pogorišča, grobovi, raztep-tane in razkopane planjave, žalostne puščave, nad katerimi poletavajo le tropi vran, kavk in jastrebov.
Tam spredaj pa grme topovi in puške dalje in dalje brez konca.
Še ni možno reči, kakšen bo izid te strašne bitke, niti se ne zdi še blizu odločilni zaobrat. Po dosedanjih vesteh, ki javljajo le delna premikanja tej ali oni strani v prilog — kakor so sa-moobsebi umevna ob tako dolgi fronti in dol-
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
L gtev.
Pogled na našo bojno luko v Pulju.
i I
Angleški zajeti vojaki v lumšl.em mestu pred odhoduni v taborišče poleg monakovega.
Nemški tren v Belgiji.
gem času borbe — ni možno izreicati nili domnevanj, na Icateri točki pade odločitev o zmagi in porazu. Kajti na obeh straneh se delajo skrajni napori, da se ohrani vsaka ped tal, da se sovražnik utruja in slabi. Vendar: po štirih mesecih neprestanih bojev, najhujših štrapac, najsilnejšega napenjanja vseh telesnih in duševnih sil ne kaže nobena stran nikakega znaka obnemoglosti. Prevelika je uporaba sil in sredstev, prevelike pretrpljene izgube, prevelika je že vložena stava, da bi se ne čutila oba vo-jujoča prisiljena, da vsakdo od njiju da vse do zadnjega, kar je še v njem, da si zagotovi končno korist.
Ves svet gleda s sočutjem in občudovanjem na pozorišče lega velikega boja.
Vpliv bitke na različne ljudi.
Nedavno mi je prišla v roke knjiga ,Krieg und Sieg 1870/71". v kateri slika znani pisatelj dr.Julius von Pflug - Harttung ^elo interesantno vtise v bitki. Pisatelj piše:
„Zelo različen je vpliv bitke na razne duhove. Le malo jih ostane mirnih med deževanjem krogel, vendar se mnogi opogumijo in nekateri celo smrt zaničujejo. Posebno čvrste in flegmatične narave hladnokrvno nabijajo puške, se po predpisih razko-račijo in streljajo, kot bi bili na vadišču- Pri drugih ni opaziti nikake zadrege, stojijo trdno in odločno prodirajo; posamezni so zelo zadovoljni, da bi skoraj plesali- Vojak, kateremu je odtrgala krogla kapo raz glavo, se obrne in si jo zopet krepko posadi na glavo. Pred bitko pri Weissenburgu je opazil neki vojak, da je puška v neredu: „No", je pripomnil, „tako se pa nismo zmenili! če ne morem streljati, bom pa zbadal-" In resnično je tako ravnal. Neki francoski rekrut je priznal: „Trepetam, pa se ne bojim." Seveda se mnogim pozna strah zelo razločno, ko    so   sredi   divjega
hrupa in strašne nevarnosti. Med njimi vidimo bradate može, ki pa so popolnoma nezmožni misliti,  njih kolena in roke se
tresejo, krčevito drže puško in streljajo popolnoma nepremišljeno; temu in onemu so roke kot zvezane, nezmožen je dvigniti puško do rame, da bi ustrelil. Glava je prazna in votla, nezmožna misliti, lastna volja preneha,
človeku se zdi, kot bi sanjal, zunanji vtisi učinkujejo le nejasno in to le najkrepkejši pojavi. Mnogi so silno bledi ali rumenkasto-rujavi, tresejo se kot v mrazu, drugi pa so zelo rdeči vsled vznemirjenja in vročine, na čelu jim stoje debele potne kaplje. Nekaterim miglja pred očmi, drugim se napolnijo s solzami, ali pa so kakor izsušene- Usta so napol odprta, ustnice upognjene na notranjo stran ali mole daleč ven, grlo je kot zavezano, kakor bi ga kdo stiskal, jezik je suh, v ustih je čuden okus, želodec je kot prenapolnjen. Zgodi se tudi, da zadene katerega kap. — Vse se meša med seboj, duševno in fizično, malodušnost in blazen pogum. Ker je postalo telo in duša vsled prejšnjih naporov in pomanjkanj manj zmožno zoperstavljati se, se izroča človek tem bolj strahotam trenotka.
V takih urah je zgled velikega pomena, in odvisno je tudi od tega, kdo daje zgled. Vojak, ki stopi pred vojno črto in smehljaje se nabije puško in jo izstreli, hornist, ki nenadoma veselo zatrobi, more zadržati že umikajočo se četo. Tam se bliža oddelek, že se umika, nenadorna se vzpne stotnikov konj in pade na tla. Čete se ustavijo! A že je častnik zopet na nogah in zakliče mirno in razločno: »Konja! Naprej!" Glasen ,hural' zadoni in vojaki odhite pogumnejši proti sovražniku. Ako so častniki mirni in samozavestni, ima to precej vpliva na moštvo. Vsakdo gleda v sili le svojega častnika in po njem se ravnajo tudi ostali vojaki."
Fed. Al.
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
Odtiod turškega polka iz Carigrada pred vkrcanjem na ladje, ki odpeljejo
vojaštvo na Kavkaz.
Angleški zajeti vojaki in častniki v svojem taborišču poleg Berlina.
Glavni trg z magistratom v Diinkirchenu na severnem francoskem obrežju, cilj nemške armade.
Odtod nameravajo Nemci napadati Anglijo.
EMIL GABORIO:
35. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Prosila in moledovala je toliko časa ter prihajala vsak dan z novimi razlogi, da je nazadnje privolil. Obljubila mu je tudi, da se hoče vesti poslej lepše, kazala kes nad svojo potratnostjo in se veselila, da kupita z denarjem, ki ga zasluži pri otroku,
tisti travnik, ki si ga želi on že dolgo. To ga je razorožilo.
Naposled mu je priznala tudi, kakšno posebno zgodbo da ima otrok. Dete je bilo nezakonski sin grofovskega očeta. Grofova žena pa je bila tudi povila sinka, in zdaj je želel grof na vso moč zamenjati nezakonsko dete z zakonskim. Klavdina naj bi izvršila to dejanje in zato ji je bila obljubljena visoka nagrada. Ko je izvedel Leruž to okolnost, je začel zopet prositi in pre-
titi, da bi izbil Klavdini njeno namero iz glave. Ona pa se mu je le smejala, češ, da je bolj prebrisana kakor on in vsi drugi skupaj. Mati nezakonskega otroka, gospa Žerdijeva, da jo je tudi že prosila, naj ne izvrši zamene, ker se noče ločiti od svojega otroka. Sarno grof da naj ne izve tega. In tudi gospa Žerdijeva je bila obljubila Klavdini visoko nagrado.
Leruž pa ni verjel njenim besedam in jo je spremil, ko se je peljala po otroka; ni je pustil izpred oči. Neko noč sta se sešli v gostilni z drugo dojiljo, ki je tudi imela dojenčka pri sebi. Ker je bila v gostilni le ena soba za tujce, sta si jo morali ženski deliti čez noč. Leruž pa se tudi zdaj ni ganil od svoje žene. Vedel je, kdo sta druga dojilja in njej zaupani otrok, in še enkrat je prosil Klavdino, naj opusti svojo namero.
Klavdina je obljubila iznova, da ne izvrši zamembe. Toda sredi noči je slišal Leruž, kako je vstala in drsala v temi po sobi. Mislil je, da hoče prelomiti svojo obljubo ter zamenjati otroka vendarle. Ves besen je planil s postelje ter razsajal in kričal tako dolgo, da se je zbudila še druga dojilja in je prihitel tudi erofov sluga, ki je bil pridobil Klavdino za ta načrt. In
v razburjenosti je vzel Leruž svoj ostri nož ter napravil otroku, zaupanemu Klavdini, globoko zarezo v ramo, tako da je hudo krvavel. Zdaj je bilo dete zaznamovano za vse življenje; Klavdina ni mogla več izvršiti grofove nakane.
Dojilja in služabnik sta se tresla strahu pred divjanjem srditega mornarja. Nič manj pa se nista bala grofove jeze, ker zdaj ni bilo moči izvršiti njegovega naročila. In vsi so sklenili naposled javiti grofu, da je za-
Stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
1. ŠtftV.
Podivjani, sestradani in plašni konji na bojišču po strašni bitki pri Litnanoweni, kjer so naše čete porazile Ruse. (Glej članek na strani 21)
memba izvršena, če tudi ni res. Leruž je sestavil pisanje o vsem tem dogodku in dojilja, sluga in Klavdina so ga morali podpisati.
»Ali ste spravili tisto pisanje," ga je prekinil sodnik na tem mestu njegovega poročila.
„Da, gospod sodnik. Oni gospod s policije, ki sem mu tudi že  povedal to
:zgodbo, mi je svetoval, naj vzamem pisanje kar s seboj. Nate ga." To rekši je izvlekel iz suknjičevega žepa rumen ovitek. „Odprl ga ni nihče, od tiste nesrečne noči do današnjega dne."
Ko je raztrgal Dabiron ovoj, je padel iz njega pepel, s katerim je bil Leru/ posušil pisavo namesto s peskom. Poročilo se je' ujemalo povsem z njegovo povestjo, podpisov je bilo četvero. „Kaj je zdaj s temi, *i so podpisani?" je vprašal sodnik.
»Sluga German je umrl. Klavdina je umorjena, ona ženska pa še živi. Ta je tudi govorila o dogodku s svojim možem — vsaj omenil mi je enkrat nekaj takšnega. Za Brozita se piše, živi pa v vasi Ko-maren."
Sodnik si je zabeležil ime in kraj ter pozval nato Leruža, naj vestno pripoveduje dalje.
Otroku je ostala velika brazgotina na rami. Leruž ni vedel, ali sta izvedela otrokova roditelja, grof in gospa Žerdijeva, da se zamemba ni izvršila; zakaj kmalu po tistem dogodku sta se razšla z ženo. Klavdina je postajala vedno lahkomiselnejša, tako da je bil že vsemu kraju v posmeh. Minila ga je potrpežljivost; lepega dne je odšel s sinom z doma in pustil Klavdini pismo, da se ji odpoveduje na vse večne čase. —
Trideset let je bilo preteklo od tistih dob; ženo je bil skoraj že pozabil. Zdajci pa si je umislil sin, da bi se ženil, in v to )e trebalo materinega dovoljenja. Leruž ni vedel niti, kam se ]e izselila Klavdina; zato je pisal notarju gospe Žerdijeve ter ga prosil, naj mu sporoči njen naslov, ako je še med živimi. Dobil ga je, in kakor nalašč je imel takrat njegov znanec, ladjar Gervazij,
vožnjo v Pariz, pa ga je vzel na svoji ladji s seboj po Seni. In tako je bil zadnjo nedeljo pri Klavdini. Ni ga spoznala izprva. On pa jo je našel docela neizpremenjeno, to se pravi, postarala se je bila že, navadam pa se ni bila odrekla: dobil je je pijano kakor muho. No, toliko je bila vendar še pri pameti, da je razumela, kaj hoče mož od nje, ter podpisala pismo zaradi sinove ženitve, ki ga je bil prinesel s seboj. Notar v Ruanu mu ga je bil sestavil. Tudi tisto
francoska bojna ladja v Otranski morski ožini, kjer je naš podmorski čoln napadel francosko brodovje. (Zgoraj.) Oboroženi krov. (Spodaj.)
stran 8.
TEDENSKE SLIKE
1. štev.
Tipi iz ruskili kavkaških polkov, zajetih na ruskem Poljskem.
pisanje je imel Leruž pri sebi ter ga je predložil sodniku.
Skrbno je ogledal Dabiron tudi to listino. Nato jo je odložil ter prašal, zroč mu naravnost v oči: „Ali ne sliftite prav nič, kdo bil utegnil umoriti vašo ženo?"
„Ne. Toda mislim si, babnica je iztiskala ljudem nemara preveč denarja, ko ga je potrebovala toliko za svoje ljubčke. A ljudje so se naveličali tega, pa so jo spravili na oni svet."
S tem je bilo njegovo zaslišanje kon čano. Gospod Dabiron ga je velel odvesti iz kabineta, naročil pa mu je, naj ostane v bližini, da ga lahko pokliče nazaj, ako bi bilo treba.
Ko je odšel, so napadle preiskovalnega sodnika neznosno mučne misli. Lepo reč si je bil nakopal! Sam je verjel zdaj, da Albert ne more biti kriv; a kdo je bil potem morilec ^
Takoj je hotel poiskati starega grofa Komarena in mu razodeti svoje novo odkritje. Skoraj smešno se mu je zdelo, da mora on, ki mu je še pred malo urami predstavil Noela Žer-dija kot njegovega zakonitega sina, zdaj priznati grofu, da se je motil in da je njegov pravi naslednik vendarle Albert. No, tolažil se je s tem, da prinese staremu grofu veselo vest: vaš zakoniti sin je nedolžen. Kljub vsemu pa je sodnik preklinjal svoj položaj: osmešil se je bil — tega ni bilo moči popraviti.
Tudi Noelu je bilo treba zdaj povedati resnico; ubožec pade spet nazaj v ne-znatnost, iz katere se je bil povzpel pravkar v tako vrtoglavo višino. Bridko razočaranje 1 Toda Dabiron je upal da ga grof od-škoduje; saj to mu je
bil dolžan po vseh božjih in človeških pravicah.
„Le kdo bi bil morilec?" se je prašal Dabiron iznova.
In mahoma ga je prešinila misel, ki se mu je zdela izprva vse preveč neverjetna, da bi se bil pomudil ob njej le trenotek. Toda vračala se je vedno iznova, ogledovati si jo je moral od vseh strani, tako dolgo, da je bil končno skoraj preverjen o svoji novi ideii.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Gospod Tabaret ni samo govoril, bil je tudi mož naglega dejanja. Ker ga je pustil sodnik na cedilu, je nadaljeval na svojo lastno pest, ne gubeč niti minute in ne da bi si privoščil le hipec oddiha.
Ni se plašil troškov; najel si je četo detektivov na dopustu in nezaposlenih malo-pridnežev, postavil na njih čelo svojega pribočnika Lekoka ter jih razposlal po Ruejski in Buživalski okolici.
Pretaknili so ves kraj; po trodnevnem vztrajnem iskanju je dognal Tabaret zares, da morilec ni bil izstopil v Rueju kakor vsi drugi ljudje, ki so hoteli priti v La Žon-šer; peljal se je postajo dalje, do Šatuja, in krenil nato peš-nazaj.
V Šatuju je zbudil na pustni večer pozornost železniškega uradnika mlad temnolas mož z gosto črno brado; dospel je bil ob devetih s pariškim vlakom in bilo je videti, da se mu jako mudi. Imel je svršnik in dežnih. Ubral je pot proti Buživalu; na tej poti se je zavzelo nad njegovo naglico še par drugih ljudi, ki so ga srečali. Tekel je skoraj in pušil medtem.
Natanko si ga je bil zapomnil mostar na senskem mostu pri Buživalu. Neznanec je dirjal čez most, ne da bi bil plačal mostnino; čuvaj je tekel za njim in ga je komaj došel. Tuji taož se je zdel jako nejevoljen nad to zamudo; dal je mostarju petdeset novčičev in hitel dalje, ne da bi počakal drobiža.
In to še ni "bilo vse.
Uradnik, ki je prodajal listke na ruej-skem kolodvoru, je pomnil, da je prišel na pustni večer ob desetih, dve minute pred odhodom vlaka, neki gospod ves zasopel po listek drugega razreda do Pariza. Kar trgal je od nagle hoje in le z največjim trudom se mu je posrečilo povedati, kaj bi rad.
Vsi ti osebni podatki so se ujemali.
Nazadnje so iztaknili tudi peka ir Anjera, ki se je bil menda peljal z neznancem v istem kupeju v Pariz. Tabaret je pisal peku in ga prosil, naj pride v ponedeljek k njemu na dom.       (Dalje sledi.)
Usmrčenjc vohuna v belgijskem mestu: Francoski izdajalec, ki so ga ustrelili.
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 9.
t Ivan Oset, Goriški.
Ivan Oset, Goriški, rojen v Št. Jurju ob juž. železnici dne 12. decembra 1880. Oče Ivan Oset, Goriši<i je bil posestnik in je umrl pred 11. leti; mati še živi. Pokojnik je študiral nekaj časa v Celju na gimnaziji, potem je absolviral več kmetijskih tečajev v Mariboru, Gradcu in drugod. Doma je preuredil posestvo, ki ga je nameraval letošnjo leto prevzeti, v daleč na okoli znano vzorno gospodarstvo. Bil je v načelstvu Kmečke posojilnice in navdušen slov. organizator ter član in odbornik vseh •ondotnih narodnih društev. Padel je na severnem bojišču dne 14. oktobra 1914 junaške smrti. Za sorodnike, znance in prijatelje je pokojnik nenadomestljiv.
Priljubljen je bil povsod, ker je bil kot izboren ekonom daleč na okrog znan. O njegovi smrti je sporočil njegov prijatelj sledeče:
Dne 14. oktobra 1914 zjutraj je imela naša divizija, kjer sem dodeljen, službo v
mali rusinski vasici Z......  na prostem.
Dobili smo ukaz, od tam nemudoma odriniti. Razorana cesta nas je peljala mimo bojnega polja, kjer se je vršila velika bitka dne 11. oktobra 1914 p^opoldne. Pogled je bil naravnost strašen. Širna ravan z malimi holmci. V njeni sredini stoji razrušena in •uničena vasica K . .. Prav tu okrog se je vršila huda bitka, kjer je bil nasprotnik poražen. Ko smo korakali tam mimo, je bilo deževno jutro, a popoldne je zasijalo zaže-Ijeno solnce. Nesrečno in prezgodaj padlih naših vojakov je bilo mnogo. Vse tiho — grobna tišina — samo ropot in topot naših voz in konj je nekam otožno odmeval v bližnjem gozdu. Bil sem poslan naprej, da najdem lepšo vožnjo pot. V tem sem naletel na križpot. V vogalu pota stoji veliko razpelo, dve kostanjevi drevesi na vsaki strani tvorita lep, mil prizor. Pod tem križem je ležal vojak 26. dom. polka iz Maribora. Bil je zadet v prsi, imel ni nobenega dokumenta pri sebi: korporal, ostri strelec. Okoli kakih 25 korakov od tega neznanca je ležal drug vojak. Bil je Ivan Oset. Ležal je nekoliko po strani, naslonjen na tornistri in brez kape. Strel je imel v desno stran tik pod očesom. Predrl mu je glavo visoko zadaj. Drugi smrtni strel je imel v prsih, sklonil sem se k njemu, vzel iz žepa nje-
govo pisanje, ki je edino še imel in katero sem si shranil. Na mojo prošnjo smo za-erebli oba junaka v napravljeni ruski okop. Prenesli smo oba v že napravljeno jamo, a predno je padla prva prst na junaka iz slovenske domovine, je molil naš vojni ku-rat. Bili smo zbrani oficirji in nekaj vojaštva. Do groba so prenesli padlega g. Oseta g.
Ivan Štrukelj, šolski nadzornik iz Novega mesta, sedaj korporal pri nas in neki Dor-nik, ki pa je medtem že postal žrtev kolere. Po kratkem nagovoru vojnega kurata, sem videl s solzami v očeh, kaj mogoče še nas doleti. Pogled je bil nepopisen. Napravil sem križ iz vej kostanjevega drevja, zapisal s slovenskimi besedami in rojstni kraj; pod njim pa samo »korporal 26. dom. polka", čez križ sem povesil rožni venec, ki ga je imel korporal in znak ostrega strelca. Vsa-dil sem na gomilo ta znak in trdno sem prepričan, da stoji še danes, akoravno je v tistem kraju naš nasprotnik gospodar. Ozrl sem se še enkrat nazaj, trdno se zavedajoč, da smo napravili, kar nam veleva dolžnost. Bodi jima žemljica lahka!
Dva dni pred svojo smrtjo je pisal vrli rodoljub materi pismo (9./X.), iz katerega posnamemo:
Poročam, da sem do danes zdrav; sanja se mi pa, da ^bodem težko kdaj doma, v prijaznem slov. Št. Jurju, katerega sem tako goreče ljubil. Udal sem se v usodo. Za domovino umreti je častno. Če izveste,
da sem padel, ne bodite preveč žalostni! skrbite za svoje zdravje! Ako mi bode usoda naklonjena, se še lahko vidimo. Pišite kaj, če dobim, bo dobro; ako bodem pa zaspal, Vam bode že tisti nazaj poslal, ki me bode zakopal.
Prosim Vas pa, da ostanete mirni, saj se mi doma tudi lahko kaj zgodi. Če bodem padel, ne bodem prvi in zadnji tudi ne. Za domovino umreti se pravi živeti. Smrt moja bode sladka. Ohranite lepi rodni grudi slovenski značaj!
Najbrž zadnje prisrčne pozdrave in poljube Vaš     _ Ivan.
Minoli teden.
Najvažnejši dogodek tekom poslednjih 14 dni je izprememba na jugu: fcm. Potiorek je iz zdravstvenih ozirov stopil v pokoj kot najvišji poveljnik naših južnih čet in kot deželni šef Bosne in Hercegovine. Poveljništvo je prevzel nadvojvoda Evgen, deželni šef Bosne in Herzegovine pa je postal fml. pl. Sarkotič. Vojne operacjje proti Srbiji počivajo že 14 dni in vrše se le boji predstraž na srbski in črnogorski meji. V Galiciji so začeli Rusi iznova prodirati ter so vzeli nekaj prelazov čez Karpate. Pričakovati je torej, da vdero že tretjič na Ogrsko ozemlje, odkoder so bili dvakrat že pregnani. Na južnem Poljskem dobivajo Rusi nove čete v pomoč; toda na reki Bzuri so bili občutno poraženi ter se na svojem desnem krilu vedno umikajo. Varšava je torej v nevarnosti, da jo vzamejo Nemci, ki so zavzeli tudi že mesto Lovič. Domneva se zato, da izkušajo Rusi rešiti Varšavo s tem, da prodirajo v Bukovini, na -ališkem bojišču in čez Karpate. To pa se jim ne bo posrečilo. Przemysl se hrabro drži in menda Rusi že v kratkem opuste obleganje. -- Francoska ofenziva se je popolnoma izjalovila. Na vsej ogromni črti so izkušali Francozi prodirati, ker so mislili, da so odposlali Nemci več svojih korov proti Rusom. Toda Nemci imajo nepričakovano ogromno in silno vojsko, ki drži v
Težko ranieni vojaki v bolnici Rdečega križa v Ilir. Bistrici (g. dr. V- Gregorič, na levi njegova soproga, na desni gdč. Tomšičeva.) (Fot. Al. Simčič.)
Skupina ranjencev v bolnici Rdečega križa v prostorih Sokolskeffa doma v Ilir. Bistrici pod vodstvom g. dr. V. Gregoriča. (Fot. Al. Simčič.)
Mati zemlia
zopet popravi, kar je zakrivila. Kako pogosto si nakoplje poljedelec, delavec, izprehodnik zunaj na mrzli, vlažni zemlji revmatične bolečine, nahod, kašelj ali kaj takega. Skrbna zemlja pa daje po-
ganjati zdravilnim rastlinam, in iz njih je napravljen Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko .jElsafluid", ki nam takoj zopet prežene bolečine in zlo. Premnogi zdravniki ga rabijo in priporočajo in vsak bi ga moral imeti pri hiši. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar
E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 280 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko .Elsakroglice", 6 škatlic za 4 K 40 vin. franko lahko svojim bralcem najtopleje priporočamo kot milo, zanesljivo učinkujoče, neškodljivo odvajalno sredstvo in to iz lastne izkušnje.
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
1. štev.
šahu francosko, rusko in belgijsko armado, torej na treh velikanskih bojiščih. Nemci ne le da odbijajo vse napade, nego še povsod napredujejo in zmagujejo. Tudi na morju je nemško brodovje vzlic številni angleški premoči nezmagano, povsod so Nemci pogumno agresivni. — Arabci v Mezopotamiji so se pridružili Turkom v boju proti Angležem.
Vse p. n. naročnike, ki jim je po-tckla o novem letu naročnina, prosimo, da jo naj takoj obnove. Mi moramo v teh težkih časih vse sproti, da, klišeje in vojne slike celo v naprej plačevati ter ne moremo nikomur dajati lista na upanje. Blagovolite to upoštevati in ne odlašajte z obnovitvijo naročnine.
Listnica uredništva.
Litija, Št. Pavel v S«v. dol,, Ilir. Bistrica, Kamnik, Gorica in dr. Prejeli slike in priobčimo. Mnogo slik, ki so bile že za to številko pripravljene, smo morali odložiti za prihodnjo številko, ker žal nismo dobili klišejev pravočasno. Ker Slovenci nimamo kemigrafičnega zavoda, moramo vse slike pošiljati v Gradec oz. na Dunaj, da se napravijo klišeji in to povzroča zamudo. Prosimo torej potrpljenja.
j. B. Oglej. Sliko prejeli, hvala, ter jo priobčimo. To Vas ne stane nič.
I. S. — Castelnuovo di Cattaro. — Hvala za iskrene čestitke in želimo tudi Vam in Vašim tovarišem srečno novo leto zlasti pa, da se
t Ivan Oset, Goriški,
padel na severnem bojišču.
vrnete kmalu čili in zdravi. Sliko priobčimo. Prosimo, pošljite še kako sliko.
Skrivalnice bomo priobčevali tudi to leto; imen rešiteljev oz. najditeljev pa ne moremo priobčevali, ker bi nam to zavzelo preveč prostora.
Mnogim. Pošiljajte nam, prosimo, slike padlih junakov in druge, slike priobčimo brezplačno in jih po uporabi vrnemo nepoškodovane. S sliko pošljite vselej tudi par vrstic podatkov, da lahko kaj napišemo o sliki.
Listnica upravništva.
Koledar za I. 1915 dobe naši naročniki zastonj in poštnine prosto sredi t. m. Koledar bo obsegal poleg koledarske vsebine, tudi pregleden spis o sedanji svetovni vojni, par lepih povesti in pesmi ter mnogo slik.
Knjiga ,V burji in viharju' nam je pošla, ne moremo je torej nikomur več poslati.
Pri obnovitvi naročnine napišite, prosimo, svoj popoln naslov razločno ter pristavite vselej ali .nov' ali .star' naročnik in pripišite tudi številko, ki jo imate poleg naslova na ovoju Ted. Slik.
Obnovite naročnino takoj in ne odlašajte ter pridobivajte še novih naročnikov.
V podrobni razprodaji po knjigarnah, toba-karnah, pri trgovcih in na kolodvorih stane list .Tedenske Slike' odslej izvod samo po 20 vinarjev in ne več 22 vin.
M. K. Celje in M. B. Gradec. Naš list pošiljamo brezplačno v mnogo bolnišnic ter smo poslali sedaj zavoj .Tedenskih Slik" in par knjig na od Vas naznanjeni naslov ter bomo list pošiljali redno vsak teden do konca vojne.
Na našo prošnjo v zadnji številki smo dobili jako mnogo naslovov, kar je veselo znamenje, da vlada za naš list veliko zanimanje. Zahvaljujemo se vsem za prijaznost in požrtvovalnost ter jih prosimo še nadalje naklonjenosti. Čim več bo naročnikov tem bolji bo lahko list, zato pa prosimo, razširjajte .Tedenske Slike' in pridobivajte nove naročnike;
Z današnjo številko začenjamo II. letnik Tedenskih Slik in sicer v novi opremi in povečani obliki. Obseg našega lista je odvisen od števila naročnikov; čim več prijateljev bo imel naš ilustrovani tednik, tem več strani in ^ tem bogatejše gradivo mu bomo dajali. Že doslej je bil naš namen, podajati s svojim tednikom ne le aktuvalen, vseskoz zanimiv ter najvažnejše dogodke po slovenski domovini in po svetu zasledujoč časopis, nego smo iz-kušali v popularni, splošno umljivi obliki pospeševati ž njim omiko in izobrazbo najširših krogov našega naroda. Nismo se lovili za dnevnimi senzacijami, nego smo izkušali biti popularna kronika narodnih in svetovnih pomembnih, zlasti pa prosvetnih resnično važnih dogodkov trajne veljave. Poslej bomo mogli izvrševati svoj kulturni program še v večji meri radi povečane oblike.
Ze doslej so bile „Tedenske Slike" najboljši, najzanimivejši slovenski ilustrovani tednik, poslej pa bo prinašal še mnogo več slik in raznovrstnega čtiva ter bo torej še bolj zanimiv, kakor je bil doslej. Vsi naši sodelavci, najboljši slovenski pisatelji in pesniki obeh spolov so nam ostali zvesti; zato bomo v novem letniku zopet začeli priobčevati pesmi, črtice, povesti in novele naših najodličnejših be-letristov. Prinašali bomo članke iz tehničnega, umetniškega in ženskega sveta, iz zdravstvene stroke in iz vzgojeslovja. V ilustrativnem delu se bomo izkušali dvigniti še višje ne le z večjimi, nego tudi z
Vabilo na naročbo.^
najboljšimi slikami, ki so na razpolago od prvih tvrdk za aktuvalne klišeje.
Že v 2. številki začnemo priobčevati nov, velezanimiv roman enega izmed prvih svetovnih romanopiscev, ki ima ne le v Evropi, nego tudi v Ameriki miljone navdušenih čltateljev. G. W. Aplettona sen-zacijonalni, napetih, dramatičnih prizorov in čudovite psihologije, privlačnega, vedno presenetljivo razvijajočega in v zanimivosti rastočega dejanja bogati roman
»
Žrtev zarote
Tako bomo priobčevali obenem kar dva romana, kar bo našim naročnikom nedvomno prav posebno dobrodošlo. Roman „Izgovor krivca" končamo kmalu.
Da nam bo možno to vzvišeno nalogo vršiti v še večji meri, prosimo podpirajte nas s tem, da razširjate naš list „Tedenske Slike'' in mu pridobivate novih naročnikov. Ker je mnogo Slovencev in Slovenk, ki še nimajo našega lista, prosimo, vpošljite nam naslove takih, ki bi si lahko naročili „Te-denske Slike'', čim več bo naročnikov, ttm bolji bo lahko list! Prosimo v ta namen, žrtvujte malo truda in 5 vin. za znamko, saj gre za izobrazbo in napredek našega naroda.
Vsem ko jih naslove nam pošljete, bomo poslali list na ogled. Agitirajte, prosimo, potem še osebno pri dotičnikih, da se naroče na list. Dobra beseda, osebna agitacija največ izda. Opozarjamo končno
na razpisane nagrade za pridobivanje novih naročnikov.
Vabimo torej: ostanite nam zvesti, pridobivajte nam nove naročnike in priporočajte naš ilustrovani tednik pri vsaki priliki!
List „Tedenske Slike" stane v veliki obliki ravno toliko kot dosedaj: celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2-50 K; za dijake in vojake pa celoletno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K.
Vsak naročnik dobi brezplačno in poštnine prosto ilustrovani koledar za 1.1915., ki izide sredi januarja.
Vsak naročnik dobi, če vpošlje za vsako sliko po 40 h za ovoj in poštnino, slike naših pesnikov Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca in mnogo knjig po znižani ceni.
Za pridobivanje novih naročnikov razpisujemo sledeče nagrade:
1. Dr. Deželic: „V službi kalifa".
2. Josip Kozarac: „Mrtvi kapitali".
3. Anton Pesek: „Slepa ljubezen".
4. Rado Murnih: „Lovske bajke in po-
vesti".
5. Milan Pugelj: „Mimo ciljev".
6. Florijan Golar: „Kmetske povesti".
Naročnik, ki plača 5 K kot polletno naročnino ali ki nam pridobi novega naročnika, ki plača 5 K kot polletno naročnino, dobi eno teh knjig brezplačno in poštnine prosto. Knjigo si lahko izbere, katerokoli hoče. Za vsakega novopridobljenega naročnika, ki plača polletno naročnino, damo po eno knjigo.
Vsem mnogoštevilnim znanim in neznanim prijateljem, ki so nam poslali čestitke za Novo leto, se iskreno zahvaljujemo ter želimo vsem, da bi bilo to leto za posameznike zlasti pa za usodo celokupnega slovenskega naroda srečno.
Uredništvo in upravništvo.
Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega
blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec 1. N. Šoštarič, Maribor, Gošpodska ulica št. 5,
da bode kljub temu, da se je v tovaraah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in 5€ vin. Volneno blago za obleko po K 1'—, 1'20, 1-50. Ker se velika razproda, je dobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 188
En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pridatek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato ]o naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drug e jriporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Ko-inska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo KoHnsko kavno primes in Vas opo-
zarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridatek!
4000 frankov zastonj! Kdor se zanima zanje, naj sporoči svoj naslov .Srečkovnemu zastopstvu 3', Ljubljana, glasom današnjega oglasa.
Sr
^ w w Išče se priden in samostojen
filoH kovač
s hlevom, blizu Trsta, z me-     ¦ ^   W    w    ^ šano trgovino, trafiko in go-
s hlevom, blizu Trsta, z mešano trgovino, trafiko in gostilno se proda. Letni promet 140.000 K, ki se lahko poveča. — Cena po dogovoru. Vprašaoja pod .dobroidoč' na upravo lista.
kateri bi prevzel kompletno kovačijo v večji vasi na Notranjskem. Najemnina po dogovoru. Kje, pov^iz prijaznosti upravništvo.
1. štev.
TEDENSKE SLIKE
Stran 11.
Janezek in Ivan sta se zvrnila s sani. Kje je Janezek?
Rešitev sl<rivalnice v prejšnji števillii: Kje jeJanezeli? Obrni slilco navpilt, med grmom in vrbo na levi beži Janezek.
„Pri nizki ceni"
Ig. Žargi
v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 5.
Priporoča veliko zalogo gorke spodnje obleke za vojake, kakor snežnih čepic, sveaterjev, volnenih jopic in hlač, toplih nogavic, dokolenic, rokavic, zapestnic itd. itd.
PozorI Največja izbira potrebščin za šivilje in krojače.
Vse po priznano nizkih cenalil
Prečitajte mojo notico v uredniškem delu in pišite povzorce!
z odličnim spoštovanjem
I. N. Šoštarič,
trgovec.
Maribor, Gosposka ul. 5.
NAJLEPŠI SPOMIN
na liube starše, ljubljenega otroka, dragega prijatelja ali ljubeznivo prijateljico je njih po fotografiji povečana lepa umetniško izvršena slika. Ta slika je najlepše in najprimernejše darilo za god in druge prilike.
Najčasinejči spomin na naše ljube, drage, ki so na bojnem polju ali ki so že padli na polju slave za domovino je njih po fotografiji povečana slika.
Ker umetniško dovršena po fotografiji povečana slika ni le kras vsake kmetske sobe in vsakega gospodskega salona, temveč je dokaz tudi spoštovanja in ljubezni do taistega, ki ga slika predstavlja, bi naj imela vsaka rodbina take slike svojih dragih. Se dolgo, ko jih bo že krila črna zemlja, bo slika trajen spomin na nje.
Cene v kronah.
velikost slike v cm
Doprsna slika
Dokolenska slika ali pokrajina
18 : 18 18 : 24 26 : 82
30 42 60 55 64 75 80 84 100
40 53 60 68 100 100 120 150 150 100 : 200 100 : 250
9--10-11-13--15--1S--24--
10--
11--13--16--18--22-28--50--60-80--100-120--150--200--
Dvojna doprsna slika ali slika jezdeca
Dvojna dokolenska slika ali dve figuri
11-15--18--20--22-24--30--60-60--80--100-
11-15--18--20--24--26-34--55--70--100-120'-160--170-220--
Skupina 3 doprsnih slik
12--1« — 20'— 22-— 26 — 28-— 35 — 55 — 75-— 100-— 110 —
Večje skupine
14-18--22--24-28--34--40--65-90-120--140-170-200 -300--
Eno četrtino zneska je vplačati v naprej kot aro, drugo ob izvršitvi. Izgotovimo naročilo v 10—14 dveh.
Jamčimo za solidno delo in dobro izvršitev. Ako bi se po kaki fotografiji (ker je mogoče zastarela, obledela ali pokvarjena) ne dala napraviti lepa povečana slika, se vrne fotografija in ves za sliko vplačani znesek. — Da so pozečane slike res krasno umetniško dovršeno delo, se lahko vsakdo prepriča v našem uredništvu, kjer so nekatere slike vsakomur na ogled. In s tem, da prevzame naše upravništvo jamstvo za solidoo in dobro izvršitev, jma vsakdo najboljše zagotovilo za reelnost podjetja.
Vsa naročila je nasloviti na ,Tedenske Slike' v Ljubljani.
n SANATORIUM-EMONA
^ ž^ANOTRANJE IN-KIRlJiGlCNE -BOLEZNI. ¦ PORODNIŠNICA.
(^LJUBLiJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 ikJ SEF-zDRWNiK:pfgriARU.DR.FT?.DERGANC |
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes jc
,,Morana''
,Morana" uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Skrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ,
LJUBLJANA.
V vojpem času
priporočam posebno lepa
novoletna in spominska darila,
lepe žepne budilke, zlate in srebrne verižice, prav veliko izbiro briljantov po zelo nizkih cenah.
F. CUDEN, LJUBLJANA
nasproti Frančiškanske cerkve.
Novi vojni spominski cenovnik s koledarjem tudi po pošti zastonj.
)0 20 vin. liter ako se posode pošlje v polnitev. Posodijo se tudi sodi.
razpošilja AND. OSET, posestnik Tolsti vrh p. Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, Koroško.
r
Sporočite nam svoj naslov!
Takoj nato prejmete od nas brezplačno navodilo, kako utegnete dobiti
dne 2. jan. 60.000 kron in 15. jan. 100.000 frankov,
vrhu tega pa tudi še 4000 frankov popolnoma zastonj!
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
KMETSKA POSOJILNICA
R. Z. Z N. Z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.     Popolnoma varno
4
LJUBLJANSKE OKOLICE
v LJUBLJANI,  =^=
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.        Rezervni zaklad: nad pol milijona.
45
Sfcran 12.
TEDENSKE SLIKE
1. Jtev..
^ Manufakturna trgovina
i
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
za moška oblačila!
suHna
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke 'd\ie"a'it'd""''
i
^ Vednozadnjenovostirutinšerp. ^       Bogata zaloga
^ vsakovrstnih preprog, zaves In
^ garnitur. Izkušeno dcbri sifoni,
^ platno, kotenine in iJrugo belo
^ 152 blago.
^ Zunanja naročila se tožnu izvršujejo. >1
i
S
i i
I
i
i
[4
»SLAVIJA«!
VZnjEMMO ZnVHROV. BRMKn v PRn<51. g"
62       REZERVNI FONDI K 66,000.000--. p*"
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. K-Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. ^ Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države gjT
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljobljani".
f
A. ZANKk sinovi
tovarna oljnatih barv, fimežev, lakov in steklarskega kleja v Ljnbijani 85
priporočajo oljnate barve, lasadne barve za hiše, kranjski {irnež, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kak»r tudi vseh vrst mazila in olja za stroje. - Zahtevajte cenike.
OBNOVITE NAROČNINO!
Za vojakie!
Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepre-močljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine.
Za gospode!
Klobuke, perilo, kravate i. t. d. Zadnje novosti pravkar došle. Hodna in športna trgovina
za gospode in detke
J. KETTE
LJUBLJANA, Fran Josipa e. 3
I
tna hranilnica liubliansk
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1913   , . K 700,000.000-— Vlog    ...   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   „   43,500.000-—
Rezervnega zaklada ........   „    1,330.000-—
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod
kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Brezplačen pouk v vezenju. — Tovarna v Lincu ustanovi]. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 17.
13 priporoča svojo bogato zalogo
šivalmb strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmascbinen).
Darujte za „Rdeči križ"!
Skrbite našim vriim vojakom za topio obleko!
Volnene In pavoljnate obujke (Socken), golenlce (Stutzen), dolge nogavice, snežne havbe, zapestnice (šticke), bele jopice (takozvane gorenjske jopice), hlače, rokavice;
vse to je dobiti po režijskih cenah v
I. kranjski mehanično avtomatični tovarni pletenin in tkanin
DRAGOTIN HRIBAR
Ljubljana, Zaloška c. 14.
NaroČite „Tedenske slike**! Pridobivajte novih naročnikov!
Izdajatelj in odgovorni urednik Dra2otin Mpha«".
Tiskat Draeotin Hribar v Ljubljani.