Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 40.	V	Ljubljani,	v	soboto	7.	oktobra	1899.	Letnik	IV.
„81oven*kl Liat“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vi>e leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka slane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista'1 — Nefrankovanl doplil se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. Naročnina, reltlamaolje in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Gtradiiče itev. IS. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Novo ministerstvo.
Novo ministerstvo imamo v Avstriji. Sestavilo se je po volji krone in nemških liberalcev preko onih življev, ki na desnici zvesto goje avstrijski patrijotizem. Na čelu ministerstva stoji bivši štajarski cesarski namestnik grof Clary-A1 d ringe n, ki je ob jednem poljedelski minister, minister notranjih stvarij je postal Korber, predsednik tržaškega nadsodišča Kin-ding er je postal pravosodni minister, ministe-rijalni svetnik Chlendo\vski je imenovan ga-liškim ministrom, naučni minister je sekcijski šel 11 a rt el, sekcijski šel' S ti bral je trgovinski minister in sekcijski načelnik Kmaziolucki ima v rokah linančni portfelj. Odstopivši mini stri so dobili visoke redove.
Svoje mnenje o uradniškem ministerstvu smo povedali že zadnjič. Avstrija se srečno vlada. Nemci so s svojimi mislimi in dejanji že deloma v „Reichu“, sedaj se hoče poskušati tudi patrijotizem avstrijskih Slovanov. Vidi se, da „zistem“ želi, da bi šli nekateri Slovani v opozicijo, ker bi se potem tem ložje pričela tista zlata doba, ko je nemški liberalizem brez ugovora od zgoraj pritiskal Slovane na steno. In vender bodo Slovani skoro gotovo morali sto piti na to pot. Ali kako?
Za opozicijo so sposobni samo Čehi, slovenski poslanci v svojih glasilih priporočajo skrajno zmtrnost, ker se dobro poznajo. Nekateri Poljaki so pa srečni, ker imajo v ministerstvu dva svoja zastopnika, in bati se je, da prevlada pri njih znana poljska vzajemnost z Nemci. Poljski listi že pisarijo čudne članke, da je namreč politika le kupčija, in nemška katoliška ljudska stianka v desnici? Aparat deluje s vso silo, da jo odtrga od desnice in nemogoče ni, da bodemo nekega lepega jutra doživeli čudno konstelacijo državnozborske večine.
Wolf diktira še vedno. Nemški listi so poročali, da se je cesar izjavil, da ni nasproten izvršitvi nemškega binkoštnega programa. Na
Plemeniti Dolničarji.
Mnogo talentiranih in marljivih mož se je porodilo v naši lepi slovenski domovini, ki so pa žal v prejšnjih stoletjih pisali v tujem jeziku m se čutili pionirje germanske ah italijanske prosvete, še celo, če so pisali latinski, si jih Nemci radi prisvajajo za stebre germanske kulture, ker je bila njih vzgoja večinoma nemška in vsled tega nemško tudi njih občevanje v privatnem življenju. Med te može štejemo ljubljanske Dolničarje, ki so se pozneje pisali „Thal-nitscher von Thalberg**, in sicer so bili to: ljubljanski župan Ivan Krstnik Dolničar, njegova sinova Ivan Gregor in Ivan Anton, ter Ivana Gregorja sin Aleš Žiga.
Ivan Krstnik Dolničar (v krstno knjigo so ga pisali Dolnitscher, pa tudi Dol-nizhar) se je porodil v šentpeterskem pred mestju v Ljubljani dne 7. junija leta 1620. Njegovemu očetu je bilo ime Gašpar Dolničar in je prišel v Ljubljano najbrže s Posavja, kjer so že v 16. veku bivali Dolničarji, mati je bila pa Katarina, roj. Sovanova. Študiral je Ivan Krstnik v Ljubljani pri jezuvitih gimnazijo. Ko je bil
podlagi teh vestij se je menda Wolf osmelil in zahteva, da vlada po odpravi jezikovnih naredb mora predložiti jezikovni zakon, ki priznava nemščino kot državni jezik in zavaruje s primernimi naredbami varnost nemškega ozemlja. Za to se baje mora odločno izreči prestolni govor.
Vlada že skoraj dela predpriprave, da ugodi željam Wolfovcev. Mmisterski svet je sklenil na vsak način preklicati jezikovne naredbe, samo za Češko pa namerava izdati jezikovni zakon, katerega bodo skovali nemški politiki, ki ji sedaj dajo svete. Potem bomo Slovenci lahko gledali za ravnopravnostjo, ker utegne zaiti za desetletja. Vlada bode zaključila sedanje zasedanje državnega zbora in sklicala novo zasedanje okolu 18. oktobra. V zbornici bode hud boj za predsedstvo. Vlada računa, da bode do tedaj sedanja večina razbita.
V	četrtek in včeraj so bila posvetovanja desniških klubov. Čehi so zahtevali, da se gre v odločno opozicijo, ker je češki narod nepopisno razburjen zaradi odprave jezikovnih naredb. Večina se je izrekla, naj se počaka, da se vidijo dejanja nove vlade. Sklenila se je izjava:
„Stranke desnice ostanejo nadalje v zvezi in so pripravljene odločno izvesti svoj program. So-aebno bodo delovale na podlagi ustavno zagotovljene ravnopravnosti narodov na pomirjenje narodnih sporov in bodo vplivale na sestavo ministerstva, ki bode odgovarjalo desnici." Včeraj so bili pri Ciaryju zvezini poslanci: Po v še, Ferjančič in Perič. Glavno delo Claryja je, da Čehe osami. Zato bi mu bili sedaj tudi dobri slovenski poslanci in „Slo vanska krščansko-narodna zveza“, katero so pri konferencah pred nastopom nove vlade iz vestni krogi nečuveno prezirali, Jim še živi.
Stranke na desnici bodo v sedanjem položaju morale biti zelo previdne in trdne volje, da si ohranijo politično svojo poštene st in da ne oguijufajo druga druge, vse skupaj pa celega naroda slovanskega v Avstriji. nProti Ntmcem
se ne sme vladati!“ Ta izrek odločilnih krogov je šel zadnje dni po nemškem časopisju. To nam razkriva ves načrt in vse namene. Ob strani čeških zastopnikov morajo poslanci slovenskega naroda težiti po pravičnem jezikovnem zakonu za vso Avstrijo. Stare pravljice o dobrem, očetovskem prijatelju so izgubile veljavo. Nemški energičnosti naj se po robu postavi slovanska energičnost in brezobzirnost, potem pa so bode dobilo tudi pred Slovani v Avstriji potrebni rešpekt.
Z uklonjenimi hrbtišči smo doslej vzgojili mnenje, da Slovani, zaviti v togo patrijotičnosti, radi molče in prenašajo, vse, kadar se pokaže ,, višja želja“. Da, vse prenašamo, ali svojega narodnega ponosa ne prodamo za nobeno ceno. Naše geslo bodi: „Pravico, ali pa — boj!“
Politične in socijalne razmere na Hrvatskem.
VI.
Po nastalem razdoru v stranki prava je nastopila v hrvatskem političnem življenju prava pogubna situvaoija. Na javnem obzorju so se jeli kazati značilni in na prvi pogled pogubni pojavi. Nasprotniki Hrvatske so si mislili, da je prišel sedaj ugodni čas, da ji vzamo vsako znamenje slobodnega naroda. Naš položaj je bil tak-le: Močna in razširjena stranka prava se je razdvojila, toda oba dela sta se poleg medsebojne borbe bojevala tudi ob jednem z obzoraši in tako je vsled naročenega razdora v stranki prava nastopil na Hrvatskem pravi strankarski kaos. In le ta situvacija je osmelila liberalno-židovsko peštansko in dunajsko časopisje, da je sprožilo vprašanje o civilnem zakonu na Hrvatskem. A vsak dan večji gospodarski propad naroda in vedno usiljevanje tujcev je našlo v tako strašno zapletenih strankarskih naših razmerah najboljšo oporo. Glede na vse to so začeli pro-tivmki že naprej triumiirati. Klika, ki je po-
20 let star, je šel na Dunaj in je ondi dobil službo pri dt. Hallerju, prokuratorju dvorne ka-rnore. Pušel je pa že ob letu domov in je poprosil župana fcSchonlebna, da naj mu d& svojo hčer Ano Marijo v zakon. Poroka je bila dne 22. junija 1. 1649, Zavlekla se je bila nekaj mesecev, ker je bila nevestina mati mej tem umrla, namreč dne 24. aprila 1649. Nevesta je bila še mlada, rojena je b.la dne 13. julija 1. 1630.
Ivan Krstnik Dolničar je kmalu prišel v zunanji mestni svet ljubljanski in 1. 1654. je postal špitalski podmojster. Nato so ga izvolili v mestni notranji svet, kateremu je načeloval 37 let, 1. 1660, je postal mestni nadkamornik, leta 1663. mestni bodnik in leta 1672. župan ljub Ijanski. Imel je Ivan Krstnik Dolničar 6 otrok, tri sinove in tri hčere. Slavna sta postala dva njegova sinova: Ivan Gregor, ki je bil krščen dne 12. marca i665, in Ivan Anton, krščen 9. januvarja 1662; prvi je postal zgodovinar, drugi pa dekan ljubljanskega kapiteljna. Očeta Ivana Krstnika so tako spoštovan Ljubljančani, da so ga od 1. 1672.—1692. osemkrat izvolili za župana. Bil je mož krščanskega duha, velik častilec Matere božje in voditelj imenitni nemški
bratovščini. Vnel je Ljubljančane, da so sezidali cerkev sv. Florijana. Ker si je kot župan pridobil za mesto mnogo zaslug, je cesar Leopold dne 3i. decembra 1688 povzdignil njega in vse naslednike v plemeniti stan. Pisati se je začel Ivan Krstnik Thalnischer von Thalberg. Njegova plemiška diploma leži v ljubljanskem muzeju. K plemstvu mu je mnogo pripomogel njegov svak, učeni in slavni zgodovinar Ivan Ludovik Schonleben. Soproga Ana mu je umrla dne 29. oktobra 1. 1690. Dve leti pozneje so dne 26. oktobra v kapeli sv. Rešnjega Telesa v stolnici poleg soproge Ane položili tudi Ivana Krstnika pl. Dolničarja k večnemu počitku. Privrela je k pogrebu velika množica ljudstva. Nagrobni govor je imel odvetnik deželanske sodnije dr Casi-miri. Ivan Gregor pl. Dolničar je sestavil dolg napis za nagrobni spomenik očetov.
Ivan Gregor pl. Dolničar je obiskoval ljubljansko jezuviško gimnazijo. L. 1673. je študiral na graški jezuviški visoki šoli modroslovje. L. 1675. je šel na vseučilišče v Ingolstadt učit se prava, a doktor obojnega prava je postal v Bologni 11. junija 1679. Izvirna doktorska diploma leži v ljubljanskem muzeju. Potoval je
vzcočila v stranki prava razdor, pa je prevzela nalogo, da služi namenom naših nasprotnikov, ker drugače si ne moremo tolmačiti onih gnjus-nih in doslej neslišanih napadov na najbolj zaslužne narodne borilce, katere je začel na uprav banditski način obsipati organ dr. F ranka.
Med tem so se približale saborske volitve za nadaljnih pet let. Vsak misleči človek na Hrvatskem je vedel, da bode izid teh volitev usodno vplival na našo narodno bodočnost. Javna tajnost je, da je sama vlada na skrivaj trosila vesti o mnogih važnih načrtih, to pa v ta namen, da, še predno jih uradno razglasi, lahko proračuni, kako jih bodo vsprejeli odločilni faktorji. Med temi načrti je bil pred vsem civilni zakon. Mislilo se je, ako ostane opozicija nesložna, da bode mogla vlada tudi proti volji sebi udanih duhovnikov sestaviti sabor, ki bode njo (vlado) podpiral. Razumljivo je, da tu ni bil le civilni zakon, — bilo je tudi več drugih stvarij, a pred vsem podaljšanje iinancijelne na-godbe, proti čemur ni hotel imeti Hedervary preveč močne opozicije. V tem tako usodnem času torej so nastopili pri nas divji strankarski boji — in s tem je vlada računala; nič bolj, kakor to, pa razkriva značaj razdora v pravaški stranki, da je bilo to delo naših nasprotnikov.
Da se doseže ravnotežje v tej zmedeni si-tuvaciji, je bilo treba izvanrednega dogodka, in ta dogodek se je izvršil; sklenila se je defenzivna zveza med stranko prava in neodvisno narodno stranko. Treba je pa razumeti to zvezo. To ni bila nikaka strankarska furija, temveč zveza dveh raznih strank glede nekaterih vprašanj, v katerih sta se morali zjediniti, če se hočeta rešiti. No, ta zveza, imenovana koalirana prava hrvatska opozicija, je šla dalje in na radost hrvatskega naroda je nastopil čas, ko se je neodvisna narodna stranka malone povsem približala programu stranke prava. Obe stranki sta sklenili, da skupno postopata v predstoječih volitvah. Volitveni razglas, v katerem sta naznanjali to združenje hrvatskemu narodu, je pre-vejal popolnoma pravaški duh. Kasneje je v skupni saborski adresi neodvisna narodna stanka ne samo povsem stopila na temelj hrvat. drž. prava, temveč se je poleg stranke prava odločno izjavila, da, ker ni nagodba v soglasju s tem pravom, tudi ne more biti več podlaga kaki daljni razpravi z Madjari. Ob jednem je v zvezi s stranko prava poročala kralju, da hrvatska opozicija ne more sodelovati pri volitvah regni-kolarne deputacije za obnovo financijelne na godbe, dokler se začasni „status quo“ v držav-nopravnem oziru ne premeni soglasno z državnim pravom Hrvatske.*)
S to, smemo reči, srečno zvezo je zadan nameram nasprotnikov hud udarec. Veličast-
*) Tukaj moramo opomniti, da se je dal dr. Frank, ki se dela večjega radikalca, kakor složna opozicija, vse-jedno voliti v to regnikolarno deputacijo, in da je on sam pri teh volitvah sodeloval.
potem štiri leta po Italiji in si bistril duha v lepi deželi umetnosti in vede. L. 1683. je prišel domov in se je oženil. Vzel je v zakon Marijo Viktorijo pl. Sanethi, ki je bila krščena v Škofji Loki dne 26. decembra 1665. Poroka je bila dne 13. februvarja 1. 1684. v kapeli Ajmanovega gradu, v katerem je tačas bival loški glavar Lamprizhaim, in ki je danes last deželnega glavarja pl. Detele. Dne 5. avgusta 1. 1685. se jima je porodil sin Aleš Žiga. Po smrti svojega očeta je podedoval Ivan Gregor pl. Dolničar hišo na glavnem trgu v Ljubljani. Od sestre Ane Rozalije je kupil pristavo pri Sv. Janezu v predmestju, ob sedanji cesti sv. Petra. Leta 1694, je bil Ivan Gregor izvoljen za pravnega svetovalca ali odvetnika ljubljanskega mesta, kar je bila tačas važna služba na magistratu. L. 1699., dne 27. junija, je umrla soproga Marija Viktorija, stara 34 let, na porodu. Pokopana je bila v stolnici. Udovec se je lotil s posebnim veseljem preiskovanja virov za domačo zgodovino.
Kar je mladi mož koristnega videl v Italiji, poskusil je porabiti v domovini. Na njegovo prizadevanje sta se osnovali v Ljubljani dve družbi ki sta prinesli mnogo lepih sadov vedi in umetnosti. Leta 1688. se je ustanovila »Družba zje-
veni odziv naroda na poziv koalicije je prisilil vlado, da sedaj uradno prekliče vesti' o civilnem zakonu, kakor tudi vse drugo, kar se je na tihem pripravljalo, da se odloži na „boljše čase". Zato so jeli uprav sikati besnosti tisti, ki so se čutili s to strankarsko zvezo zadete. Dunajski in peštanski, pa tudi vladni časopisi našli so veliko psovk za opozicijo, a vse skupaj pa je vender nadkrilil klaverni opozicijski radikalec dr. Frank, ki se je zlasti v tem slučaju pokazal, da je bila pri vsem tem podjetju proti hrv. narodu — njemu poverjena glavna naloga.
Vlada je sicer odstopila od svojih tajnih namenov, vender je bila prisiljena, da porabi proti opoziciji vsa, tudi najskrajneja sredstva. Volitve so dobile svoje krvavo odelo; opozicijo-nalni„kandidati so odhajali v zapore, no, navzlic vsemu temu je podal hrv. narod dokaz izvanrednega odpora. Poslal je v sabor 26 opozicijskih zastopnikov izmed 47 kandidiranih. V politični situvaciji je provzročilo to odločen preobrat.
Ne glede na mnenje skupine je današnja strankarsko politična situvacija ta le: Madjari in Dunaj delajo složno, da imajo v nas vsled naše nesloge svoje podložnike. — Hrvatski narod se proti temu bori ter zahteva za sebe svoje hr-vatsko državno pravo. Jedni kakor drugi imajo svoje nasprotnike in svoje pomočnike. Mad-jarom in Dunaju pomagajo v prvi vrsti „Srbi“ (menda zato, ker so pravoslavni; s svojo nebratsko in uprav bizantinsko politiko. Oni stoje v vladni službi, a ker so „neodvisni“ in „radikalni", se družijo z naseljenimi Nemci v Slavoniji kakor tudi z Italijani v Dalmaciji.
V	Bosni, katera pripada Hrvatski po zgodovinskem in naravnem pravu, uganjajo Srbi celo protidržavno politiko v duhu velike srbske države, ki naj bi pogoltnila celo Hrvatsko. Pri tem delu dobivajo pomoči iz same Srbije in pa od nepoučene ter iz verskih vzrokov pristranske Rusije. V Dalmaciji m Istri stoji proti Hrvatstvu italijanska iredenta, katera dobiva kar očitno podporo iz same Italije. Še jednega nenaravnega pomagača imata Dunaj in Pešta v takozvani Mčisti stranki prava“, dr. FranKa, ki s svojim delom sicer očitno kaže, da je njihov zaveznik, ali, ker je povsem naravno in nikjer dokumentirano, igra ulogo opozicije proti (J) Dunaju in Pešti. Na drugi strani pa stoji narod hrvatski ožje Hrvatske, Bosne, Dalmacije, Istre in Vi, vrli Slovenci. Prvi delajo proti državni misli hrvatski, drugi se za njo zanimljejo in težijo za tem, da se najdejo vsi udje hrvatske domovine pod jedmm neodvisnim državnim telom pod prejasno hišo habsburško.
Po dualizmu teži vsa oblast na Dunaju in v Pešti. In ta oblast se ne razteza samo na Hrvatsko in Vas Slovence, temveč tudi na vse ostale slovanske narode avstrijsko - ogerske monarhije. Ti slovanski narodi tvorijo v naši monarhiji ogromno večino in bi bilo torej vsled
tega mnogo bolj naravno, da je hegemonija v njihovih rokah. A naravi slovanski ni prirojeno (in to je nedvojbeno res!), da bi nad drugimi gospodarila, toda nasprotniki Slovanstva divjajo proti nam, češ da je nepravično, ker zahtevamo za-se ravnopravnost.^ V tem oziru ne pomaga druzega, kakor da se združijo vsi avstrijski Slovani v složno borbo proti svojim napadovalcem Pešte in Dunaja. Čim bolj se bode kršila moč Nemcev in Madjarov, tembolj se bodo bližali posamezni slovanski narodi svoji zmagi. — Danes se vrši med Nemci in Čehi prevažen boj. Žalostno dejstvo je, da jeden del Čehov ne nastopa napram Hrvatom, kakor bi moral. Kakor vsem, tako je tudi nam na korist, če zmagajo Čehi, in zato moramo, ne oziraje se na vse drugo, podpirati njihovo borbo. Kar so Čehi za Cislit-vanijo, to so Hrvati za Translitvanijo. Čehom je treba pomagati, da zrušijo Dunaj, t. j. njegovo prevlado, a Hrvatom se mora pomagati, da zrušijo hegemonijo Pešte. To pride vsem na korist, ker s tem se zruši dualizem, po čegar smrti mora priti brez dvoma po taki borbi do onega državnega sestava, v katerem bodo mogli Hrvati in fclovenci oživotvoriti svoje državno pravo, Čehi svoje, a Poljaki, Slovaki in Rusini bodo prišli do svoje neodvisne deželne avtonomije. Pokazati je samo treba, da so Slovani sposobni, izvojevati tak boj, in pol zmage je že dosežene. Kakor se zdi, celo nasprotniki verujejo, da se utegne kaj tacega zgoditi, in računajo jedino še na nesložno naravo Slovanov, ker jedmm nastavljajo pasti (kakor Madjari Čehom), a drugim pošiljajo svoje agente, da jih v strankarski borbi oslabe. Ali bodo sedli Slovani na take limanice?
izvirni dopisi.
Iz gornjegrajskega okraja, 4. avg. Deset let je minulo, odkar „pašuje“ v našem okraju na obširnih posestvih ljubljanskih kne-zoškofov nemški oskrbnik Jože Hofbauer, ki je to postal le po nerazumljivi protekciji srednje-štajarskih Nemcev. Zmožnosti za to važno službo pač nima drugih, kakor staro spričevalo iz neke rudarske šole v Ščavnici na Ogerskem, ki je tudi znana bila pod imenom „Pfeifenaka-demie“. Ta mož s pravo nemško oholostjo in brezobzirnostjo je bil v svoji mladosti v državni službi, v kateri pa ni postal star. Potem je opravljal razne službe, nekaj časa tudi c. kr. pošto, a nikjer ni mogel dolgo časa vstrajati.
O	posameznih strokah kmetijstva ima toliko pojma, kakor kozel o vrtnarstvu, o čemer bodemo prihodnjič govorili. Za danes hočemo ga vestno opisati z verskega in narodnega stališča.
Od škofovega prvega uradnika bi bilo pričakovati, da dano mu škofovo zapoved natančno izpolnuje ter se vsako nedeljo in praznik vde-leži službe božje. A temu ni tako, saj bi skoraj lahko na prstih seštel dotične dni, kadar on
dinjenih" (Academia Unitorum), imenovana tudi bratovščina sv. Dizme. Ta družba, kateri so pri stopili kranjski plemenitniki, je imela v prvi vrsti verski namen, častili so posebno sv. Dizmo, vendar nam je zapustila lep spomenik, namreč knjigo, v kateri je slikar Grahovar na pergamentu umetniški naslikal pristopivših članov grbe s simboličnimi okraski. Leta 1793. sta pa prošt Prešeren in Dolničar ustanovila „Družbo delavnih mož“ (Academia Operosorum), ki je imela namen, gojiti vedo in umetnost. Člani so imeli svoja imena. Ivan Gregor pl. Dolničar se je imenoval „Providus“ (Previdni). Bil je član akademij v Rimu in Bologni in posnel je njih pravila za ljubljansko akademijo. Kar je do najnovejšega časa lepega imela Ljubljana, bilo je vspeh truda onih mož. Stolna cerkev, uršulinska cerkev, šentpeterska cerkev, semenišče, mestna posvetovalnica — pri zgradbi vseh teh krasnih poslopij so imeli prvo besedo n delavni možje". Da bi dali Ljubljani znak častitljive starosti, zbirali so rimske kamenitne spomenike in jih vzidali v stolnico in druga poslopja. Ivan Gregor pl. Dolničar ni zbral samo napisov, z važnih nagrobnih spomenikov, zlasti iz stare stolnice ljubljanske, v knjižico #Cypressus Labacensis“;
ampak je pridno zbiral sploh vse zgodovinske podatke za Ljubljano, katere je deloma objavil v akademiji posvečeni knjigi „Epitome chrono-logica", deloma pa zapustil v rokopisih, ležečih v stmemški knjižnici. Dolničar je sam tiskom izdal 5 knjig. Njegovo rokopisno delo „Historia cathedralis ecciesiae Labacensis", v kateri je temeljito opisana zgodovina in zgradba ljubljanske stolne cerkve, je pa 1. 1882. izdal šk. arhivar Koblar. Dolmčarjevi spisi ostanejo važen vir za zgodovino Ljubljane in dežele kranjske. Pisal je Dolničar latinski. Veselje do zgodovine mu je vcepil njegov stric zgodovinar Schonleben. Za zbiranje zgodovinskih podatkov je imel dovolj prilike kot uiadnik na magistratu, potem od 1. i GB‘J. kot tajnik kranjskega vicedomskega urada in od 1. 1703, kot priseženi sodnijski odvetnik kranjskega deželanstva. Dne 10. maja
1	1713. so g» kranjski plemenitniki vsprejeli med deželane. Umrl je Ivan Gregor pl. Dolničar na Viču pri Ljubljani dne 3. oktobra 1. 1719. in e bil pokopan v tedanji frančiškanski cerkvi, kjer je sedaj izpraznjeno gimnazijsko poslopje, katero se je rabilo za šole od 1. 1784.
^Konec prihodnjič.)
cerkev počasti s svojim obiskom. In še takrat, seveda, kakor bi skazal s tem Bogu veliko mi lost. Niti procesije na Telovo se ne udeležuje. Take dni pač najraje zapreže drage konjičke in gre kam obiskat prijatelje, ter pri množini ruj-nega vinca pozabi na verske dolžnosti. Ali ne daje s tem škofov oskrbnik vsemu katoliškemu prebivalstvu pohujšanja? Dobro znano je, da je bil vzgojen v protestantovski šoli, da rad zagovarja protestantovsko vero, o čemer vedo č. duhovniki v gornjegrajskem okraju mnogo pripovedovati.
V	narodnem oziru je omenjeni oskrbnik s svojimi služabniki jedini steber nemštva, ker drugih Nemcev ves okraj ne premore. » Deutsche Wacht“ in »Tagespost", lista, ki bi rada Slovence vtopila v žlici vode, ki ščujeta neprestano za gibanje „proč od Rima“, ta lista sta mu evangelij. Kot zaupnik celjskih Nemcev se redno udeležuje političnih shodov v Celju. Tako je poslušal politično modrost dr. Pommerja, ko je nastopil kot kandidat za poslanstvo; pri znanem očetu svetovne zgodovine dr. Stepischniggu v Celju je poiskal priliko, da se seznani osebno z največjim nemškim in verskim hujskačem Wolfom. Ali zamore tak človek presojati slovensko prebivalstvo nepristranski? Žalo tnih zgledov je dovolj na razpolaganje.
Oskrbništvu podrejeni služabniki morajo biti vsi nemškega mišljenja, če ne, jih zatira in objeda kakor nekdanji nemški valpeti. Smiliti se morajo revčki z Gorenjskega človeku v srce, kako se mučijo z lomljenjem nemščine kakor bi orehe grizli. A, glej čudo! O priliki lanskega bivanja premil, g. knezoškofa v Gornjem Gra lu so bili vsi — Kranjci in Slovenci, Služabnikom ni toliko zameriti, ker se boje za svoj kruhek in se z nemškim mišljenjem hočejo prikupiti svojemu šefu, ki ne pozna nobene šale. Evo dokazov! Neki dolgoletni, marljivi in vestni slu žabnik v Gornjem Gradu je dobil »modro polott, ker je bil preveč naroden Neki logar v Lučah je bil po krivem tožen in je bil izpuščen iz službe brez odškodnine. Drugi logar se je za neko malenkost zameril in je bil prestavljen ter ne sme več pred njegove oči. Tretji logar in ob enem osebni adjutant je moral proti drugim opravljati vohunstvo, zato je na pritisk bil z odpravnino odpuščen iz službe
Kot vodja Nemcev ima Hofbauer obilo vohunov, ki mu morajo poročati o vsem narodnem gibanju. Ako se drzne kdo, ki nikakor ni od njega odvisen, pri kaki narodni veselici vzbujati narodni čut, hitro je zatožen in očrnjen na krajih, kjer bi se mu dalo škodovati. Ali je potem čudo, če priprosti kmet pravi, da je nadlogar pokora za ves okraj. Prebivalstvo gornjegrajskega okraja se tolaži edino še z mislijo, da bodo premilostljivi g. knezoškof, katerih dobro srce je obče znano, blagovolili enkrat to »moro" odstraniti.
Politiški pregled.
Deželne predsednike je poklical grof Clary na Dunaj, da jih informira o svoji politiki.
Jezikovne naredbe. V Plznu so se te dni dogodile velike demonstracije. Množica je de monstrovala proti nameri, da se odpravijo jezikovne naredbe. Tudi praški župan Podlipny je v občinskem svetu praškem ostro govoril proti tej nameri. Tudi po drugih občinah se je začelo živahno gibanje proti sedanji vladi. Skoro se bode v Pragi vršil shod čeških poslancev, da določi nastop v slučaju opozicije. Prihodnji torek bodo imeli moravski češki poslanci v Brnu posvetovanje. Danes imajo češki državni poslanci v Pragi posvetovanje. Zaupni možje mladočeške stranke bodo imeli v Pragi jutri shod.
Grof Clary je 25. ministerski predsednik, katerega ima Avstrija od leta 1848., in 22. za vlade sedanjega cesarja. »Information" prinaša listo teh „osrečevalcev# Avstrije. Vrstž se tako le: grof Kolowrat, baron Pillersdorf, baron Wesenberg, knez Schwarzenberg (za njegove uprave je stopil na prestol Franc Jožef I.), grof Boul-Schauenstein, grof Rechberg, nadvojvoda Rainer, grof Belcredi, grof Beust, knez Karol Auersperg (prvi ministerski predsednik razde-
ljene Avstrije), grof Taaffe, Plener star , vitez Hasner, grof Potočki, grof Hohenwart, baron Holzgetban, knez Adolf Auersperg, pl Stremayer, grof Taaffe, knez Windischgr;itz, grof Kiel-mansegg, grof Badeni, baron Gautsh, grof Thun. Moža meščanske krvi še ni bilo na mestu ministerskega predsednika v Avstriji, pa se tudi nikdar ni poskusilo vladati s takim možem. Najdalje je ministroval predsednik Taaffe, najkrajši čas Plener.
Bismarkovo proslavo avstrijska vlada mirno dopušča. Sedaj je v Avstriji že 16 občin, ki so imenovale svoje trge po Bismarcku. V Inomostu se je pa takemu sklepu občinskega sveta znaten del meščanstva uprl. Videli bomo, ako bode vlada odbila pritožbo teh patrijotičnih meščanov in ugodila — občinskim svetovalcem in njihovemu patronu Wolfu
V Belem Gradu je odpravljeno obsedno stanje in je nagli sed ustavil svoje delovanje, ko je zadostno ustregel Milanovi maščevalnosti.
V	Nišu se je s prestolnim govorom otvorila v so boto skupščina. Kralj je povdarjal, da je »ču-dovit slučaj" rešil življenje Milanovo, ki je vojski in narodu tako dragoceno.
Francesco Crispi, ta „pošteni“ laški politik, je slavil v Palermi svojo osemdesetletnico. Lahi so ga slavili ob razsulem gospodarskem položaju Italije, katerega je kriv on.
V Pariz bode danes došel ruski minister vnanjih stvarij grof Muravjev.
Jezuite bode baje francoska vlada pregnala iz Francoske. Vse »liberalno" časopisje hvali ta korak.
Domače novice.
Slovenska zavarovalnica. Izraza smo dali z zadnjim uvodnim člankom že davno zreli misli, da naj se osnuje slovenska zavarovalnica zoper ogenj, in sicer na ta način, da se najprej s posebno zadrugo medsebojno zavarujejo vsa cerkovna poslopja na Slovenskem. Stopili smo s tem g. Hribarju in, ne vemo zakaj tudi dr. Tavčaju na najbolj občutljivo kurje oko. »Narod" je besen ter piše, da se je »Slov. List" zlagal, ko je trdil, da so v ravnateljstvu banke »Sla-vije" Židje. »Slov. List" pa ni druzega trdil, kakor, da smo tako čitali v listih. In pri tej trditvi ostanemo, ker imamo dokaze. Sicer je pa jako smešno, ako se Tavčarjev »Leib-journal" brani Židov, ko je znano, da je glavni „Narodov" poročevalec, ki nosi češko ime Penižek, pravi pravcati žid. Najimenitnejšega se pa Hribar in Tavčar, ko sta odgovarjala našemu listu, nista dotaknila namreč dejstva, da je Ivan Hribar s svojimi delnicami »Narodne tiskarne" glavni podpornik „Slov. Naroda", lista, ki z naj-podlejšimi lopovščinami in nesramnimi lažmi blati vso slovensko duhovščino. — Priznavamo pa, da je banka »Slavija", kakor pravi »Narod", »zaslužen slovanski zavod", ker veliko zasluži med Slovani; omenjamo le, da ima ista, žal, posebno zainja leta redno zadrgnjen žep, kadar treba kaj dati za slovensko stvar. Zato je pač zadnji čas, da si Slovenci pomagamo s svojo zavarovalnico, ker denarja potrebujemo v deželi za več rečij. Seveda se bodo oče Hribar jezili in streljal bode v „ Narodu “ posebno oni » poštenjak", katerega je sam Malovrhov oče krstil za »RevolverJournalista', a za take napade se mi ne zmenimo, ker se te vrste ljudij v boju za dobro stvar čisto nič ne bojimo. — Veseli nas, ko dobivamo za omenjeni članek od vseh stranij glasove priznanja, ker so nam porok, da ta važna zadeva ne bode zaspala. Veseli nas, da je isto stališče zavzel tudi »Slovenec0, ki je prepričan, da nujno treba domače zavarovalnice. Omenja namreč naš članek in pravi o nasvetovani zavarovalnici, da se bode vršilo posvetovanje, ter pristavlja: »Slovenska duhovščina se ne pusti več izrabljati, pa tudi ljudstvo bode z veseljem pozdravilo ta najnovejši korak naše gospodarske organizacije".
Patentovan „plonkar“ je g. Jakob Dimnik, kar je dokazal »Slovenec" v 227. številki. V letošnjem »Učiteljskem Tovarišu" prihaja Dimnikov članek pod naslovom »Jezikov nauk v prvem šolskem letu". A to je dobesedno pre-
vedeno iz treh nemških virov, katerih Dimnik ne imenuje. Tudi mi imamo na razpolago nekoliko materijala o grozni učenosti prve napredne učiteljske korifeje, ki zna bolje Bplonkati“, kakor vseh znanih »trideset" skupaj.
Odkritosrčno priznanje. Socijalno - demokratični učitelj Horvatek je s precejšnjim vspehom na Spodnjem Štajarskem z zaupnimi shodi pridobival slovenske učitelje za svojo stranko. Na teh zaupnih posvetovanjih so se vsprejele resolucije, naj se križ in veronauk odpravita iz šol. »Slov. Gospodar" je ožigosal tako učiteljstvo in žel psovke pri »Narodu". Sedaj je »Narod" priobčil dopis štajarskega učitelja, ki trdi, da na Štajarskem tuji agitatorji vsiljujejo načelo, da verski pouk ne spada v šolo, in ogorčen pravi: »Verni narod slovenski naj torej uničuje svoje duševne sile — v verskem boju? O kako so tega veseli naši zunanji nasprotniki!" — »Narod* ni tega mnenja in naravnost pravi, da se z dopisnikom nikakor ne identifikuje. Odkritosrčno priznanje, da je pri »Narodu" slovenski narodni program v rokah Kristana in Malovrha.
Delavsko gledališče. »Slov. kršč. socijalna zveza" v Ljubljani naznanja, da priredi dne 22. oktobra v veliki dvorani »Katol. Doma" tri predstave. Igralo se bode izvirno dr. Krekovo igro »Pravica se je izkazala", dalje burko »Morilci v kravji dolini" in veseloigro »Vedeževalka".
Kmetijska družba kranjska. Nadaljevanje rednega občnega zbora za 1. 1898. bode v četrtek, dne 26. oktobra 1899. leta ob pol 9. uri dopoldne v telovadni dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani. Spored: Nadaljevanje dnevnega reda prekinjenega občnega zbora z dne 13. julija t. 1. in sicer: 4.), 5.) in 6.) Volitev družbenega podpredsednika za prihodnjo triletno dobo; — volitev osmih odbornikov. Volitev podpredsednika, odbornikov in računskih preglednikov se bode vršila skupno, in sicer le z uradno glasovno golico, katero dobi vsak udeleženec občnega zbora z legitimacijo Vred pri vstopu v dvorano. Neudom vstop v dvorano ni dovoljen,
Ruski tečaj v Ljubljani. Za učenje ruskega jezika se je v Ljubljani oglasilo 154 oseb. Le-ti se opozarjajo, da vsaj do jutri dopoldne naroče pri knjigotržcu L. Schwentnerju za to določene knjige. Cena 1 gld. 70 kr Ruščino bode podučeval tukajšnji zdravnik dr. Jenko, katerega vsled tega »Neue Freie Presse" srdito napada. Ako se ta kurz z vspehom izvrši, tedaj ni izključeno, da mu sledi tudi kurs slovenskih delavcev. Baronu Heinu se na njegov nepotrebni govor v deželnem zboru o koristi ruščine najprimernejše reaguje, ako bode za nekaj let za vsakim vogalom v Ljubljani čul ruske zvoke.
Slovensko gledališče. Danes se ponovi Leoncavallova opera »Glumači" potem igra »Igra pik6\ Prihodnji torek se bode predstavljala izvirni Jos. Stritarja igra: »Logarjevi".
Ruski gost v Ljubljani. Iz Zagreba je prišel v Ljubljano mlad ruski učenjak g. Konstantin Radčenko, docent kijevskega vseučilišča, ter študira narodopisne in književne razmere slovenskega naroda. Minolo poletje je proučil balkanske Slovane. Mudil se je nekaj časa tudi v Zagrebu.
Hrvatsko delavstvo — složno. Zadnjič smo v članku »Politične in socijalne razmere na Hrvatskem" pokazali dr. Tavčarjevega hr-vatskega prijatelja dr. Franka v pravi luči. Doslej je Frank imel večino zagrebških delavcev na vrvici. Že ob izletu »Slov. kršč. soc. zveze" na Hrvatsko smo zapazili, da bode hrvatsko delavstvo skoro spoznalo svojega »prijatelja". To se je tudi zgodilo! Krrščanskosocijalni »Hr-vatski radnički glas" prinaša vest, da so hr-vatski delavci in obrtniki, zbrani na shodu v restavraciji »Liebald" v Zagrebu, jednoglasno sklenili, da se osnuje samostojna delavska stranka, koja se bode imenovala: „Hrvatska samostalna radniška stranka" in bode stala povse na kr-ščanskem temelju. Izbral se je odbor 16. mož. Združeni delavci bodo izdajali v Zagrebu svoj skupni delavski list, v ta namen pa preneha v Sisku »Hrvatski radnički glas". Iskreno pozdravljamo ta odločni korak hrvatskega delavstva , ki obeta Hrvatski boljših časov. Naša
skupna hrvatska domovina je takih zavednih sinov lahko vesela. Upamo, da bode nova organizacija hrvatskega delavstva stala v ozki dotiki s slovenskim delavstvom. Živelo delo, živela domovina!
IV. narodna dirka kluba slov. biciklistov »Ljubljana*1. — Jutri, t. j. v nedeljo dne 8. t. m., točno ob 3. uri, se priredi na dirkališču pod Tivolijem kolesarska dirka s prav interesantnim programom. Razun da bodo med drugimi točkami dirkali razni klubi za prvenstvo svojega kluba, bosta vozila dobro poznata dirkača Ferkovič iz Zagreba in »Iros“ iz Trsta „match“, katerega je postavil g. Ferkovič. Edini »Iros“ od vseh hrvatskih in slovenskih dirkačev se je odzval temu pozivu. Gospod „Iros“ je odnesel že veliko I. daril; pred mesecem dnij I. darilo celo na dirkališču v Berolinu, kjer so dirkali najboljši nemški dirkači-amaterji. Da postane jutrišnja dirka še bolj interesantna in da privabi na dirkališče tudi kolesarjem naklonjene gledalce, postavil je g. »Iros“ kot naknadno točko, torej izven programa, rekord - vožnja z vodičem na motor-tandemu. Na tandemu sedita dva, od kojih prvi dirigira tandem, drugi pa motor (stroj). Z motorjem so vozi lahko 1 km na minuto in tak tempo bo moral voziti g. »Iros" s svojim kolesom. Odbor je sprejel ponudbe g. »Irosa" in se je izrekel pripravljenega, žrtvovati še to svoto za vozače na motor-tandemu. Kakor se nam je brzojavilo iz Gradca, dospe ta motor v soboto dopoludne sem. Do sl. občinstva se pa obračamo z uljudno prošnjo, naj ne zamudi tega izvanrednega užitka, kajti taka prilika se ne bo nudila tako kmalu. — Natančnejši vspored je razvideti iz plakatov ter vsporedov, ki se dobe v trafiki gospe Šešarek v Šelenburgovih ulicah. Istotam se dobijo vse vstopnice, razun bicikliških; poslednje se dobijo pri klubovem slugi in pri blagajniku. Ker se konča vsa dirka že ob ya 5. uri, imajo vsi udeleženci z Dolenjskega, Gorenjskega in Notranjskega čas, da se še pravočasno z vlakom odpeljejo. Zvečer ob 8. uri bo koncert v Sokolovi dvorani v »Narodnem Domu", pri katerem se bodo dirkačem razdelila zaslužena darila. Cel večer svira godba. Vstopnina h koncertu 20 kr.
Živel patrijotizem! V nedeljo se je vršil v Ljubljani kontrolni shod deželnih brambovcev. Ondi se je pod kaznijo dveh dnij zapora prepo vedalo, oglašati se brambovcem z besedico »Tukaj “. Deželne brambovce je ta prepoved močno presenetila, ker doslej so se smeli oglašati slovenski, ne da bi se jim radi tega pretilo z zaporom. Tako se pri nas hoče širiti avstrijski patrijotizem!
Družbinski večer je preteklo nedeljo priredila v »Katol. Domu“ »Slov. kršč. soc. zveza", Vsi prostori so bili natlačeno polni. Oduševljeno je občinstvo poslušalo izborno petje pevskega zbora »Kat. društva rok. pomočnikov" pod vodstvom veščega glasbenika g. Sachsa. G. Ložar je z drastično komiko pel vrsto imenitnih ku-pletov, o »Mestu in vasi“ in revnem »beračku". Člani »dramatičnega odseka" »Slov. kršč. soc. zveze" so zabavali občinstvo z burko »Štempihar mlajši" gg. Grobelnik, Andr. Bončar, Ložar, Koželj in Jelovšek pa so dosegli največji vspeh s svojo »koncertno kapelo." Končno je »Žido-žerec" iz Trsta pokazal z laterno magico dolgo vrsto krasnih podob ter žel burno pohvalo.
Tržački župan Dompieri je precej podoben županu Hribarju. Od dobre njegove volje je odvisno avanzovanje nekaterih uradnikov. Dom pieri pa ima energičnejše občinske svetnike, nego so pri nas različni Turki in Prosenci. Dompieri je prodrl z imenovanjem dr. Artica magi-stratnim uradnikom, a polovica delegacije je vsled tega odstopila in zahteva od župana, naj sodi po zaslugah, ne pa po svojih osebnih simpatijah in po priporočilu svojih slug.
Godba v Kropi. Poroča se nam, da bode novoizvoljeni načelnik ognjegasnega društva v Kropi tovarnar g. Jurij Magušar kupil za 15 godcev potrebna godbena orodja. Tako bode tudi Kropa imela svojo godbo.
Rekrutje v Kočevju so hodili te dni po Kočevju prepasani z nemškimi trobojnicami. Ob
cesarjevem godu je poštar izobesil cesarsko zastavo na črno-zlatem rudečem drogu.
Veselica v Radovljici. Jutri priredi prostovoljno gasilno društvo s sodelovanjem domače godbe v Radovljici veselico v zgornjih prostorih gosp. Pristavca. Začetek ob 3 uri. Vstopnina za neude 15 kr., gasilci so vstopnine prosti. Čisti dohodek namenjen je društveni blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor.
V	Ptuju je umrl knjigotržec in lastnik tiskarne Viljem Blanke, star 76 let.
Javen društveni shod priredi jutri popo-ludne »Slov. katol. delavsko društvo" pri Bo-benčku na Glincah.
Javen shod priredi jutri ob 4. uri popo-ludne politično društvo »Edinost" pri sv. Ivanu pri Trstu.
Velik požar V vasi Strmca pri Planini je pretekli teden ogenj uničil poslopja 16. gospodarjem. V ognju je zgorela tudi neka žena. Pravijo, da je zažgala zlobna roka. Škode je okolu
50.000	gld.
Učitelj Gostinčar se je vrnil iz celjskega zapora v Žalec, kjer je ljudstvo z odprtimi rokami sprejelo tega mučenika za narodno stvar. Požarna bramba mu je priredila sijajno bakljado. Na čelu skupnega vsprejema je bil občinski zastop.
Umrl je v Celovcu c. kr. dež. šolski nadzornik dr. Jož. Gobane, star 69 let. O Slovencih je vedno trdil, da na Koroškem nimajo pravice do obstanka. Nad četrt stoletja je stopal po naših pravicah.
Drobne novice. Utonil je v Gruberjevem kanalu 51etni sinček tovarniškega delavca Jožefa Luknerja. — Na Gomilskem bodo jutri ustanovili bralno društvo. — V Ljubljanico je skočil ključavničarski pomočnik Anton Klop-čaver vsled strahu pred vojaško suknjo. — Ribniška občina napravi poleg cerkve v Ribnici nov železen most. — Grajščino Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem je kupil ljubljanski prof. J. Jenko. — Lekarno dobe na Vrhniki.
—	Dva medveda se klatita okolu Kota na Dolenjskem. — Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Zagorji ob Savi. — V Dolgi Poljani pri Budanjah se je obesil 66letni posestnik Fran Zgavc. Mož je bil oženjen. — Tukajšnja velika gimnazija se je v četrtek preselila v novo poslopje v Tomanovih ulicah. — Trgovcu B Jegliču na Jesenicah je izvabil usnjar Egidi Leonardo 820 gld. in je ž njimi ušel, a so ga vjeli.
Javna predavanja so vsako sredo ob 1/i8. uri zvečer v »Katol. Domu". Prireja jih »Slov. kršč. soc. zveza".
Krofe so dobili. V Žalcu je prišla voda, ki odteka iz Kukečeve pivovarne, tudi v nekatere studence. Vsi, ki so pili vodo iz t6h studencev, dobili so guše (krofe). Kakih dvajset oseb ima sedaj naenkrat to neprijetno bolezen.
Kje je? Pri izgredih v Celju je bil napaden tudi slovenski solicitator g. Bovha. Ker se je pa branil, so ga zaprli. Zdravnik dr. Beck je streljal za g Bovho ter ga tudi ranil, a njega niso zaprli. Sedaj je dr. Beck izginil iz Celja. Zakaj? Preiskavo v tej zadevi je vzel drug uradnik v roke, dr. Beck je slutil nevarnost in junaško — zbežal. Nemško junaštvo!
V	Mariboru bodo ustanovili v kratkem dramatično šolo in godbeni klub.
Deželno sodišče v Celovcu je določilo, da mora okrajno sodišče v Beljaku sprejemati slovenske tožbe in jih v slovenščini reševati.
Okrajnim glavarjem v Velikovcu je imenovan g' Franc Mayerhofer pl. Griinhubel. Nemec!
Beljačanom je cesar dejal, ko se mu je poklonila deputacija obč. sveta: »Ne pozabite, da ste Avstrijci!"
Petdesetletnico praznoval je minulo nedeljo tukajšni tovarnar g. Alb. Sam as s a odkar je vstopil in prevzel tovarno svojega očeta. V to svrho imelo je osobje v cerkvi sv. Florijana sv. opravilo. Potem je razdelil g. jubilant med svoje delavce brez izjeme posebne, za to slavnost izdelane denarnice, v katerih so bile svote denarja, razmerno po službenih letih, obdaril je tudi zaklad za udove delavcev z 2000 gld. Ta zaklad je pred nekaj leti sam ustanovil. Skupno
kosilo imeli so delavci pri »Virantu", kjer so v prijateljskih razgovorih dolgo časa se zabavali.
Vknjiženi dolgovi na Kranjskem. Leta 1897. se je na kranjskih posestvih vknjižilo nad šest milijonov vzetih novih dolgov, nad štiri milijone dolgov vsled kupnih pogodeb in blizu
400.000	gld. dolgov vsed eksekutivne prodaje, skupaj čez 11 milijonov novih bremen. Razbremenila so se zemljišča pa samo za štiri milijone. Žalostno!
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Č. g. Josip Dostal, trnovski kapelan v Ljubljani, je imenovan za knezoškofijskega tajnika.
V	Trnovo pride č. g. Viktor Koechler, kapelan v Šmartnem pri Litiji, v Šmartno pri Litiji č. g. Janez Štrukelj, kapelan na Krki, na Krko č. g. Jakob Kleindienst, semeniški duhovnik. Č. g. Josip Lavrič, kapelan v Višnji Gori, pride za II. kapelana v Šent Jernej, na njegovo mesto č. g. Franc Erzar, novomašnik. Č. g. Anton Zore, semeniški duhovnik, je nameščen za kapelana v Fari pri Kostelu. Č. g. Josip Erker, kapelan v Mokronogu, je premeščen v Črmoš-njice, na njegovo mesto pride sem. duhovnik č. g. Josip Brajec. Valetudinarij č. g. Martin Nemanič pride za kapelana v Čatež ob Savi. — Premeščen je č. g. Franc Finžgar, ekspozit pri sv. Joštu, za mestnega kapelana v Škofji Loki.
—	Prezentiran je za župnijo Št. Vid nad Cirk-nico č. g. Janez Lovšin, dosedaj upravitelj v Pomolu na Kočevskem. Inštaliran je bil č. g. Frančišek Mekinec na župnijo Ihan.
Žrtva celjskih tolovajev. Ugledni narodnjak gostilničar g. Vrankovič iz Braslovč je tudi prišel gledat pozdrav Čehov v Celje. Na rahločutnega moža je čudno vplivalo živinsko tuljenje in žvižganje celjske nemške sodrge. Ko je šel potem domovje vračajočega udaril nek nemški junak od zadej po glavi, prišel je domov ves razburjen ter se ni več pomiril, nego so ga morali pretečeni teden odpeljati v norišnico v Gradec. — Odlični Slovenci v Celju še vedno podpirajo nemške obrtnike, slovenske obrtnike pa Nemci dosledno bojkotujejo. Žalostno!
V	Konjicah je kupil upokojeni profesor Fr. Janežič v trgu hišo za 10 000 gld. Število Slovencev v Konjicah lepo raste!
Dr. A. Gregorčič bode imel jutri shod v Tomaju.
Obesil se je v torek v Bistrici pri Št. Rupertu posestnik Jožef Z a j c.
Vitanjski Slovenci so si ustanovili kon-sumno društvo. Odslej ne bodo več nosili svojega denarja nemčurskim pijavkam. »Posojilnica" je kupila za konsumno društvo primerno hišo sredi trga.
Razne stvari.
Hrvatski časnikarji med Slovaki. Ob
svojem povratku od krakovskega slovanskega novinarskega kongresa so hrvatski časnikarji po-setili Slovake v Turčanskem sv. Martinu. Madjari besne, ker slovansko pobratimstvo ne gre v njihov račun.
Razmere na Hrvatskem. »Hrvatski rad nički glas" v Sisku je bil zaplenjen, ker je poročal v dopisu iz Ljubljane o pričeti organizaciji ljubljanskih krščanskih žena in ker je pozival hrvatske žene naj posnemajo svoje slovenske sestre.
Pred zagrebškim sodiščem je bila te dni zanimiva obravnava. 24letna omožena kmetica Magda Rustanbergova je obtožena, da je svojega ljubimca Jakoba Jančeca pobila s sekiro. Jančec je Rustanbergovo še kot dekle vedno zasledoval in ji vzel poštenje. Ko se je omožila jo je še vedno zasledoval ter javno pravil nečastne stvari o nji. Vsled tega je bil pri Rustanber-govih veden prepir. 30 aprila t. 1. ni bilo Mag-dinega moža doma in Jančec je hotel priti k Magdi v hišo. Hotel je odpreti s sekiro vrata. Končno mu je Magda odprla in Jančec je ves razjarjen udaril Magdo s toporiščem po roki. Magda je vzela Jačecu sekiro in ga udarila po glavi. Jančec se je zgrudil, a Magda je še udarjala po njem, češ: »Ti si hotel ubiti mene, pa bom jaz Tebe!" Čez pol ure je Jančec umrl. Obtožena priznava dejanje, pravi pa, da se je morala bra-
niti nasilnika in roparja domače 8reče. Rustam-bergova je bila radi uboja obsojena na šest let težke ječe.
»Hrvatsko planinsko društvo" proslavi dne 15. t. m. 251etnico svojega obstoja.
Napredno mesto. Mesto Ulm na Bavarskem je mestnim delavcem ustanovilo blagajno za starost in bolezen. Od delavcev se ne zahtevajo nikaki doneski.
Katoliška cerkev — nasprotnica omike?
V katoliški cerkvi je 74 redov, ki se bavijo z ljudskim poukom in izmed teh redov imajo samo šolski bratje 1442 šol in 324.180 učencev. Za vse te šole država in dežela ne dado nič in se vzdržujejo z milodari. Altrochč: tema deluje v temi, g. Gangl!
Hranilnice na ladij ah. S 1. oktobrom so uvedli poštne hranilnice na ladijah c. kr. vojne mornarice, in sicer od naše kakor tudi od ogerske strani. Nabiralnice se nahajajo na vsoh onih ladijah, ki opravljajo redno poštno službo. Tako je dana prilika moštvu mornarice svoje prihranke nalagati tudi za časa, ko je na morju. Take hranilnice se razvijajo ugodno na Francoskem, zato se je nadejati, da bodo kolikor toliko z vspehom delovale tudi pri nas.
49 mučenikov za katoliško vero je bilo v Kini tekom prvih desetletij tekočega stoletja. Škofov je bilo mej mučeniki 10, 8 misijonarjev, ostali so lajiki. Skoro bodo ti mučeniki proglašeni blaženimi.
Pompej pred izbruhom se bode videl na pariški izložbi. Življenje v forumu, vojaški tabori, gladiatorji, javna kopališča, svečanosti, vesele zabave, javne igre — vse to se bode videlo v obnovljenem Pompeju, ki bode zrastel pod rokami arhitekta Pešce.
Tomaž Edison pravi, da se mu je posrečila iznajdba, da se bode z elektriko in brez vode pridobivalo čisto zlato iz zlatega peska. Poskus je že narejen na sto kvadratnih miljah dolgi poti pri Santa Fe, Novi Meksiki, kjer je baje zlata za 8 milijonov dolarjev. Električni stroj bode zlato naravnost iz peska vlekel in vsaki dan izvlekel zaklad v znesku 10 tisoč dolarjev.
V Talmudu piše se o Židih, da so Bogu milejši, nego angeli. Kdor da Židu zaušnico, greši tako, kakor bi dal zaušnico samemu Bogu, kajti žid je po Talmudu bitje božje, liadi tega zasluži Goj (kristijan), ki udari žida — smrt. Tako, kakor so ljudje nad živalmi, so Židje nad vsemi narodi sveta. Talmud de, da seme tujca, to je njega, ki ni žid, je živalsko seme. Talmud ima za pse one, ki niso židje. Dalje pravi, da ti ki niso Židje, niso samo psi, marveč tudi osli. Po Talmudu so hiše nevernikov (Gojim) prebivališča živalij. Po Talmudu se samo židje ime nujejo ljudje, ostali narodi so le malikovalci, in ker malikovalci izvirajo od nečistih duhov, zato so baje prasci. Soproga nežida, torej soproga kristijana, pogana itd., ,je po Talmudu samo žival. Po Talmudu ne spoznavajo židje za svoje bližnje niti Kristusa,	niti	čestilcev Kristu-
sovih, marveč smatrajo nas za živali, katerim se ne sme skazovati spodobna ljubezen do bližnjega. Zato de Talmud: „0 vseh narodih je rečeno, da jim židje ne smejo skazovati milostij; pač pa jim je dovoljeno, varati 'brezbožne. Po Talmudu je židom prepovedano, pozdravljati brezbožne, to je kristijane; naročeno pa jim je: pozdravljajte kristijane	radi	miru le zato, da
se kristijanom prikupimo in da nam ne bodo delali sitnostij, kajti hlimba in licemernost ste židom dovoljeni, da bi imeli mir od brezbožnih t j. od kristijanov. ^Mesija, kadar pride, vrne židom kraljestvo, in vsi narodi bodo jim pokorni. Židovskim sovražnikom zrastejo takrat zobje 22 lahtov dolgi.	Dalje	pravi Talmud, da
bodo Židje neizmerno	bogati,	kajti vsi zakladi
vseh narodov pridejo v njihove roke ter si na-bero tako velikansko imetje, da bo treba 300 oslov, ki bodo nosili samo ključe od teh zakladnic. Pisano je v Talmudu, da vsi narodi sprejmajo v tem času židovsko vero, samo kri stijani baje ne bodo deležni te milosti, marveč bodo iztrebljeni do poslednjega. Po Talmudu imenuje francoski rabin Fabij Lyonski Jezusa
— krivega boga, malika, ki se je rodil v nečistosti in prešestovanju. 0 človeškemu življenju pravi Talmud: Naj pošten nj šega med malikovalci spravi ob življenje. Dalje je pisano: prepovedano je usmiliti se malikovalca; zato ga ne smeš rešiti, ko ga vidiš da poginja, da se utaplja, ali da je blizo smrti. Po Talmudu je dovoljeno umoriti tajilca vere. In zopet stoji pisano: Dobro je umoriti malikovalca z lastno roko. In pa: Kdor preliva kri brezbožnežev (ne-židov prinaša s tem Bogu žrtev.
Najdaljšo brado ima neki 72 let stari ko vinski delavec v Vandennu na Francoskem. Mož je 160 cm visok, njegova brada je pa 3l/a m dolga Kadar gre na sprehod, ima brado pod pazduho zvito, po zimi jo pa zavije okoli vratu, da ga varuje mraza,
Velikansko ! Nekdo, ki je imol mnogo časa, je izračunil, da človek v 12 mesecih izgovori 11,800 000 besed in stiska z roko 1200 krat, kar je slično moči lokomotive 80 ton. Očesni trepalnici vzdigne 94,000.000 krat, kar je slično delu mišic pri 24 kilah, 701etni človek spi v svojem življenju 24 let 9 */* mesecev, krepča se 11 let 8 mesecev, hrani se 5 let 10 mesecev, giba se 5 let 10 mesecev, oblači se 2 leti 11 mesecev, vmes zgubi časa 1 leto 5 mesecev.
Poljskim šolam v Rusiji je dovolila ruska vlada, da se v poljskem jeziku uči odslej na teden šest ur. Doslej se je poljski poučevalo na teden le po tri ure.
Za svobodo Transvaala se bo bojeval tudi g. Egon Mosche, sin g. dr. Moscbeta iz Ljubljane. Transvaalska vlada ga je naprosila, kakor bivšega avstrijskega častnika, da v slu čaju vojne vstopi v armado južno-afriške republike, čemur se je g. Mosche odzval. Izvršil je že projekt za neke velevažne utrdbe.
Najnovejše vesti.
Osebna vest. Čč. gg. Luka Arh, Janez Gnidovec, Anton Jarc, Janez Knific, Anton Ko ritnik, Anton Ratajec so se te dni podali na Dunaj oziroma Gradec, da se ondi pripravljajo za profesorje na bodoči katoliški gimnaziji. —
V pokoj je stopil slovenski pisatelj župnik A, Fekonja.
Kamnik. 6. oktobra. Vspeh volitve v korporacijski odbor je jako povoljen za neodvisno stranko. Voljeni so: gg. Potokar Jožef, Albrecht Andrej, Pintar Anton, Bergant Lavrencij in Benkovič Valentin odbornikom in Zore Leopold, Breznik Janez, Lap Anton namestnikom. Ta odbor si je zastavil nalogo, voditi izročeno mu gospodarstvo v socijalnem smislu Zato so neutemeljena podtikanja, da se je s tem hotelo kvariti pozicije obstoječih političnih strank. Pač pa se je delalo proti volji in namenom nekaterih posameznikov in to jako mirno in vzgledno dostojno.
Slovenski vinogradniki bodo pričeli v ponedeljek na svojem posestvu pri Bobenčku na Glincah s prešanjem grozdja.
Volitve v Vipavi je vlada razveljavila. Nove volitve bodo dne 16 t. m. — Pri volitvah v Slavini je zmagala liberalna stranka.
Politični položaj. V seji izvrševalnega odbora desnice sta slovenska zastopnika predlagala, da se jezikovni zakon mora skleniti za celo državo. Predlog je seja vsprejela. Seje sta se udeležila tudi bivša ministra Dipauli in Kaizl. Izjavo desnice prinašamo v uvodnem članku, Slovenski poslanci so izjavili, da hočejo zvesto vstrajati na strani Čehov. Vlada je prišla na dan z željo, naj bi se volitev Fuchsa in Ferjančiča v predsedstvo opustila. Wolf je včeraj govoril na nekem shodu na Dunaju in dejal, da nemški radikalci volitve v delegacijo le tedaj ne bodo preprečili, ako se prej ugodi nemškim zahtevam.
Dunaj, 7. oktobra. Naslednik Kindingerjev v predsedstvu višjega sodišča v Trstu bode postal dr. G e r t s c h e r.
Dunaj, 7. oktobra. Načelnik Čeških drž poslancev dr. E n gel namerava na jutrišnjem shodu mladočeških zaupnikov staviti predlog, naj vsi češki poslanci odlože svoje mandate.
Pariz, 7. oktobra. Budgetna komisija je sklenila črtati kredit za poslaništvo pri Vatikanu.
Kajiro, 5. oktobra. Nocoj se je tukaj utrgal oblak; vsled tega je del mesta preplavljen in kos železniške proge razdejan.
Listnica uredništva. G. dopisniku iz llrvatske: Hvala! Prihodnjič. Blagovolite poslati še nekaj sličnih notic. Žiri: Prihodnjič.
Izjava! Narodna trgovina
z železnim blagom
tvrdka
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
dovoljuje si slavnemu občinstvu in cenj. odjemalcem naznaniti, da se ta samo na
Glavnem ti»gu štev. lO
nahaja in da z ono nastalo konkurenčno tvrdko v VVollovili ulicah ni v nikaki zvezi.
76 (3-3)
Valentin Golob.
L. Mikusch,
>
[ Ljubljana, Mestni trg 15. j
•	e
tovarna dežnikov,
21 (-)
<D
'E
rt
>o
G
rt
M
Js£ =3
E
o
•—j’ -b n o.
3
k
ca
as
o
>ca
a?
Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in klečalnike po
vzorcih in lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojni-štvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do G dni.
Josip Stupica na Viru,
43 (20)	pošta	Domžale.
SME Redka nriložnost za nakup pohištva. fElIks« SflSsSS—--------------------------------------———————
an-a
mizarski pohištveni obrt „ v Ljubljani 73 (6)
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) p
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
%
vsakovrstnega likanega
in politiranega '0,
pohištva
Naročila se točno izvršujejo.
K.ifr Cenilnik h podobami zastonj in frank«.
mm
Redka priložnost za nakup pohištva.
5SJ
itm
&
Gabr. Piccoli,
o
*
O
•OOOOOOOOOOOOOOOOOJ
o o
•OOOOOOOOOOOOOOOOO*
lekarnar „pri angelu44, ,	dvorni	založnik
5	^SVfct0Sti papeža Leona XI11,
v
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898. Vaše blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me Q je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
OTo potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas Q uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico
0 o
s
o
o
o
o
o
%
tinkture za želodec z 12terimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Creme.
S spoštovanjem	Tomaž	Dobek,
Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničk izvrstne »želodčne esence", ki se rabi z najboljšim vspehom.
Jožef Černko, župnik,
20 (32)	Vuhred. — Štajarsko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem	Ivana Vidas
pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenica d’ Albona, Istria
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča:	55	(18)
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstane, uhane, zapone, pri klepke, gumbe za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra. Prstane in ubane z dijamanti in briljanti. Spe cijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje ceueje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
Prodajalna
na lepem prostoru v Trubarjevi ulici ob svetega Jakoba mostu se odda	80	(3-1)
MT takoj v najem
Natančneje se izve
pod najugodnejšimi pogoji v hiši sami štev. 2.
Tinktura zoper kurja očesa
  gotovo najboljše sredstvo ZZZ
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabil nim navodom 26 kr.
Dobiva se v	60	(15)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj“
M. Leustk-a v Ljubljani.
SSSS88SS
Pristopajte
k
„Naši straži"!
x*x-
v f \ »
m
Vincencij Camernik
v Ljubljani, Slomšekove ulice štev. 9
nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh gjg svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
nagrobnih spominkov
iz raznovrstnih marmorjev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po spe-cijalnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zelo nizke, izvršitev naročenih del točna in trpežna.	78	(5—2)
gogr Narisi so na razpolago,
mmo
Igaacij Čamemik
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	35 (21)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela. Najnovejše!	Grobni	okviri	"fcj	Najnovejše!
istotako trdni, kakor kamen, po najnižjih cenah.
mm
i
1,661.490-22.
Vplačani ^zadružni deleži gld. 46.830.
Promet od 1. okt. 1898 do 1. avg. 1899: gld Skupna aktiva gld. 287.978,03.
Sprejema hranilne vloge po 4Va%, vloge na tekoči račun po 3V«% od dneva vložitve do dneva vzdiga.
Izposoja se na inenjice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6 % brez kakih stroškov.
Uraduje se vsak dan ob navadnih urah:
Dvorski trg štev. 3.	«M8)
BS8J
Naznanilo.
Za udobnost Častitih p. n. odjemalcev Sva odprla v ponedeljek, dne 2. oktobra t. I*
na Dunajski cesti št 6, zraven lekarne g. G. Piccoli-ja,
še jedno trgovino z modnim in manufakturnim blagom.
nam izkazali vzlic vsem možnim na-
Pri tej priliki si štejeva v dolžnost, da vsem svojim častitim p. n. odjemalcem izrekava zahvalo za veliko zaupanje, katero sprotovanjem od gotove strani, ter si bodeva prizadevala, da si isto ohraniva.	...	.	,
Vsled prav ugodnih velikih nakupov moreva v zimskih piedmetih postreči, kakor še nikdar doslej, kar je razvidno iz nastopnega izvlečka iz cenika.
Z velespoštovanjem
Conrad Schumi <£ C®., trgovina z modnim in manufakturnim blagom.
79 (3—1)
„Pri novi tovarni4
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6 In Sv. Petra nasip štev. 2.
|pgr Izvleček iz cenika, "lig
Tiskani barhenti za obleke od 10 kr. naprej.
Ia flanelni barhenti za obleke, na obe strani vzor-cani, pristne barve, meter 26 kr.
Ia modni tkani barhenti, pristne barve meter od 26 kr. naprej.
90 om iiroko novo blago za obleke, od 28 kr naprej. 130 om iirokl pristen! tirolski lodenv vseh barvah, meter 1 gld.
120 om iiroko volneno blago, meter od 46 kr. naprej 120 om široko damsko sukno, meter 1 gld..
Vrhu tega velika lzber secesijskega blaga. Hantes - SToveautes vzoroanl žameti za obleke,
meter 76 kr.
Velvet za damske obleke, meter od 1 gld naprej ^elnohe v vseli barvah, meter od 95 kr. naprej, gameti v vseh barvah, meter od 95 kr nsprej.
Cista svilna Moireband v vseh barvah in široko-stih, od 6 kr. naprej.
Podšivno blago.
Foulardin, meter 10 kr.
Slrtlng, meter 12 kr.
Volneno platno, Ia blago, 90 cm široko, 15 kr. meter. Crolsč la. meter 20 kr.
Zimnasto blago, meter 14 kr.
Organtln, meter 4 kr.
Zvočasto blago, meter 11 kr.
Beithoferjevi podložki za potenje, par 8 kr.
Blago za moške, tudi angleško, po vseh cenah, Moške srajce, komad od 90 kr. naprej.
Ovratniki, komad 11 kr.
Manšete, par od 16 kr. naprej.
Moške kravate, komad od 5 kr. naprej.
Robci, komad od 2 kr. naprej.
Fini batistasti damski robci, od 10 kr. naprej.
Belina.
Kaliko odejna podšiv, meter 13 kr.
Hlauthnerskl Cloth, izboren za damsko perilo, meter 18 kr.
Neapretlran Bombasin, meter 25 kr.
Najfinejši B Chiffon, neapre tiran, meter 27 kr.
Secesijska zagrinjala, meter 36 kr.
Čipkasta zagrinjala, la izdelek, meter od 10 kr. naprej.
Štepane odeje, komad 2 gld.
Satin odeje, komad 3 gld. 60 kr.
Svilnato - atlasne odeje, najlinejše v vseh barvah, komad 7 gld.
Ravnotako tudi vsi drugi manufakturni predmeti po čudovito nizkih cenah
Odgovorni vodnik; Svito s lav Brenkvar. Izdajatelj: Eouaotoij ,Slovanskega Lista". Tisek J. BlaBnikovih naslednikov v Ljubljani.