ŠT. 5- XIII MAJ 1964 CENA 20 DIN
STROKOVNO GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
V S E B I NA
Dr. F. Jerovec: 165 članov na občnem zboru knjigovodij
Statut sprejet
F. Adamič:	Nabava v
Sanje
F. Adamič:	Navaba	v
marcu 1964
E. Zabukovec: Proizvodnja v marcu 1964
J. Mavko:	Prodaja	v
marcu 1964
A. Škarja: Kolesarnica
Motorizirani piknik ob Cerkniškem jezeru . . .
E. Rojc: Tam kjer pozimi rožce cveto
8 :1 za jarške nogometaše
V IPI so delali 87 let
V. Habjan:	Obvestila	iz
kadrovske službe
A. Gnidovec: Spet bomo volili
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Tito
Prejmi naše najprisrčnejše čestitke k Tvojemu rojstnemu dnevu. Želimo, da bi naše narode še naprej vodil tako pogumno po začrtani poti v socializem in da bi nam bil kar najdalj najsvetlejši vzor, naš vodnik in neutrudljiv borec za bratstvo med narodi.
165 članov na občnem zboru knjigovodij
Kot gostje so se udeležili občnega zbora predstavniki Združenja knjigovodij SRS, Društva knjigovodij iz Ljubljane, Kranja in Jesenic. Zboru so prisostvovali tudi predstavniki občine Domžale.
V	soboto 18. aprila 1964 je bil v sindikalni dvorani v Jaršah V. redni letni občni zbor Društva knjigovodij za področje občin Domžale in Kamnik. Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik društva dr. Franc Jerovcc. Zboru so prisostvovali poleg 165 članov društva; predstavniki občine Domžale, Združenja knjigovodij SRS, Društev knjigovodij iz Ljubljane, Kranja in Jesenic. Pismene pozdrave pa so poslali knjigovodje iz Celja in Novega mesta.
Iz poročil je bilo razvidno delo društva in Združenja knjigovodij, ki skuša reševati vprašanja naših knjigovodij v praksi s tolmačenjem veljavnih finančnih in gospodarskih predpisov. Naloga društva je tudi strokovna vzgoja knjigovodskih kadrov.
Društvo knjigovodij na našem področju vključuje v svoje članstvo 345 članov od tega 305 žena in 40 moških. Od skupnega števila članov je v industriji zaposlenih 289 članov, 56 pa v ostalih organizacijah. V občini Domžale je skupno 27 delovnih organizacij, v občini Kamnik pa 23. Člani našega društva so zaposleni v teh organizacijah.
Društvo prireja redne mesečne sestanke vodij knjigovodstva in finančnih knjigovodij, ločeno v Domžalah in Kamniku, prireja seminarje in tečaje o aktualnih predpisih finančne narave, skrbi za kontakt med člani in Združenjem knjigovodij Slovenije. Po razpravi o poročilih je bil dosedanji upravni odbor društva soglasno razrešen in izvoljen nov upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.
V	novem 15-članskem upravnem odboru je ostalo 8 članov iz starega odbora, 7 članov pa je bilo izvoljeno prvič. V novoizvoljenem upravnem odboru je 7 žena, po teritoriju pa so v organih društva od skupno 21 oseb:
Iz Kamnika...............................6
Iz Domžal................................4
Iz Mengša................................2
Iz Jarš..................................2
Iz Duplice...............................2
Iz Količevega............................2
Iz Vira................................  3
Predsednik društva dr. Franc Jerovec med podajanjem poročila
Odnosno iz občine Domžale 13 in iz občine Kamnik osem.
Zanimivo poglavje v razpravi je bilo tudi sodelovanje članov društva pri reševanju problematike na področju obeh občin, kakor tudi za širšo medsebojno povezavo vseh strokovnih organizacij v okviru SZDL v občinah Domžale in Kamniku.
Končna ugotovitev je, da je V. občni zbor Društva knjigovodij ob dobri udeležbi uspel.
Zaključno je delovni predsednik občnega zbora Sandi Rihtar (Papirnica Količevo) povabil navzoče goste in člane na skupno kosilo, katero je bilo pripravljeno v menzi Induplati.
Društvu želimo pri njegovem nadaljnem delu še obilo uspehov.
Spet bomo volili
Že dalj časa se je postavljalo vprašanje,, kdaj bomo letos volili nove organe delavskega samoupravljanja. V mesecu aprilu je namreč poteklo dve leti odkar so bili izvoljeni sedanji samoupravni organi, s tem pa bi jim morala poteči tudi njihova mandatna doba. To negotovost je razčistil Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki je izšel sredi preteklega meseca. Zakon predpisuje, da morajo biti volitve v delavske svete izvedene v roku dveh mesecev po vstopu zakona v veljavo, to je do srede meseca junija letos. Ker bodo torej volitve novega delavskega sveta preden bo izšla naslednja — junijska številka našega lista in o tem zato ne bomo mogli prej več poročati, naj kar sedaj pobliže pogledamo kakšne so novosti novega zakona in vsaj približno kako bodo volitve potekale v našem podjetju.
Prvo kar velja pripomniti v zvezi z novim zakonom je, da je zakon razširil krog volilnih upravičencev za volitve samoupravnih organov. Zakon pravi, da imajo
pravico voliti in biti voljeni v delavski svet oz. v ustrezen organ upravljanja vsi člani delovne skupnosti delovne organizacije. To pomeni, da imajo pravico voliti in biti voljeni vsi, ki so s polnim ali skrajšanim delovnim časom, za določen ali nedoločen čas v delovnem razmerju pri delovni organizaciji in s pogojem, da jim je to edini poklic. Tako so novi upravičenci tudi sezonski delavci, če so sklenili delovno razmerje za sezonsko delo najmanj za tri mesece, vajenci ne glede na mladoletnost, tuji državljani, če so že več ko leto dni s polnim delovnim časom zaposleni pri nas in še nekateri drugi primeri upravičencev. Za ugotovitev volilne pravice so sestavili volilni imenik za vsako volišče. Ta se že pred volitvami razgrne na volišču, da vsakdo lahko ugotovi ali je vanj vpisan in če ni vpisan,, da vloži ugovor pri volilni komisiji.
Novi zakon določa, da se člani delavskega sveta volijo za dobo dveh let in sicer tako, da se vsako leto voli polovica novih članov. Tako bo na teh volitvah polovica članov delavskega sveta izvoljena samo za
eno leto, polovica pa za dve leti. Namesto tistih, ki bodo izvoljeni za eno leto pa bodo drugo leto izvoljeni novi člani za dobo dveh let. Nihče ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma za člana delavskega sveta. Drugače velja za člane upravnega odbora. Ti se volijo samo za eno leto in so lahko dvakrat zaporedoma izvoljeni za njegovega člana. Za zakonito izvedbo volitev skrbi volilna komisija, volilni odbori pa neposredno vodijo glasovanje na volitvah. Zato je volilnih odoborov toliko, kolikor je volišč.
Za člana delavskega sveta je lahko izvoljen samo tisti član kolektiva, ki kandidira za člana delavskega sveta in je po zakonitem postopku prišel na kandidatno listo, iz katere se volijo člani delavskega sveta. Novost zakona je v tem, da kandidatne liste ne predlagajo več sindikane podružnice, temveč zbori delovnih ljudi ali določeno število volivcev. Na kandidatni listi, ki jo predlagajo zbori delovnih ljudi, more biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov se voli v delavski svet. Na kandidatni listi, ki jo predlaga določeno število volivcev, pa je lahko tudi manjše število kandidatov. Vsak volivec lahko na zboru delovnih ljudi predlaga enega kandidata za člana delavskega sveta. Ce podprejo njegov predlog najmanj še trije volivci, se kandidat vpiše na listo kandidatov, o katerih zbor glasuje. Če je zanj glasovala večina na zboru navzočih volivcev, postane predlagani kandidat zbora delovnih ljudi.
Kandidatno listo ki jo predlaga določeno število volivcev, more predlagati najmanj 1/10 vseh volivcev. V podjetjih, ki imajo več kot 500 volivcev, pa more
Gostje na V. občnem zboru Društva knjigovodij
predlagati kandidatno listo najmanj 50 volivcev. To so najosnovnejše določbe novega zakona o volitvah delavskih svetov.
V našem statutu imamo določbe o volitvah delavskega sveta v čl. 18, 19 in 20. Tu je določeno, da se volitve v delavski svet vršijo po volilnih enotah. Za vsako volilno enoto se izdela posebna kandidatna lista. Ker volilna enota praviloma obsega ekonomsko enoto, bomo imeli sedem volilnih enot. Vsaka volilna enota bo imela svojo kandidatno listo, r.a kateri bodo po abecednem redu napisana imena kandidatov za člane v svetu ekonomske enote in imena kandidatov, ki bodo v volilni enoti izvoljeni v delavski svet. Iz kandidatne liste bo moralo biti razvidno tudi kateri kandidati se volijo za eno leto in kateri za dve leti. Koliko članov bo posamezna ekonomska enota ziroma volilna enota volila v delavski svet, bo delavski svet določil ob razpisu volitev. Pri tem bo moral upoštevati določbe statuta podjetja, ki pravi, da izvolijo volilne enote v delavski svet tako število članov, ki odgovarja sorazmer-zaposlenih v posameznih ekonomskih enotah. Število članov delavskega sveta in posameznih ekonomskih enot določa statut podjetja. Tako bomo v delavski svet izvolili 32 članov kolektiva, v svete ekonomskih enot pa po 7 članov, razen v svet ekonomske enote
predilnice, ki šteje 11 članov in v svete ekonomske enote tkalnice, ki šteje 15 članov.
S tem sem hotel le grobo — in samo za volitve v delavski svet — prikazati novosti novega zakona ter kako približno bodo te potekale v našem podjetju. Dolžnost vsakega člana kolektiva pa je, da se na volitve v predstavniški organ podjetja temeljito pripravi in razmisli, katere člane bo predlagal za kandidate novega delavskega sveta, oz. kateri kandidati so tisti, ki bodo najbolj sposobni voditi podjetje in za katere bo oddal svoj glas. Potrudimo se, da bomo izbrali najboljše izmed najboljših.
Statut sprejet
UO in CDS sta sprejela statut. Obratna ambulanta in »Bala« posebni enoti
V sredo 8. aprila sta UO in CDS na ločenih sejah poslušala poročilo predsednika komisije za sestavo statuta ter ga po diskusiji sprejela.
Predsednik komisije Albin Gnidovec je v svojem poročilu poudaril, da je statut posebna pridobitev kolektiva in samoupravnih organov. Posebej je omenil da sta naša obratna ambulanta in naša prodajalna »Bala« v Ljubljani enoti, ki nudita članom specialne usluge.
Nadaljnje tolmačenje se je glasilo: Zakonitost je osnovno vodilo podjetja pri sprovajanju poslovne politike do delavcev, družbeno-političnih skupnosti in drugih delovnih organizacij.
Odnos podjetja do družbenih skupnosti se odraža v ispolnjevanju družbenih obveznosti v obliki družbeno proizvodnega plana in odvajanja sredstev za potrebe družbene skupnosti.
Statut omogoča in urejuje posredno upravljanje podjetja po samoupravnih organih to je DS, UO in svetih EE. Delavci, člani kolektiva tako posredno odločajo o važnih vprašanjih upravljanja.
Neposredno pa odločajo v dveh oblikah
—	na zboru delavcev in
—	z referendumom.
DS bo tudi v prihodnje štel kot doslej 32 članov, za katere velja pravica imunitete to se pravi, v času njegove mandatne dobe mu podjetje ne more dati raz-rešnice na njegovo delo v podjetju. Izvoljeni člani v samoupravnih organih nadalje disciplinsko ne odgovarjajo disciplinski komisiji v podjetju pač pa disciplinskemu sodišču pri ObLO. DS sprejme sklepe konč-noveljavno če je navzočih vsaj 50 % izvoljenih članov in če je sklep sprejet od večine navzočih članov.
DS voli na 1. redni seji UO, katerega mandatna doba traja 1 leto. Seje sklicuje predsednik UO. Za vodenje dela imenuje UO 3 komisije, medtem ko ima DS 8 komisij.
Sveti EE (ekonomskih enot)
Ekonomske enote imajo svoje SVETE katerih je v kolektivu 7. Ti sveti odločajo o vprašanjih, katera direktno tangirajo vprašanja poslovanja EE ter so v statutu zajete v 22 točkah. Predsednik sveta EE je dolžan občasno poročati o delu svojega sveta DS.
Posebno pozornost posveča statut neposrednemu odločanju po članih kolektiva in je to vprašanje obdelano v 11 členih.
Tudi o glasilu kolektiva KONOPLAN govorijo 3 členi, ki pravijo, da je KONOPLAN sredstvo za masovno komuniciranje ter služi za splošno in strokovno izobraževanje.
Obširno poglavje govori o organizaciji podjetja ter pravi takoj uvodoma člen 106, da imamo v podjetju 7 EE od tega:
4 proizvodne
— EE predilnica
— EE tkalnica
— EE oplemenitilnica
— EE konfekcija
Delovno predsedstvo V. občnega zbora Društva knjigovodij (z leve proti desni Jelena Bovha, Sandi Rihtar in Francka Marinšek)
in tri neproizvodne ekonomske enote
— EE za vzdrževanje
— EE družbenega standarda
— EE uprave
Sveti vsake od naštetih EE štejejo po 7 članov razen predilnice, ki ima 11 članov in svet EE tkalnice, ki ima 15 članov .
Strokovne oziroma vodilne osebe v podjetju so direktor, šefi služb in vsi obratovodje.
Statut določa pravice in kompetence posameznih služb in pravi, da so vsi obratovodje podrejeni šefu proizvodnje, medtem ko je vodja EE družbenega standarda podrejen in za svoje delo odgovoren šefu kadrovske službe.
Reelekcija predvideva oziroma zajema vse vodilne osebe v podjetju. Kontrolo izvrši kadrovska komisija v obdobju 4 let ter oceni sposobnost in veščino pri upravljanju del po osebah. V primeru slabe ocene se lahko prizadetega na delovnem mestu zamenja ali celo odstrani v kolikor za njega ni primernega dela.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI delavcev so v statutu široko zajete in jih na tem mestu ne bom posebej obravnaval ker smo o njih v našem listu že pisali.
Statut nadalje točno določa o trajanju delovnega časa ter o dopustih in posebej govori o dodatnih dopustih, katere se odobrava borcem iz NOV. V istem poglavju je govora tudi o varnostni službi in o Centru za izobraževanje delavcev kjer je govora o pravici do nadaljnega izobraževanja delavcev če čutijo za to potrebo in izrazijo željo po šolanju.
Členi od 187 do 195 govorijo o disciplinski odgovornosti za težje in lažje primere, do katerih lahko pride.
Poseben člen govori o MATERIALNI ODGOVORNOSTI, katera predvideva kazen za povzročeno škodo do višine 10 000 din.
V statutu je zajeto tudi vprašanje delitve čistega dohodka in delitve OD (osebnega dohodka). Načelno bazira odmerjanje OD od uspeha posameznika ali od uspeha enote. Podrobna tolmačenja daje »Pravilnik o delitvi OD«.
Novo v statutu je poglavje o POSLOVNI TAJNOSTI, katero določajo in precizirajo členi 225 do 230.
Zaključno govorita v statutu še dve poglavji o ODNOSU PODJETJA NAPRAM OBČINI IN KRAJEVNIM SKUPNOSTIM ter o STATUTU IN OSTALIH SPLOŠNIH AKTIH ter zadnje poglavje o PREHODNIH IN KONČNIH DOLOČBAH.
Prav zadnje poglavje predvideva imenovanje komisije s strani DS, katerega naloga je in bo vsklaje-vati in dopolnjevati STATUT po potrebi ter zahtevati, da se v roku 6 mesecev prilagodijo vsi obstoječi pravilniki in poslovniki določbam v našem statutu.
Po referatu Albina Gnidovca je UO oziroma DS še zahteval nekatera pojasnila nakar sta oba organa potrdila predloženi STATUT in ga v celoti sprejela.
Odgoi/or na vprašanje
V skrinjico za predloge je bilo oddano vprašanje: zakaj tov. Golob Janez ne ostane v svoji partiji.
Z izločitvijo starih mehaničnih statev in montažo automatskih statev, je nastala potreba po mlajšem kadru, kateri naj bi se izpopolnil za delo na vzdrževanju automatskih statev. Razumljivo je, da se v tem primeru pritegne mlajši kader kateri ima perspektivo, da se lahko razvije v dobre mojstre, seveda s pomočjo praktičnega dela in pa tečajev, katere prireja izobraževalni center v Kranju.
Ker je tov. Golob spadal v kategorijo mlajših pomočnikov in je imel možnosti za napredek na automatskih statvah, je bil določen za pomočnika na kranjskih statvah-automatih. Povedano mu je bilo tudi, da bo šel na tečaj v Kranj. Vse te predloge je zavrnil in izjavil, da rajši izstopi iz podjetja, kar je tudi storil.
Poleg tega bi omenil še to, da je za partijo v srednji tkalnici predvideno, da se demontira oziroma skrči na minimum in nima perspektive v razvoju naše tkalnice.
Kolektiv ima interes in željo, da zaposli na ključnih delavnih mestih, kot je na primer mojster v tkalnici, mlajše ljudi, kateri imajo veselje do dela in izpopolnjevanja v stroki, kajti le taki so garancija za napredek našega kolektiva. Včasih se mora tudi osebne interese in nagnenja podrediti interesom skupnosti, oziroma podjetja.	vodja EE
Franc Jeraj
Proizvodnja v marcu 1964
Za proizvodnjo v mesecu marcu ne moremo reči, da je ravno dobra. Predilnica je svojo nalogo še kolikor toliko zadovoljivo opravila, vsi ostali oddelki pa se s tem ne morejo pohvaliti. V tkalnici smo zopet premeščali stroje, sem in tja je manjkalo bombažne preje, plemenitilnica se bori z lanakrilom, v konfekciji pa pri proizvodnji šotorov nastajajo vedno nove težave z pravočasno dobavo raznega pomožnega materiala.
Rezultati v procentih so bili naslednji:
Plan marec Indeks marec 19G4	1963
Predilnica	99,5 «/o	105	%
Tkalnica	97,3 %	95,7 ”/o
Plemenitilnica	90 °/o	93 %
Tiskarna	80 %	100	”/o
Konfekcija	96 «/o	156 %
——- januar %	-----JeDruar
marec
OD v din
do 2iOOO 2i-b2	>2-id	id-ib i6-St nad SC. ooo -
Vrednost točke se v tem mesecu ne razlikuje od lanskega povprečka v nobenem obratu in je za celo tovarno znašala 1,13 din. To je nastalo v zvezi s spremembo našega pravilnika o OD. Povprečna plača pa se je za celo podjetje dvignila za ca. 16 Vo.
Zadnji popravki v našem pravilniku o delitvi OD so bili narejeni s tem namenom, da bo bolj stimuliran neposredni proizvajalec na stroju oziroma delavec na nižje ocenjenem delovnem mestu. Diagram nam pokaže premik nižje plačanih delavcev v višjo grupo, dočim se procentualna udeležba delavcev z višjimi plačami ni bistveno spremenila.
Stalno spremljanje gibanja osebnih dohodkov v bodoče bo omogočilo boljšo delitev OD po delu in pravočasno odpravo spodrsljajev, ki bi se občasno lahko Pojavili, oziroma v skladu z uspehi celega podjetja rast osebnih dohodkov.
Nabava v mesecu marcu 1964
V mesecu marcu smo prejemali surovine v zadostnih količinah — edino pri bombažni preji smo imeli težave in sicer zato, ker imajo predilnice izvozne obveznosti.
Prejeli in porabili smo:
Surovina
Premog
Bombažna preja
Stanična preja
Lanena preja Osijek
Laneno vlakno dolgo domače
Laneno vlakno dolgo uvoz
Laneno vlakno kratko domače
Laneno vlakno kratko uvoz
Konopljeno vlakno dolgo
Konopljeno vlakno kratko
Leacril
Kemikalije
Barve
Prejeli kg	Porabili kg
428 300	610 100
51 101,6	67 659,3
1 037,9	4 849,5
450	4 597
15 071	25 076
20 000	5 887
—	8 901
—	3 300
30 652	20 972
10 829	15 158
4 288,3	2 677
19 601	39 191,35
1 362,64	875,73
Z kemikalijami in barvami je preskrba boljša vsaj ]z uvoza. Na domačem tržišču je primanjkovalo ocetne kisline in Na-tiosulfata.
Zmanjkalo je težko srednje olje, ki ga potrebujemo za mazanje strojev in smo bili prisiljeni nabaviti olje Podobne kvalitete.
Prodaja v marcu 1964
Tkanine
Proizvedeno
ms
Prodano
m2
Lanene Konopljene Bombažne Sintetične Lan — konoplja Bombaž — lan Lan — sintetika Bombaž — konoplja Lasilske cevi — kg
20 603	10 612
18 566	23 042
105 485	86 167
—	883
2 153	2 137
193 400	183 874
15 952	29 145
18 491	33 730
3 620	1 832
i Mukulaturc smo imeli v marcu 1964 3810 mi 2, dočim le bdo v istem mesecu lani 5217 m2.
Plan prodaje je bil v marcu dosežen 112,6%, Pro-aja se je ojačala, ker smo pričeli že dobavljati izde-ane šotore. Zaloga gotovih izdelkov se je znižala na-pram mesecu februarju za 41 462 m2. V gasilskih ceveh Pa je porastla za 1788 kg.
V marcu smo izvozili:
gradi art. 303/140 7 792 m2 v vred. 2 182,— US $ jadro vin e art. 1002/102 14 539 m2 v vred. lil 128.— US $
Mesečni plan je bil presežen za 55,07 % in kumula-ni za k tromesečje je pa bil dosežen 76,08 ”/o.
Šotori, šotori, šotori!
Kolesarnica
V naši kolesarnici je okoli 850 stojal za kolesa, kar v celoti zadostuje našim potrebam. Vsak zaposleni, ki uporablja našo kolesarnico, ima svojo evidenčno številko stojala, katerega sme uporabljati. Za opravljanje čuvajske službe sta zaposlena dva delavca, katera pazita na kolesa, razporejata stojala ter vzdržujeta red v kolesarnici. Skoraj vsak dan se kakemu delavcu okvari kolo na poti v službo, čuvaju to pove in on ga v roku svoje službe popravi, tako, da se delavec z veseljem po končanem delu zahvali za storjeno uslugo, s katero mu je veliko pomagano. Vsak je namreč rad čimpreje doma, saj ga tam čaka gotovo še kakšno delo, npr.: mali otroci, neskuhano kosilo, itd. V slabem vremenu je te okvare zelo težko popravljati, zelo bi bilo dobro, da bi se pripravil primeren prostor, kjer bi ta kolesa čuvaj z voljo in veseljem popravil. Delavci pa bi bili na poti v službo in iz službe še bolj varni.
Kolesarnica je kolikor toliko v redu, da pa ni povsem v redu, so krivi tudi delavci sami, ker se ne drže reda v kolesarnici. Zgodi se tudi, da kateri delavec pomotoma,, ali pa tudi ne, postavi svoje kolo v tuje stojalo, pravi uporabnik tega stojala pa enostavno to kolo vzame ven ter ga vrže po tleh, ali ga postavi kam drugam. Pri tem ne misli, da se kolo kaj lahko poškoduje. Za vsak tak primer naj se posameznik zaveda, da ni lepo od njega, da ravna tako s tujo lastnino. Saj je v stojalih še vedno dovolj prostora za njegovo kolo. Napak
Albert Reš, Jože Orehek, Franc Golob in Jože Cesnik v 'prijetnem pomenku pred odhodom v pokoj
MOTORIZIRANI PIKNIK ob Cerkniškem jezeru
2 mopeda, dva motorja in 18 avtomobilov v koloni.
Lepo vreme in še lepše razpoloženje vzroka za ponovitev.
V nedeljo 19. aprila se je na tovarniškem dvorišču zbralo 18 avtomobilov ter po dva mopeda in motorja. Veseli lepega vremena smo z vozili pozirali fotoreporterjem in snemalcem ter se okrašeni z zastavicami INDUPLATI JARŠE odpeljali mimo Domžal in skozi Ljubljano in Vrhniko do odcepa pred Planino koder vodi pot do Rakeka in dalje do našega cilja Cerkniškega jezera.
Brez nezgod je naša kolona vzbujala pozornost ljudi, katere smo srečavali. Bili smo malce ponosni na našo zamisel in po postanku na omenjenem odcepu nadaljevali pod do cilja.
Cilj je bil doživetje zase. Na bregu jezera, na z gozdom obdanim travnikom smo »parkirali« kot so to kasneje ocenili lastniki kvazi-travnikov ter si uredili nad vse prijetne urice prostosti.
Vroče sonce in dobra volja sta kmalu zahtevala več prostosti za telo in tako je nenapovedana nogometna tekma med debelimi in suhimi potekala uniformirano s tem, da so si igralci (debeli) slekli srajce, nasprotniki pa so jih obdržali (najbrž zato, da sonce ne bi preveč obelilo njihovih kosti). Ob burnem odobravanju gledalcev so debeli zapustili igrišče v prvem polčasu z rezultatom 2 : 1 za njih. Potem so »suhi« izenačili (ker sem odstopil zaradi izčrpanosti) in sodnik je z avtomo-mobilsko sireno zaključil to nad vse zanimivo srečanje.
Pravo rekreacijo so uživali tudi otroci, ki so se hitro spoznali in postali varuhi drug drugega. Mamice pa so se_ pridno posluževale prostosti saj se je večina najedla že odojka, katerega je »naša kuhinja« pripravila v ta namen. Premalo je bilo le vode, zato je tiste v steklenicah tudi najprej zmanjkalo. Kdor se je znaj del jo je dal v zameno za skodelico odlične prave kave.
Mnogo šegavih je pripravil tudi naš Justin. Smeha je bilo več kot smo pričakovali. Malo više pa so nekateri v kravatah zapravljali prosti čas s streljanjem v PRAZNO saj so cilj le redki zadeli. Dve zračni puški nista bili krivi za slabe strelske rezultate, prav gotovo pa strelci, ki so bili prepričani v visoko kvaliteto znanja te veščine.
pa ravna tudi delavec, ki je postavil kolo na tuje mesto, njegovo stojalo pa ostane prazno. Čuvaj koles tudi ne more na vse paziti, posebno pri prihajanju, oziroma odhajanju iz službe. Največ dela ima ravno v tem času pri vhodnih vratih, kjer ureja promet.
Bil je tudi primer »tatvine«. Delavka si je izposodila kolo od sodelavke na dopustu in se z njim vozila. Skrbela ni zanj že od prvega dne, temveč ga je pustila prislonjenega pri stojalu, seveda v bližini vrat, naslednji dan ga je enostavno pustila pri vratarju. Ker je pozabila, kje ga je pustila, se je prišla pritožit, da kolesa ni nikjer. Po nekaj dneh se je pa z njim pripeljala lastnica. Vprašali smo jo, kje je kolo dobila, pa je povedala: »Ko sem se vračala z dopusta, sem videla moje kolo pri vratarju, pa sem ga vzela.«
Iz tega lahko vidimo, da se pojavijo problemi, katerih večkrat ni mogoče ugodno rešiti brez disciplinskega postopka ali samoupravnih organov.
Pri pregledu koles, katerega so opravili pristojni organi za varnost prometa na cesti, je bilo ugotovljeno porazno stanje koles. Glavne pomanjkljivosti na kolesih so: neurejene zavore, luči, zvonci, manjkajoča odbojna stekla ter razne druge stvari, ki so nujno potrebne za varno vožnjo po cestah. Ta pregled je bil opomin vsem tistim, ki teh napak sami niso videli pri svojem kolesu. Pri ponovnem pregledu pa bo prišlo do raznih denarnih kazni, seveda, če posamezniki ne bodo pri kolesih odpravili pomanjkljivosti, katere ogrožajo varno vožnjo.
Zavedati se moramo, da je nujno potrebno imeti za varno vožnjo — v redu kolo.
Zbor kolone na poti proti Cerkniškemu jezeru. Na odcepu pred Planino 19. aprila 1964.
Vedno znova je iznajdljivi Stane ponujal razne dobrote za gotove pare vse od piškotov in pomaranč do vtekočinjenega grozdja in ekstrata.
Okoli 13. ure se je prvi vsedel v avto ing. Bergant s sopotniki in zopet odhitel domov. Drugi mu je kmalu sledil in do 14. ure se je večina udeležencev izleta že odpeljala na tri strani neba z istim ciljem — domov.
Sam sem se kot zadnji priključil manjši koloni 5 vozil in jim sledil, koikor je mogoče govoriti o sledenju. Prah na cesti je zahteval samo največjo pozornost za varno vožnjo in šele v Sodražici sem zvedel od vodje kolone, da se peljemo proti Ribnici (kamor sploh nisem bil namenjen). Lep dan in prelepa, vse do tedaj nepoznana, pokrajina pa nista motila tudi te novice.
Po novi asfaltni cesti Kočevje—Škofljica so naši fičkoti prijetneje brenčali vse do Turjaka kjer je Mirko častil s 15 steklenicami ribezovega soka. Po polurnem predahu (stoje, ker so bili vsi prostori zasedeni) smo nadaljevali potovanje proti Ljubljani.
Še enkrat so po ljubljanskih ulicah plapolale zastavice na naših avtomobilih ter vzbujale pozornost in okoli 18. ure smo posamič pribrenčali zopet vesili domov.
Minil je lep dan za udeležence. Dan, ki je v polni meri služil rekreaciji in uživanju v prosti naravi, daleč proč od vsake gostilne in pitne vode. Prepričan sem, da bo tudi prihodnje »POPOTOVANJE V NARAVO« uspelo. Odveč je samo prijavljanje vseh tistih, ki že pri prijavi vedo, da se organiziranega izleta ne bodo udeležili. Pa kaj bi dolgovezil — vsi, ki bi lahko šli so nam lahko le nevoščljivi za prijeten dan kjer smo na svojevrsten način oživeli družabno življenje — tokrat na obali CERKNIŠKEGA JEZERA.
V zavetju hribov se je kolona ustavila in »utaborila«. Skupno je bilo v vrsti 19 avtomobilov, 2 avtorollerja in 2 mopeda
11:1 za Jarškc nogometaše
V	Jaršah in v Novem mestu so Jaršani osvojili celi izkupiček. Najboljši Bonča.
O nogometu smo pisali že v prejšnji številki našega glasila. Tedaj smo pozornost posvetili pripravam za spomladanski nastop. Danes pa sta dve tekmi že za nami.
V	nedeljo 12. aprila so imeli v gosteh enajstorico iz Podpeči, teden dni kasneje pa so gostovali v Novem mestu pri igralcih Elana. Srečanje z moštvom iz Podpeči je bilo pravo pomladansko srečanje. Igralci TVD Partizan Jarše so takoj po začetnem udarcu zagospodarili na igrišču in kratko malo pregazili nasprotnika. Goli so padali kar po vrsti in ob polčasu smo lahko zabeležili 6 : 0 za Jarše.
Odmor je verjetno boj koristil gostom kot Jarša-nom, zato je druga polovica tekme potrdila fizično slabo pripravljenost Jaršanov. Nasprotnik je uredil svoje vrste ter bil ves preostali čas tekme enakovreden nasprotnik. Podpeč bi zaslužila vsaj eden ali dva zadetka. Rezultat je ostal neizpremenjen 6 : 0 za Jarše.
Teden dni kasneje so domači igralci iz Jarš gostovali pri enajstorici ELAN v Novem mestu. Po ostri tekmi, v kateri so igrali predvsem Elanovi tekmovalci precej nešportno, so v polčasu zapuščali igrišče z nerešenim rezultatom 1 :1. V drugem polčasu so tekmovalci TVD Jarše zabili odločilni gol in s tem postavili piko na i.
Sodnik je zabeležil končni rezultat 1 :2 za TVD Partizan Jarše.
Po tretjem spomladanskem kolu so si Jaršani priborili 4 točke, ker so bili v prvem kolu prosti.
Poudariti je treba, da igrajo Jaršani vsekakor srčno, da so igralci na vseh mestih povprečno dobri in da izstopa le vratar Bonča, ki brani svoje svetišče brez pripomb. Večkrat smo že videli žogo v mreži, toda razen v enem primeru jo je Bonča vsakokrat zadržal v rokah ali jo odbil v kot.
Enajstorici iz Jarš želimo še naprej zmag in s tem možnost za uvrstitev v višji razred.
V IPI so delali 87 let
Na poslovilnem sestanku so bili A. Reš, J. Orehek,
F. Golob in J. Česnik
V	ponedeljek 30. marca letos so se poslovili od kolektiva Albert Reš, Jože Orehek, Franc Golob in Jože Cesnik. V direktorjevi pisarni so se zbrali še šef kadrovskega oddelka Ivan Deržič, šef proizvodnje Lado Zabukovec, predsednik CDS Cilka Mrdženovič obrato-vodja Aron Zornada in Franc Jeraj in gostitelj direktor Kamilo Marinc.
V	svojo beležko sem si zapisal prve besede, ki so jih spregovorili slavljenci ob prihodu oziroma kasneje, ko so že sedli za mizo. Jože Orehek je tako hudomušno pripomnil glede na število las, katere ima na glavi. Rekel je, to je posledica dejstva, da na fajhtnem ležim, Jože Cesnik je njegovo šegavost dopolnil rekoč: »Prav mladega pa ni nobenega!« Albert Reš pa je pripomnil: če bi bili zakaj nas nebi dam pošiljali! Veseli Golob pa je ponosno izjavil: »Vesel sem sinovega naraščaja. Pa veste kaj je dobil? — Goloba!«
Takšen je bil uvod na to zadnje družno življenje v kolektivu. Med pogovorom, ki se je prosto razvijal je pač razumljivo mnogo pripomb padlo na račun počasnosti pri uveljavitvi pokojnine ter seveda na višino neto zneska s katerim se mora upokojenec rad ali nerad sprijazniti. Življenje se s tem, ko preneha delati ne konča, zmanjšajo pa se v tem trenutku osebni dohodki za nekaj manj kot polovico. In s tem je treba živeti! Težko je to, ko vemo, da z vsakdanjimi dohodki nimamo nikdar preveč.
Od spominov, kako je bilo v Jarših se največ spominja Jože Orehek, ki je od navzočih prebil najdalj časa v podjetju. Prišel je, ko še ni bilo enonadstropnih pisarn, ko še ni bilo predilnice, skratka tedaj, ko je bilo lice INDUPLATI bistveno drugačno od današnjega.
Jože Cesnik se spominja onih dni, ko so kopali klet za današnjo plemenitilnico. »Odhajal sem ravnokar domov, ko slišim neko nenavadno šumenje. Pogledam in vidim, kako voda uhaja preko jezu v novo izkopane prostore. Stekel sem k zapornici v električni centrali, ter hitro odprl pregrado in s tem zmanjšal pritisk in vodostaj.«
Tudi na bivše lastnike IPI so letele neodpustne kritike med katere spada tista, ko je predstavnik to-
lam9 kjer pozimi rožce cveto
(Edi Rojc)
4- Nadaljevanje
Šibenik.
Domačini so nas oblegali ter spraševali po časopisih. Hoteli so čitati podrobnosti o umoru Kennedya.
Kaj dosti več o Šibeniku ne vem povedati. Je na-lavno in še kar lepo pristaniško mestece. Ozek kanal Povezuje pristanišče z morjem. S severa pa priteka Preko Skadrinskih slapov v zaliv reka Krka, katera Poganja s svojo naravno silo vrsto hidroelektraren Preden se konča v malem zalivu Jadrana.
Naš avtobus je prepeljal na drugo obalo malega zaliva trajekt. Svojevrsten občutek, ko sediš v avto-ousu in se pelješ po morju. Kaj hitro je naš avtobus zopet požiral kilometre ter se bližal Vodicam in Obrov-cy,- Cesta je speljana med lepimi poljanami z nasadi oljk, trte in višenj. Mnogokaj je še v delu tako na primer urejanje nasadov bodočih borovih gozdov in to vse — za turizem.
Potem naenkrat — levo morje, desno voda. Desno Je namreč plitvo Vransko jezero kjer domačijo cele jate vodnih ptičev. Jezero pa je polno tudi rib. Gotovo Je to tudi primeren kraj za lov in lovce.
Vedno bolj smo se bližali Biogradu na moru. Napovedovale so ga lepe in dolge plaže vzdolž obale. V
bližnjem gozdičku pa si turisti običajno postavljajo šotore. Za razvoj turizma je še dovolj prostora in možnosti. Tega se prebivalci Biograda zavedajo. Povsod so na delu z urejanjem nasadov bora in cipres ter z urejanjem potov. Mnogo je tudi reklamnih tabel z opisom kraja in vabili hotelov.
Oko se mi je ustavilo na tod najbolj razširjenem prometnem sredstvu — na osličku. Pohlevna žival je mirno čakala s težkim bremenom vode na hrbtu, da se je njen gospodar isklepetal s sosedom o gotovo »ne-važnih« stvareh.
V Zadru smo se ustavili za prav kratek čas. Komaj da sem utegnil kupiti razglednico in si hitro ogledati velike ladje v pristanu. Bil sem še nekaj desetin metrov od avtobusa, ko sem slišal prijeten glas naše stevardese »Idemo, ča!« Pohitel sem, se hitro namestil in že smo brzeli med polji severno od Zadra.
Pot nam je zaprl prevrnjen tovornjak s prikolico. Množica radovednežev je zapirala prehod zato smo jo ubrali po stranski cesti ter se tako ognili nesrečnemu kraju.	i	|
Prišli smo do velikega mostu, ki se boči preko No-vigrajskega kanala.
Vitka, rdeče obarvana železna konstrukcija je uprta na močne podstavke iz belega marmorja. Prav
Obvestila iz kadrovske službe
Izstopi:
1.	Štempihar Jožefa, čistilka blaga, invalidsko upokojena dne 3. 4. 1964,
2.	Popovič Radka, mokra predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 6. 4. 1964,
varne za 1 "/o udeležbe prepustil licitacijo v Beogradu konkurenčnemu podjetju, v Jaršah pa odpuščal delovno silo češ, ni dela — ne rabimo vas!
Zabavno je bilo tudi pripovedovanje iz vojnih dni, ko je na poučevanju o letalski zaščiti bilo govora o uporabi ročnih gasilnih aparatov in razporeditve posameznikov po ključnih mestih v tovarni. Ko naj bi bilo vsem jasno je predavatelj vprašal danes že pokojnega F. L.: No L, kje pa je vaše mesto v primeru napada na Induplati? Nagovorjeni pa je odsekano odvrnil: V produ Bistrice!
Golob se je spomnil še tistih let, ko je na oglas v časopisu hotel zamenjati radioaparat za motorno kolo. Kupčija ni bila sklenjena pa so se vračali z motorjem (s prikolico) v troje zopet domov. Sam pravi, da jih je bilo nazaj več ker so ga imeli vsi že pošteno pod kapo. V brniški gmajni so bili že v pozni večerni uri. Nasproti jim je prihajala dvojna luč, Golob, ki je takrat vozil, je mislil, da je avto v resnici pa sta bila dva kolesarja zato sc je umaknil močno v desno. Motorja s prikolico ni bil vajen voziti zato so se naenkrat znašli »na drevesu« kamor jih je vrglo s ceste.
Takih in podobnih šegavosti je bil poln zadnji sestanek z našimi možmi, ki odhajajo v zasluženi pokoj.
Za konec še tole. Nekdo je rekel enemu od navzočih: Zdaj vas pa bodo v r.. brcnili ker ste stari! No odgovor je bil že tu in se glasi: »Ja, prav imate toda vaju pa bodo ker sta lena!«
Morda je v slovo in za slovo izreči takšne besede ljudem, ki so leta in desetletja prebili v kolektivu, zanj delali in živeli nedostojno, da ne rečem grdo in pobalinsko. Zato se v imenu uredniškega odbora iz srca pridružujem željam, ki so jih izrekli prizadetim upokojencem naši vodilni ljudje: TOVARIŠI, ŠE NA MNOGA ZDRAVA IN ZADOVOLJNA LETA IN MNOGOKRAT NA SVIDENJE!
gotovo so imeli tehniki in arhitekti tukaj srečno roko. Uspelo jim je; izdelek je tehnično dovršen in eleganten.
Pred nami je bilo gorovje Velebita, ki se vleče desetine kilometrov daleč proti zahodu. Pod gorami so naselja le redka. Tu in tam se vidijo še sledovi pretekle vojne: porušene hiše, v zalivih pa iz morja štrleče potopljene ladje.
Posebno zanimivost predstavljalo izpodjedene skale. Tisočletja je dež izpiral mehki apnenec ter tako napravil pravo pravcato naravno zbirko kamnitih kipov. Bujna domišljija ti pričara pred oko predstave ovc, putk, kamel, velikanov in ne vem česa vsega še. Globoko v dolinah so struge hudournikov. Malo vode se je izgubilo med skalami tako, da se skrivoma izliva v morje. Morda so poedine res že suhe.
Na mirnem morju so se dobro videli okrogli valovi in vodni curki. Starejši možakar, ki je malo pred tem prisedel, mi je med drugim pripovedoval, da se ta pojav le redko kdaj vidi ker je morje tod običajno valovito. Potrdil je, da ro to podvodni izviri sladkih voda.
V Karlobagu smo imeli 1-urni postanek. V lepi in sodobno opremljeni restavraciji smo dobili kosilo. V jedilnici lahko predvajajo tudi kinopredstave ali odrske izvedbe. Sicer je Karlobag revno mesto, ki se preživlja pretežno od turizma in z ribolovom. V pristanišču je bilo zasidranih nekaj manjših ladij na eno izmed njih pa so ravnokar nakladali živino, da jo prepeljejo iz mrzlega Velebita na vedno zeleni Pag, kjer nikdar ne zapade sneg.
3.	Kranjc Karolina, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 10. 4. 1964,
4.	Medlobi Nada, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 13. 4. 1964,
5.	Škornik Angela, mokra predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 14. 4. 1964,
6.	Ocepek Ana, previjalka preje, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 14. 4. 1964,
7.	Pučko Jože, pom. na čes. stroju, izstopil sporazumno z upravo podjetja dne 15. 4. 1964,
8.	Kuralt Tilka, delavka v konfekciji, upokojena z dnem 15. 4. 1964.
Vstopi:
1.	Učakar Helena, tkalka, vstopila dne 30. 3. 1964,
2.	Farič Janez, pom. na čes. stroju, vstopil dne 1. 4. 1964,
3.	Kukovec Jožefa, tkalka, vstopila dne 1. 4. 1964,
4.	Brumen Zofija, tkalka, vstopila dne 6. 4. 1964,
5.	Živko Julijana, tkalka, vstopila dne 7. 4. 1964,
6.	Šarc Marija, tkalka, vstopila dne 13. 4. 1964,
7.	Jagodic Ana, tkalka, vstopila dne 13. 4. 1964,
8.	Jerovšek Marija, previj. preje, vstopila dne 14. 4. 1964,
9.	Iskra Ana, tkalka, vstopila dne 10. 4. 1964,
10.	Iskra Anton, del. v šotorskem oddelku, vstopil dne 17. 4. 1964,
11.	Matjaž Helena, strežba v menzi, vstopila dne 1. 4. 1964,
12.	Brodnjak Slavica, strežba v menzi, vstopila dne 2. 4. 1964,
13.	Polšak Marija, strežba v menzi, vstopila dne 16. 4. 1964.
Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Poročili so se:
Peterc Stanislav, dvoriščni delavec in Rojc Stanislava, tkalka,
Sankovič Danica, tkalka poročena Špacapan. Novoporočencem želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja.
Ko je bila živina naložena je ladja zatrobila s svojim turobnim glasom znak za odhod. Mladi bikci so se tega signala močno ustrašili ter pričeli skakati po krovu kjer so napravili še med ostalo živino takšno zmedo, da je nekaj krav enostavno poskakalo v morje. Mor» nar ji so jih iz čolnov mahaje seganjali proti ladji ob kateri so jih povezali z vrvmi potem pa s pomočjo dvigal dvignili na krov. Številni radovedneži, ki so opazovali dogodek, so po svoje komentirali konec zgodbe s pripombami: Ja, sedaj, ko ni turistov pa je sezona za kopanje krav.
Kdo ve če v tem ni tudi nekaj resnice.
Ob vznožju Velebita se vije cesta dalje. Skozi Senj do nam poznanega letovišča Novi-Vinodol in Selc, kjer smo nekoč že letovali v šotorih. V Crikvenici je mnogo novega prav tako v Kraljeviči. Bakar pa daje prostor novemu tovornemu pristanišču, ki bo v prihodnjosti razbremenil prepolno reško luko.
V	mraku smo prispeli na Reko.
V	vrvežu velikega mesta sem se komaj prerinil do kolodvora, kjer sem kupil karto ter se takoj zatem udobno namestil v brzem vlaku Rijeka—Wien. Tako dobro sem zaspal, da bi skoro zamudil iztop v Ljubljani. V Ljubljani sem k sreči še ujel avtobus za Kamnik preko Radomelj in tako sem prišel po 3 dneh potovanja zopet srečno domov.
Potovanje na sindikalno karto me je stalo 1600 din.
Naslednji dan pa sem šel poln lepih doživetij zopet vesel na delo.
Konec