263997
LETNIK I.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
jiaša
skupnost
NOVEMBER 1975	Številka 3
DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
STABILIZACIJA - NAŠA STALNA NALOGA
Organizirana družbena akcija za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike, za trajno stabilizacijo gospodarstva, ki je tudi v naši občini z vsem zagonom stekla v mesecu juliju, se nadaljuje. Kot drugje, smo tudi pri nas osredotočili akcijo na nekaj najpomembnejših gospodarskih vprašanj, in sicer zlasti na povečanje izvoza ter spremembo regionalne usmeritve izvoza, na nadomeščanje uvoženih^surovin, reprodukcijskega materiala in opreme z domačimi viri, na zmanjšanje ali ustalitev cen, na katere imajo vpliv TOZD-i in občina, na uskladTtev obsega investicij s tistim, ki je predviden z resolucijo o dru-žbenoekonomskem razvoju in na zagotovitev vseh sredstev za te investicije, na uskladitev višine skupne porabe z dogovorjeno ter na nadaljevanje prizadevanj za povezovanje gospodarstva.
Pregled stabilizacijskih programov in prve ocene izvajanja teh programov, kaže, da uspehi ne bodo izostali. Na področju izvoza so precej storili v IMP
-	TOZD Livarna Ivančna gorica, v Motvoz in platnu Grosuplje, v Slovenijalesu
-	TOZD Stolarna Dobrepolje, v Black and Deckerju in drugje. Precej je storjenega za nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi (SGP Grosuplje in drugi), čeprav bodo uspehi vidnejši šele v prihodnjem letu. Avtoprevoz Ivančna gorica se je naprimer odločil, da ne bo več nabavljal uvoženih tovornjakov, pač pa le domače. Cene komunalnih uslug se niso povečale, čeprav je bilo to predvideno. Zvišanje stanarin se giblje v mejah dogovorjenega zvišanja. Pritisk TOZD na zvišanje cen je popustil itd. Na področju investicij ni kakih pomembnejših odstopanj od dogovorjene politike. Prizadevanja za trdnejše povezovanje gospodarstva so zlasti v Kovinastroju Grosuplje, Pekariji Grosuplje, Gostinskem podjetju Polževo in Trgovskemu podjetju Tabor Grosuplje. SGP Grosuplje se je povezalo v SOZD. Ne moremo pa mimo dejstva, da se nekaj OZD pogovarja o integracijah le z namenom, da pridobivajo na času in se zavestno izogiba vključevanju v integracijske tvorbe.
In kako v naslednjem letu? Predvidevanja o pogojih gospodarjenja niso posebno optimistična, še naprej se bo treba spopadati s številnimi težavami, ki so posledica lastnih slabosti pa tudi neugodnih gospodarskih tokov v svetu. Da pa bi bili sposobni uspešno kljubovati vsem težavam in doseči pomembnejši napredek, moramo v vseh TOZD, OZD, SIS in v občini nasploh, pozorno analizirati in oceniti gospodarjenje v devetih mesecih, zlasti tudi rezultate uresničevanja stabilizacijskih programov ter na osnovi teh ocen oblikovati najpomembnej-
še usmeritve razvoja v letu 1976 in v vsem naslednjem srednjeročnem obdobju 1976 - 1980. Naloge je treba opredeliti čimbolj neposredno, jih finančno ovrednotiti, določiti roke in nosilce, tako, da bo v polni meri zagotovljen interes delavcev za izvajanje teh nalog.
Prizadevanja za stabilizacijo se torej niso končala s sprejetjem programov v letošnjem poletju ter z izvajanjem teh programov, pač pa je to naša stalna in dolgoročna naloga, ki mora biti vgrajena v vse srednjeročne programe in v programe za leto 1976. Akcija za stabilizacijo gospodarstva se torej še ni končala, pač pa začela.
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
KAJ PRIČAKUJEMO OD ZDRAVSTVA
Na oktobrski seji obSinske skupščine so delegati potrdili poročilo o gradnji zdravstvenega doma Dobrepolje ter poročilo zdravstvenega doma Ljubljana o zdravstvenem varstvu občanov. Terjali pa so3 da se analiza dopolni še s podatki o bolniškem stalezu zaposlenih za leto 1975. Za izboljšanje pogojev dela zdravstvenih delavcev in izboljšanja zdravstvenega varstva občanov pa so zbori soglasno sprejeli 11 priporočil3 ki so bila posredovana zdravstvenemu domu Ljubljana in regionalni in občinski zdravstveni skupnosti. Povzemamo najpomembnejša:
-	nadaljevati je treba s prizadevanji za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvenega varstva občanov3 še posebno borcev NOV in ostalih ZZB;
-	pristopi naj se k organizaciji bolniško-strežniške službe na domu za kronične bolnike in ostarele osebe;
-	tudi zdravstvo naj se intenzivneje vključi v stabilizacijska prizadevanja ter z racionalnim poslovanjem in polnim izkoriščenjem delovnega časa vpliva na zmanjšanje čakalne dobe v zdravstvenih ambulantah;
-	v zdravstvenem domu Ljubljana naj se nadaljuje z organizacijskimi in tehničnimi pripravami organiziranja TOZD po teritorialnem principu;
-	regionalna in občinska zdravstvena skupnost naj zaostrita odgovornost za učinkovitost in kvaliteto zdravstvenih storitev.
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 1974 POTRJEN
Delegati vseh zborov so soglasno sprejeli odlok o zaključnem računu občine Grosuplje za leto 19743 ki izkazuje:
-	dohodke	163872.688,10	din
-	izdatke	16,121.708,75	din
-	presežek	dohodkov nad izdatki	750.979,35	din
Presežek dohodkov nad izdatki je bil prenešen po zaključnem računu proračuna kot dohodek proračuna za leto 1975.
NOVE SPLOŠNE PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠČI
Vsi zbori občinske skupščine so soglasno izglasovali 4 odloke o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe zemljišč na območju zazidalnih načrtov Studenec Sl in S2, Stična-Vir Š1 in Sl ter za območji k.'o. Šmarje in k. o. Slivnica, za kateri se izdeluje zazidalni načrt. S tem je na navedenih območjih omogočeno načrtno urejanje in komunalno opremljanje gradbenih zemljišč.
VEČJA VARNOST OBČANOV IN DRUŽBENEGA PREMOŽENJA
Po kriterijih novega pravilnika o organizaciji in kategorizaciji postaj milice s splošnim delovnim področjem ter njenih oddelkov in sistemizaciji delovnih mest, se je število sistemiziranih delovnih mest na PM Grosuplje in njenih oddelkih (Ivančna gorica, Dobrepolje) povečalo za 9 uniformiranih in drugih delavcev.
0 tem so zbori občinske skupščine tudi sprejeli ustrezno odločbo.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Na predloge komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve so zbori
občinske skupščine soglasno izvolili:
-	tov. VUNDERL Jožeta, pravnika, roj. 7/11-1943, za občinskega sodnika za prekrške in ga imenovali za voljo organa za kaznovanje prekrškov občine Grosuplje;
-	tov. BOSNIČ Bosiljko, pravnico, roj. 8/4-1940, za občinskega sodnika za prekrške;
-	imenovali tov. SLANA Antona, roj. 29/9-1933, dosedanjega ravnatelja osnovne šole Stična, za ravnatelja osnovne šole Stična;
-	dali soglasje k imenovanju tov. KRAŠOVEC Antona, roj. 25/4-1930, dosedanjega direktorja Komunalnega podjetja Grosuplje, za direktorja Komunalnega podjetja Grosuplje.
SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA V GROSUPLJEM
Izvršni svet je dal v javno razpravo predlog spremembe zazidalnega načrta severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem. Načrt predvideva, da bi se na prostoru, ki je bil namenjen za gradnjo triplex garaž s 60 garažnimi boksi, uredilo otroško igrišče. Namesto te garažne hiše naj bi se zgradilo 32 garažnih boksov severno od bloka A-3. Z načrtom je predvidena tudi ureditev tržnice.
Načrt je na vpogled v prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve SO Grosuplje 30 dni po objavi sklepa v Uradnem listu SRS. Ta oddelek sprejema tudi morebitne pripombe in predloge v zvezi s spremembo zazidalnega načrta.
NA SKUPNEM ZASEDANJU DNE 2. DECEMBRA 1975 BODO ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE OBRAVNAVALI:
1.	Osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji ter o neposrednih nalogah v letu 1976
2.	Osnutek resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976
3.	Mnenje in predlogi občinske skupščine k odloku o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976-1980
4.	Osnutek samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti
5.	Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1975
6.	Predlog odloka o davku na promet od nepremičnin
7.	Volitve in imenovanja
KOLIKO BO MODERNIZIRANIH REGIONALNIH CEST V OBDOBJU 1976 - 1980
Skupščina republiške skupnosti za ceste je dala v javno razpravo osnutek srednjeročnega programa vzdrževanja, rekonstrukcij3 modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
Osnutek ponuja v obravnavo dve varianti. Prva izhaja iz dejanskih potreb in predvideva za izvršitev uporabo vseh možnih virov sredstev, med drugimi viri tudi posojilo za ceste v višini 900 milijonov din. Če bi bila sprejeta ta varianta, bi v naši občini modernizirali in rekonstruirali naslednje odseke cest:
1.	Mlačevo - Rašica v dolžini 15,6 km - 18,8 milijona din
2.	Ivančna gorica - Grosuplje v dolžini 6,2 km - 7,4 milijonov din
5. Šmartno - Bič v dolžini 1 km in manjše rekonstrukcije v dolžini 3 km -9,3 milijona din
4.	Mlačevo - Krka v dolžini 7 km - 8,4 milijona din
5.	Krka - Žužemberk, ojačitev v dolžini 6,4 km - 9,8 milijona din in
6.	Magistralna cesta Ivančna gorica - Bič ojačitev 2,3 km - 4,6 milijonov din.
Na območju občine je 25,8 km magistralne ceste in 84,7 km regionalnih cest. Doslej je moderniziranih 37,2 km regionalnih cest v občini, v naslednjem obdobju pa bi modernizirali še 29,8 km teh cest, tako da bi bilo leta 1980 moderniziranih 67 km regionalnih cest ali 79,1 %. Obstoja tudi nekaj možnosti, da bi v tem času zgradili tretji - počasni pas na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb, in sicer na višnjegorskem klancu.
Druga varianta, ki temelji na sredstvih iz dosedanjih virov pa bi omogočila le modernizacijo 6,6 km regionalnih cest in sicer na cesti Mlačevo - Rašica 4,3 km - 5,2 milj. din in na cesti Mlačevo - Krka v dolžini 2,3 km - 2,8 milj. din ter ojačitve na cesti Krka - Žužemberk v dolžini 6,4 km - 9,8 milj. din.
Prepričani smo, da bo v javni razpravi, ki bo trajala do 15. decembra 1975 dobila vso podporo I. varianta. Izjasnili se bomo za vpis posojila ter s tem omogočili izvršitev prepotrebnih del tudi na regionalnih cestah na našem območju.
Posojilo za ceste bodo vpisovale pravne in fizične osebe v času od 1/1-1976 do 30/6-1976. Obveznice bodo izdane po 100 in 10.000 din. Fizične osebe bodo lahko vplačevale posojilo naenkrat ali v 24 mesečnih obrokih, začenši od 1/7-1976 dalje. Pravne osebe bodo vplačevale posojilo naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1975 in 1976, posamezni obrok pa bo moral biti vplačan do konca vsakega koledarskega leta.
Podprimo torej prizadevanja skupščine republiške skupnosti za ceste SRS za hitrejšo modernizacijo cest in prispevajmo k tem prizadevanjem vsak svoj delež.
DISLOCIRANA ENOTA ŠOLE ZA GOSTINSKE DELAVCE V VIŠNJI GORI
Skupščina mesta Ljubljane je na seji 9/10-1975 dala soglasje k sklepu o ustanovitvi dislocirane enote šole za specializirane gostinske delavce, ki je v sestavi Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, v Višnji gori. dislocirana enota za poklic kuharski pomočnik bo v Dekliškem vzgajališču Višnja gora. Šola ni namenjena le gojenkam zavoda, pač pa tudi drugim kandidatom.
To je prva dislocirana enota poklicne šole na območju naše občine.
IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
PODELJENE LETOŠNJE "JURČIČEVE PLAKETE"
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti vsako leto podeljuje "Jurčičeve plakete" posameznikom za posebne uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini Grosuplje.
Ob praznovanju 30-letnico osvoboditve, je letos podelila 8 teh priznanj.
"Jurčičevo plaketo" so prejeli:
1.	Budkovič Cvetko, direktor glasbene šole Ljubljana-Vič-Rudnik
2.	Dobrovoljc Marta, učiteljica, OŠ Grosuplje
3.	Gobec Radovan, skladatelj in dirigent iz Ljubljane
4.	Jagodic Jožica, učiteljica,OŠ Šmarje-Sap
5.	Rotman Milena, učiteljica, OŠ Stična
6.	Zgonc Edo, ravnatelj, OŠ Videm-Dobrepolje
7.	Zorc Matilda, predm. učiteljica, OŠ Grosuplje
8.	Zupančič Slavko, član izvršnega sveta SOb Grosuplje
Plakete je predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti tov. Valentin Mendizevec podelil na slavnostni seji skupščine občine Grosuplje v Ivančni gorici.
NOVA STANOVANJA V PONIKVAH
V mesecu oktobru 1975 je bil v Ponikvah zgrajen nov 10-stanovanjski blok. Dve stanovanji je financiral DVZ Ponikve, osem pa samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (solidarnostni sklad) pri stanovanjski skupnosti Grosuplje. Preko natečaja so solidarnostna stanovanja dobili delavci DVZ Ponikve.
Stanovanjski objekt, ki je prilagojen potrebam invalidov, je zgradilo SGP Grosuplje. Za osem solidarnostnih stanovanj v skupni površini 268 m2 je stanovanjska skupnost plačala 1.790.000,- din. Gradbeni stroški so tako za kvadratni meter površine znašali 6.680.- din.
V letošnjem letu je solidarnostni sklad obšine Grosuplje zagotovil sredstva za izgradnjo 45 stanovanj. Razdeljena so bila občanom z nižjimi osebnimi dohodki in mladim družinam z območja cele občine. V kratkem bodo dograjena tudi stanovanja v Ivančni gorici.
POVPREČNA STANARINA NA OBMOČJU OBČINE JE 198,78 din
Stanarine ze dolgo niso zadoščale za kritje stroškov, ki nastajajo pri rednem in investicijskem vzdrževanju stanovanj, kaj šele za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Zaradi tega smo tudi v naši občini podpisali dogovor o oblikovanju stanarin, ki temelji na medrepubliškem dogovoru o oblikovanju cen v letu 1975.
S 1/7-1975 so se zaradi tega stanarine povečale za 25 %, vendar ob istočasnem upoštevanju nove točkovne vrednosti stanovanj. Analiza, ki jo je napravila strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje kaze, da so se stanarine dejansko povečale za 43,4 % in sicer 14,7 % na račun nove točkovne vrednosti stanovanj in 25 % na novo točkovno vrednost.
Pred zvišanjem je znašala poprečna stanarina na mesec v občini 138,62 din, oziroma 2,82 din za m2; po povišanju pa 198,78 din ali 4,05 din za m2. Najnizja stanarina je bila pred povišanjem 11,35 din mesečno, po povišanju pa 24,10 din mesečno. Najvišja stanarina je bila pred povišanjem 249,20 din in po povišanju 352,25 din mesečno. Hkrati z zvišanjem stanarin je občinska skupščina sprejela tudi ustrezni odlok o družbeni pomoči oziroma o nadomestitvi dela stanarin za tiste družine, katere bi bile s povišanjem stanarin socialno ogrožene. Doslej sta to nadomestilo uveljavili le dve družini v občini.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Delavec del svojega dohodka, skupaj z drugimi delavci v združenem delu, nameni financiranju svojih potreb v krajevni skupnosti. V ta namen so vse občinske skupščine, občinske konference SZDL in občinski sveti zveze sindikatov podpisali družbeni dogovor, s katerim so uredili temeljna vprašanja takega financiranja. V razpravi je samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti, s katerim se bodo delavci v združenem delu neposredno dogovorili o tem, katere naloge bodo financirali v krajevnih skupnostih, kjer prebivajo.
Ta predvideva, da bodo delovne organizacije letno prispevale krajevnim skupnostim najmanj 300 din po zaposlenem delavcu. Sredstva se bodo zbirala na skupnem zbirnem računu in po samoupravno sprejetih kriterijih dodeljevala krajevnim skupnostim.
PREJELI S10
IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV PREKO HRANILNIH KNJIŽIC IN TEKOČIH RAČUNOV
Leto 1975 poteka v okviru družbene akcije za uresniSevanje smotrov družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije^ zato moramo biti prepričani o pomembnosti prejemanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic in tekočih računov pri stabilizaciji gospodarstva. Pomembno je tudi, da ob takem načinu izplačevanja OD odpade riziko pri prenašanju gotovine in hramba te v nezavarovanih blagajnah.
Naslednje organizacije združenega dela v občini Grosuplje že prejemajo osebni dohodek preko hranilnih knjižic: Instalacije Grosuplje, POZD Elektroservis Grosuplje, Pekarija Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, Gostinsko podjetje Polževo Grosuplje, Veterinarska postaja Krim Grosuplje, Vzgojno varstveni zavod Grosuplje, IMF - Livarna Ivančna gorica ter mnogo manjših; za delno izplačilo pa se je odločila Skupščina občine Grosuplje.
Zbiranje sredstev na ta način bo pripomoglo pri kreditiranju gospodarskega razvoja, s čimer bo omogočen uspešnejši gospodarski napredek, kar je gotovo v korist vsakega občana in v nejgovem interesu. Zato postajajo ta sredstva vedno pomembnejši element, s katerim računajo družbeni plani in ukrepi ekonomske politike.
Ekspozitura LB Grosuplje
TOVARIŠKO SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV OB 30-LETNICI OSVOBODITVE V VIŠNJI GORI
V okviru prireditev v počastitev praznika občine Grosuplje in 30-letnice osvoboditve je bila 26. oktobra sklicana slavnostna letna konferenca krajevne organizacije ZZB NOV Višnja gora, združena s tovariškim srečanjem borcev in aktivistov NOV z območja Višnje gore. Srečanja se je udeležilo okrog 70 borcev iz številnih krajev naše ožje in širše domovine, med njimi tudi stiški rojak general Jože Šeme, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Grosuplje Slavko Medved ter "partizanski župan" iz leta 1944 Rado Pušenjak-Prlek.
Vlogo Višnje gore v NOB je orisal višnjegorski rojak in prvoborec Ive Krevs, o njenem povojnem razvoju in perspektivah pa je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Višnja gora Pavel Groznik.
Zbrani so ponovno obudili spomine na pomembne dogodke iz NOB Višnje gore in okolice ter soglasno sklenili, da bodo borci in aktivisti, ki so delovali na območju Višnje gore, strnili svoja doživetja iz NOB v celovit prikaz vloge Višnje gore v NOB ter ga objavili v lastnem zborniku ali drugi obliki, morda ob priliki proslavljanja 500-letnice mesta Višnja gora, leta 1978.
Franc Godeša, dipl. pravnik
DRAGI DEDEK MRAZ, BODI PRAVIČNEJŠI
Občinska zveza prijateljev mladine Grosuplje si že nekaj let prizadeva za enotno obdaritev vseh otrok v občini ob praznovanju "Dedka Mraza". Denarni prispevki delovnih organizacij so bili porabljeni za enakomerno obdaritev otrok. Žal je bilo
teh sredstev doslej zelo malo. VeSina delovnih organizacij prireja za otroke svojih delavcev interna obdarovanja. Tu se začne razlikovanje. Nekatere otroke "dedek mraz" obdaruje po večkrat3 v delovnih organizacijah obeh zaposlenih starčev. Nekateri otroci pa ostajajo praznih rok. Zgodi se celo3 da starši prejmejo namenske vrednostne bone, katere vnovčijo za vse kaj drugega, kot za nakup daril za otroke.
Najmlajši občani občutijo to razlikovanje. Naša družba stremi za tem, da zagotovi vsem državljanom enake možnosti, pa vendar sejemo dvom že v srca najmlajših. Teh pri nas ni malo. Nadaljevali bodo z izgradnjo na še samoupravne socialistične skupnosti, zato poskrbimo, da bodo ti temelji zdravi, kar je naloga nas vseh. Pričakujemo, da bodo delovni ljudje v organizacijah združenega dela naše občine podprli prizadevanje vseh družbenopolitičnih organizacij občine, ki skušajo skupaj z občinsko zvezo prijateljev mladine odpraviti razlikovanje ob praznovanju "Dedka mraza" in da bodo v ta namen so Udav to združili del sredstev.
Občinska zveza prijateljev mladine se zavezuje, da bo organizirala enotnega "Dedka mraza" za vse otroke po krajevnih skupnostih, če bo za to dobila dovolj moralne in denarne podpore.
Denarni prispevki za organizacijo enotnega dedka mraza se zbirajo na tekoči račun občinske zveze prijateljev mladine št. 50130-678-56073.
Zveza prijateljev mladine Grosuplje
ŠPORTNI PREGLED
GRADNJA TRIM STEZE V GROSUPLJEM
Trim je telesno kulturno udejstvovanje, ki spodbuja rekreacijo zaradi krepitve zdravja in delovnih sposobnosti delovnega človeka. Praviloma se trim odvija na svežem zraku, v gozdu na nekaj kilometrov dolgi stezi, kjer morajo udeleženci premagovati določeno število ovir, tako da opravijo različne telesne vaje. Trim steza na Grosupljem je na Koščakovem hribu v neposredni bližini naselja. Do starta je zagotovljen pristop z osebnimi avtomobili. Start in cilj trim steze, ki je dolga 1.977 m je v isti točki, na obronku vzhodno od Zdravstvenega doma Grosuplje.
Ker za izgradnjo trim steze ni bilo potrebnih sredstev, je gradnja potekala s prostovoljnim delom. Sodelovali so številni posamezniki, od organiziranih skupin pa članice rekreacijske skupine pri TVD Partizan Grosuplje in grosupeljski taborniki. Še posebej pomembno in koristno pa je bilo sodelovanje s pripadniki JLA iz Grosupljega.
Steza je v glavnem nared. Namenjena je ljudem vseh starosti, saj je trim pomemben za krepitev zdravja, dobrega počutja in delovnih sposobnosti.
ŠPORTNE PRIREDITVE
V okviru praznovanja občinskega praznika in 30-letnice osvoboditve je TKS 27. 10. 1975 organizirala 5. poulični tek v Grosupljem. Teka se je udeležilo 187 tekmovalcev.
REZULTATI - POSAMEZNO:
mlajše pionirke:
mlajši pionirji:
starejše pionirke:
starejši pionirji:
mladinke:
REZULTATI - EKIPNO:
pionirke:
pionirji:
mladinke:
mladinci:
1.	Lekan Anica OŠ Stična
2.	Kamnikar Mihaela OŠ Stična Z. Jesih Vanja OŠ Grosuplje
1.	Plut Franc OŠ Stična
2.	Novak Bojan OŠ Grosuplje
3.	Švigelj Franc OŠ Šmarje
1.	Kavšek Vera OŠ Šentvid
2.	Djurdjevič Vesna OŠ Stična
3.	Bregar Zdenka OŠ Šentvid
1.	Škrjanc Janez OŠ Grosuplje
2.	Grabljevec Marko OŠ Stična
3.	Škufca Bojan OŠ Stična
1.	Hribar Mojca Gimnazija Stična
2.	Zabukovec Barbara Gimnazija Stična
3.	Rojec Milena Gimnazija Stična
1.	Osnovna	šola	Stična
2.	Osnovna	šola	Šentvid pri	Stični
3.	Osnovna	šola	Grosuplje
1.	Osnovna	šola	Stična
2.	Osnovna	šola	Šentvid pri	Stični
3.	Osnovna	šola	Grosuplje
1.	Gimnazija Stična
2.	dekliško vzgajališče Višnja gora
1.	Gimnazija Stična I. ekipa
2.	Gimnazija Stična II. ekipa
Najboljši posamezniki so prejeli spominske medalje, najboljše ekipe pa spominske plakete.
POMEMBNI DOGODKI
POHODNE PARTIZANSKE ČETE
Splošni ljudski odpor je neločljivi del naše socialistične samoupravne družbene ureditve, v katerem imajo mladi še posebno pomembno vlogo. Da bi se mladi podrobneje seznanili s pomenom narodnoosvobodilne borbe in krepili nje ne revolucionarne tradicije, se povezujejo v pohodne partizanske čete. Taka organiziranost omogoča spoznavanje koncepta splošnega ljudskega odpora, ter goji in utrjuje tovarištvo med mladino.
Ob letošnjem občinskem prazniku je v novih proizvodnih prostorih TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje svečano zaprisegla že druga pohodna partizanska četa v občini Grosuplje, poimenovana po prvem komandirju grosupeljske čete
Dolfetu Jakhlu. Pripadniki te čete so zaprisegli, da bodo ohranjali vse pridobitve naše revolucije in krepili bratstvo ter enotnost naših narodov in narodnosti. Tej svečanosti je prisostvovala pohodna partizanska četa Jožeta Kovačiča iz Stične ter delegacije pohodnih partizanskih čet iz občine Ljubljana-Moste-Polje.
Pokrovitelj pohodne partizanske čete "Dolfe Jakhel" je TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje.
NAJPREJ SREDSTVA, POTEM GRADNJA VODOVODNIH ODCEPOV V DOBREPOLJU
Gradnja glavne trase regionalnega vodovoda Rob-Dobrepolje-Struge je v dolžini 20 km končana do Kompolj. Investitor - gradbeni odbor, ki je sestavljen iz članov 4 krajevnih skupnosti (iz treh občin) je uspešno premagoval vse ovire in finančne težave skupaj z izvajalcem del Komunalnim podjetjem Grosuplje. Za veliko investicijo je zbral s podporo SOb Grosuplje nad 10,000.000.- din potrebnih sredstev. Od teh je republiški vodni sklad prispeval 32 %, Ljubljanska banka je dala kredite v višini 36 %, SOb Grosuplje dotacijo v višini 8 % ter prevzela celotno obveznost vračanja anuitet, organizacije združenega dela 5 %, občani pa so prispevali 19 Skupna družbena pomoč pri napeljavi vodovoda znaša tako 81 % dosedanjih stroškov gradnje. Trenutno potekajo še dela na rezervoarju Videm, ki jih izvaja Splošno gradbeno podjetje Grosuplje.
Po dosedaj sprejetih dogovorih in sklepih je gradbeni odbor investitor vodovoda do posameznih vasi pod pogojem, da vsak hišni posestnik prispeva z že vplačanim samoprispevkom razliko do 8.000.- din in si s tem pridobi pravico do priključka na regionalni vodovod. Na Rašci so občani obveznosti do gradbenega odbora v celoti izpolnili, v krajevni skupnosti Ponikve cca 95 %, zataknilo pa se je pri zbiranju sredstev v krajevni skupnosti Dobrepolje, kjer so zbrali za vodovod le cca 38 %.
Naloga gradbenega odbora torej je, da zbere finančna sredstva še za cca 7 km odcepov do vasi v krajevni skupnosti Dobrepolje. V ta namen so izdelani že izračuni in potekajo razgovori med gradbenim odborom in SOb Kočevje ter SOb Ljubijana-Vič-Rudnik o sofinanciranju že zgrajene trase glavnega voda. Z izpolnitvijo obveznosti občanov krajevne skupnosti Dobrepolje, delovnih organizacij ter prispevki obeh občin, bodo sredstva za gradnjo odcepov zagotovljena in bo izgradnja regionalnega vodovoda na območju občine Grosuplje zaključena.
DELEGACIJA OBČINE NA OBISKU V OBČINI LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
Na sedežu skupščine občine Ljubijana-Vič-Rudnik so se 5/11-1975 sestali predstavniki občinskih skupščin, izvršnih svetov in družbenopolitičnih organizacij viške in grosupeljske občine. Pogovarjali so se o vrsti vprašanj, pomembnih za sosednji občini. Dogovorili so se o delnem sofinanciranju gradnje regionalnega vodovoda Rob - Dobrepolje - Struge ter o določitvi širšega in ožjega varstvenega pasu ob vodovodnem zajetju v Robu, o sofinanciranju ureditve in modernizacije regionalne ceste Mlačevo - Videm - Rašca na odseku, ki poteka po ozemlju viške občine, kakor tudi o financiranju gradnje novega pokopališča v Šmarju - Sap. Delegaciji sta soglašali, da bi obema občinama najbolj ustrezala gradnja nove avtoceste po trasi, ki jo predvideva najjužnejša varianta, podrejeno pa bi bila sprejemljiva "gričevnata" varianta. Izmenjali so poglede o izhodiščih osnutkih srednjeročnih in letnih planov ekonomskega in družbenega razvoja obeh občin. Predstavniki Viča so načeli vprašanje približno 1.000 gradbe-
nih delavcev SGP Grosuplje, ki so vključeni v njihovo sindikalno organizacijo, niso pa samoupravno organizirani po teritorialnem načelu. Beseda je tekla tudi o povezovanju LTH Škofja Loka, Igo Ljubljana in Kovinastroj Grosuplje. Poleg tega so bila izmenjana tudi mnenja o Apnenici Dobrepolje, ki se je pred kratkim pripojila k Komunalnemu podjetju Vič ter o usklajevanju davčne politike.
Naša delegacija si je ogledala tudi novo veliko sejno dvorano in obe mali sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana - Vič - Rudnik.
PODPREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA IS V OBČINI
Dr. Avguštin Lah, podpredsednik republiškega izvršnega sveta je 21/10-1975 obiskal občino Grosuplje. S predstavniki izvršnega sveta SOb in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti se je pogovarjal o programih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto, o vsklajevanju teh programov ter o sredstvih za pokrivanje potreb na področju skupne porabe. Podpredsednika so posebej seznanili tudi s potrebami po gradnjah šolskih, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih objektov na območju občine. Realizacija teh se zaradi 50 % pologa za investicije na teh področjih oddaljuje, kljub zbiranju sredstev s krajevnimi sa-moprispevki.
LJUBLJANSKA BANKA TUDI V IVANČNI GORICI
Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana je začela s pripravami dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov v Ivančni gorici. Začela je tudi s pridobivanjem potrebnega zemljišča ter z razgovori o komunalni ureditvi oz. prispevku za komunalno ureditev.
Po projektantskem predračunu bi novi poslovni prostor stal približno 2,760.000.- din. Priprave še niso tako daleč, da bi bilo mogoče zaprositi za lokacijsko dovoljenje.
Upajmo, da bo Ivančna gorica, ki se hitro razvija v drugo pomembnejše industrijsko središče v občini, v doglednem času le dobila prepotrebne prostore, v katerih bo banka približala svoje usluge gospodarstvu, družbenim službam in občanom tega obsežnega območja naše občine.
NOVI PROSTORI BLACK AND DECKERJA V GROSUPLJEM
Pred občinskim praznikom so si delegati vseh zborov občinske skupščine ogledali nove prostore tovarne Black and Decker, v katerih je v začetku letošnjega leta stekla proizvodnja električnega ročnega orodja, priključkov in pribora. Ustanovitelja podjetja sta Tehno impex Ljubljana in BDMC, Towson Maryland USA na podlagi pogodbe o dolgoročni mednarodni kooperaciji s kapitalom 1,600.000 US S5 ali 30 milijonov din. Novi proizvodni prostori merijo 2.600 m2. V podjetju je sedaj zaposlenih 69 delavcev. V letošnjem letu predvidevajo realizacijo v višini 28,000.000.-din, za prihodnje leto načrtujejo povečanje obsega proizvodnje na vrednost 35,000.000.- din. Zelo pomemben je podatek, da so v prvih 9 mesecih letošnjega leta izvozili proizvode v vrednosti A,000.000.- din, izvoz bodo postopoma še povečali.
OBISK STROKOVNJAKOV FAO
V času od 23. do 25. 10. 1975 je Slovenijo obiskala študijska skupina strokovnjakov FAO - organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih. Skupina se je želela seznaniti v Sloveniji z izkušnjami pri razvijanju družbenih in ekonomskih odnosov v kmetijstvu oz. na podeželju. Program je predvideval obisk občin: Mozirje, Gornja Radgona, Grosuplje, Trebnje in Škofja Loka.
Občino Grosuplje sta 23- in 24. 10.1975 obiskala dva strokovnjaka FAO in sicer dr. T. Motooka, Chief, Land Tenere and Production Structure Service ter dr. H. Meliezek, Agrarian Reform Officer.
Prvi dan obiska so predstavniki skupščine, izvršnega sveta, OK SZDL in KZ Stična seznanili gosta z gospodarskim položajem občine in vlogo kmetijstva. Pogovarjali so se o vključevanju kmetov v naš samoupravni sistem. Gosta so naši predstavniki seznanili s kooperacijskim odnosom med kmetom in kmetijsko organizacijo in s pospeševanjem kmetijstva.
Drugi dan sta si ogledala osnovno šolo Luis Adamič Grosuplje, nato pa farmo bekonov v Stični in se udeležila občnega zbora Kmetijske zadruge Stična. Sledil je obisk hribovske kmetije na Obolnem pri Brčonu in dolinske kmetije v Vrhpolju pri Trontlju. Med obiski v kmetijskih delovnih organizacijah in pri kmetih je bilo podrobno obravnavano vprašanje kooperacijskih odnosov, gosta pa sta lahko videla kako izgleda samoupravljanje v praksi.
POGOVOR 0 NEKATERIH VPRAŠANJIH S PODROČJA KULTURE
Dne 6. 11. 1975 so obiskali našo občino podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah, tov. Andrej Ujčič, predsednik komiteja republiškega izvršnega sveta za kulturo in podpredsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ter dr. Boris Kuhar, ravnatelj Etnografskega muzeja Slovenije. S predstavniki občinske skupščine in občinske kulturne skupnosti so se pogovarjali o najbolj perečih vprašanjih kulture na območju občine Grosuplje.
OB DNEVU REPUBLIKE 29, NOVEMBER UREDNIŠKI ODBOR ČESTITA VSEM OBČANOM
Redakcija je bila končana 21. 11. 1975.
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.