BORIS KIDRIČ ŠE NEKAJ PRIPOMB K POLITIČNO ORGANIZACIJSKIM VPRAŠANJEM (Panati* iz „Sl0veo*kaga poročevalaa) BORIS KIDRIČ SE NEKAJ PRIPOMB K POLITIČNO ORGANIZACIJSKIM VPRAŠANJEM OF (Ponatis iz »Slovenskega Poročevalca") 1944 IZDAL IZVRŠNL ODBOR OSVOBODILNE FRONTE Ti«kala .Partizanska tiskarna’ •* v - j ;' ■ . jar ® o.v A #yv # c ,;• \s^ ^,11, 4 * b o^ Še nekaj pripomb k politično organizacijskim vprašanjem^OF Ze II. zbor aktivistov OF je izzvenel v poudarek, da je treba utrditi, poživiti in poglobiti Osvobodilno Fronto kot politično organizacijo. Iz poroč'1, ki jih je vodstvo prejelo p® II. zboru, je razvidno, da so pomanjkljivosti in napake, obravnavane v svojem splošnem obsegu in pomenu na II. zboru, rodile marsikje na terenu še kvarnejše posledice, kot jih je v podrobnostih iznesel II. zbor. Razen tega zahteva končno razdobje naše osvo¬ bodilne borbe, ki se odvija v znamenju našega splošnega poleta in temeljito spremenjenih odnosov sil, že danes nekatere spre¬ membe v organizacijsko vsebinskem značaju Osvobodilne Fronte. Tem važnejše je torej, z vso naglico odpraviti konkretne napake na terenu in v nekaterih pogledih tudi spremeniti dosedanjo, prejšnjim okoliščinam in pogojem borbe ustrežno organizacijsko prakso. j. 0. september — mejnik v našem odnosu do narodnihpzdajalcev in špekulantov 15. september ni kot rok maršala Tita v nobenem pogledu slučajen datum. 15. september izraža dejstvo, da se glede na naše notranje in zunanje politične zmage in glede na razvoj v svobodni bodočnosti spreminja naš odnos ne samo do narodnih izdajalcev, temveč tudi do špekulantov, ki se bodo poskušali vriniti v naše vrste, skratka do vseh, ki bi radi prenesli izgubljeno bitko z odkriiega bojišča v samo Osvobodilno Fronto. Osvobodilna Fronta se na svojem terenu seveda slej ko prej bori za svojo množičnost. Slej ko prej se torej trudi za svojo širino, kar se namreč tiče ljudskih množic. Toda za ljudi, 3 ki jih 15. september ni odvrnil z njihove izdajalske poti, v Osvo¬ bodilni Fronti ni več prostora. Prav tako Osvobodilna Fronta po 15. septembru ne pozna več političnih dogovorov in spora¬ zumov s posameznimi političnimi špekulanti in špekulantskimi »skupinami", ki so doslej poskušale »manevrirati". Osvobo¬ dilna Fronta postaja izrazito budna proti slehernemu postopku slehernega špekulanta. Iz tega pa sledi, da dobiva Osvobodilna Fronta tudi bolj določeue organizacijske oblike. Ne uvajamo se sicer članskih izkaznic, razlikujemo pa pripadnike Osvobodilne Fronte od tistih, ki so bili doslej sovražai, a tudi od onih, ki so doslej špekulirali in tako bolj ali manj očitne podpirali neposrednega sovražnika, sedaj bi se pa iz istih špekulantskih razlogov radi vrinili v naše vrste. (Špekulantov ne smerna zamenjati z zaestslejšim delom naših ljudskih rrmežic, ki se počasneje osvešča in ki potemtakem še vedno ostaja torišče našega množičnega prizadevanja). V organizacije in odbor Osvobodilne Fronte sodijo torej njeni odkritosrčni pristaši, ne sodijo pa včerajšnji sovražniki in današnji očitni špekulanti. Taka diferencijacija nas seveda ne sme zavajati — kot smo že poudarili — v sektaški odnos do splošne vseljudske širine Osvobodilne Fronte, v zanemarjanje in zoževanje naše stalne borbe za ljudske množice. Nasprotno! Berba za ljudske množice, ki ostaja naša temeljna naloga, zahteva, da Osvobodilno Fronto — osvežimo v izrazitem demokratičnem smislu. Ljudske mno- žice morajo imeti v Osvobodilni Fronti svojo resnično politično organizacijo, kjer se dejansko lahko politično izživljajo. Če jim Osvobodilna Fronta tega ne bi znala v zadostni meri nuditi, bi tako pomanjkljivost lahko izkoristil samo sovražnik. 2. Funkcionarji naših organizacij' naj' bodo domačini! Sistematično je treba odpravljati profesionalizem! V prejšnjih razdobjih Osvobodine Fronte je bilo vse kakor potrebno, da smo v predele, kjer ni bilo naših postojank, po¬ šiljali politične delavce iz drugih krajev. Brez dvoma so v teh 4 predelih taki politični delavci opravljali in opravili izredno važno pionirsko delo in jim torej mora narodno osvobodilno gibanje izreči vse svoje priznanje. Prav tako pa je seveda treba tudi ugotoviti, da se je danes pojav političnih delavcev — nedomačinov v večini primerov že izrodil v neposredno nevarnost za .razvoj domačih terenskih organizacij, za razvoj, dvig in usposabljanje domačih kadrov. Stremeti moramo potemtakem za tem, da v svojih terenskih, okrajnih in okrožnih organizacijah nedamačine v najkrajšem času nadomestimo z domačini. Tak po¬ stopek predstavlja eno izmed osnovnih sredstev za demokratično osvežitev Osvobodilne Fronte, za njeno množično politično aktivizacijo, za nenehno dviganje novih kadrov iz ljudskih globin. Hkrati je nujno, da sistematično in naglo odstranimo pojav profesionalizma, pojav tako imenovanih poklicnih političnih delavcev. Tak© imenovani poklicni politični delavci so bili po¬ trebni v težkih ilegalnih in partizanskih delovnih pogojih. Danes postajajo ovira. Čestokrat odbijajo od Osvobodilne Fronte ljudske množice, ki zro v njih zlasti tedaj, kadar ne izpolnjujejo do kraja svojih doižaosti, nevšečne zajedalce. Osnovni tip aktivista OF po¬ staja sedaj domačin, ki se poleg svoje običajne zaposlitve kot delavec, kmet, delovni intelektualec, član javnih institucij itd. sistematično ukvarja s političnim delom OF. Naše stremljenje za domačimi funkcionarji in naša borba proti profesionalizmu seveda ne pomenita, da moramo takoj in brez načrta odstraniti prav vse ilegalce odnosno tako imenovane poklicne politične delavce, ki so nam še zmeraj potrebni, tre¬ nutno nepogrešljivi. Kjer se je profesionalizem izrodil v oviro za nadaljni napredek domačih terenskih organizacij in pokvaril tudi karakterni lik našega aktivista, je treba takoj energično poseči in take aktiviste brezpogojno poslati v vojsko. Te vrste čistko moramo vsepovsod sistematično in kontrolirano izvesti. Kjer gre za ilegalce, odnosno „poklicne“ politične delavce, ki jih je pred kratkim pognal z domačij sovražnikov teror, ki pa vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti, je potrebno skrbeti, da se yzporedno slabitvi sovražnikovega terorja čimprej vračajo domov, da se lotijo svojega običajnega posla in da kot taki vzpostavljajo domače terenske organizacije OF. Kjer gre za bolj ali manj vodilne okrajne in okrožne funkcionarje, usmerimo njihov pogla- 5 vitni trud v to, da vzpostavijo množične terenske organizacije z domačimi funkcionarji. Konkretni postopek bo torej različen in bo moral ustrezati konkretnim razmeram na terenu. Velja pa naša osnovna linija — v čim krajšem času zbrisati s terena pojem tako imenovanega profesionalca in ga vsepovsod, kjer nam le razmere dovoljujejo, nadomestiti z domačinom. 3. Razširimo odbore! Birokratizem na terenu je čestokrat posledica dejstva, da opravljajo isti ljudje politične funkcije Osvobodilne Fronte in upravne funkcije v narodno osvobodilnih odborih. Kvarnost takega pojava se kaže zlasti pri okrajnih odborih OF. Njihovi člani so dostikrat tako prenatrpani z delom, da na teren sploh ne pri¬ hajajo več, temveč da ukrepajo z — listki. Razume se, da se na ta način odvajajo od množic tako odbori OF kakor narodno osvobodilni odbori. Zaradi tega je treba čimprej izvesti, kar je od naših orga¬ nizacij zahteval že II. zbor aktivistov, namreč pritegnitev novih ljudi in razširitev 3 do 7 članskih okrajnih ter okrožnih odborov v mnogoštevilne plenume z njihovimi tajništvi. Pritegnitev novih ljudi je potrebno uravnavati tako, da rte bodo isti ljudje oprav¬ ljali upravnih in političnih funkcij, kar seveda zopet ne pomeni, da OF ne predstavlja jedra narodno osvobodilnih odborov. 4. Volifve tudi v OF! V smislu demokratične osvežitve OF pričnimo z volitvami tudi v organizacijah OF, pri čemer moramo seveda skrbeti, da bodo izvoljeni riajzanesijivejši in najaktivnejši tovariši. Napačno bi bilo, če bi funkcionarje OF volila vsa vas, odnosno vse naselje, ki ima svoj množični terenski odbor. Vo¬ lijo tisti, ki dejansko sodijo v množični terenski odbor, namreč resnični pristaši OF. Množični terenski odbori volijo svoja tajništva, hkrati pa delegate za okrajne konference. Okrajne konference volijo okrajne 6 plenume]] in iokrajna tajništva, hkrati pa delegate za okrožne konference. Okrožne konference volijo okrožne plenume in okrož¬ na tajništva.!-^ &■■:'&#'$ . _ Zlasti pri volitvah v organizacije in organe OF je treba razviti kar največjo budnost proti špekulantom. 5. Izhodiščema poživitev terenskih odborov Množični terenski odbori so Marsikje na terenu postali pasivni in se zožili predvsem zaradi tega, ker nekateri naši to¬ variši na terenu napačno razumejo samostojnost AFŽ in ZSM. Samostojnost AFŽ in ZSM nikakor ne pomeni, da pripadniki in pripadnice AFŽ ter ZSM niso hkrati pripadniki terenskih množičnih odborov OF. Ne da bi odpravljali AFŽ in ZSM kot samostojni organizaciji, moramo takoj in brez izjeme pritegniti vso organizacijo AFŽ in vso organizacijo ZSM na terenu v mno¬ žične terenske odbore OF. Marsikje na terenu bo taka prilagoditev osvežila in razširila množične terenske odbore OF, bo torej izhodišče za njihovo res¬ nično vzpostavitev. 6. Propagandno, politično in drugo delo čimbolj prenesti na množične - terenske odbore OP1 Poklicni propagandisti na terenu so izrazit pojav profesio¬ nalizma. Odpravili ga bomo tako, da bomo prenesli propagandno in drugo politično delo predvsem na same neposredne terenske organizacije in odbore OF. Množični terenski odbor naj torej redno pretresa politične dogodke, organizira naj čitanje časopisov, posvetuje se naj, kako mora OF nastopati na zbor« volilcev in uravnavati delovanje posameznih lokalnih organov narodne oblasti itd. V terenskih organizacijah OF je treba odpreti na široko vrata tudi konstruk¬ tivni kritiki poslovanja terenskih organov oblasti in konstruktivni kritiki vseh nepravilnih pajavov na terenu. 7 Vsekakor moramo doseči, da bo terenska organizacija OF postala naše poglavitno sredstvo za pravilno politično aktiviza- cijo ljudskih množic v celoti in za njihovo udeležbo pri gra¬ ditvi oblasti. Pri vsem tem je seveda potrebno paziti, da bodo delovne metode naših terenskih množičnih odborov in celotne Osvobo¬ dilne Fronte ustrezale politični ravni udeležencev, da bo delo in življenje OF za njih vabljivo, da ne bo suhoparno. Politično delo je treba znati živo družiti tudi s kulturne prosvetnim de¬ lom, s prirejanjem ljudskih izletov in drugih zdravih ljudskih zabav. Naši odbori in organizacije OF naj hkrati z izvedbo nalog in odstranjevanjem pomanjkljivosti, obravnavanih na II. zboru akti¬ vistov, takoj tudi izvedejo naloge in odstranijo pomanjkljivosti, ki jih pretresamo v pričujočem članku. Brez intenzivnega dela v takem smislu si ne morem® za¬ misliti zadostnega razvoja politične organizacije OF, ki sodi danes — kot smo že nekajkrat poudarili — med naše temeljne naloge.