Dopisi. Iz Ptuja. Zopet smo štajeraki Sloveaci atorili zdatni aapredek v Barodaem delovanju. Kakor si aam, dragi ^Gospodar', že porooal, so v Mariboru ustaaovili za sveto narodao omiko vaeti možje ,,tiskarao sv. Oirila". Namea tej tiskarai je aekako podobea nameau sloveaskih posojilaic. Te imajo aarnea sloveasko ljadstvo v deaaraem oziru aa lastae noge poataviti, da aaše ljudsto ae podpira s svojimi žulji tujih zavodov; tudi tiskarna aloveaska naj bi ureaaičila gealo : ,,Svoji k svojim", da ae bodo imeli oai, ki aam kratijo aaše narodae pravice ia črtijo aaš mili materai jezik, dobička od duhovaega sloveaskega dela. Torej priporočamo aovo tiskarao vsem štajerskim rodoljabom; aaj vsi šolski sveti, vai župaijski aradi aaae škoiije, aarodBi odvetaiki, bilježaiki, dela dajejo tiskarai av. Cirila, ker tako tudi podpirajo aarodai aapredek. Naj se aihče ae boji poštaiae, ako je a. pr. dalje od Maribora; saj si lehko več tiskovia, ker gotovo ve, kolikor jih aa leto potrebuje, ob eaem aaroči!—Novi tiskarai želimo aajboljši vapeh, da bodo osramoteai oai, kateri grdijo sedaj ajeni aloveaaki aapis. Iz Celj a. (C e 1 j s k a g i m a a z i j a i a 1 iberalci.) Vaak prijatelj aaše mladiae ve, koliko težav ima prestati aloveaski dečko, ki hoče štadirati v latiaskih šolah ali v gimaaziji. Ker aamea ljadske šole ni ia ae more biti, da bi se uč-eacem v glavo vtepale le aemške beaede, je zarea jako aitao za prvošolca, učiti ae vsek šolskih predmetov v aezaaaem, aemškem jeziku. Dečki a kmetov morajo navadao po pet ia več let šolo na deželi ia potem ae aemško šolo v meatu obiskovati, predea zamorejo dostati skašajo za sprejem v prvi razred na gimBaziji. — V drugo leto že obstoji v Celji posebaa ,,pripravnica," v kateri se skoraj samo sloveaski faati učijo aemščiae v jeziku ia pisavi, da morejo potem po preteklem letu v dovraiti skušajo za prvo latiasko šolo. — Ce ae ne aiotim, imeli ao eaake pripravaice ob svojeai eaaa tadi na Českem,'koje ao ljudje imenovali ,,pf eli varne" ker ao ee v ajih dečki Bekako imeli preliti iz Čehov v Nemce. — Iz tega ae razvidi, ko]ika dobrota bi bila za aaše sloveaske siaove, pa tudi za stariše, ako bi se v gimaaziji šolaki predmeti poduoevali v maternem, to je aloveaakem jezika. Vaaj v prvem ia drugem razredu aaj bi ae aapravile tako zvaae paralelke, to je razredaice. katere bi obiakovali aloveaaki dečki. V kakih 2 letih se aaš sloveBski faat priui-i že tako temeljito aemščiae, da zamore šolski podak aadaljevati v viših razredih v aemškem jeziku. Na ta aačia ae bi bilo treba aašim dečkom po aepotrebaem poaedovati po eao ia še več let v aemških šolah ia tudi ne v pripravaici; poprej bi dovršili avoje gimaazijalae aaake; starišem bi se pa prihraailo maogo, mBOgo stroškov, katere morajo trpeti za avoje siaove v tem času, ko se še le aemščiae učijo, predea vatopijo v gimnazijo. Nihče pa ae terja, aaj bi se Bemški učeaci silili v te slovenske razredaice; mi dobro vemo, da neraški učeaci ae maogo težje aaučijo aloveaakega jezika, kakor pa aloveaaki deeki aemškega. Bog pač aajbrž ai dal vsakemu aarodu eaak i li d a r o v. Sloveaaki ut-eaci ao jih najbrž že maogo več prejeli, ker ae lože ptajih jezikov aaurijo, kakor pa njihovi nemški tovarši. Tudi ae ae preplašijo sloveaski dečki ia Bjihovi stariai tako nagloma, kakor pa nemški, ee se jim reče, da se bo treba učiti novega jezika. Pa saj vemo, da je Bog dal enemu hlapcu pet talentov, enemu tri, enemu dva — poalednjemu pa le samo en talent. S kratko besedo: Nemškim učencem ae ne zgodi nobena krivica, ako ae slovenski ueijo v evojem maternem jeziku. Toliko hujše nas mora srce boleti, če slišimo, kaj naši tako zvani nemški liberalci počinjajo. Vrli alovenski poslanci že več let pro sijo in terjajo, naj se slovenski mladini poda vsaj majben košcek pšeničaka, to je, naj se vsaj začetkonia gimnazijskega poduka smejo nčiti v svojera domaiem jeziku; kajti nemškega se bodo itak v kratkem priučili tako temeljito, da bodo v poznejšib letib mogli v njem nadaljevati svoje študije. Toda, ljudi Slovenci ! ijujte vendar, kaj je storil znaui dr. Foregger pretečeno soboto v Dunajskem državnem zboru? Vprašal je g. ministra za poduk, ali je res to, da se namerava na Celjski gimnaziji vpeljati a priliodnjini šolakiin letom alovenska razredniea in kako more g. mini.ster to opravičevati? Kvasil je zrayen tudiA da nemško prebivalatvo na spodnjem Štajerskem je vsled tega liudo vznemirjeno. Oj nem.ško\ — p o š t e n o nemško prebivalatvo ! kaj toti lirjeralni poslanci vae počenjajo v tvojem imenu? Pošteno krščanako nernško prebivalstvo le želi, da bi sloveaski prebivalci enake pravico zavživali, kakoršne zavživajo nemški že stoletja sem. Pošteno nemško prebivalstyo ve, da slovenski groši, ki se prinašajo v davkarijo, imajo enako vrednost, kakor nemški; nemško, p o š t e n o nemško prebivalstvo ve, da grozovitib stroškov, ktere naa stanejo latinske šole, no plačujejo le samo Nemci, temvec ž njimi vred tudi Slovenci, iu ker na apodnjem Stajerskem vsaj devetkrat toliko Slovencev prebiva, kakor pa Nemcev, plačnjemo mi Slovencitudi za latinske šole devetkrat toliko, kakor pa Nemci; iu vendar so vse tri gimuazije v Celji, Mariboru in v Ptnjem skozi in akozi nemške. Pošteni nemški poslauci podpirajo tudi v deželnem kakor v državnem zboru naše pravične prošnje in terjatve; nemškoliberalni se nara pa vedno upirajo. lu kakor nemškoliberalui poslanci, tako in še liujše delajo z nami njihovi iramasou3ki listi. Zadnjič je Celjska ,,vahterca* hujskala celjske prebivalce proti slovenskira dijakom, češ, da leti po mestu beračijo za hrano; da le slovenski dijaki podporo dobivajo od ,,podpornega društva*' za ubožne gimnazijaice in da temu podpornemu druatvu vendar toliko plačnjejo nemški prebivalci! Upajmo, da pošteni Nemci ae nio ne bojo po tom liujskanji dali premotiti in da bojo svoje dubrote delili dijakom, kakor do zdaj. — P o š t e n i celjski Nemci tudi niso nikakor ne vzaemirjeni, če podučujcjo na Celjski giinnaziji alovenski profesorji, proti kterim tndi ,,vahterca" vihti svoj — papirnati meč. rficer nam slovenski profesorji s 8vojim n e m š k i m podučevanjem itak boro malo koristijo, Nemcem pa tudi ne škodujejo, kakor vsak človek z zdravo pametjo lahko sprevidi, le toti Celjski prnsaki ne! Slovenaki atariši pa bojo gotovo veseli, ako jim ne bo treba težko prisluženib grošev celo zastonj plačevati po eno in več let za njihove ainove; to ae pa zgodi le takrat, če se vsaj v nižje razrede na gimnaziji vpelje slovenski podnčni jezik. Slovenski deč-ki bojo pa enkrat, ko svoje študije dovršijo, hvaležni tistim možem, ki ao preski'beli, da jim ni bilo treba toliko zlatega časa zastonj tratiti po šolakih sobanah in da pridejo poprej k svojemu kruhu, kakor je bilo to mogoče do zdaj: a tudi to se doaeže le s tem, da se vpeljejo na naših gimnazijab slovenske paralelke. x. y. Iz Gornjega grada. Umrl je, previden a sv. zakramenti za nmirajoče, tukaj dne 27. t. m. po polunooi gospod Jakob Spende, p. d. Muhovec, posestnik in gostilnioar v tukajšnjemtrgu, v iJ5. letu svojega življenja. Bil je pokojnik v vsakem oziru vrli in častivredni inožak, svojim otrokom dober oča in skrben odgojitelj, sosedom moder avetovalec ; opravljal je marljivo in nesebično mnogo let častne službe: tržkega župana, načelnika okrajnega zastopa in cerkvenega kljas-arja pri tukajšnji župnijski in dekanijaki cerkvi, posebno pa se je odlikoval vselej in povsodi kot dober kristijan in značajen rodoljnb. Zato je vžival tudi pri vseh splošuje zanpanje in spoštovanje, ter oatane vsemu okraju v blagem apominu. Naj počiva v niiru ! Iz Ljutomera. Čudno se nam rea zdi, da v poslednjem easu naši ,,fajerveri" se tako marljivo vežbajo in zaporedoma sbode imajo. Eno kakor drugo mora se jim, ako se na drugo ne gleda, pohvaliti; ali če premislimo, da celo leto tolikega skakanjanja in medsebojnega družbovanja ni bilo, kakor ravno zdaj, potem si pač misliti moremo, da to vse menda le služi drugini namenom. V tem mnenjn potrjuje nas tudi ta prikazen, da se povsod in vselej pri vsaki drnžbi ne ališi nič drugega, kot ,,das deutsche Lied" peti. Take prikazni ponavljale so se zmiraj ob Času bližajočih se volitev in tako tudi zdaj, ko se nam približujejo volitve v občinski zastop. Udje tega, po svojem namenu aicer jako koristnega, društva bi se morali pri teh prilikah napajati z dubom nemštva, da bi potem kot prva garda stopili na volilno bojišče. Mi toraj opozorujemo najprvič same ude tega druatva, da to ni nemško društvo, da toraj nima naloge nemštva gojiti, temveč v nesreči svojim sosedom in soobčanom pomagati; to pa ni nobena nesreča, če Slovenec ostane Slovenec. Mi pa tudi opozorujemo atarae, katerih sini so ognjegasilci in druge volilce, naj se ne dajo spregovoriti, da bi proti Slovencem glasovali; saj se je pri neki priložnosti društveni glavar sam izrekel. da to društvo ima samo dobre namene in se vsaki ud sme pri volitvi po svoji volji ravnati. Tudi naj se alovenski volilci ogibljejo priložnosti, kjer se ,,šnops" kot mita ponuja; tudi trkanje po ramah in vsake vrste prilizovanja so ob tem čaau zlo nevarne. Iz Globokega pri Brežicah. (Trtna uš Razposajena mladina. Ubo j.) Dragi ,,Slovenski Gospodar!" Malo kedaj je euti od nas in še tedaj večkrat kaj neprijetnega kakor pa prijetnega. Tudi sedaj ne včm kaj veselega oznaniti: trtna uš nam čedalje bolj pustoši vinograde, vinska kaplja ne doseže primerne cene, kmetijstvo peša in hira, posestniki veliki in mali se zadolžavajo in posojilo graške hra nilnice in ekaekutivne prodaje zaradi nje so na dnevnem redn. ,,Ce še tako dalje pojde, — sam ne vem kaj bo a'tega", se glasi pesem atarega Kranjca, in res stari je slutil zlo, ko je to peval. Ali je pa tudi čuda, da kmetijstvo peša, kaj je temu uzrok? — Poglejmo ai sedanjo rnladino! Vsaka iakrica do dobrega žuga v njej vgasniti. Cerkev obiskuje, da se kaže deklina tovaršem in tovaršicam, da vidijo novo ,,beldonaato kikljo", pa da zamore poplesati. fantje skrbe le za moderni ,,štof" in za razveseljevanje po krčmah. Pa kakšno je tudi to razveaeljevanje ? — Hndobne in kvantarake pesmi pa ples in nazadnje klanje in uboj. Ni ga svetega praznika, da bi ne bilo čuti od klanja; čem veči avetek tem več hudobij se mora goditi. Bog je še miloatljiv, da kamenje ne pada in da natn še gojzd zeleni, ni čuda da se trta suši. — Tako so pretečeno nedeljo v krčmi Gregorevčičevi zaklali enega fanta, izpustili so mu čreva in čeravno je zdravnik nazaj spravil, je le moral umreti po atrašnih mukah, v pondeljek o 9. uri zyečer. Rajni, bodi mu Bog milostljiv! je botel pred nekaj časa mater, očeta in brata zaklati; zategavoljo je bil v preiskavi. Vsako nedeljo je po kremah z nabrušenim nožem pretepe prouzročil. Po večerib ni nikdar soseski mirii bil dal. Bog ga je kazneval za izgled njegovini tovaršem. Vsaka hudobija ae kaznjuje prej ali poznej ! Dragi fantje! ne rabite avojih telesnih moči in svoje zlate mladosti v zlo. Pomialite, da boste enkrat postarali in takrat ae boste gotovo kesali. Premislite da vas važna naloga čaka, postati enkrat gospodarji in udje družbenega življenja, kako se boste pa po takem lmdobnem življenju pripravili za to važno stopinjo? — Kakoršna aetev, takošna žetev! To si naj zapomnita posebno njegova tovarša !