Sedanje srenjske zadeve v pravi luči. (Konec.) V tacih razmerab se tedaj javaa varaost po občiaah aa deželi aahaja. Pa kde aajdemo proti tema poaioči? VzdružeTaajiobčiaaikakor n e! Takih župaaov, — prepričani saio, — bode se malo aabajalo, ki bi ves svoj čas zasledovaaju ia strabovaaju potepuhov ia malopridaežev posvetiti mogli ali hoteli. Male občiae imajo maajše opravila, se dajo ložje pregledati; ako se že tukaj ne da red vzdrževati, kaj pa še le, ko bi se jih več med seboj zediailo! Ne odločuje tukaj samo po sebi ae geografičai prostor ae stevilo ljudi, ampak le moči, s kterimi razpolagamo. Kaj pomaga veČ občia vkupaj spraviti, o kterib smo že zdaj prepričaai, da nemajo sposobaih ljudi, aiti dovelj uiaterialaib (gmotaib) sredstev, zvrševati stvari, ki se od njih terjajo. Mogoče da bi se tu pa tam še aajdel kaki župaa, ki bi razumeval svojo aalogo; tudi dopuščamo, da bode o b č i a a, kjer je ravao sedež aadžupaaa, aekoliko aa boljera; ali drage občiae, ki so bolje oddaljeae, bodo v maogem oziru še aa slabejeai. Župaaje podružeaih občia so aeodvisai; ž ajihovo pomocjo, po BJibov^m posredovaaju bode pa veadar moral aadžupaa opiavljati; kaj pa, če so mu ti protivai, ker je oa morebiti proti volji kterega zmed njib nadžupaa postal? Pa m ravao potrebao, da so mu protivai, samo mlačfli Baj so, kakor do zdaj, pa je vse nadžupanovaBJe zlomljeao! Nadžupan pa, spozaavsi svojo slabost, potem mlačaost, protivaost, Bezaaesljivoat ia aespretaost svojih pomočaikov, aadalje pa tudi, da je ajegova oblast mialjiva, da mora veadar med ljudstvom živeti i. t. d., zgubil bode vso dobro voljo, ktero je seboj priaesel, in bo pledajič teško pričakoval časa, da odloži aepotrebao breme ia opravila, ki so tako Bebvaležaa! — Tako bi storil človek pošteaega zaačaja: — sebičaež ali narcden aasprotaik bi seveda inače delal, ali vprašaaje je, komu aa korist? — Nadalje, kde so pa sredatva, da se vse to vzdržava? Pri vsakej reorganizaciji se le samo dolžBOsti ia dela nakladajo, aa sredstva pa, ki so v zvrševaaje teh dolžaosti potrebue,