INSTITUTA za SLOVENSKl jEZlK FRANA RAMOVSA ZRC SAZU
N
M-l
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI
ISSN 0354-0448
Uredniški odbor
Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, France Novak, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele
Urednik Peter Weiss
Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS, d. o. o.
Prelom Simon Atelšek
Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan
Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html
Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, cena dvojne številke 12 €
Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si
Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.
Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija.
Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Tisk: Collegium graphicum, d. o. o., Ljubljana
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI
Glasilo
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
16 • 2 2010
ZALOŽBA Z R C
Kazalo
HH

CLh
Razprave m članki .............................................................................................. 5
Majda Merše, Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove	N
prevodne predloge ...................................................................................... 7
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov
na -ajne v cerkljanskem narečju ............................................................... 35
Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega
knjižnega jezika (s poudarkom na vezavi)................................................ 45
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve
v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine.............. 73 ^
Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc, Proces podomačevanja	O
in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed.......................................... 91 ii£
Mojca Kompara, Krajšavni slovarji.................................................................. 111 hh
Irena Stramljič Breznik, Reaktualizacija besedilnih vzorcev	N
v radijskih oglasih................................................................................... 131 M
Žiga Mujakic, Distribucija pomenov glagolskega predponskega
obrazila po- v češčini in ruščini .............................................................. 143
Helena Grochola-Szczepanek, Korelacja rodzaju gramatycznego
i naturalnego w dialektach polskich ....................................................... 157
Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica
praslovansko *tatb in staroirsko täid 'tat' .............................................. 165
Ocene in poročila ........................................................................................... 175
ElodDudäs, Tri novejša dela hrvaškega narečjeslovja .................................... 177
Mateja Kosi, Slovar srednjemoravskega narečja Jarmile Vojtove ................... 183
Jurij Rojs, Zgodovinsko-etimološki slovar ruske latovščine............................ 191
v spomin............................................................................................................ 195
Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov): 1967-2010 (Silvo Torkar).................. 197
Seznam sodelujočih......................................................................................... 203
Razprave in članki
Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge
Majda Merše
HH
m
CLh
Prispevek je namenjen analizi Trubarjeve prevajalske tehnike v Hišni postili, ki je njegov najobsežnejši prevod, hkrati pa tudi njegova zadnja knjiga (izšla je leta 1595). Ker je Trubar prevajal Lutrovo postilo, sta bili v prevodnem razmerju nemščina in slovenščina 16. stoletja. V prispevku so naštete najopaznej-	^ še prevodne razlike, ki jih je deloma povzročila različnost jezikov, deloma pa Z so posledica različno motivirane Trubarjeve izbire.
Ključne besede: slovenski jezik 16. stoletja, Martin Luther: Hauspostill, Pri-	O
mož Trubar: Hišna postilla, prevodoslovje	j
m
Trubar's Hišna postila in relation to Luther's original	^
This article analyzes Trubar's translation technique in his Hišna postila (Devotions for the Home), which was his most extensive translation as well as his	^ last book (published in 1595). Because Trubar was translating Luther's Haus- ^ postill, the translation relationship involved sixteenth-century German and Slovenian. The article lists the most apparent translation differences, which are partly due to language differences and partly due to Trubar's variously motivated choices.
Key words: sixteenth-century Slovenian, Martin Luther's Hauspostill, Primož Trubar's Hišna postila
0 Razlike, ki jih odkriva primerjava Trubarjevega prevoda (TPo 1595) Lutro-vega dela Haußpoftill in nemške prevodne predloge (LH 1566),1 so - kot je že bilo omenjeno pri raziskavah prevodne odvisnosti - predvsem dveh vrst: a) povzroča jih različnost jezikov in b) so rezultat prevajalčevega hotenega oddaljevanja od prevodne predloge.2
Uporabljena je bila izdaja iz leta 1566, ki je dostopna v Semeniški knjižnici v Ljubljani (Martin Luther, Haußpoftill, Nürnberg, 1566; LH 1566), za dodatno preverjanje pa na spletu dostopni posnetek izdaje iz leta 1544 (Martin Luther, Hauspostill, Wittenberg, 1544, Bayerische Staatsbibliothek, Münchener Digitalisierungszentrum, Digitale Bibliothek; LH 1544).
Besedili je v posebni razpravi primerjal J. Raecke (1995). Obravnave se je lotil z namenom, da bi ugotovil vzroke za (v uvodu zapisano) mnenje Trubarjevega sina Felicijana, ki je poskrbel za izdajo očetovega prevoda, da gre za »težko delo« (»er sich des schwären Wercks in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfangen«). Raecke je na osnovi izbranih odlomkov primerjalno ugotavljal Trubarjeve oddaljitve od nemške prevodne pre-
z
On
1 Med najvidnejše razlike spadajo prevodne razširitve, ki so bile večinoma W opravljene z namenom, da bi bil prevod razumljiv in da bi bila sporočana vsebina N predstavno ustrezno prikazana.3
I
1.1 Med razširitvami so pogostnostno v ospredju (že opaženi) sopomenski pari O ter veččlenski naštevalni nizi.4
S
L 1.1.1 Značilna situacija, ki izziva pripis sopomenke, je prevzem v predlogi upora-
0	bljenega, manj znanega (npr. ajžel, haufen, muzika itd.), neredko celo prvega zapisa v poimenovanja (npr. ahla, patrem, rajža, rumorati itd.5), ki potrebuje bolj znano ali
v primeru večpomenskosti pomensko določnejšo sopomensko osvetlitev.6 Slednja je lahko domačega ali tujega izvora, predpogoj pa je, da je bralcu poznana in pomensko predstavljiva. Npr.: 1. Es i/t ein eben weite reife von Nazareth auß Galilea / Z gen Bethlehem (LH 1566: I,XIX) - Onu je reis ena dolga raifha ali pot od Nazareta A is Galilee, vBetlehem (TPo 1595: I,30); 2. Aber Gott füret'' /ein regiment al/o (LH p 1566: I,XVIIIb) - Ampak Bug pela /voj Regiment ali regirainje taku (TPo 1595:
1	I,30); 3. da man im Patrem di/e wort ge/ungen/tanden (LH 1566: I,XIXb) - kadar
S
^ dloge in jih analiziral tudi glede na možnosti sledenja originalu, ki jih je med drugim ^ odpirala tedanja razvojna stopnja slovenščine. O prevodnem zrcaljenju razmerja med jezikovno pogojeno sistemskostjo in individualno ustvarjalnostjo v Dalmatinovem prevodu Biblije prim. Merše 1995.
Razmišljanje o Trubarjevem načinu prevajanja je tudi M. Stanovnik pripeljalo do ugotovitve, da je bil njegov besedni izbor premišljen, opravljen z namenom, da bi bilo bralcu omogočeno neovirano razumevanje prevajanega besedila. Avtorica je poleg prizadevanja za razumljivost izpostavila še dve temeljni značilnosti Trubarjevega prevodnega dela: zvestobo prevodni predlogi in številnost elementov literarne retorike (Stanovnik 2005: 39-40).
O t. i. dvojnih in trojnih formulah kot ustaljenem stilnem sredstvu v Trubarjevem jeziku govori B. Pogorelec (1972: zlasti 311-313), o različnih poimenovanjih istega pojava (npr. »dvojična prirednost«; Seitz 1995: 474) in o pojavu samem v Trubarjevih delih pa E. Seitz (1995; 1998: 109-152). E. Seitz je stilem raziskovala v Trubarjevih besedilih (slovenski in nemški predgovori k novozaveznim prevodom ter slovensko pismo deželnim stanovom iz leta 1579), v izvirnih besedilih Trubarjevih sodobnikov (Pogrebni govor Jakoba An-dreaeja, Ungnadovo pismo, naslovljeno na nemške stanove in mesta, Dalmatinov nemški in slovenski uvod v Biblijo iz leta 1584), za primerjavo pa je uporabila Lutrove predgovore in pisma ter nekaj latinskih besedil (vse v raziskovani dolžini 2500 besed). Avtorica pri dvojični prirednosti glede na pomen razlikuje sopomenske, protipomenske, neodvisne in dopolnjevalne pare (Seitz 1995: 482). Pregled dosedanjih obravnav dvojne formule kot osrednjega retoričnega stilnega sredstva v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je v okviru prikaza retorične oblikovanosti njihovih besedil prispeval K. Ahačič (2007: 297-313, zlasti 302).
O besednozakladnem prispevku postil (zlasti Trubarjeve Hišne postile ter Kreljevega in Juričičevega prevoda postile (1567 in 1578)) v okviru slovenskega knjižnega jezika druge polovice 16. stoletja prim. Merše 2007.
E. Seitz (1995: 477) ob povzemanju ugotovitev raziskovanja prevodne problematike izpostavlja uporabo dvojnih formul v primeru nenatančno prevedljivih pojmov. Preglasi so označeni na danes uveljavljeni način.
V TPo 1595 sta oba samostalnika pogosto rabljena (haufen 66x, krdelo 56x). Sedemkrat se pojavljata v paru: šestkrat z običajno razvrstitvijo, to je prevzeti samostalnik + domače pojasnilo, enkrat pa v obrnjenem zaporedju.
Številčno razmerje med členoma glagolskega sopomenskega para v TPo 1595 je naslednje: fehtati se se pojavlja štirikrat - dvakrat v zvezi z bojovati (povezano z inu in ali) -, bojovati se pa šestkrat. Domačemu glagolu zagotavljajo številčno premoč sopomenske rabe variante brez se (npr. Satiga volo, de je on ta Mezh vroko vsel, inu hotel bojovati, je on krivu fturil (TPo 1595: I,235)). Prim. Merše - Novak - Premk 2001: 46-48.
' Raecke je ob primerjavi izbranega odlomka iz TPo 1595 z Lutrovo prevodno predlogo odkrival razlike, med katerimi so izstopali »dodatki« (npr. zeychen ^ Zaihne ali sna-meinja), ob njih pa t. i. »freie[n] Übertragungen« (Raecke 1995: 406-412). O dvo- in veččlenskih samostalniških nizih ter samostalniških sopomenskih parih znotraj različnih pomenskih skupin pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja prim. Novak 2004: 208-213. Avtor ugotavlja, da je pri sopomenkah pomenska stran potisnjena v ozadje, v ospredju pa je njihova izrazna učinkovitost (Novak 2004: 211-212). O sopomenskih parih v Trubarjevem jeziku, sestavljenih iz domačega in prevzetega poimenovanja, prim. tudi Rigler 1968: 98.


fo vtim Patrem ali Vueripejli, lete befsede (TPo 1595: I,31); 4. kommen vil taufent andere Engel / vnd heben ein fchöne Mujica an (LH 1566: I,XXVIb) - pridejo o veliku taushent drugih Angelou, inu sazhneio eno leipo Mufico ali pejtje (TPo 1595: I,43); 5. ein ftinckend heimlich gemach des Teuffels (LH 1566: I,XXI) - en fmerdezh aifhel ali ferylnik tiga Hudizha (TPo 1595: I,34); 6. Der meyfte hauffe fuchet ein andere freude (LH 1566: I,XXIIIb) - Ta vegfhi haufen ali kardellu^ ^ yfzhe eniga drugiga vefselja (TPo 1595: I,3 8); 7. Die wöllen jrer perfon halben fo from fein / das fie für Gottes gericht tretten dörfen / vnd [...] mit dem tod / mit der ^ fünd vnd Teuffel fechten (LH 1566: II,Vb) - Ty hote sa fvoje Perfone ftran taku brumni biti, de pred Boshjo Praudo ali sodbo fmejo ftopiti, inu [...] sto Smertjo, Stem greihom, inu s'Hudizhom fe fehtati inu bojovati (TPo 1595: II,7);9 8. Gott rumore vnter denen / die jn nicht förchten (LH 1566: III,LXXXb) - Bug rumora ^ ali fe ferdy s'temi, kateri fe njega boye (TPo 1595: III,137); 9. vnnd die gewal- ^ tigen heyffet man gnedige Herren (LH 1566: III,LXXXIIb) - ty oblaftniki bodo gnadliui ali miloftivigofpudje imenovani (TPo 1595: III,141).1" Navedeni zgledi kažejo, da so pari, ki jih povezujeta veznika inu in ali, vsebinsko in tvorbeno različni. Med besednovrstno različnimi sopomenskimi pari prevladujejo samostalni-ški.11 Pogostnostno jim sledijo glagolske sopomenske dvojice, drugovrstne (npr. ^ pridevniške) pa številčno močno zaostajajo. V 5. zgledu je s samostalniškima ^ ustreznicama nadomeščeno evfemistično besednozvezno poimenovanje. S pona- O vljanjem istih parov znotraj postile je Trubar utrjeval razlagalno prakso, hkrati pa preverjal pravilnost izbire členov.	^
(1) V Trubarjevem prevodu je razširitev v dvojno formulo možno opazovati tudi N v primeru uporabe dobro znanih in uveljavljenih prevzetih izrazov, kar kaže pred- W vsem na stilno izrabo strukture. Npr.: 1. Da es nun vngefehrlich drey ftund auff ^ den tag geweft [...] vnnd er zum gericht außgefüret worden / vnd gecreutziget (LH 1566: II,IIa-b) - Kadar je vfhe okulli tretje ure do dne bilu [...] je k'rihti inu kmar-tri vun pelan inu krishan bil (TPo 1595: II,1); 2. der [...] bochet drauff (LH 1566:
8
9

m,LXXIX) - na tuiftu fhuga inu truza (TPo 1595: m,135).12 Omembe vredni so tudi pari, ki jih je Trubar prenašal v svoj prevod, ker so že bili del dotedanje knji-N žnojezikovne prakse: das wir dem Teuffel entlauffen / von fanden frey vnd ledig 1 worden find (LH 1566: I,XXVIIb) - de my timu Hudizhu vbeifhimo, inu od grejhou K fray inu ledigpoftanimo (TPo 1595: I,45).13
O (1a) Primere, kjer dobro znanemu in uveljavljenemu prevzetemu poimenovanju S sledi prav tako znana domača sopomenka, si je mogoče razlagati tudi kot iskanje L nadomestnih izraznih možnosti, s katerimi se odpira pot izbire, istočasno pa tudi kot
0	utrjevanje sopomenskih povezav.
v	Vzrok za razširitev je lahko bilo tudi Trubarjevo prepričanje, da bi zgolj pre-
vodno ohranjanje prevzetega samostalnika, uporabljenega v manj znani povezavi (npr. v prilastkovni zvezi), ne zadoščalo za jasno predstavo. Npr.: Alfo fihet man / dz diß trawrbild nit lang bleibt (LH 1566: II,III) - Taku fe vidi, de leta shaloftni Z Pild ali tu terplenje Chriftufevu dolgu ne terpi (TPo 1595: II,3). Različne pove-A zave posredno kažejo na večpomenskost pojasnjevanega prevzetega samostalnika. p Lahko pa gre tudi za stilno učinkovito nizanje. Npr.: blutig Bild (LH 1566: II,IIIa)
1	- kervavi Pild, ali podoba (TPo 1595: II,2); blutig Bild (LH 1566: II,ma) - kervau S Pild ali obras (TPo 1595: II,2).
K (2) Redkejši so primeri, ko j e Trubar za pojasnilo v Lutrovi postili uporabljenega 1 poimenovanja navedel kar tri ekvivalente različnega izvora in neredko pomensko-dopolnilnega značaja. Npr.: 1. vnd jich darumb ein rumor in der welt erhebt (LH 1566: I,XXVIII) - de fe fatiga volo Ardrie, kreganje inu fouraftvu, na tem fvetu
Z
a\

1 vfdigneo (TPo 1595: I,46); 2. auch wen es vbel gehet / in allerley vnglück vnd
o
anfechtung (LH 1566: I,XXVIIIb) - kadar onu hudu gre, vfakateri nefrezhi, reui, 2 nadlugi inu iskufhnjavi (TPo 1595: I,46).
(3) Dvojice, ki j ih sestavljata poimenovanji tujega in domačega izvora, številčno prevladujejo. Struktura prevajanega in hkrati pojasnjevanega poimenovanja praviloma narekuje tudi izbor ustrezne tvorjenke ali besedne zveze, kar npr. ponazarja tale zgled: Alfo ein Rottengeyfter gehet daher im rhum (LH 1566: III,XXVIIb) - En taku Rotirarfki duh ali falfh Vuzhenik tudi femkaj pranga vtej hvali (TPo 1595: m,132).
12	Zgledi kažejo, da je zaporedje izbranih ustreznic spremenljivo. Npr.: Sonder auff jhre weißheyt /gewalt /vnd reychthumb backen wöllen (LH 1566: III,LXXX) - temuzh hote le na fvojo Modruft, oblaft, inu Blagu truzati inu fhugati (TPo 1595: III,136).
13	V TPo 1595 se sicer izmenjujejo pogosto rabljene sopomenke prost (168x), ledig (66x), fraj (47x) in sloboden, ki se pojavlja le dvakrat (enkrat v povezavi s fraj: vnnd wölle frey fein (LH 1566: II,CLXIXb) - de bi hotel fray ali slabaden biti (TPo 1595: II,286)). Večinoma nastopajo v parih. Ledig se npr. v sopomenskem paru pojavlja 51x (ledig inu/ali prost ali prost inu/ali ledig, dvakrat pa tudi v povezavi s fraj). Par ledig inu fraj je npr. Trubar posnel po Lutrovi prevodni predlogi že v novozaveznem prevodu: das sie frey vnd ledig sein sollen (LB 1545: 2060) - de te fatrene ispuftimi frai inu ledig (TT 1581-82: 238). O tekmovalni zaostrenosti med ledig, prost in fraj v Trubarjevih novozaveznih prevodih prim. Merše 1990: 167.

(3a) Z dvojno formulo tega tipa je lahko opravljena tudi opaznejša besednovrstna oddaljitev od prevodne predloge. Npr.: Gottes fon i/t menfch worden [...] er ift vns o noch neher gefreundet /fintemal er auß dem fleifch vnd blut der lungfraw Maria geborn ift (LH 1566: I,XIXb) - je Boshy Syn zhlovik poftal [...] on je nam fhe blifhe vrudi ali vfhlahti, Potehmal je on is tiga Mefsa inu Kry, te Divize Marie, rojen (TPo 1595: I,31).
1.1.2 Pogosti so tudi sopomenski pari, sestavljeni iz domačih poimenovanj. Tudi ti ^ so besednovrstno različni: samostalniški, glagolski, sestavljeni iz prilastkovnih zvez ^ itd. Npr.: 1. Alfo wieget man dif Kindlein ein (LH 1566: I,XVnib) - Taku fe letu ^ Diteze fyble inu vsopy (TPo 1595: I,30); 2. Denn dife wort folten himel vnd erden zerfchmelzen (LH 1566: I,XXIIb) - Sakaj lete befsede bi imejle Nebu inu Semlo ^ respuftiti inu reshgati (TPo 1595: I,37); 3. fo magfie fich mit jrem mentelein [...] ^ decken (LH 1566: I,XIX) - taku fe ona more s'vojem plazhizhem [prav: plafzhizhem] [...] pokriti ali odejti (TPo 1595: I,30); 4. nicht mehr blutig noch ftrimlich /fonder fchön / lieblich vnd herrlich ift (LH 1566: II,Vb) - kateri nej vezh kervau, ni progaft, ni ranen, temuzh leip, lubesniu inu zhaftit (TPo 1595: II,6); 5. wurde fehr geplaget vnnd gedruckt vom Tyrannen Pharao (LH 1566: n,CLXXXnn) - je bil filnu inu slu martran inu tlazhen od tiga Tyranna Faraona (TPo 1595: 11,311). Trubaq'eve ^ glagolske dvojice so za povrh večkrat urejene vidskoparno: v 1. zgledu npr. prvi člen O para označuje trajajoče dejanje, drugi pa ciljno dovršitev dejanja. Parno lahko nastopajo tudi poimenovanja, ki se bolj ali manj pomenskosestavinsko razlikujejo (2. in 3. « zgled). V predzadnjem zgledu, kjer so v tričlenski niz povezani prilastki, je Trubar z N razširitvijo prvega dela s tretjim členom ustvaril protipomensko uravnoteženost. V W zadnjem zgledu je glagolska dvojna formula iz predloge dopolnjena še s prislovno. ^
(1)	Na razširitev je domnevno lahko vplivala drugačna praktična izkušnja, pridobljena v domačem okolju, npr. glede načina (kaznovalnega) udarjanja po glavi: vnd die leute geftanden / vn nit haben nider gekniet / hab er einen auffs maul gefchlagen / vnd jn gefcholten (LH 1566: I,XIXb) - inu ty ludje fo ftali, inu nejfo doli pokleknili, je on [Hudizh] eniga po vftih ali sa uhu, fhinil, inu ga je krejgal (TPo 1595: I,31). V prikaz čustveno stopnjevane situacije se vklaplja tudi izbor ekspresivnega glagola šiniti, ki je bil pred letom 1595 uporabljen le v pesmarici iz leta 1563, torej besedilnozvrstno omejeno in v prav tako nenevtralnem okolju: Ner pred pred Caiphafa pelan, Od niega fa fuoi vuk vprashan, Tudi ker bi logri bili, En hlapez ga vfobe shini (*P 1563: 106).
(2)	Razširitev v domači sopomenski par, sestavljen iz znanih poimenovanj, običajno nima predvsem pojasnjevalne vloge, ima pa stilno, saj zaporedna navedba sopomenk oblikuje uravnotežene dvojne formule. Npr. 1. fie keinen raum hetten in der herberge (LH 1566: I,XVinb) - ona nejftaproftora ali mejfta imela vErpergah (TPo 1595: I,30); 2. in folcher fchwachheyt ift ein vnüberwindlicher gewalt verborgen (LH 1566: II,inib) - taku je vfaj vener vtakovi slabufti ena nepremogozha oblaft ali muzh skrivena (TPo 1595: II,5); 3. fo hat doch Gott vns mehr vnd höher geehret (LH 1566: I,XIX) - taku je vfaj Bug nas vezh inu vifsokeifhi pofhtoval ali zhaftil (TPo 1595: I,31).
(3) Tudi izrazito kontekstualno vezane rabe je Trubar predstavno približeval z W dodatkom ene ali več sopomenk, običajno glagolskih. Npr.: Alfo zur kun/t: (LH Z 1566: I,XXVIIb) - Taku h'kunfhtimore inu ima eden rezhi (TPo 1595: I,44). Nave-1 deni zgled kaže na parno pojavljanje naklonskih glagolov. Glagol moči je tudi sicer pogosta sestavina različnih prirednih povezav, zlasti z drugimi naklonskimi glagoli. O Npr.: 1. er kan es auch wider nemen (LH 1566: III,LXXVIIb) - On je tudi sna inu S more supet vseti (TPo 1595: 132); 2. der darff Jich wol rhümen (LH 1566: III, L LXXXVb) - ta Je fmej inu more dobru h'valiti (TPo 1595: 111,146). Med posebej
0	ustaljene povezave spada tudi par znati inu moči.
v	Podobno ustaljene in trdne so tudi zveze sopomenskih rekanjskih glagolov.
Npr.: 1. Denn was fie bißher gefagt / das bleybt in der weit (LH 1566: m,LXXXb) - Sakaj kar je ona dofehmal govorila inu pravila, tu oftane na tem Svejtu (TPo 1595: m,137); 2. das er auch möchte rhümen (LH 1566: I,XX) - de bi fe on tudi Z mogel hvaliti, inu rezhi (TPo 1595: I,33); 3. Da tröftet vnnd vnterrichtet der EnA gel die Weyblein / Chriftus fey nit mehr da [...] vnd fie follen jn in Galilea fehen / p vnd befehlen / das fie eilends hingehen / vnd feinen lüngern folches verkündigen
1	follen (LH 1566: II,IIb) - Natu ta Angel trofhta inu podvuzhy te Shenize rekozh, S Chriftus nei vezh tukaj [...] vGalilei ga imaio viditi, inu de bi Imeili jiti inu takovu K logrom ofnaniti (TPo 1595: II,2). Prvi in drugi zgled kažeta, da je k izoblikovanosti 1 glagolske dvojne formule neredko pripomogel Trubarjev pripis glagola rekanja, ki
jasneje napoveduje premi govor.14 Zadnji zgled, kjer je uporabljen rekanjski deležnik, hkrati kaže, da je v Lutrovi prevodni predlogi na premi govor pokazano tudi
Z
a\

1 sobesedilno. Preverjanje širšega sobesedila pa razkriva, da pripis glagola člensko
o
uravnoveša kasnejši izpust ekvivalenta za glagol befehlen, ki sicer modalno barva 2 poročano dogajanje.
(4)	Obstajajo tudi primeri hkratne širitve različnih stavčnih členov iste povedi, npr. povedka in prislovnega določila načina: das der Teuffel fich folt feltzam verdrehen (LH 1566: I,XXVI) - de bi fe ta Hudizh vmel taku fmeifhnu inu zudnu [prav: zhudnu] sviti inupotozhiti (TPo 1595: I,42). Pojasnjevalnega in hkrati dopolnilnega značaja je tudi naslednja razširjena zveza v Trubarjevem prevodu: Bethlehem [...] die nicht fo vil ehr jhrem Heyland beweyfet / das fie jhm jrgend ein multern zur wiege /oder ein banckpfülfür ein küffe leyhet (LH 1566: I,XVIIIb) - Betlehem [...] nej tulikajn zafty [prav: zhafty] fvojmu Isvelizharju iskasalu, de njemu kej enih nizhiz k'sybeli, ali kej en vfsinatpoljhter, ali en flamni fhakel keni vaikufhnizi ne pofsodi (TPo 1595: I,30). Zgled kaže, da je nemška zveza ein banck pfül potrebovala prilagoditveno in hkrati predstavno približanost.
(5)	Tudi kompleksnejše besedilne preureditve in hkrati oddaljitve od prevodne predloge pogosto zadevajo uporabo dvojnih formul: npr. vpeljavo nove (prislovne) in opustitev v predlogi zapisane (glagolske). Npr.: Das heift ja tieff fich demütigen / vnd herunter laffen (LH 1566: I,XIXb) - Tu fe pravi ja globoku inu Vifsoku ponijhati (TPo 1595: I,32).
14 Podobne primere, prav tako razlikovalne glede na nemško prevodno predlogo, je mogoče zaslediti v Dalmatinovi Bibliji. Prim. Merše 2009: 47, 80.
1.2 Drobne razlike med prevodoma ustvarjajo tudi številni drugi Trubarjevi dodatki (npr. razširitev prilastkovne zveze), ki so prav tako posledica prizadevanja, da bi bila vsebina razumljiva in da bi povedano doseglo želeni učinek. Mestoma je z njimi opazno stopnjevana ekspresivnost. Npr.: denn dife verfluchte art henget vns allen natürlich an (LH 1566: I,XXVII) - Sakaj leta prekleta huda shega po naturi na nas vifsi (TPo 1595: I,44).
Podaljšanje naštevalnih nizov je večkrat povezano s svobodnejšo izbiro posameznih ekvivalentov. V sledečem primeru se je Trubar odločil celo za ekspresiv-nejše nadomestne izraze: leute [...] die am Geyfte arm find / das ift / die engftige / bekümmerte hertzen haben (LH 1566: II,CLXXXIIb) - ludje, kateri fo na Duhu vbosi, tuje, kateri ftyfnena, kumrana inu shaloftna ferza imajo (TPo 1595: II,309).
Vzorčne zglede je mogoče poiskati tudi za pomnoženost modalnih elementov. Npr.: vnd wolte fie leyden (LH 1566: III,LXXX) - inu bi nje hotel rad terpejti inu viditi (TPo 1595: ni,136).15 Na rahljanje modalne določenosti kažejo primeri parnega nastopanja glagolov, ki izražajo različen odnos do dejanja: denn Gott kan jn nit leyden (LH 1566: III,LXXXI) - Sakaj Bug nje ne hozhe inu ne more terpejti (TPo 1595: III,137). Opazni so tudi primeri poudarjanja osebnega odnosa do sporočane vsebine: npr. Vnnd zwar thuts die welt redlich (LH 1566: III,LXXXinib) - je rejs, ta Svejt je tudi gvifhnu ftury (TPo 1595: III,144).
1.2.1 Med značilne Trubarjeve dodatke se pogosto uvrščajo prilastki in členki:
LH 1566 ([,XXII)	Solchs	mag	vol	ein		gedancken	oder	war	fein
TPo 1595 ([,35)	Takovu	more	dobru	ena	negvifhna	mifsal,	ali	rejs	biti
HH
m
HH
<
NN
Z >
O
hJ
o
NN
N H
I.2.2	Trubar je po lastni presoji posamezne elemente bodisi dodajal ali izpuščal. Več primerov kaže, da je izpuščal ekspresivnejše vsebinske elemente, dodajal pa je npr. okoliščinska določila, ponavljal že omenjene osebke, vključeval predmete, zamenjeval zaimke s konkretnejšimi samostalniki - vse z namenom, da bi ohranjal v zavesti osnovna dejstva in vzdrževal predstavo. Npr.: 1. Da nun diefelben zwen lünger eylend wider nach lerufalem rennen / vnd den andern verkündigen wöllen / was jhnen begegnet fey [...] vndfie folches fich verwundern / vnd doch noch nit alle glauben können (TH 1566: II,ina) - Kadar vfhe taifta dva mlaifha fta supet vIerufalem tekla, inu tem drugim osnanila, tu, kar fe je nyma vEmaufi pergudilu [...] so fe ty logri takoviga sazhudjli, ali vfai nekateri vmei nymi, tem beffedam, nefo verovali (TPo 1595: 11,2); 2. letzt befchleuft fie /die liebe lungfraw /vndfinget zu letzt von der gröften gnad (LH 1566: ni,LXXXb) - Sdaj dokonja nje peifsen ta luba Diviza, inu poje hpuflednimu od te velike gnade (TPo 1595: 111,137); 3. Denn die fumma dauon /ift dife (LH 1566:
II,CLXXXIb)	- Sakaj ta fumma tiga Evangelia je leta (TPo 1595: 11,307). Prvi zgled hkrati kaže tudi na doseganje iste informativnosti z različnimi sredstvi: nit alle - ne-
15 Na kopičenje naklonskih izrazov ob pogojniku, kar se razkriva kot značilnost slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, je bilo že opozorjeno (Merše 2009: 101).
kateri vmei nymi. Luter je številčno omejitev nosilcev stanja dosegel z zožitvijo celote, Trubar nasprotno z izločitvijo manjše skupine. N	Zaslediti pa je mogoče tudi manj jasne nadomestitve. V nemški različici od-
1 lomka iz Lukovega evangelija je npr. omenjen Jezus, ki ga je Trubar v slovenskem prevodu nadomestil z manj določnim on. Na zamenjavo je verjetno vplivalo O prepričanje, da je odlomek iz evangelija, ki ga ob vključitvi v postilo ni dodatno S prirejal, dovolj znan in da bi med bralci postile težko prišlo do neprepoznavanja oz. L napačne identifikacije udeležencev dogajanja: Vnnd lefus fprach zu jn (LH 1566: O ra,LXXXII) - On pak je rekal k'nym (TPo 1595: 111,139).
N 1.2.3 Boljšemu razumevanju vsebine so bili namenjeni tudi daljši vrivki. Npr.: 1. 1 Alfo würd folch bilde / wo es recht im hertzen were / inn eim augenblick / alle grewliche Exempel des zorns Gottes verfchmeltzen (TH 1566: I,XXIIb) - la leta Z pild de je Bojhy Syn zhlovik poftal, kadar bi on prav vferzi bil, bi on uvenim hipu, A vfe grofovite Exemple tiga ferda Boshyga reftupil (TPo 1595: I,36); 2. fo ein reiche p materi ifts (TH 1566: II,IIb) - taku ena bogata materia inu Vuk je ta articul od tiga 1 gori vftaienja nafhiga GOSPVDA lefufa Chriftufa (TPo 1595: II,2); 3. Vberfihet S alfo das fpil / vnd vergreifft jich an der perfon (LH 1566: II,IIII) - Satiga volo PreK gleda inu fgubi ta Smert to ygro, inu fe na tej Perfoni Chriftufeue [...] fama viame, 1 kir ie na toiftoperfono krivu fegla (TPo 1595: 11,4); 4. lauffen fie mit hauffen vom Grab / einer da / der ander dort hinauß (TH 1566: II,IIb) - fo ony s'haufnom od Groba tekli, edan femkai ta drugi tjakaj, kamer je veidil inu mogel (TPo 1595:
a\

1 II,2). Predzadnji zgled kaže na Trubarjevo premišljeno, večstopenjsko razširitev
o
prevoda. Dostavek v zadnjem zgledu je domnevno rezultat uveljavljene rabe. Tru-2 bar je s tovrstnimi razširitvami odstranjeval možnosti za napačno razumevanje besedila, ki bi ga lahko povzročilo morebitno popuščanje pozornosti.
Neredke so pojasnjevalne razširitve, izpeljane s pomočjo navezave tipa tu je:16 können derhalb nimmermehr auff einen grünen zweig zu fitzen kommen (LH 1566: II,CLXXXII) - ne mogo sa tiga volo nikuli vezh na eno seleno vejezopriti, tu je, ony nemajo vshytka, shegna, frezhe ni fdravia imejti (TPo 1595: II,308).
Z enostransko ponovitvijo dela zložene povedi (kot prilastkovega odvisnika in kot dela vezalnega priredja) je ustvarjen stilno učinkoviti refren: Chriftus hat außgetilget die hand fchrifft / welche durch das gefetz entftunde / vnd wider vns war / die felbe hat er weg gethan (TH 1566: 11,1111) - Chriftus je isbrifsal, nashe roke pifmu, kateru je fupar nas bilu, kateru je vftalu fkusi poftave, inu je fupar nas bilu, inu je tuiftu is frejde prozh djal (TPo 1595: II,4).
1.2.4 Čeprav je mogoče opaziti veliko mest, kjer je Trubar z izpustom ekspresivnejših izrazov (npr. pridevnikov, prislovov) ali z njihovo nadomestitvijo s pomensko blažjim izrazom čustveno nevtraliziral prevod, so tudi mesta, kjer je nasprotno pripoved intenziviral z dodatkom čustveno »ojačevalnega« pridevnika. Npr.: 1. fie [...] ein fondern
16 Na dejstvo, da je zveza značilna sestavina Trubarjeve gradnje stavkov in odstavkov ter njegove retorike, je opozorila B. Pogorelec (1972: 311-312). Na pogosto Trubarjevo rabo retorične oblike (de)finitio, izpeljane s pomočjo uvajalne zveze tu je, opozarja tudi Ahačič (2007: 305).

ftoltz vnd mut hat (LH 1566: ni,LXXV[I) - ona [...] eno fufsebno dobro volo inu ^ vejselu Jerze ima (TPo 1595: III, 131); 2. dife verfluchte art (LH 1566: I,XXVn) - leta o prekleta huda shega (TPo 1595: I,44). Navajanje več približnih ustreznic je lahko tudi rezultat iskanja primernega ekvivalenta. Npr.: Ift es aber nit ein verdrießlicher handel (LH 1566: I,XX) - Nej li onupak ena garda framotna reizh (TPo 1595: I,32). (1) Med dodanimi prislovnimi določili, značilnimi za Trubarja, izstopa tudi zve- ^ za od smerti gori vstati, ki jo je v prehodni različici gori obuditi (koga) od smrti uporabljal že v najzgodnejših biblijskih prevodih (prim. Merše 1990: 175). Dodatek ^ od smrti je hkrati izključeval sleherno dvoumnost glede Kristusovega dejanja in ^ njegove enkratnosti. Npr.: Chriftus fey nit mehr da / er fey aufferftanden (LH 1566: ^ II,IIb) - Chriftus nei vezh tukaj, temuzh je od Smerti gori vftal (TPo 1595: II,2).
1.2.5 Med značilne Trubarjeve razširitve spada tudi dodani prevod latinskega citata, ki ga Luter ni vključil: Vnd dennoch ift auch in folchem Kirchenregiment ein ordnung / vnd vnterfcheid / der da heyft: Differentia donorum, fed non poteftatis (LH 1566: III,LXXXIIIb) - Inu je vener tudi vtakovim Cerkounim Regimentu ena ordninga inu reslotik, kateri bode imenovan: Differentia donorum, fed non poteftatis, tu je teh darou en reslotik, nikar pak te oblafti (TPo 1595: 111,143). Drugovrstna prevodna oddaljitev je nadomestitev latinskega citata s prevodom, razumljivim domačim bralcem: Widerumb helt fie es für ein felig ding / wo folche angft vnd anfe- O chtung nit ift /da mens foluta curis ift (LH 1566: II,CLXXXII) - spetnasaj je fvejt dershy sa eno frezhno rejzh, kir takove britkufti, shalofti, reve ali iskufhnjave nej, « inu je tu ferze ali mifsal pres fkarbi (TPo 1595: II,308).	N
m
2 Primeri opuščanja dvojnih in trojnih formul oz. daljših, veččlenskih nizov ter nadomeščanja sopomenskih ali blizupomenskih parov in nizov bodisi z enim samim poimenovanjem (najpogosteje glagolskim, lahko tudi samostalniškim, pridevniškim, opisnim itd.) ali s člensko okrajšanim, so veliko redkejši, vendar kot vrsta prevodne korekture vseeno opazni. Npr.: 1. Soches würde vns bewegen vnd treiben / das wir von hertzen auch würden andern leuten gern helffen vnd dienen (LH 1566: I,XXb) -Takovu bi nas gnalu, de bi my is ferza tudi drugim ludem radi pomagali, inu flushili (TPo 1595: I,33); 2. Das laffe ein fchröcklich / jemmerlich vnd grewlich teuffels reich fein (LH 1566: I,XXI) - Tu ti pufti enu ftrafhnu, inu grosovitu Hudizhevu krajleftvu biti (TPo 1595: I,34); 3. Diß ift der rechte / höchfte / vnnd befte troft / da man Gottes gnade vnnd barmhertzigkeit gantz eigentlich vnd geviß prüfen kan (LH 1566: I,XXnnb) - Tu je ta pravi, nar vifsokeifhi, inu nar bulfhi trofht, kadar fe more Boshja Gnada imeiti (TPo 1595: I,39); 4. dif liedlein odergefang verkeren (LH 1566: I,XXVI) - leto Peifam preverniti (TPo 1595: I,42); 5. die lehr des heutigen Euangelij fein gantz faffen (LH 1566: ni,LXXVII) - ta Vuk tiga danafhniga Evan-gelia kratku sapopafti (TPo 1595: 111,131); 6. er könne die befte vnnd höchfte kunft (LH 1566: ni,LXXXVb) - on sna to nar bulfho kunfht (TPo 1595: 111,146); 7. Ehr vnd lob fey [...] meinem gewalt / gunft /kunft /rc. (LH 1566: I,XXVIIb) - Zhaft inu hvala bodi letukaj [...] mojej Oblafti, kunjhti, &c. (TPo 1595: I,45). V 2. zgledu je po presoji prevajalca izpadla informativno manj obremenjena in pogrešljiva enota. V
Z
3. zgledu je mogoče opaziti znatno skrajšavo zadnjih dveh, besednovrstno različnih dvočlenskih stavčnih delov: predmeta, ki je sestavni del zgradbe z nedoločnim zaim-N kom man (slednji nastopa v vlogi splošnega vršilca dejanja),17 ter prislovnega določila 1 načina iz istega stavka, saj je v trpni zgradbi, uporabljeni v Trubarjevem prevodu, predmet iz predloge pretvorjen v enočlenski osebek, prislovnega določila načina pa O ni. Četrti zgled kaže, da je na izpust enega od členov para lahko vplival premislek o S njuni pomenski neizenačenosti, saj par sestavljata manjšalnica in nemanjšalnica. V L 5. zgledu je opravljen rahel odmik od predloge. Navzven ga napoveduje nadomesti-
0	tev dveh prislovov z enim samim, ki ne more pomensko ustrezno nadomeščati obeh, v saj eden dejanje označuje kakovostno, drugi pa količinsko. Predzadnji zgled kaže na
okrajšanje zveze, ki bi v celoti prevzeta ne zvenela enako uglajeno kot pri Lutru. V zadnjem zgledu se Lutrov tričlenski niz izteka z glasovno delno prekrivnima členoma, česar Trubar ni mogel ponoviti niti z izpustom srednjega člena niti z drugačnimi sred-Z stvi. Vzrok za skrajšavo je lahko bila tudi težje prevedljiva sopomenka. Zaradi obilice A Trubarjevih lastnih dvojnih formul pa tovrstne opustitve ne izstopajo. p	Nekateri enočlensko nadomeščeni sopomenski pari iz predloge pa so kot
1	vzorčni model aktivno upoštevani drugje. Npr.: nutz vnd brauch kot vzorec za nuc
5	inu prid (Ich rede aber noch nit von dem nutz vnd brauch (LH 1566: I,XXII) - le/t K pak Jhe negovorim od tiga prida (TPo 1595: I,35); wer Gottes wort fleijjig höret / 1 der hat zwen gro//e vortheyl (LH 1566: II,XCb) - kateri Boshjo be/sedo pojlujha, ta
6	ima dva velika nuza ali prida (TPo 1595: II,151)).18 •
1	2.1 Nekaj elementov z izrazitejšo čustveno konotacijo iz Lutrove predloge je Trubar • opustil. Na tovrstno prakso poleg že navedenih primerov19 kažejo tudi naslednji: 1. Nu
2	aber /fingen lieben Engel (lH 1566: I,XXVIl) - Nu pak, pojo ty Angeli (TPo 1595: I,44); 2. Was i/t die welt anders denn die leydige Helle (LH 1566: I,XXVIIb) - Kaj je ta sveit drusiga, kakor ta Pakal (TPo 1595: I,45). Isti pridevniki ob istih odnosnicah so bili opuščeni večkrat, ne pa vedno. Trubar je opuščal tudi prislove: 1. das wir auff erden /ollen fein brüderlich vnter einander leben (LH 1566: I,XXVIII) - de na Semli bratou/ku mej/abo shivejmo (TPo 1595: I,46); 2. Da [...] vnterrichtet der Engel die Weiblein / Chri/tus/ey nit mehr da [...] fie/ollen jn in Galilea/ehen / vnd befehlen / das fie eilends hingehen (LH 1566: II,IIb) - ta Angel [...] podvuzhy te Shenize rekozh, Chri/tus nei vezh tukaj [...] vGalilei ga imaio viditi /inu de bi Imeili jiti (TPo 1595: II,2).
2.1.1 Nasprotno pa so bile zmerjavke pogosto zvesto prevedene in hkrati posnete po predlogi. Npr.: 1. Pfuj dich an (LH 1566: I,XIXa) - Pfuj te bodi (TPo 1595: I,31); 2. Du grober/chelm (LH 1566: I,XIXb) - Ti grobi/helm (TPo 1595: I,31). Prvi primer kaže, da je bila ohranjena celo vezava.
17	Strukture z nedoločnim zaimkom man v nemščini lahko nastopajo v vlogi paralel trpnih zgradb, saj so vanje pod določenimi pogoji tudi pretvorljive. Prim. Helbig - Buscha 1996: 185-186; Muster Čenčur 1998: 166-167.
18	Samostalnika nuc in prid se v TPo 1595 45x pojavljata v paru. Običajna je razvrstitev nuc inu/ali prid, obrnjena pa je redkejša.
19	Prim. razdelek 1.2.2 in drugod.
3 Razlike, ki se primerjalno kažejo med nemško prevodno predlogo in Trubarjevim prevodom, je mogoče opazovati tudi po jezikovnih ravninah.
3.1 Pogoste in opazne so razlike glede izbire besedja, zlasti tiste, ki so določene z besedotvorno različnostjo jezikov.20
fS


3.1.1 Prevodne ustreznice za značilne nemške samostalniške zloženke predstavlja nekaj znanih tipov besednozveznih nadomestil.21 Npr.: in den küftal (LH 1566: ^ I,XVIIIb) ^ vto kravjo fhtalo (TPo 1595: I,30); betgewand (LH 1566: I,XX) ^ " poftelniga gvanta (TPo 1595: I,32); dife Engelpredig (LH 1566: I,XXVb) ^ leta ^ Angelfka Pridiga (TPo 1595: I,41). V navedenih zgledih nemške zloženke nadomeščajo zveze prilastka in odnosnice. Prilastek ustreza prvemu delu zloženke. Drugač- ^ no rešitev izkazujeta naslednji prevodni mesti: Mit difer verfluchten ehrfucht (LH „ 1566: I,XXVII) ^ Sleto prekleto balesanjapa zhafti (TPo 1595: I,41); nothelffer ^ (LH 1566: III,LXXX) ^ pomozhnik is nadlug (TPo 1595: III,137). V obeh primerih prvi (samostalniški) člen nemške zloženke v Trubarjevem prevodu nadomešča zapostavljena predložna zveza.
(1)	Na prevajalske zadrege svojsko kažejo samostalniški kalki tipa rokepifmu za handfchrift, saj se je Trubar zadovoljil s sestavinskim prevajanjem in ni skušal iskati drugega sopomenskega nadomestila. Na rahlo oddaljevanje od predloge občasno kaže ločen zapis sestavin, ki omogoča tudi njihovo ločeno sobesedilno ^ vključevanje. Npr.: Dife handfchrifft [...] entftehet durchs gefetz (LH 1566: II,IIII) ^ - Letu rakepifmu [...] vftane fkusi to Poftavo (TPo 1595: II,5); die fünde vnd die ^ handfchrifft / die vns vberweyfet (LH 1595: II,IIII) - ta Greih inu te Rakepifmu, ^ kateru nasprevifha (TPo 1595: II,5).	^
(2)	O prevodnih razhajanjih, ki jih predstavlja izbira manjšalnice namesto izhodiščnega samostalnika v prevodni predlogi ali obratno, prim. Merše 2010: zlasti 59-60. Npr.: 1. Diß ftücklein follen wir auffs erfte von difer gefchicht mercken (LH 1566: I,XX) - Leta shtuk imamo my h'pervimu od letiga djainja merkati (TPo 1595: I,32); 2. auff einen grünen zweig (LH 1566: II,CLXXXII) - na eno seleno vejeza (TPo 1595: II,308). Tudi nadomeščanje manjšalnic z nemanjšalnimi tvorjen-kami je mogoče uvrščati v sklop zmanjševanja ekspresivnih elementov.
20	Na skladnosti in razlike v besedotvorno-pomenskem sestavu slovenskega, latinskega in nemškega jezika, ki jih je odkrila primerjalno zasnovana analiza besedotvornih vzorcev v prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in v njihovih prevodnih zgledih, na več mestih opozarja M. Orožen (1996: 151-152 (o Trubarjevem načinu prevajanja) in 246-247 (o Dalmatinovem načinu)).
21	O tipih slovenskih ustreznic (enobesednih in besednozveznih) za nemške samostalniške zloženke v Megiserjevem slovarju (npr. Rebblat - tertin lift, vinske terte lyft, lyft od ter-te) iz leta 1744 prim. Orožen 2003: 203-205. A. Vidovič Muha (1997: 39-54) je iste tipe ugotavljala pri analizi slovenskih ustreznic za nemške zloženke v Gutsmanovem slovarju (1789) in jih razvrščala glede stopnje vraščenosti v slovenski jezikovni sistem (npr. Brautbett - nevestna postel, Windschade - škoda od vetra).
3.1.2 Tudi nemške pridevniške zloženke so neredko nadomeščene z ustrezno šte-W vilnim nizom ustreznic sestavin prevajane tvorjenke: Alfo ift es hie mit difer heyli-N gen/freudenreychen geburt (LH 1566: I,XXb) - Taku je onu letukaj sletim fvetim, 1 veseljm, bogatim rojftvum (TPo 1595: I,33). K
O 3.1.3 Razlike se neizogibno kažejo tudi pri prevajanju nemških glagolskih zloženk, S saj istovrstnih slovenščina nima. Trubar je npr. kot nadomestilo za nemški ločljivo L sestavljeni glagol liebgewinnen uporabil zvezo za ljubo imeti: Denn da were nicht
0	wunder / wenn wir gleich fonft nichts dauon hetten / das wir menfchen vnter einan-v der vns fo lieb folten gewinnen / das eins das ander für liebe / wie man fagt / freffen
folt (LH 1595: I,XXII) - Sakaj tukaj bi ne bilu zhudu, kadar bi my lih ficer nifhter od tiga nejmejli, de bife my zhloveki mej fabo taku sa lubu imejli imejti, de bi eden tiga drusiga od lubefni, kakorfepravi, imelfnejfti (TPo 1595: I,35). Navedeni zgled Z kaže tudi na Trubarjevo hoteno izbiro manj ekspresivnega glagola za oznako člove-A škega ravnanja: fressen ^ snesti.
p (1) Spremenjeno izbiro si je pogosto mogoče razlagati kot posledico različnega
1	besednega inventarja obeh jezikov, širše pogojenega z njuno različnostjo. Npr.: das S die krigßknecht [...] folcher aufferftehung nit jnnen werden (LH 1566: II,IIb) - de K ty sholnerji [...] ta koviga Gorivftajenia ne fo svejdili (TPo 1595: II,2).
Z
a\

3.1.4 Naštete nadomestitve nemških samostalniških, pridevniških in glagolskih zloženk z besednozveznimi nadomestili so jezikovnosistemska korektura, ki jo terja
1 drugačen ustroj slovenskega jezika.
o
2 3.1.5 Trubarjev prevod je tudi v poznih življenjskih letih, daleč od domovine in ob oslabeli izkušnji žive vsakdanje (slovenske) govorice - zaradi dolgoletne odsotnosti - napredoval in uspeval tudi po zaslugi kalkiranega prevajanja. Z njim je Trubar premagoval večje ubeseditvene zadrege. Med dodobra uveljavljene kalke spada prevajanje zveze vorhanden sein s sestavinskim prevodom biti pred rokami (prim. Novak 2004: 186).
(1)	Za številne kalkirane glagole s prislovno sestavino v vlogi predpone velja, da Lutrova predloga izbire ni neposredno spodbujala. Trubarjeva izbira dokazuje njihovo vraščenost v rabo.22 Npr.: 1. Da es nu am Sontag [...] fehr frü ift / das die morgenröte jetzt daher wilftreichen (LH 1566: II,IIb) - Kadar je onu vfhe vNedello [...] cilu fgudo billu, inu ta sarja fdaj ie Imela gori jit (TPo 1595: II,2); 2. das wir menfchen auch follen fröhlich fein / vnnd folche gnad mit danck annemen (LH 1566: I,XXIII) - de bi my zhloveki tudi imejli vefseli biti, inu takovo Gnado s'hvalo gori vseti (TPo 1595: I,37). V isto skupino je mogoče uvrščati tudi glagol antikati, ki na ustreznem mestu Lutrove postile nima tvorbeno enakovredne oz. izbirno su-gestivne ustreznice: Der Hiftori halb hat es fo zugangen (LH 1566: II,II) - Kar pak to Hiftorio antizhe fe je taku godilu (TPo 1595: II,1).
(2)	Na uresničenost celotne palete možnosti, ki sega od skladne izbire glagolskih zloženk do samo enostranske - slednja spet dokazuje bodisi uveljavljenost kalkov
Prim. Merše 2009: 129-141.

ali tvorbeno premišljene in prav tako uveljavljene odmike od nje -, kažejo tudi primeri nadomestne izbire predponskih glagolov. Tudi te je Trubar pogosto vpletal v glagolske dvojne formule kot sopomenke oz. nadomestila kalkov: Npr.: 1. da der Engel vom himel herab kommen / vnnd den ftein vom Grabe hinweg gethan habe (LH 1566: II,nb) - kadar je ta Angel od Neba prifhal, inu ta kamen od Groba odvalil (TPo 1595: II,2); 2. Das heyft hinweg geworffen allerley lehr vnd Religion ^ (LH 1566: I,XXVb) - Tu fepravi vfe fhlaht Vukuve inu Vere fapuftitt inu sauvrezhi (TPO 1595: I,41).
Nekatere nemške glagolske tvorjenke je Trubar predponsko in priponsko po- ^ domačil. Med besedne »prispevke« njegovega prevoda Hišne postile spadata tudi ^ glagol pognadati in deležnik pognadan. Npr.: Gott hat fie begnadet (LH 1566: m,LXXIX) - Bug je njo pognadal (TPo 1595: 111,134).
(3) Za izražanje sočasnih dejanj j e Trubar namesto nedoločnika v predlogi pogo- ^
sto izbral deležnik: DER Herr Ihefus fahe einen menfchen am Zoll fitzen (LH 1566:
m,LXXXV) - GOSPVD lefus je vidil eniga zhloveka na zolußdezhiga (TPo1595: ^
m,145).	^
O
3.1.6	V niz kalkirano prevedenih struktur spadajo tudi prislovne, med katerimi po ^ pogostosti izstopa naslednja: Widerumb gibt er armen leuten offt groffes glück (LH ^ 1566: III,LXXX) - supet nasaj on da vbosim ludem zheftu veliko frezho (TPo 1595: O 111,136).
HH
3.1.7	Svobodnejši prevod je Trubarju omogočala tudi izbira medmetov in členkov. N Mestoma se je odločal tudi za drugo, za slovensko rabo bolj značilno navezovalno W ali vsebinsko povezovalno sredstvo: Sihe / die zwey Eheleutlin find in einem fremb- ^ den land (LH 1566: I,XVIII) - Sakaj, leta dva Sakoinika fta uveni ptuji Desheli (TPo 1595: I,30).
3.1.8	V TPo 1595 je mogoče zaslediti več na novo prevzetih izrazov, ki izkazujejo le najnujnejšo prilagoditev slovenskemu besedotvornemu in oblikoslovnemu sistemu. Npr.: gleichmeffiges recht gehen laffen (LH 1566: III,LXXXIII) - eno glihomafsnopraudo inupravizo vfem glih foditi (TPo 1595: In,141).23
3.2 Oblikoslovne razlike. Nekatere prevodne razlike je mogoče opredeljevati kot oblikoslovne.
3.2.1 Izbira ednine namesto množine je praviloma individualna in ne jezikovno pogojena. Več primerov pa kaže na enostranski izbor skupnega poimenovanja v ednini nasproti množinski rabi. Npr.: 1. Denn alfo theylet Marcus die ftunde vnndzeyt (LH 1566: II,IIb) - Sakai taku dily S. Marcus te ure inu zhaffe (TPo 1595: II,1); 2. So fihet man an vnferm Adel (LH 1566: II,IIIb) - Taku fe vidi na nafhih Shlahtnikih (TPo 1595: II,3).
23 O besednozakladnem prispevku postil, tudi TPo 1595, ocenjevanem v okviru slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, prim. Merše 2007.
(1) Nasprotno pa je Lutrova izbira množinske oblike menfch ^ menfchen tudi Trubarja usmerjala k izbiri množinske oblike zhloveki in le redko k danes uvelja-N vljeni drugokorenski različici ljudje?^ Slednja se običajno pojavlja kot prevodna 1 ustreznica za leute ali kot najpogostejše nadomestilo za nedoločni zaimek man?^ ^ Npr.: 1. das wir menfchen auch follen fröhlich fein (LH 1566: I,XXIII) - de bi my O zhloveki tudi imejli vefseli biti (TPo 1595: I,37); 2. Darumb folten folche leute haß s vndneydfallen laffen (LH 1566: I,CXVI) - Satu imajo taki Ludje nidinu fourafhtvu L puftitipafti (TPo 1595: I,196).
0
v 3.2.2 Opaženo je že bilo (Merše 2007: 80-81), da je Trubar nadomeščal iz nemščine prevzete, pregibno rabljene pridevnike z nepregibno rabljenimi. Npr.: mit dem groben Klotz (LH 1566: I,XXVII) - stejm grob painom (TPo 1595: I,44); mit der fubtilen Abgötterey (LH 1566: I,XXVII) - s'tem fubtil Malikovaujem [prav: Mali-Z kovanjem] (TPo 1595: I,44); Das ift die dritte leyfe /das man ein frölichen/freydi-A gen / trotzigen mut habe (LH 1566: I,XXVIIIb) - Tu je ta tretja Verfta ali ftava de p ludje eno vefselo, frajdig, truzig mifsal imajo (TPo 1595: I,46).
s 3.2.3 Znani in pričakovani so popravki vidskega značaja oz. vidsko premišljena K izbira glagolov. Npr.: 1. wie gefagt (LH 1566: I,XX) - koker je proprei prauvle-
1	nu (TPo 1595: I,32); 2. auff das wir nit allein am exempel der lungfrawen Marien zucht / demut vnd glauben lernen / fondern auch auß jrer predig lernen (LH 1566: III,LXXVII) - de fe my nikar le na tem Exempli te Divize Marie pofhteinja,
Z
a\

1 pohleufzhine inu vere navuzhimo, temuzh fe tudi is nje Pridige vuzhimo (TPo 1595:
o
III,131). Zaslediti pa je mogoče tudi redke vidsko manj premišljene popravke. Npr.: 2 der höre nur bey zeyt auff ein Chrift zu fein (LH 1566: n,CLXXXIII) - ta le per redu nehaj en Karfzhenikpoftati (TPo 1595: II,310).
(1)	Zaznati je mogoče tudi nekaj korektur časovne predstavitve dogajanja. Trubar ponekod ponuja drugačne rešitve, tipične za slovenski in neredko tudi za nekatere druge slovanske jezike. Npr.: Denn alle [...] werden fagen (LH 1566: I,XXVII) - Sakaj vfy ty [...] poreko (TPo 1595: I,44).26
(2)	Razlika med predlogo in prevodom je večkrat tudi v izbiri tvornika na eni in trpnika na drugi strani. Npr.: Man plagt / dringt vnnd treybt fie fo lange / das jhnen die augen vbergehen (LH 1566: II,CLXXXIII) - ony bodo taku dolgu martrani, drengani inu resshaleni, de fe plazhejo inu jokajo (TPo 1595: II,310).
(3)	Jezikovna različnost pogosto odseva tudi v vezavni neenakosti glagolov, čeprav niso redki primeri kalkirane, to je ne vedno med domačimi možnostmi izbrane vezave. V primeru ohranjene, po navadi nemškega jezika posnete vezave pa do
V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je uveljavljena številska paradigma človek -(dva) človeka - ljudje (prim. SP 2001: 432). Toporišič sklanjatveno kombinacijo človek - ljudje omenja kot zgled za nadomestno osnovo (Toporišič 1992: 115). Prim. razdelek 3.3.3.
Ustaljeno nemško izražanje futura (sedanjiška oblika glagola werden + nedoločnik) v navedenem primeru nadomešča sedanjiška oblika dovršnega rekanjskega glagola, sestavljenega s predpono po- (o rabi dovršnih glagolov s predono po- za izražanje futura v slovenski jezikovni zgodovini prim. Orožen 2003: 20, 25).
razlik prihaja zaradi doslednosti navajanja predlogov. Npr.: Als denn kanft du zu
fünd / tod vnd Teuffel fagen (LH 1566: II,Vb) - Tedaj ti morefh kgreihu, k'Smerti	^ inu k'Hudizhu rezhi (TPo 1595: II,7).
•
3.3 Skladenjske preureditve. Na dobro poznavanje vsebine ter izraznih možno-	^
sti izhodiščnega in ciljnega jezika kažejo tiste skladenjske preureditve, ki ne spre-	^
minjajo informativnosti besedila. Obstajajo pa tudi take, ki kažejo na prevajalčev	^ zavesten poseg v vsebino: običajno s podomačevalnimi, ponazarjalnimi ali dopol-
njevalnimi razširitvami.	^
3.3.1 V prvo skupino npr. spada preureditev zaporedja delov povedi: Vnd wir find die aller ellendeften menfchen / fo wir allein in difem leben auf Chriftum hoffen ^ (LH 1566: II,III) - Aku my le vletim lebni na Chriftufa vupamo, taku fmo my ty nar ^ reunifhi mej vfemi zhloveki (TPo 1595: II,3). V navedenem zgledu sta sestavini pogojnega podredja v nemški predlogi in v slovenskem prevodu nasprotno razvrščeni.
27	Prim. Helbig - Buscha 1996: 259-260.
28	O načinih izražanja splošnega vršilca dejanja v slovenskem knjižnem jeziku prim. Toporišič 2000: 357, 606.
3.3.2	Jezikovnosistemske narave je tudi različno izražanje zanikanja: v nemščini z ločeno nikalnico, v slovenščini z dvema - z ločeno, besedno izraženo, in s stično pisano nikalnico. Npr.: 1. Solt denn vns folches nit erweychen / das wir [...] nicht fo ^ vnter einander verachteten vnd neydeten (LH 1566: I,XXn) - Ter ne imejlu bi nas O takovu omezhiti, de bi my [...] fe nikar taku mej fabo neferrahtali inu ne nydali? (TPo 1595: I,35); 2. Warum die Kirch kein weltlichen zwang oder gewalt hab (LH 1566: « in,LXXXni) - Sakaj ta Cerkou obeniga pofvitniga permorovainja ali oblafti nejma N (TPo 1595: 111,142); 3. fo es hören vnd wiffen / vnd doch nicht achten (LH 1566: W I,XXIIb) - kateri je pojlujhajo inu vejdo, inu vfaj tu fa nifhter nefhtimajo (TPo 1595: ^ I,37). Prevod hkrati kaže, da se kot prevodne ustreznice pogosto uporabljajo v rabo trdno vrasle prevzete besede, ki jih domače sopomenke niso uspele izpodriniti.
3.3.3	Med nadomestitve, ki so pogojene z različnostjo nemščine in slovenščine, spadajo zamenjave nedoločnega zaimka man, ki najpogosteje nastopa s pomenom splošne veljavnosti, s konkretnejšimi poimenovanji.27 V Trubarjevem jeziku ga najpogosteje zamenjujejo: množinski samostalnik ljudje, osebni zaimek mi, nedoločni zaimek eden itd.28 Npr.: 1. Got fol man dancken für die groffe ehre /das er menfch ift worden (LH 1566: I,XIX) - Ludje imajo Boga sahvaliti sa to veliko zhaft, de je on zhlovikpoftal (TPo 1595: I,31); 2. Darumb ifts hoch von nöten /das man Gott von hertzen bitte (LH 1566: I,XXVI) - Satu je onu vifsoku potreba, de my Boga is ferza profsimo (TPo 1595: I,42). Tovrstne nadomestitve so zelo pogoste tudi pri robnih opombah, saj je z vsebinsko shematizacijo, v katero spada tudi splošni osebek, odprt prostor zanje: Wie man Jich menfch werdung Chrifti tröften fol (LH 1566: I,XXIb) - Koku bife ludje tiga zhloveftva Chriftufeviga imejli trofhtati (TPo 1595: I,34). Poziv, izražen z obliko za drugo osebo, je Trubar usmeril na nedoločno
tretjo osebo: Man fehe Bapft (LH 1566: I,XXVII) - Pogledaj eden na Papefha inu W Shkoffe (TPo 1595: I,44). Zamenjavo utrjujejo ponovitve. Premik glede načina iz-N ražanja osebka lahko spremljajo tudi druge prevodne razlike, kakršna je zamenjava 1 prislovnih določil: prislovnega določila načina (langfam) s prislovnim določilom časa (kafnu), ki hkrati zaobsega razmerje med vzrokom in posledico: da wirt mans
0	langfam thun (LH 1566: n,V) - tukaj ga bodo ludje kafnu fturili (TPo 1595: II,6).
S
L 3.3.4 Lutrova in nadomestna Trubarjeva prislovna določila kraja se neredko razo likujejo po prislovni sestavini, kar razodeva različno predstavo glede usmerjenosti v dejanja, npr. prostorsko proti površinski. Npr.: 1. wie Chriftus lefus Gottes Son /in dife welt geborn fey (LH 1566: I,XXb) - koku je Chriftus lefus Boshy Syn, na leta Svejt rojen (TPo 1595: I,33); 2. Denn fo gehets in der welt (LH 1566: I,XXVIII) -Sakaj taku onu gre na tem svejtu (TPo 1595: I,45). Razlika ostaja, četudi se menjajo Z vprašanja, ki se nanašajajo na mesto ali prostor dogajanja: kje? oz. kam? A	V številnih drugih primerih se prevoda kljub pomenski iznačenosti prislov-
p nega določila kraja pogosto razhajata po predložni vezavi, značilni za prevodno
1	soočana jezika. Npr.: 1. das droben zur rechten Gottes ift (LH 1566: I,XXIIb) - ka-S teru je osgoraj na Defnizi Boshy (TPo 1595: I,36); 2. Derhalb mögen wir [...] von K hertzen bitten (LH 1566: I,XXVIb) - Satiga volo moramo [...] is ferzaprofsiti (TPo 1 1595: I,43). Na skrb za doseganje jasne predstave z jezikovnimi sredstvi kaže tudi
Trubarjevo nizanje možnih predložnih zvez, ki presega Lutrov predlog: Denn fo die gaben zur hoffartfolten (LH 1566: I,XXV) - Sakaj kadar bi ty Daruvi na offert inu
Z
a\

O Kofferti imejli oberneni biti (TPo 1595: I,40). Nadomeščane in nadomestne predlo-
o
žne zveze, ki so v prevodnem razmerju označevanja izhodišča in cilja glagolskega 2 dejanja, so značilne za oba jezika. V nakazani smeri se pogosto izmenjujejo.
Z različnimi predložnimi zvezami so izražena tudi prislovna določila načina: das wir von hertzen einander liebeten (LH 1566: I,XXIIb) - de bi my is ferza edan tiga drusiga lubili (TPo 1595: I,36).
(1) Nekaj prevodno opravlj enih skladenj skih preureditev ima tudi besednovrstne posledice. Priredno zvezo prislovnih določil načina iz Lutrove postile npr. v Trubaq'evem prevodu nadomešča besednovrstno nepoenoten niz, ki ga sestavljata zveza rad trpeti - rad je po novejši slovenski jezikoslovni teoriji (Toporišič 2000: 412; Žele 2004: 37) povedkovnik -, in biti potrpežljiv: das leydet er vmb Gottes willen gern vnd gedultig (LH 1566: I,XVn) - tu terpy on sa Boshjo volo rad, je poterpejhliv (TPo 1595: I,28).
3.3.5 Med pogosteje zaznavne spremembe skladenjskega značaja spada nadomeščanje premega govora z odvisnim. Slednji je praviloma posredovan v predmetnem odvisniku, ki ga napoveduje glagol rekanja, uvaja pa veznik de (1. zgled); enako tudi v primeru, kadar je kot ločilo, ki napoveduje premi govor, ohranjeno dvopičje (2. zgled). Npr.: 1. Vnd ift wol zuuermuten / ob man fchon gefagt hat: Es fey ein jung weyb im Küftallgelegen (LB 1566: I,XIX) - Inufe more dobru verovat, Akufe je lih pravilu, de je ena mlada shena vKrauvji Jhtali leshala (TPo 1595: I,30-31); 2. Im Bapftum hat man ein Hiftorien gefagt: Es fey der Teuffel auff ein zeit in die kirchen zur Meffe komen (LH 1566: I,XIXb) - Vpapefhtvi fe je ena Hiftoria pravila: Deje ta Hudiz na en zhafs v'Cerkou kMafhiprifhal (TPo 1595: I,31).
3.3.6 V sklop skladenjskih preureditev poleg številnih že obravnavanih razlik spadajo tudi pogosta besednoredna razhajanja, ki so neredko sestavni del besednoredne ^
urejenosti širše skladenjske enote, bodisi stavka ali povedi. Npr.:	Ji^
•
Luter (LH 1566: III,LXXVII)	Auff das nun wir für folchem vns hüten lernen /	wöllen wir jetzund folches fchönes Lied von wort zu wort für vns nemen
Trubar (TPo 1595: In,131)	De fe my vfhe pred tako-vim vuzhimo varovati,	taku my hozhmo fdaj takovo leipo Peifsen od befsede do befsede pred nas vseti
m
29	Na tovrstne Trubarjeve besednoredne oddaljitve od prevodne predloge je opozoril že Ra-ecke, ki meni, da bi lahko bile posledica Trubarjeve izbire ali odraz splošne slovenske govorne rabe (Raecke 1995: 408).
30	Ob Trubarjevih besednorednih premikih naklonskih glagolov Raecke opozarja, da je bila z njimi pogosto zabrisana prvotna funkcionalna dvojnost stave, saj je Luter s položajem modalnega glagola pred nedoločnikom označeval modalnost enega dejanja, z zapostavljeno stavo pa modalnost povezanega niza dejanj (Raecke 1995: 410-411).
31	V zgledu uporabljeni glagol zdeti se sicer izkazuje obe rabi: poleg polnopomenske tudi nepolnopomensko, kadar ob sebi zahteva povedkovo določilo (prim. SSKJ 5: 846-847).
Z
CLh
(1)	Razlike se kažejo glede stave osebnih in povratnih zaimkov v odnosu do povedka (v slovenščini stoji osebek v glavnem stavku pred povedkom, v nemščini za njim), glede morfema se ob povratnih glagolih itd. Npr.: Mein Geift [...] erfrewet fich auch in Gott meinem Heyland (LH 1566: in,LXXVIIb) - Moj Duh [...] fe vefsely tudi vBugi mojmu Isvelizharju (TPo 1595: 111,132); Nun fehen wir / das (LH 1566: m,LXXXIIb) - Nu taku my vidimo, de (TPo 1595: In,141).29 Razlike se > ohranjajo tudi v primeru stilno zaznamovane intonacije, ki ima za posledico spre- O membo ustaljenega zaporedja členov naslonskega niza.	hJ
(2)	Primerjava odkriva številne primere neujemalne stave naklonskih glagolov, m ki zahtevajo ob sebi povedkovo določilo v obliki nedoločnika: v Trubarjevem pre- o vodu pogosto stojijo pred njim, v Lutrovi predlogi za njim. Npr.: Das er alfo / als ^ vnfer Herr für vns tretten / vnd des Teuffels feind / aber vnfer Herr vnd erlöfer „ fein wölle / der mich vnnd dich für das feine anfprechen / vnd als die feinen vom teuffel abfordern wölle / vnd jm fagen (LH 1566: I,XXIIIb) - De on taku, kakor ^ nafh GOSPVD, hozhe, sa nas ftopiti tiga Hudizha Sovrafhnik, nafh pak GOSPVD ^ inu Odrefhnik biti, mene inu tebe sa tu fvoje fposnati, inu kakor te fvoje od Hudizha terjati, inu knjemu rezhi (TPo 1595: I,38).30
(2a) Precej spremenjeno je tudi zaporedje sestavin kalkirano prevedenega nemškega ločljivo sestavljenega glagola na koncu vprašalnega stavka. Npr.: difer edler / tewrer fchatz gehet mich nit an? (LH 1566: I,XXIII) - leta fhlahtni, dragi shaz mene an ne gre? (TPo 1595: I,37).
(2b) Dogaja se, da je Trubar namesto zveze pomožnega glagola in nedoločnika uporabil oz. uporabljal polnopomenski glagol: Solches Heylands / laffen fich die groffen Herrn zu lerufalem beduncken (LH 1566: I,XXV) - Takoviga Isvelizharja, fe ty veliki Gofpudje vIeruslemi fdee (TPo 1595: I,41).31
3.3.7 Med prevodne svoboščine, ki jih izkazuje tudi Trubarjeva Hišna postila, W spada sprememba naštevalnega zaporedja. Do slednjega pogosto prihaja pri dveh N omenjanih osebah oz. tedaj, kadar zaporedje omemb ne vzpostavlja logično uteme-1 ljene hierarhije, ki bi lahko izzivala pričakovane posledice (1. zgled). Če izbira je vrednostno pogojena, mora biti medsebojno razmerje podprto z drugimi skladenj-O skimi sredstvi, ki relativizirajo navedbeno zaporedje (npr. z nikalno izključitvijo S nesprejemljive možnosti (2. primer)). Npr.: 1. Den hie i/t niemand /der Kind oder L Mutter etwas leyhen [...] wolt (LH 1566: I,XIX) - Sakaj letukaj nikogar nej, kateri
0	bi Materi ali ditetu hotel kaj po/soditi (TPo 1595: I,30); 2. Sintemal er nicht ein En-v gel//onder ein menfch worden i/t (LH 1566: I,XIXb) - Potehmalje on en zhlovik,
inu nikar en Angel postal (TPo 1595: I,31); 3. das man er/tlichen die Hi/torien [...] faffe vnd wiffe (LH 1566: II,II) - de ludje narpoprej to Hi/torio [...] vejdo, inu nio famerkajo (TPo 1595: II,1).
Z
A 3.3.8 Oblikoslovnega značaja je tudi Trubarjevo spolsko prilagajanje povedka čle-p nom sestavljenega osebka. Namesto ene oblike pri Lutru sta pri Trubarju navedeni
1	dve: wo uns ein lieber freund / Weyb / Kind etc. Mit todt ift abgangen (LH 1566: S II,CLXXXIII) - kadar je nam en lub priatel, Shena, Dejte, &c. vmerl ali vmerlu K (TPo 1595: II,309).
Z
a\

4 Blizu sklopa jezikovnosistemsko pogojenih besednih zamenjav so tudi pre-
1 vodni posegi v stalne besedne zveze.
o
2 4.1 Frazemi iz Lutrove predloge so bili poseben prevodni izziv za Trubarja. Praviloma jih je nadomeščal s pomensko neposrednejšo, nazornejšo predstavitvijo, neredko pa jih je le sestavinsko prevajal ali delno podomačeval. Npr.: 1. das wir von hertzen auch würden andern leuten gern helffen vnd dienen / ob es vns gleich fawer würde (LH 1566: I,XXb) - de bi my is /erza tudi drugim ludem radi pomagali, inu/lushili, aku bi nas tu lih tejhku ftalu (TPo 1595: I,33); 2. auff den hat er ein aug (LH 1566: III,LXXIX) - na tiga on gleda (TPo 1595: III,134); 3. derhalben Chri/tus /tets mit jnen muß zu har ligen (LH 1566: III,LXXXb) - sa tiga volo Chri/tus veden nym more vlaffeh leshati (TPo 1595: III,137).
S sopomenskimi pari ali pari, pri katerih eden izmed členov opravlja razlagalno oz. dopolnilno vlogo, so neredko nadomeščeni in predstavno približani tudi frazemi. Npr.: 1. Es hat nit not mit mir (LH 1566: I,XX) - le/t ne maram inu /e ni/hter ne kumram (TPo 1595: I,32); 2. Man plagt / dringt vnnd treybt/ie/o lange / das jhnen die augen vbergehen (LH 1566: II,CLXXXIII) - ony bodo taku dolgu martrani, drengani inu resshaleni, de fe plazhejo inu jokajo (TPo 1595: II,310). Zadnja zamenjava je večkrat ponovljena. Manj izrazit nemški frazem je mestoma nadomeščen z bolj znanim domačim: 1. die henget vns noch jmmer an (LH 1566: I,XXVII) - ta nam /he v/elej vkofhi tizhy (TPo 1595: I,44); 2. das laufft vn/erm Herren Gott in fpieß / vnnd muß gedemütiget werden (LH 1566: III,LXXIXb) - tu tezhe na/himu GOSPVDVBogu vfhpeis, ali fupar oftein berza, inu moreponishanu biti (TPo 1595: III,135); 3. nicht in wind hin lebe (LH 1566: II,CLXXXII) - nikar
tja nemarnu ali vdan ne shivejo (TPo 1595: II,308). Tudi na tem področju je kot nadomestilo lahko uporabljena prevzeta struktura, posvojena z dolgotrajno rabo in tudi v postili večkrat ponovljena. Npr.: das du darunter hetteft müffen zu boden gehen (lH 1566: II,mb) - de bi tipod nymi bil moral konez vseti (TPo 1595: II,3).32 ^ Ustaljeno zvezo gantz vnd gar 'popolnoma' je Trubar nadomeščal z opisnim pri- ^ bližkom: Mitfolchen rofen wil Gott von vns gefchmückt fein / das wirs jm gantz vnd ^ gar geben (LH 1566: I,XXVIIb) - Stakovimi rofhami de gofpudi Bogu famimu to ^ zhaft damo, hozhe Bug od nas snafhen biti (TPo 1595: I,45).	^
4.2	Jezikovno polarizirane so tudi ustaljene besedne zveze. Npr.: am grünen ^ Donnerftag (LH 1566: II,II) - na veliki zhetertik (TPo 1595: II,1); am ftillen Frey- < tag (LH 1566: II,mib) - na velikipetak (TPo 1595: II,6). Razlikovalni element je v obeh primerih pridevnik. Podobno razhajanje se kaže tudi pri drugih prilastkovnih ^ zvezah. Npr.: 1. Den folches ift nur ein zeytliche ehr geweft (LH 1566: ni,LXXXI) - Sakaj takovu je le ena potelefna zhaft bila (TPo 1595: III,138); 2. An jenem tag aber wirt nicht mehr glauben /fondern fehen (LH 1566: II,V) - Na unim Svetu my tiga ne bodemo vezh verovali, temuzh je bomo vidili (TPo 1595: II,6). Isto velja tudi za druga ustaljena poimenovanja. Npr.: von nu an werden mich felig preifen alle kindes kind (LH 1566: III,LXXVIII) - odfehmal bodo mene vfi roduvi sa is- ^ velizhano derfhali (TPo 1595: III,133). Različna izbira kaže na tradicijo, vezano na O različne sredine.
HH
4.2.1 Zdi se, da je Trubar pridevniško sestavino iz ustaljene prilastkovne zveze N občasno opustil prav zato, ker je bila zaradi ustaljenosti uzaveščena in zato pogre- W šljiva. Npr.: der leydige Teuffel (TH 1566: I,XXIIb) - ta Hudizh (TPo 1595: I,36). ^ Zvezo namreč zelo pogosto nadomešča delno pleonastična zali hudič.^^
4.3	Bolj ali manj razhajajo se tudi pritrjevalni vzkliki, vzeti iz govorjenega jezika. Npr.: Gott hab ewig lob (LH 1566: 11,1111) - Bogu bodi vekoma hvala (TPo 1595: II,4). Med navedenima zgledoma je glagolsko-vezavna razlika. Prav tako niso redki primeri prevzemanja uveljavljenih rekov, ki ne kažejo izrazitejše vraslo-sti v mladi slovenski knjižni jezik. Npr.: la den Teuffel auff deinen Kopff (LH 1566: m,LXXVIIb) - la Hudizha na tvojo glavo (TPo 1595: 111,132).
4.3.1 Tudi neposredni nagovori, ki poglabljajo stik med govorečim in naslovnikom, zrcalijo ustaljeno rabo, ki v nemščini in slovenščini ni nujno enaka: Lieber (LH 1566: I,XXm) - Lubi Brat (TPo 1595: I,37). Razlika obstaja tudi pri rabi vsakdanjih obrazcev, npr. glede uporabe pozdravnih formul: lefus [...] sprach: Seyd gegrüffet (LH 1566: II,VIb) - lesus [...] je djal: Sdrave bodite (TPo 1595: II,8).
32	Z zvezo konec vzeti je prezrcaljen nemški frazem ein Ende nehmen (prim. Duden 1998: 177).
33	O pomenu nemške prilastkovne zveze leydige Teuffel in njene slovenske ustreznice zali hudič, ki se v TPo 1595 pojavlja kar desetkrat, prim. Merše 2009: 286-287.
4.4 Izbira opisa namesto (manjkajočega) enobesednega izraza je splošno znana prevodna možnost. Nadomestitev lahko poteka obojesmerno. Npr.: wir faulen N fchelmen (LH 1566: I,XX) - my lini sanikerni ludje (TPo 1595: I,32); dasfie mögen 1 luft haben in vnluft /vndfingen /wenn der Teuffel zarnig ift (LH 1566: I,XXVIIIb) - de bi mogli vfhalafti, vefseli biti inu peiti, kadar fe ta Hudizh ferdy (TPo 1595: O I,46); So dich nu die fünde anfechten wil / vnd das gewiffen dich betrüben (LH s 1566: II,Vb) - Inu aku vfhe tebe hozhe ta greih vftrafhiti, ta veift shalaftniga fturiti L (TPo 1595: II,7); vnd wird dich jrr machen (LH 1566: III,LXXIX) - inu bode tebe
0	fmatila inu amamila (TPo 1595: III,135); Selig findt /die da leyd tragen (LH 1566: v II,CLXXXI) - Isvelizhani fo ty, kateri shaluja (TPo 1595: II,306); Selig findt die
fridfertigen (LH 1566: II, CLXXXI) - Isvelizhani fo ty, kir myr dellaja (TPo 1595: II,306).
Tudi možnost enostranske izbire glagola, ki izraža dejanje, ali glagola oz. Z opisa, s katerim je izraženo stanje, je pogosto udejanjena, kar prav tako kaže na A univerzalnost postopka. Npr.: Gott gebe das wirs verftehen / zu hertzen nemen / p vnd Gott dafür danckbar fein (LH 1566: I,XX) - Bug daj, de bi je my saftopili,
1	kferzu vseli, inu Boga satu hvaliti (TPo 1595: I,33). Podobno še widerftand thun ^ s suparftati itd.
K
1 4.5 Strukturna neujemalnost Lutrove predloge in Trubarjevega prevoda je večkrat posledica enostranske izbire predložne zveze in sopomenskega enobesednega izraza, npr. pridevnika: Zum andern / follem wir das Exempel Chrifti fleiffig anfehen 1 (LH 1566: I,XX) - Hdrugimu, imamo my na ta Exempel Chriftufou s'flifsampogle-0 dati (TPo 1595: I,33).
Z
4.6	Trubar je vsebinsko enakovreden prevod pogosto dosegal z drugimi ube-seditvenimi sredstvi, npr.: 1. Aber vnter den Chriften fals nit fa fein (LH 1566: I,XXVIII) - Ampak mej temi Karfzheniki ima drigazhi biti (TPo 1595: I,46); 2. die faffen vnfers Herrn Gattesdienft fehr fein (LH 1566: I,XXVIII) - ty sapopadejo Bashye apravilu cilu lipu (TPo 1595: I,46). Prvi zgled kaže na izbiro različno izražene sopomenske možnosti: nit fo 'ne tako' ^ drugače. V drugem zgledu je Trubar racionalno opustil pleonastični del zveze, s čimer ni okrnil obvestilnosti povedi. Obvestilno izenačenost je dosegal tudi z izbiro trdilne namesto nikalne različice: Aber ift es nit ein jammer vber allen jammer (LH 1566: III,LXXXIIIb) - Ali en jamer je inu reva zhes vus jamer (TPo 1595: III,142).
4.7	V številnih primerih je s prevodnim ekvivalentom udejanjena tudi pomenska sprememba. Drugačne vsebinske poudarke oz. aktualizacijo drugih pomenskih sestavin praviloma omogoča zamenjava ene tvorjenke z drugo. Npr.: 1. Solches bild [...] follen wir anfehen / mit eim vnzweyffelhafftigen hertzen (LH 1566: II,IIb) -Takou Pild [...] imamo my pogledati, fenim vernim ferzom (TPo 1595: II,2); 2. der Engel [...] den ftein vom Grabe hinweg gethan habe (LH 1566: II,IIb) - je ta Angel [...] ta kamen od Groba advalil (TPo 1595: II,2). V 1. zgledu je namesto poudarka 'srce, ki ne dvomi' aktualizirana pomenska sestvina vernosti. V 2. zgledu pa je s Trubarjevo izbiro glagola odvaliti pri odstranjevanju kamna aktualiziran tudi način
odstranitve: premikanje z valjenjem. Slovenski prevod je v tem primeru za omenjeno pomensko sestavino bogatejši in hkrati tudi nazornejši.
fS

4.7.1 V sledečem primeru je vzrok za različen prevod prilastka lahko zavestna izbira ekvivalenta, ki se neredko hote odmika od prevodne predloge, ali pa napačno branje (fchendliches namesto dejanskega fchedliches): was für ein fchedliches gifft ^ folche hoffart fey (LH 1566: III,LXXXIIb) - kaj sa en framoten ftrup je takova offert (TPo 1595: III,141).	c'i
HH
CLh
5 Eno izmed značilnosti Trubarjevega prevoda predstavljajo tudi vsebinske podomačitve in prilagoditve, prav tako opravljene z namenom, da bi bila vsebina ^ lažje dojemljiva in v čim večji meri razumljena. V sklop tovrstnih sprememb spa- ^ dajo zamenjave Lutrovih omemb Nemčije oz. Teutfchland, tj. »nemške dežele«, s kranjsko deželo, npr. v vsebinskooznačevalni robni opombi: Teutfchem land wirds vbelgehen (LH 1595: II,CXVIb) - KrainfkiDesheli hudupojde (TPo 1595: II,194). Poleg primerov podomačevanja in prilagajanja obstajajo tudi primeri ponazarjalne širitve z omembami novih dežel. Npr. gleych wie heutigs tags Deutfchland jich grewlich verfündiget / mit manchfeltiger verfolgung des worts vnd feiner diener ^ (LH 1566: II,CXIIII) - raunu kakor na ta danafhni dan fe Krainfka Nemfhka inu O druge deshele grosovitu pregrefhe, s'mnogoterim pregainenjem te befsede inu njegovih slushabnikou (TPo 1595: 11,191).	«
N
5.1	Poleg ponazoritvenih omemb pokrajin so namesto krajev, znanih nemškim W bralcem in poslušalcem in namenjenih oblikovanju zanje potrebne predstave, na- ^ vedeni tudi kraji, poznani naslovnikom Trubarjevega prevoda. Npr.: Es ift ein eben weite reife von Nazareth auß Galilea / gen Bethlehem /ja fo weit als auß Sachfen
in Francken / wo nit weiter (LH 1566: I,XIX) - Onu je reis ena dolga raifha ali pot od Nazareta is Galilee, vBetlehem, ja taku delezh, kakor od Lublane do nemfhkiga Graza, aku nikar dajle (TPo 1595: I,30). V ponazoritev sta bili nadomestno vpleteni tudi osrednjeslovenski reki, znani večini naslovnikov: wenn du fchon das hauß vol gülden / vnnd die Elbe oder der Rein flüffe mit golde / vnd were dein eygen / was köndt folches dich helffen / wenn fonft nichts (LB 1566: II,CXXXVI) - kadar bi ti vshe lih to hisho polno flatih imel [...] inu ta Lublaniza ali Sava bi tekla s'flatom, inu bi bilu vfe tvoje laftnu, kaj bi tebi moglu takovupomagati (TPo 1595: II,228).
5.2	Večjo predstavljivost vsebine je Trubar hkrati dosegal na več načinov. Geografsko podomačitev, ki jo predstavlja nadomestitev Teutfchland 'Nemčija' z opisnim poimenovanjem krainfka defhella, je dopolnil z nadomestno izbiro priljubljenih cerkvenih pesmi, ponazorjenih s prvim verzom. Namesto nemške katoliške pesmi, ki se pričenja z verzom Ein kindelein fo löbelich, je z verzom Ta dan je vfiga vefselja, označil pesem, ki so jo radi peli njegovi rojaki. Npr.: man hat auch jerlich durchauf inn Teutfchland dif fchön Chriftlich Lied / Ein kindelein fo löbelich / al-lenthalb gefungen / vnnd fingets noch (LB 1566: I,XXVb) - onu fe je tudi vfaku le-itu fkusi v'krainfki defhelli leta leipa Karfzhanfka Peifan, Ta dan je vjiga vefselja,
poufodpejla, inu njo fhepojo (TPo 1595: I,41-42). Enako zamenjavo kot božična W je doživela tudi velikonočna pesem, v slovenščini kot zvočno rimani kirielejson: Als N da wir fingen: Chrift ift erftanden / von feiner marter allen / des follen wir alle fro 1 fein / Chrift fol vnfer troft fein (LB 1566: II,IIIb) - Kakor ker my pojemo: lefus ta je od Smerti vftal. Vragu je to glavo fteptal, Obtu fe vefselimo, Inu Boga hvalimo, O Kyrieleifon (TPo 1595: II,4). Da gre za isto pesem, v nadaljevanju kaže isto latinsko S besedilo. L
0	5.3 Vsebinske ponazoritve je Trubar dosegal tudi s samoinciativno dodanimi, v obvestilno zgoščenimi robnimi opombami, ki jih je kot večji vsebinski preglednosti
namenjeno obvestilno dopolnilo vešče obvladal. Npr.: Ta Evangeli, ta zhlovefka pamet ne vej (TPo 1595: I,36).34 Trubar je opombe pogosto dodajal. Oblikovane so kot zloženi ali nezloženi stavki oz. povedi. Npr.: Kateri lefufaprou vferci ima, tiga Z obena reva fhaloftniga fturi (TPo 1595: I,46); Verne obena fhaloft ne premaga (TPo A 1595: I,46).35 P
1	5.4 Svobodnejši prevod izkazujejo tudi številna druga mesta, npr. tista, na ka-S terih splošne pojme nadomeščajo konkretna poimenovanja. Npr.: fo müß es auch K alfo fein / oder es werde ein lauter confujio / vnd vnordnung fein (LH 1566: 1 III,LXXXIII) - taku mora tudi taku biti, ficer bode vfe hudu preobernenu inu
fmeiha vrednu (TPo 1595: III, 142-143). Zanimiva je nadomestitev zveze anders vnkrauts z druge lulke. Npr.: Gleych wie ein acker vnrein ift /wenn er vol ftein /vol
Z
o\

O
1	difteln vnd dorn / vnd anders vnkrauts ift (LH 1566: II,CLXXXV) - Raunu, kakor je ena Nyva nezhifta, kadar je polna kameinja, polna ofsata inu ternja, inu druge
2	lulke (TPo 1595: II,314).
6 Izbor različnih stilemov
6.1 Besedni izbor je pogosto enostransko stilno pogojen. Običajno je z nizanjem glasovno usklajenih izrazov učinkoval Luter,36 saj je oblikoval opazne stavčne zaključke, ustvarjal notranjo rimo v povedi itd. Trubarju tovrstnih kombinacij in učinkov s prevodno predlogo usmerjana in na ekvivalente, ki so bili na voljo v slovenskem jeziku, vezana izbira ni vedno omogočala. Npr.: 1. Da die andern braffen, freffen, groffen pracht treiben / mit fchönen kleydern / herrlichen heufern / tc. (LH 1566: I,XIX) - kadar drugi pianzhuyo, fhro, veliku pranganje imaio, slepim gvantom, szhaftitimi hifhami, &c. (TPo 1595: I,31); 2. das fchier niemand ein augenblick ficher ift / weder des leides noch des guts halb / welches alles in gfahr fchwebet vnd webet (LH 1566: I,XXI) - de fkoraj nihzhe en hip nej fhiher, ni sa tiga
34	Glede na današnjo normo nase opozarja tožilniška vezava, ki ni tipična za zanikanje.
35	Metodologija Trubarjevega prevzemanja, prevajanja, oblikovanja in spreminjanja opomb bo predstavljena v posebni razpravi.
36	V nemški literarni in jezikovni zgodovini je izjemna stilistična izoblikovanost Lutrovih del splošno priznano dejstvo (prim. Bach 1985: 1443).

Telefsa, ni sa tiga Blagaftran, kateru vfe vfarlikofti je inu ftoji (TPo 1595: I,34); 3. Du verfluchter Geift [...] du betreugeft vnd beleugeftfie (LH 1566: I,XXmi) - Ti o prekleti Duh [...] ti ogolufavajh inu oblajhejh nje (TPo 1595: I,39); 4. auffhören mit liegen vnd triegen (LH 1566: I,XXmb) - bi nehali od lafh, goluffye (TPo 1595: I,38). Prvi zgled kaže, da je Luter tročlenski niz glasovno podobnih izrazov sestavil iz dveh glagolov in iz tretjega le glasovno podobnega, besednovrstno pa drugačnega ^ člena. Tretji primer kaže, da sta v slovensko ustreznično dvojno formulo povezana priponsko različna glagola, kar ruši vtis glasovne harmonije. Zadnji primer pa kaže, ^ da je Trubar namesto glasovno ujemajočih se glagolov iz Lutrove predloge uporabil samostalnika,37 ki si sledita za vejico, torej vezniško nepovezano. Prav z dvojnimi ^ formulami j e Trubar neredko kompenziral izostanek glasovno učinkovitih povezav: Wo fie aber fich nicht fo helt / vnd jr macht zu eygnem pracht [...] mißbrauchen ^ wil (LH 1566: III,LXXXIII) - Kadar fe ona pak nikar taku ne dershy, inu hozhe ^ fvojo muzh inu Oblaft k'laftnimuprangainju [...] krivu inu hudu nuzati (TPo 1595: m,142).
Tudi glasovno-oblikovne poenotenosti, ki jo Luter npr. ustvarja z enakimi sklonskimi končnicami priredno nanizanih prilastkov, Trubar ni mogel vedno dosegati, saj mu jo je poleg neenake tvorjenosti ali različnega izvora prilastkov preprečevala tudi neustaljena raba določnih pridevniških oblik in posledično priredno pove- ^ zovanje določnih in nedoločnih oblik. Npr.: WEil das heutige Feft /den tröftlichen O vnd frölichen Artickel vnfers Glaubens vns fürhelt (LH 1566: II,IIa) - Kadar ta danafhni Prasnik, ta trofhtliv inu veffeli Articul nafhe vere nam naprej dershy (TPo « 1595: II,Ia). Na nekaterih mestih pa je Trubarju uspelo v dvojno formulo povezati N zvočno podobna glagola in na tak način stopnjevati stilno učinkovitost prevoda: W da follen fie gar fein / fpricht fie / anlauffen (LH 1566: m,LXXIX) - taku fe ony ^ morajo, pravi ona, saplefti inu sabrefti (TPo 1595: III,135).
6.1.1 Notranje glasovno ujemanje ustvarja tudi nizanje nasprotnih pojmov, ki jih zastopata izhodiščno poimenovanje in njegovo nasprotje v Lutrovi Hišni postili ter poimenovalno različne ustreznice v slovenskem prevodu. Npr. es gibt weder luft noch vnluft (LH 1566: I,XXI) - onu ne da ni ne vefselia ni fhalofti (TPo 1595: I,33).
6.2 Na Trubarjevo zavedanje možnosti stilnega učinkovanja z nizanjem ekvivalentov pa zelo jasno kažejo številne dvojne in trojne povezave, za katere Lutrova predloga ni dajala osnove. Dodatno učinkoviti so pari glasovno podobnih ustreznic. Npr.: begegnet der Herr Chriftus der Magdalena inn der geftalt eines Gertners (LH 1566: n,IIb) - je frezhal GOSPVD Chriftus te Magdalene, vfhtalti eniga kopazha, Gartlerja ali Vertarja (TPo 1595: II,2). Tričlenski niz tudi pomensko razširja predstavo, saj vanj niso vključene popolne sopomenke.
Na drugih mestih je Trubarju uspelo enakovredno nadomestiti premišljeno urejene in glasovno učinkovite dvodelne povedi iz prevodne predloge s preureje-
37 Prvi samostalnik je izglagolski, drugi pa po izsledkih etimologije (prim. Bezlaj 1976: 159) izsamostalniški {goljufa goljufija).
E Z
I
K O
S
L
0
V z
1
Z A
P
I
5 K
I 1
6
0
O 2
nimi strukturami. Opaznost in ritmično učinkovitost jim je - enako kot pri Lutru - zagotavljala enaka razporejenost stavčnih členov in ponavljanje elementov. Npr.: Die Engel dürffen fein nicht /Die Teuffel wöllen fein nicht (LH 1566: I,XXIII) - Ty Angeli njega nepotrebuio, Ty Hudizhi njega ne hote (TPo 1595: I,37). Trubarjevo besednoredno preurejanje besedila iz Lutrove predloge je mestoma pripeljalo do drugačnih, vendar enako učinkovitih struktur: Denn deffelben ift es alles / vn nichts mein (LH 1566: III,LXXVII) - Sakaj tiga iftiga je vfe, inu moje nifhter (TPo 1595: III,131). V navedenem primeru je Lutrovo hiazemsko ureditev zamenjala Trubarjeva podvojitev vzorca.
6.3 Tudi Lutrovemu prestopu v nižji pogovorni jezik z glasoslovno močno preoblikovanim (okrnjenim) besedjem, ki je vezano na vnaprej napovedano rečenico, razširjeno med preprostimi ljudmi, Trubar ni sledil: Das gemein fprichwort ift vnter vnfern burgern vn bawrn: Wat: Ick heb ock noch twe penning to vertern (LH 1566: III,LXXVIIa) - Ta gmain perpuvidje mej nafhimipurgary inu kmetizhi: Haj leli imam tudi Jhe dva Vinarja ferzerati (TPo 1595: III,131). Vzrok za opustitev priložnosti za glasovno barvanje jezika, pogovorno rabljenega v določenem družbenem okolju, je lahko bil v več desetletij trajajočem prizadevanju za enotnejšo podobo mladega slovenskega knjižnega jezika in ne morda v neobstajanju tovrstnih pogovornih različic ali v Trubarjevem nezavedanju njihovega obstoja. Na zavedanje stilne označenosti odlomka pa jasno kaže enostransko dodani uvajalni medmet.
7 Ob navedenih prevodnih razlikah, ki so bile odkrite s primerjavo večjega števila poglavij iz vseh treh delov Hišne postile, se je treba zavedati, da so številna mesta prevedena člensko, ustreznično in celo besednoredno povsem enako. Za ponazoritev popolne prevodne usklajenosti naj poleg že navedenega zadoščata še dva primera (1. zgled: LH 1566: I,XXII in TPo 1595: I,35; 2. zgled: LH 1566: II,Vb in TPo 1595: II,7.):
1	Luter	Die	Engel	find	viel	ein	herzlichere	Creatur /	denn	wir	Menfchen
	Trubar	Ty	Angeli	fo	veliku	ene	zhaftitifhe	Stvari,	kakor	my	zhloveki
2	Luter	War	ift	es							
	Trubar	Reis	je	onu							
Viri in literatura
Ahačič 2007 = Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Lingui-stica et philologica 18).
Bach 1985 = Heinrich Bach, Die Rolle Luthers für die deutsche Sprachgeschichte, Sprachgeschichte 2, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 1985 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 2.2), 1440-1447.

Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A-J, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (izd.) - Mladinska knjiga o (zal.), 1976.	®
Duden 1998 = Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten, Mannheim idr.:
Dudenverlag, 1998 (Der Duden 11). Helbig - Buscha 1996 = Gerhard Helbig - Joachim Buscha, Deutsche Grammatik: ^ ein Handbuch für den Ausländerunterricht, Leipzig idr.: Langenscheidt -Verlag Enzyklopädie, 171996.	^
LB 1545 (1974) = Martin Luther, Biblia: Das ift: Die gantze Heilige Schrifft ^ Deudsch auffs new zugericht, Wittenberg, 1545, München: Deutscher Ta- ^ schenbuch Verlag, 1974. LH 1544 = Martin Luther, Hauspoftill I-III, Wittenberg, 1544, Bayerische Staatsbibliothek, Digitale Bibliothek, Münchener Digitalisierungszentrum. <http:// daten.digitale-sammlungen.de/~db/0003/bsb00030597/images/; http://daten. " digitale-sammlungen.de/~db/0003/bsb00030598/images/; http://daten.digi-tale-sammlungen.de/~db/0003/bsb00030599/images/> LH 1566 = Martin Luther, Haußpoftill I-III, Nürnberg, 1566. <http://www.mdz-
nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10144055-7> Merše 1990 = Majda Merše, Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove ^ zaveze, v: Razprave drugega razreda SAZU 13 (1990), 163-179.	O
Merše 1995: = Majda Merše, Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinschen und Lutherschen Bibelübertragung, v: Ein Leben « zwischen Laibach und Tübingen: Primus Truber und seine Zeit, München: N Verlag Otto Sagner, 1995 (Sagners slavistische Sammlung 24) , 492-510. W Merše 2007 = Majda Merše, Prepoznavnost in značilnosti besedja slovenskih prote- ^
stantskih postil, Slavistična revija 55 (2007), št. 1-2, 65-84. Merše 2009 = Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philologica 23). Merše 2010 = Majda Merše, Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih
protestantskih piscev 16. stoletja, Slavistična revija 58 (2010), št. 1, 45-63. Merše - Novak - Premk 2001 = Majda Merše - France Novak - Francka Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Muster Čenčur 1998 = Nanika Muster Čenčur, Nemška slovnica po naše, Ljubljana:
Cankarjeva založba, 71998. Novak 2004 = France Novak, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 (Linguistica et philologica 10). Orožen 1996 = Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja), Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996. Orožen 2003 = Martina Orožen, Razvoj slovenske jezikoslovne misli, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2003 (Zora 26).
Pogorelec 1972 = Breda Pogorelec, Trubarjev stavek, Seminar slovenskega jezika, W	literature in kulture: zbornik predavanj 8 (1972), 305-321.
N Raecke 1995 = Jochen Raecke, »er sich des schwären Wercks /nämlich die Haußpo-1	still D. Martini Lutheri / in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfan-
gen«: »Windisches« in der »windischen Sprach« der Truberschen »Hishna O	Postilla«, v: Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen: Primus Truber und
s	seine Zeit, München: Verlag Otto Sagner, 1995 (Sagners slavistische Samm-
L	lung 24), 382-413.
0	Rigler 1968 = Jakob Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Slov venska akademija znanosti in umetnosti, 1968 (Dela razreda za filološke in
literarne vede 22; Dela Inštituta za slovenski jezik 10.) Seitz 1995 = Elisabeth Seitz, Govorniško stilno sredstvo ali pomoč pri prevajanju?: dvojično vezniško priredje v izbranih besedilih Primoža Trubarja, Martina Z	Lutra in njunih sodobnikov, Slavistična revija 43 (1995), št. 4, 469-489.
A Seitz 1998 = Elisabeth Seitz, Primus Truber - Schöpfer der slovenischen Schrift-p	sprache?, München: Verlag Otto Sagner, 1998 (Slavistische Beiträge 363).
1	SP 2001 = Jože Toporišič idr., Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija s znanosti in umetnosti - Znanstvenoraziskovalni center SAZU (izd.) - Založ-K ba ZRC SAZU.
1 SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (izd.) - Državna založba Slovenije (zal.), 19701991.
Z
a\
o Stanovnik 2005 = Majda Stanovnik, Slovenski literarni prevod 1550-2000, Ljublja-0	na: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 (Studia litteraria).
2 Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe: Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000.
TPo 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595. <http://www.
dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-02UIU4RU> TT 1581-82 = Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581-1582. Vidovič Muha 1997 = Ada Vidovič Muha, Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmanovem slovarju, v: Breda Pogorelec (ur.), Jezikoslovne in literarnovedne raziskave: zbornik referatov 6. srečanja slavistov, Celovec - Ljubljana, 1989, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1997, 39-54. Žele 2004 = Andreja Žele, Povedkovnik v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 10 (2004), št. 1, 33-42.
Listkovno gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, zbrano s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.
Majda Merše, Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge Trubar's Hišna postila in relation to Luther's original
Summary
o

A comparative analysis of Trubar's translation technique in his Hišna postila (Devotions for the Home)—that is, in his last and most extensive work, which was ^ published nine years after his death—shows not only a close connection with Luther's original, but also many deviations from it. Two types of differences were ^ determined: those conditioned on the differences between German and Slovenian ^ when paired as languages in translation, and the result of the translator's desire to ^ distance himself from the original.
The most apparent differences include translation expansions that were primarily used to make the translation easier to understand and so that the presentation of the content would be appropriately representational. Among these expansions, synonym pairs and polynomial strings stand out in frequency (e.g., regiment ^ Regiment ali regiranje 'reign or rule', Mu/ica ^ Mu/ica ali pejtje 'music or signing', fechten ^/efehtati inu bojovati 'to fight or battle' etc.). The addition of a synonym (or elements with other sorts of content) created pairs and polynomial strings that differ in terms of part of speech (nominal and verbal strings predominate), as ^ well as regarding the origin of the synonym (the structure borrowed word + native O synonym predominates, but other combinations are also possible, such as a string of native synonyms). In contrast to Luther's version, verbal pairs are often arranged in hh the form of aspectual oppositions or pairs. By frequency of pairing, modal verbs and N verbs of speaking stand out (e.g.,/ie . . . ge/agt 'she said' ^ je ona . . . govorila inu H pravila 'she . . . said and told'; er kan 'he can' ^ On . . . sna inu more 'he is able to ^ and can').
Trubar added or omitted individual elements based on his own judgment. Several examples show that he omitted more expressive content elements and added, for example, modifiers of circumstance, repeated subjects already mentioned, included objects, and replaced pronouns with more concrete nouns—all in order to keep the basic facts in mind and to sustain the presentation.
The difference between the language of the original and that of the translation is illustrated by departures at various levels of linguistic structure (e.g., at the lexical level, which also includes word-formational structure, and also at the morphological and syntactic levels). For example, in Trubar's translation German nominal compounds are often replaced by typified attributive clauses (e.g., Engelpredig ^ Angel/ka Pridiga 'angelic sermon', nothelffer ^ pomozhnik is nadlug 'helper in need'); Trubar reduced the expressional shortcoming through an established style with the inclusion of calqued verbs that are only partly connected to the verbs in the original; impersonal man 'one' is replaced with more concrete designations (e.g., ljudje 'people', mi 'we', eden 'one', etc.); adverbial modifiers of place used in parallel differ regarding the orientation of the action (e.g., in di/e welt ^ na leta Svejt 'into this world'), and so on. The linguistic difference also results in many changes in word order and several syntactic changes are the result of Trubar's conscious deviations from the original text: for example, direct speech is often replaced with
indirect speech and the textual sequence is often changed. The choice of description rather than coinage took place in both directions as a universal narrative option. N Trubar also made the text conceptually closer to readers in Slovenia through geo-1 graphical adaptation (e.g., Teutfchland 'Germany' ^ kranjska dežela 'Carniola';
he replaced die Elbe oder der Rein 'the Elbe or the Rhine' with the Slovenian rivers O Lublaniza ali Sava 'Ljubljanica or Sava'), by citing verses from Slovenian songs, s and by including phrasemes and phrases established in Slovenia (e.g., am ftillen L Freytag 'on Good Friday' [literally, 'quiet Friday'] ^ na veliki petak 'on Good Q Friday' [literally, 'great Friday']). The expansions and contractions of the text in v particular display Trubar's capacity to stylistically shape the text because he skillfully replaced one type of styleme (attested in Luther's original) with others. He did this effectively, for example, through arrangement in pairs, choosing synonyms formed the same way, phonological correspondence, and other means.
Z
N A
P
1
S
K
1
1
6
0
O 2
Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov
o
na -ajne v cerkljanskem narečju
Metka Furlan
1 Samostalnik gvant gvänta (m), 'obleka' je bil izposojen iz srvn. gewant, rod. -des, nvn. Gewand 'oblačilo, obleka' (Striedter-Temps 1963: 133; ESSJ: I, 188).
HH
K
S
P
V cerkljanskem narečju je mogoče prepoznati v slovenskem narečnem prostoru še neevidentiran vzorec za tvorbo kolektivnih samostalnikov na -anje = cerkljansko -ajne.
hH
Ključne besede: kolektivni samostalniki, glagolniki, slovensko narečno be-	^
sedotvorje, slovenska narečja, cerkljansko narečje slovenščine
Special derivation of collective nouns in -ajne in the Cerkno dialect	O
The Cerkno dialect reveals a still unreported pattern for the creation of col-	^
lective nouns ending in -anje = Cerkno dial. -ajne.
O
Key words: collective nouns, deverbal nouns, Slovenian dialect word formation, Slovenian dialects, Cerkno dialect of Slovenian	^
hH
N
1 Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov v cerkljanskem narečju	W
^
Ob branju slovarja cerkljanskega narečja Kako se reče po cerkljansko, ki ga je sestavil ljubitelj ljudskega blaga Marko Razpet, ob številnih leksikalnih zanimivostih pozornost pritegne tudi posebna tvorba kolektivnih/skupnih samostalnikov, ki je v knjižnem jeziku nimamo, v drugih slovenskih narečjih in govorih pa tudi še ni bila prepoznana, zato menim, da je nanjo treba opozoriti, saj ta cerkljanski vzorec za tvorbo kolektivnih samostalnikov v slovenskih narečnih leksikonih ni osamljen, kot bo nakazano.
2 Cerkljanski kolektivni samostalniki na -ajne
Iz slovarskega gradiva Marka Razpeta lahko izluščimo samostalniške pare, pri katerih se prvi člen končuje na -ajne in ima v odnosu do podstavnega samostalnika jasen kolektivni pomen:
č^špajne 'češpljev nasad' : č^špa 'češplja' (= sln. češpa 'sliva, češplja'); guantajne 'oblačila, tekstil' : guant 'obleka';1
Ob teh petih parih v slovarju nastopajo samostalniki na -ajne, ki imajo kolektivni pomen, a podstavni samostalnik v njem ni bil zabeležen, čeprav je možno, da v narečju obstaja ali je obstajal oziroma je narečna kolektivna tvorba na -ajne dokazljiva v širšem slovenskem ali slovanskem kontekstu:
^	hrastajne 'skupek krast'2 : hrasta 'krasta' (= sln. hrasta 'krasta');
W	puopkajne 'slabo razviti koruzni storži brez zrnja' < *'sk:upek popkov' : Z puopk 'popek; brst' (= sln. popek -pka (m));
1	uibajne 'vrbovo šibje' : uiba 'vrbova šiba' (= sln. *viba^).
K O
s
L O
bapkajne 'kozji ali ovčji iztrebki' : sln. bobek -bka (m) 'kozji ali ovčji iztre-N	bek' (Pleteršnik), 'okrogel, trd iztrebek' (SSKJ);
1	bukajne 'bukov gozd'4 : sln. *buk (m) 'Fagus';5
flajnkajne 'meso z odvečno maščobo' < *'kosi mesa' : sln. flänk (mesa) 'kos Z	(mesa)' (Pleteršnik);6
A	gabrajne 'gabrovo drevje' : sln. gaber -bra (m) 'Carpinus' (Pleteršnik, SSKJ);
p	hrastajne 'hrastov gozd' : sln. hrast (m) 'Quercus';
1	mačkajne 'vrbovje' : sln. *mačka 'vrba', prim. sln. mačica 'vrbov cvet';
s	rabidajne 'robidovje'/ 'rbidajne 'robidovje' : sln. robida (ž) 'Rubus
^	fruticosus'.7
1
Poleg teh dveh skupin na izsamostalniško tvorbo kažejo še nekateri drugi primeri, • pri katerih pa tvorba na -ajne glede na podstavni samostalnik nima le kolektivnega o pomena 'skupek X' ^ 'X', ampak vsebujejo tudi pripadnostni sem, saj izražajo 0 skupek enot, ki so sestavni del označenca ali pa so v zvezi z označencem, ki ga X
poimenuje:
Samostalnik je v slovarju predstavljen s pomeni 'hrastovina; hrastov gozd; skupek krast', kar nakazuje, da sta v narečju obstajala homonimna kolektiva, pri čemer je bil prvi tvor-jen iz hrasst (dendronim), drugi pa iz hrasta 'krasta'. Narečnega dendronima hrast Raz-petov slovar ne evidentira.
Samostalnik viba v pomenu 'vrbova šiba' v slovenski leksiki še ni bil evidentiran. V Ple-teršnikovem slovarju navedeno pomensko drugačno viba 'spirala' za področje Kranjske je s to cerkljansko besedo verjetno sorodno. Samostalnik pomeni tudi 'bukovina', tj. 'bukov les'.
V	slovenskem apelativnem fondu samostalnik *buk 'Fagus' ni bil evidentiran, čeprav je refleks psl. *buk^ 'Fagus' znan v skoraj vseh drugih slovanskih jezikih, prim. SP: 1, 444; ESSJa: 3, 90.
Cerklj. refleks *flajnk iz izhodnega sln. flänk kor. n. flanke (m) 'velik kos'; Striedter-Temps 1963: 120) kaže na razvoj n > n' pred velarom k (prim. sln. zänka, narečno zänjka) in cerkljanski premet palatalnega n' v jn.
V	to skupino bi lahko uvrstili samostalnik lapajne 'vrsta obvodne rastline z velikimi listi' le, če to fitonimično poimenovanje ohranja pomensko podstavo *'listje'. Znaki o obstoju psl. *lap^ (m) 'list' pa so le posredni, prim. psl. izpeljanko *lap^t^ (m) 'ši-rokolistna rastlina', blg. nar. läp^t 'širokolistna rastlina, ki se spomladi uporablja za krmo'.
4
6
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju bierzajne 'listi ohrovta' : bierza 'ohrovt';8
bruozgajne 'mleto sadje' : sln. brozga 'tekoča mešanica raznovrstnih stvari';	o
lipajne 'lipovi cvetovi'9 : sln. lipa (ž) 'Tilia';	«5
maklaužejne 'darila, ki jih dobijo otroci na Miklavžev dan'10 : sln. Miklavž (m)	^
'oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom	^^
obdaruje otroke' (SSKJ);	^
sierkajne 'koruzna slama' : sierk 'koruza'.
V to skupino lahko vključimo tudi primere, kjer samostalniki na -anje označujejo les dreves, označenih s podstavnim samostalnikom, če vzamemo v ozir, da se enako pomensko polje uresničuje tudi pri tvorbi kolektivnih samostalnikov na -ina, prim. sln. bukovina 'bukov les' + 'bukov gozd' in slov. *bučina 'bukov gozd'/'bukov les' < ^^buk-ina:11
cajhajne 'vrsta hlačevine' : cajh 'vrsta blaga za obleke';12
kacajne 'blago za odeje' : kac 'odeja' (= sln. koc koca (m) '(volnena) odeja');
lozajne 'trta, srobot'13 : sln. loza (ž) 'trta';
ueunkajne/uiunkajne 'lipovo ali jesenovo vejevje, primerno za krmo' : v^e-unk / uiunk 'lipovo ali jesenovo vejevje, še sveže povezano z listi vred v snop, osušeno uporabno za zimsko krmo, vejnik' < sln. *vejevnik.
K
S
HH
A
bukajne 'bukovina' : sln. *buk (m) 'Fagus' (gl. zgoraj);	^ hrastajne 'hrastovina' : sln. hrast (m) 'Quercus' (gl. zgoraj); lipajne 'lipovina' : sln. lipa (ž) 'Tilia' (gl. zgoraj);
l^skajne 'leskovina' : l^ska 'leska' (= sln. leska);	O
smrikajne 'smrekovina' : smrika 'smreka' (= sln. smreka).	hJ
m
Pri preostalih nedvomno izsamostalniških tvorjenkah na -ajne je iz leksikalnega po-	o mena kolektivni sem razpoznaven, a med izpeljanko in podstavnim samostalnikom
pomensko razmerje ni enako jasno izraženo kot v zgornjih primerih:	„
H
Samostalnik je bil kot *'be:rza 'ohrovt' sočasno z *ben'di:ma 'trgatev' (-^ furl. vendeme 'trgatev') izposojen iz rom. predloge z bilabialno izreko vzglasnega konzonanta, tj. [wer-za], prim. furl. verze 'ohrovt', it. verza 'isto', lat. viridia (s) *'zelenje' k adj. viridis 'zelen'. Iz iste rom. besedne družine je bil izposojen sln. nar. sinonim vr'zo:ta (ž) 'ohrovt', toda cerkljansko bar'zuota (Kenda-Jež 2002), prim. ben. it. verza 'ohrovt' poleg cavolo ver-zotto 'isto'.
Samostalnik pomeni tudi 'lipovina', tj. lipov les.
Cerklj. izglasje -ejne iz prvotnega -ajne je sprožil preglas za konzonantom ž. Oba pomena ima npr. slš. bučina (ESSJa: 3, 75). ' Samostalnik je bil kot *'ca:jg, prim. štaj. 'ca:jk-ga (m), 'hlačevina' (Weiss 1998), sočasno z besedami tipa tdjč(m) 'zlodej' (: nvn. Deutsch), lajhter 'candelabrum' (Megiser) (: nvn. Leuchter) itd. izposojen iz n. nar. *zajg, nvn. Zeug 'sukno, blago'.
Prim. Na pagarišu sa se razrasle kapriue mpa lozajne 'Na pogorišču so se razrasle koprive in l.'.
8
9
J	3 Slovnični razvoji v cerkljanskih glagolnikih na -ajne E
Z	Preostali samostalniki na -ajne, ki jih Razpet navaja v svojem slovarju, so razen
1	izposojenke 'lzajne 'drobni rezanci'14 izglagolski, tvorjeni iz glagolov z nedoloč-
^	nikom na -at (= sln. -ati). Glede na leksikalni pomen pa jih je mogoče razdeliti na
O prave glagolnike: S
L	briznajne 'mačje gonjenje, parjenje' : briznat se 'goniti se' (= sln. breznati se
0	'pariti se (o mačkah)';
cmakajne 'cmokanje' : cmakat 'cmokati' (= sln. cmokäti); cauprajne 'čaranje' : cauprat 'čarati' (= sln. coprati 'čarati'); Z	dristajne 'driska' : sln. dr^stati 'imeti drisko' (Pleteršnik);
1	jaskajne 'glasno vpitje, javsk, javskanje' : jaskat 'glasno vpiti, javskati'; kauajne 'kovanje'15 : kauat 'kovati' (= sln. koväti);
N	kazlajne 'bruhanje' : kazlat 'bruhati' (= kozläti 'bruhati');
A	maušlajne 'igranje mavšlja' : *maušlat : maušl 'mavšelj, hazardna igra s kar-
p	tami';
1	pacajne 'kvašenje; cvretje na vročini'16 : pacat 'kvasiti; biti na vročini' : paca s 'kvaša';
šlifajne 'fino brušenje'17 : *šlifat 'brusiti'.18
rN 1
Od preostalih glagolnikov samo eden, tj. pacajne v pomenu 'posoda, v kateri se • nekaj kvasi' (: pacat 'kvasiti; biti na vročini') kaže na slovnični razvoj glagolnik o ^ ime kraja dejanja / nomen loci (tip stanovanje). Samo eden, tj. kliklejne 'celoten 0 pribor za klekljanje' : kliklet 'klekljati' (= sln. klekljati), kaže na razvoj glagolnik
2	^ ime sredstva dejanja / nomen instrumenti. Vsi preostali pa kažejo na slovnični razvoj glagolnik ^ ime rezultata dejanja / nomen rei acti (tip žaganje/žganje/cvrtje (rezultat)):
kauajne 'okovje' : kauat 'kovati'; žagajne 'žagovina' : sln. žägati;
žamlajne/žamlejne 'odrezki pri žaganju desk' : sln. *žäml(j)ati, žämati 'robi-ti, po vrvici obtesovati bruno ali desko',19 žämanje 'kar pri tesanju/žamanju odpade' (Pleteršnik); žiegnajne 'vsebina košare, ki se nese blagoslovit v cerkev na veliko soboto' :
žiegnat 'blagosloviti' (= sln. žegnati); žuargajne 'brozga mletega sadja, pripravljena za kuho' : sln. žorgati 'cmokati, čofotati', npr. v slabih čevljih ji je žorgala voda, žorgajoča brozga (SSKJ).
Iz it. lasagna oz. furl. lasagne 'vrsta rezancev' (ESSJ: II, 138; III, 176, s. v. rezänji). Samostalnik pomeni tudi 'okovje'.
Tudi v pomenu 'posoda, v kateri se kaj kvasi', slovnično torej nomen loci. Metaforično tudi 'pranje možganov' in nato 'zagovor', prim. Mogu je jet h ta uišimu na šlifajne, pa ga še ni nazäj 'K nadrejenemu je moral iti na zagovor, pa ga še ni nazaj'. Zaradi vzglasnega š- je bi glagolnik tvorjen iz novejše glagolske izposojenke nemškega izvora, prim. nvn. schleifen 'brusiti'. ' Glagol je bil izposojen iz n. nar. säm^n, bav. n. säumen 'obtesovati' (Striedter-Temps 1963: 249).
17

Za vse od zadnjih 5 primerov in tudi za kl^klejne je značilno, da ne označujejo enega predmeta, ampak več ali pa skupek predmetov, ki so bili rezultat ali sredstvo glagolskega dejanja. Pojav je razpoznaven tudi v knjižni leksiki, saj glagolniki z rezultativnim pomenom tipa žaganje, govorjenje ne označujejo le enega predmeta, ki je rezultat glagolskega dejanja, ampak več, prim. žaganje 'drobni delci lesa, ki seodrezujejo pri žaganju' (SSKJ), govorjenje 'besede' poleg 'govor' (Bajec 1950: ^ 14). Vsebovanje kolektivnega slovničnega sema je pri rezultativnih glagolnikih in očitno tudi pri imenih sredstva dejanja, ki so izvorni glagolniki, verjetno posledica ^ njihove tvorjenosti iz nedovršnih glagolov. Cerkvenoslovanski skupni samostalniki tipa roždenije 'sorodstvo', znanije 'znanci' lepo kažejo, da glagolniki prek rezulta- ^ tivnega pomena lahko postanejo pravi skupni samostalniki. Kolektivni sem je kot del pomena glagolnikov očitno zaznal že Bajec, ko je zapisal: »Zdi se, da je imel je- ^ zik pri tvorbi glagolnikov dostikrat občutek njih zbirnega pomena (za kolektiva rabi ista pripona -bje!), od tod tudi dejstvo, da nimajo plurala razen v izjemnih primerih, kjer je prišlo do pomenskega premika« (Bajec 1950: 16).
Z >
3.1	Cerkljanska kolektivna pripona -ajne izvira iz glagolnikov na -ajne	®
Enakozvočje v izglasju med cerkljanskimi skupnimi samostalniki tipa č^špajne in ^ cerkljanskimi glagolniki tipa br^znajne < breznanje zato gotovo ni posledica kon- ^ vergentnega fonetičnega razvoja iz različnih izhodišč, kot bi preuranjeno morda O lahko sklepali zaradi cerklj. razvoja nenaglašenega zaporedja -vi- v -j- (npr. 'barajna (ž) 'borov les' < borovina,paj'tica (ž) 'potica' < *povit^ca itd.20). Obe slovnični ka- « tegoriji, tako kolektivni samostalniki na -ajne kot tudi glagolniki na -ajne, vsebujeta N isto narečno izglasje -ajne, ki se je razvilo iz sln. -anje < psl. *-anbje.	W
Pri glagolnikih je izglasje -anje občuteno kot pripona, zgodovinsko pa pred- ^ stavlja seštevek izglasja glagolske osnove -a-, ki se še ohranja v nedoločnikih na -ati, in pripone za tvorbo glagolnikov -nje < psl. *-nbje. Iz cerkljanskega gradiva je mogoče videti, da je bilo izglasje -ajne (< -anje < psl. *-anbje) prav zaradi kolektivnega sema rezultativnih glagolnikov (iz nedovršnih glagolov) občuteno kot kolektivna pripona, kar je sprožilo, da se je začelo uporabljati pri tvorbi izsamostalniških kolektivov.
3.2	Cerkljanski kolektivni samostalniki na -ajne v drugem narečnem viru
Tudi slovarske zbirke, ki jih izgotavljajo ljubitelji narodnega blaga, so izjemno dragocen in dobrodošel vir za jezikoslovne obravnave. Resnici na ljubo pa mora jezikoslovec ljubiteljsko zbrano in zapisano narečno gradivo vendarle uporabljati previdno, saj zaradi laičnega avtorja lahko tudi ni povsem zanesljivo, ker tak zbiratelj pač ni seznanjen z vsemi preverjalnimi postopki, ki jih pri zbiranju narečnega gradiva uporablja strokovno usposobljeni jezikoslovec dialektolog. Čeprav je mojo pozornost do cerkljanskih kolektivnih samostalnikov na -ajne najprej pritegnilo ljubiteljsko zbrano narečno gradivo Marka Razpeta in sem v prispevku prav zato dala prednost njegovemu gradivu, je njegovo gradivo vsaj v tem obravnavanem besedotvornem pogledu povsem zanesljivo, saj enak besedotvorni vzorec skupnih samo-
O pojavu prim. Kenda-Jež 1999: 222s.
stalnikov v cerkljanskem narečju potrjuje tudi gradivo, ki ga je zbrala dialektolo-ginja Karmen Kenda-Jež. Njeno cerkljansko gradivo nekatere skupne samostalnike N na -ajne, navedene v Razpetovem slovarju, potrjuje, npr. 'bierzajne (s) 'ohrovtovo 1 listje', 'bukajne (s) 'bukovje, bukov gozd', 'či:špajne (s) 'češpljevo drevje, sadov-^ njak', 'ya:brajne (s) 'gabrov gozd', ywan'ta:jne (s) 'oblačila, tekstil', x'ra:stajne (s) O 'hrastov gozd', 'kacajne (s) 'blago za odeje'. Vsebuje pa tudi take, ki jih v Razpe-s tovem slovarju ni, npr. cerklj. 'iyla (ž) 'tanek koničast predmet' in iz tega tvorjen L kolektivni samostalnik 'ijlajne (s) 'igličevje'. Kakor koli že, dva različna vira na-
0	rečnega gradiva potrjujeta cerkljanski besedotvorni vzorec za tvorbo kolektivnih v samostalnikov na -ajne < sln. -anje.
z
4 Cerkljansko-črnovrško-porabski kolektivni samostalniki na -anje
Z
A Tvorba glagolnikov na -anje je splošnoslovenska poteza, zato bi tvorbo kolektivov p na -anje21 upravičeno pričakovali tudi v drugih naših narečjih. Pa ni tako. Do zdaj
1	tvorba kolektivnih samostalnikov na -anje še ni bila prepoznana v nobenem od s slovenskih narečij ali govorov. Vzroka za to sta lahko dva. Zbiralci slovenskega na-K rečnega gradiva nanj lahko niso bili pozorni, čeprav v narečjih ali govorih obstaja.
1	Možno pa bi bilo tudi predpostaviti, da je besedotvorni vzorec kolektivov na -anje mlad in arealno omejen na cerkljansko narečje. Podatek, ki sem ga našla v geografsko bližnjem in tudi oddaljenem območju slovenskega jezikovnega prostora, govori
o za večjo verjetnost prvega vzroka.
•	Cerkljanskemu paru ywan'ta:jne (s) 'oblačila, tekstil' : y'wa:nt (m) 'oblačilo'
2	namreč formalno in pomensko ustrezata črnovrški yuantäine (s) 'perilo'22 : yuant 'obleka' (Tominec 1964) in porabski gvantanje 'oblačila' : gvänt (m) 'obleka'. V Mukičevem porabskem narečnem slovarju je samostalnik gvantanje predstavljen s pomenom 'oblačilo' (Mukič 2005), toda iz prav tam navedene rabe tega samostalnika, ki nastopa v rodilniku ednine, in iz prevoda v slovenski knjižni jezik je lepo razvidno, da porabsko gvantanje označuje več različnih oblačil skupaj in da je kolektivni samostalnik:
Dosta lejpogagvantanja ma 'Ima veliko lepih oblačil'.
a\
V Pleteršnikovem slovarju omenjeni kolektivni samostalnik brvänje (s) 'vsaj po večem že obtesani hlodi', ki ga navaja za Belo krajino in je bil zapisan že v Janežičevem in Ci-galetovem slovarju (Pleteršnik), ter v Šašljevi belokranjski zbirki navedeno lakanje, ki je slovnično predstavljeno kot kolektivni samostalnik srednjega spola, pomensko pa z 'vlakno' (Šašelj 1906), sta samo površinsko enaka obravnavanim kolektivom, dejansko pa vsebujeta kolektivno pripono *-bje in spadata v tip listje ^ list (m) z a-jevskim refleksom novoakutiranega polglasnika. Prvi primer brvänje je Pleteršnik (enako tudi Bezlaj v ESSJ: I, 49) pravilno povezal s sln. brvno (s) 'bruno' < *brbv^n6. Torej *brbvinbje > sln. *brvanje in *volk^n6 (> sln. vlakno) ^ *volk^nbje > sln. *vlakanje > bkr. lakanje.
' Pomen 'perilo' se je verjetno razvil prek kolektivnega pomena *'oblačila (ki se perejo)'.
21
Potrditev za kolektivno vrednost porabskega gväntanje pa najdemo tudi v dveh rabah, ki ju je bilo mogoče najti v časopisu Porabje, glasilu Slovencev na Madžarskem:
Lepau v0šivane prte, kikle, bluze, vankiše i drügo gvantanje se je najbole vidlo ženskam (Porabje 16 (2006), št. 4 (15. jun.), 2) 'Lepo vezeni prti, krila, srajčke, vzglavniki in druga oblačila so bili ženskam najbolj všeč'.
Gvantanje sem emo rezervno, vse leke majce, leke hlače (Porabje 19 (2009), št. 33 (13. avg.), 4) 'Imel sem rezervna oblačila, vse lahke majice, lahke hlače'.
4.1 Istrsko škarpanje 'čevlji'
Naj v zvezi z narečnimi kolektivnimi samostalniki na -anje opozorim še na besedotvorno podoben primer iz Istre. V zbirki Rožane Koštial Ljudske iz šavrinske Istre v pesmi iz Planjave pri Pučah
HH
K
S
HH
P
<
Pleše, pleše, črne kus!
Kaj bon plesal, ki sen bus.
Prodaj vole en konje,
kepe nove škärpanje. (Koštial 1996: 75)	hJ
S
nastopa samostalnik škärpanje, ki more biti domača izpeljanka iz širše znanega sin-	O
gulativa romanskega izvora škarpa (ž) 'čevelj' (prim. it. scarpa 'čevelj'). Iz tožilni-	^ ške zveze nove škärpanje 'nove čevlje' je razvidno, da samostalnik ne nastopa kot hh kolektiv, ampak kot števni samostalnik v tožilniku množine. Čeprav ga Koštialova
pomensko pojasnjuje tako z množinskim ustreznikom čevlje kot tudi z edninskim	y
obutev (Koštial 1996: 76), bi bilo iz tega osamljenega primera preuranjeno sklepati,	h, da se kolektivni samostalniki na -anje potrjujejo tudi v Istri in da je bil prvotni kolektiv škärpanje 'obutev' reinterpretiran v števni samostalnik na podlagi množinske rabe označevalcev tipa čevlji, it. scarpe itd.
5 Zaključek
Cerkljansko-črnovrško-porabski besedotvorni par gvantanje (s) 'oblačila' : gvant (m) 'obleka' predstavlja zanesljiv znak, da cerkljanski kolektivi na -ajne = sln. -anje v slovenskem jezikovnem prostoru niso osamljeni in da bi bili v prihodnje lahko prepoznani vsaj še v katerem od drugih slovenskih narečij ali govorov.
Ker so kolektivni samostalniki lahko imenska predloga pri tvorbi zemljepisnih imen (tip Vitanje (ed.) < *Vit-anje 'kraj, kjer prebivajo Viti'23) in priimkov iz hišnih imen (npr. cgn Grah : cgn Grahanje), bi bilo pri nadaljnjem evidentiranju teh slovenskih kolektivov treba upoštevati možnost, da se ohranjajo tudi v slovenskem onomastičnem fondu.
23 Toponim je s hipokorističnim antroponimom *Vitt povezal Bezlaj 1961: 303, a imena besedotvorno ni razložil. Pri imenu je možna postavitev tudi drugačne morfemske meje, in sicer *Vitan-bje *'kraj, kjer prebivajo Vitani' iz hipokoristika *Vitam, (tipa *Milam,, *Zoram, itd.).
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju J Viri in literatura
Z Bajec 1950 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I: izpeljava samostal-1	nikov, Ljubljana: SAZU, 1950 (Dela razreda za filološke in literarne vede 1).
^ Bezlaj 1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena II, Ljubljana: SAZU, 1961 O	(Dela razreda za filološke in literarne vede 9).
S ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel Fran-L	ce Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU
0	(izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007.
v ESSJa = Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov 1-. Moskva: Nauka, 1974-. N Kenda-Jež 1999 = Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora kraja Cerkno (OLA
1	6, SLA 166), Jezikoslovni zapiski 5 (1999), 207-234.
Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje: teoretični model di-Z	alektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja: doktorska
A	disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2002. Tip-
p	kopis.
1 Koštial 1996 = Rožana Koštial, Ljudske iz šavrinske Istre, Devin, 1996. S Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, K	Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005.
1	Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895: elektronska izdaja, ur. Metka Furlan - Helena Dobrovoljc - Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Kamnik: Amebis, 2006.
O Porabje = Porabje: časopis Slovencev na Madžarskem, Monošter 1991-. • Razpet 2006 = Marko Razpet, Kako se reče po cerkljansko, Cerkno: Občina - Lju-
2	bljana: Jutro, 2006.
SP = Slownikpraslowianski I-, Wroclaw idr.: Zaklad narodowy im. Ossolinskich -
Wydawnictwo PAN, 1974-. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU
(izd.) - DZS (zal.), 1970-1991. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo-
venischen, Wiesbaden: Harrassowitz, 1963. Šašelj 1906 = Ivan Šašelj, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I, Ljubljana: Katoliško tiskarsko društvo, 1906. Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar,
Ljubljana: SAZU, 1964 ((Dela razreda za filološke in literarne vede 20). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A-H), Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998 (Slovarji).
a\
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju Special derivation of collective nouns in -ajne in the Cerkno dialect
Summary
o
2

The Cerkno-Črni Vrh-Raba Valley word formational pair gvantanje (n.) 'clothing' : gvant (m.) 'clothes' is a reliable sign that the Cerkno dialect collectives in -ajne ^ = Sln. -anje are not isolated in Slovenian linguistic territory and that they could be identified in the future at least in some other Slovenian dialects and subdialects.
Because collective nouns can also serve as a base for the formation of geo- ^ graphical names (the type Vitanje (sg.) < * Vit-anje 'place where [people named] Vit ^ live') and surnames < oeconyms (e.g., surname Grah : surname Grahanje), in the further inventorying of these Slovenian collectives it is necessary to consider the ^ possibility that they are also preserved in Slovenian onomastic material.	^
Z >
O
L
S
O
K
NN
N H
Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (s poudarkom na vezavi)
Robert Grošelj
o
2
1
HH
K
S
Razprava obravnava razvoj vezljivosti mišljenjskih glagolov misliti, mneti,
meniti v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (s poudarkom na vezavi).	N Opredeljeni so pomeni glagolov, po pomenih so vzpostavljeni pomenski in
vezavnostni vzorci, določena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in	^
medsebojna konkurenčna razmerja. Na koncu razprave so primerjane vezlji-	Z
vostne značilnosti med glagoli mišljenja.	^
Ključne besede: zgodovina slovenščine, razvoj vezljivosti, vezava, glagoli	O
mišljenja	j
The valency of three verbs of thinking in the history of standard	^
Slovenian (with an emphasis on government)
K
This article examines the development of valency for the verbs of thinking	^
misliti 'to think', mneti 'to believe', and meniti 'to believe' in the history of	^
Slovenian (with an emphasis on government). It defines the meanings of the verbs, presents their semantic and government patterns by meaning, and defines their stability, developmental characteristics, and competition with one	^ another. The article concludes with a comparison of the valency characteristics among the verbs of thinking.
Key words: history of Slovenian, development of valency, government, verbs of thinking
0 Uvod
V razpravi je predstavljen razvoj vezljivosti mišljenjskih glagolov misliti, mneti, meniti v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (s poudarkom na vezavi). Na podlagi slovenskih slovarskih del je opredeljeno pomenje glagolov mišljenja, s pomočjo korpusa, ki ga sestavljajo besedilnih zgledi iz celotnega knjižnoje-zikovnega razvoja slovenskega jezika, pa so določene vezljivostne značilnosti glagolov, kot se kažejo skozi zgodovino jezika. Po posameznih pomenih glagolov so vzpostavljeni najprej pomenski, nato vezavnostni vzorci, določena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in medsebojna konkurenčna razmerja. Na koncu razprave so primerjane vezljivostne značilnosti glagolov mišljenja, s čimer se lahko izpostavijo tudi konkurenčna razmerja med glagoli v opredeljenih pomenih.
Namena večstopenjske diahrone vezljivostne analize pomensko sorodnih glagolov sta dva: (1) prikazati večplastnost vezljivostnih zmožnosti mišljenjskih glagolov in razmerij med njimi skozi zgodovino slovenskega jezika; (2) dokazati, 1 da se s spreminjanjem pomena glagolov spreminjata tudi njihova vezljivost in veza-
^	va (za slednje prim. Žele 2003).1 O
s	0.1 Gradivo in korpus
L	0.1.1 Gradivo raziskave predstavljajo slovenski glagoli m^sliti, mneti, meniti
0	(tudi meniti)? Glagoli pomensko spadajo med mišljenjske, kot takšne pa jih lahko v	opredelimo tudi etimološko (prim. psl. *mysliti, *mbneti, *meniti; gl. razdelek 1).
N
1	0.1.2 Korpus za vezljivostno analizo slovenskih glagolov mišljenja sestavljajo izpisi celotnih besedilnih zgledov iz slovarskih in neslovarskih del, ki pokrivajo ves
Z knjižnojezikovni razvoj slovenskega jezika (od 10. do 21. stoletja; obsežno gradivo A se pojavi šele z nastopom knjižnega obdobja v drugi polovici 16. stoletja). p	Za predknjižno obdobje je bilo v raziskavi upoštevano gradivo Brižinskih spo-
1 menikov (10.-11. stoletje; BS) in besedilpredknjižnega izročila (od 14. stoletja do leta s 1550; Mikhailov 1998). Za 16. stoletj e so bila pregledana tale dela: P. Trubar (t) - Ca-K techismus in Abecedarium iz leta 1550 (TC 1550, TA), Articuli oli deili te prave, stare 1 vere kersčanske iz leta 1562 (TAr), Cerkovna ordninga iz leta 1564 (TO) in Ta celi catehismus, enipsalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanskepeisni iz leta 1574 (TC 1574); S. Krelj (K) - Otrozhia Biblia iz leta 1566 (KB); J. Dalmatin (D) - Biblia


1 iz leta 1584 (DB). Za 17. stoletje je bil upoštevan Slovar jezika Janeza Svetokriškega
o
(2006; SJJSv), za 18. stoletje pa Japljev prevod Svetega pisma (1784-1802; Jap). Za 2 19. stoletje so bili pregledani Slovar Prešernovega pesniškega jezika (1977; Preš.), Wolfov prevod Svetega pisma (1856-1859; W) in Pleteršnikov slovar (1894-1895; Plet.). Za 20. stoletje sta bila upoštevana Slovar slovenskega knjižnega jezika (19701991, 1998; SSKJ) in Vezljivostni slovar slovenskih glagolov A. Žele (2008; VSSG).3
0.2 Metode
0.2.1 Pomenska analiza glagolov mišljenja izhaja iz pomenskih razlag v analiziranih slovarskih virih. Pomenske razlage se je skušalo uravnotežiti s preveritvijo besedilnih zgledov, poskus dopolnitve pa je slonel na urejevalnem, sintagmatskem načelu slovarskega pomena: slovarski pomen izkazuje podredno razmerje pomenskih sestavin s
Razprava je predelano poglavje avtorjeve disertacije Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih (mentorici red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular, izr. prof. dr. Andreja Žele), obra-njene februarja 2010 na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz analize so izključene tvorjenke z omenjenimi glagoli v skladenjski podstavi (po teoriji slovenskega skladenjskega besedotvorja, prim. Vidovič-Muha 1988); raziskava njihovih pomenskih in vezljivostnih sprememb glede na netvorjenke si zasluži ločeno obravnavo (upoštevati bi bilo treba predvsem sestavljenke in tvorjenke s povratnoosebnim zaimkom kot prostim morfemom).
Izpisani zgledi z izpričanimi vezljivostnimi (pomenskimi in vezavnostnimi) značilnostmi glagolov so bili na podlagi uveljavljenih zapisov (prim. predvsem SPP) oblikovani v pomenske in vezavnostne vzorce, primerne za vezljivostno analizo.
Najbolj tipični nosilci vezljivosti so glagoli, pridevniki (označujejo različna stanjska lastno-stna razmerja), poleg njih pa še izglagolski in izpridevniški samostalniki (Žele 2001: 15). Nepolnopomenski glagoli oz. glagoli v pomožniški vlogi kot slovničnofunkcijska jedra povedi lahko v okviru strukturnoskladenjske vezljivosti uvajajo samo neudeležensko po-vedkovodoločilno vezljivost (Žele 2001: 13).
Pri opisni predstavitvi pomenskega vzorca levi udeleženec ni upoštevan, in sicer zaradi njegove predvidljivosti.
Določila so lahko na levi ali desni strani jedra (nosilca vezljivosti). T. i. levi vezljivosti pripadajo določila v skladenjski funkciji osebka (v nekaterih vezljivostnih pristopih tudi logičnega osebka), medtem ko ostala določila pripadajo t. i. desni vezljivosti.

skladenjsko vodilno uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) in skladenjsko odvisnimi razločevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS; Vidovič-Muha 2000: 53).	o
Na ta način so bili vzpostavljeni tudi t. i. primerljivi pomeni, tj. pomeni z enako UPS in čim več prekrivnimi RPS, ki omogočajo primerjavo vezljivostnih možnosti med glagoli.
Sistematizacija slovarskih virov in zgledov, ki temelji na zgodovinskorazvoj- ^ nem urej evalnem načelu, omogoča opredelitev pomenov z vidika časovne ustalj eno- ^ sti (v katerem obdobju se pomen pojavlja). Podatki o časovni ustaljenosti pomenov so ^ sicer podrejeni njihovi relativni razvrstitvi, ki temelji na kriteriju pogostnosti.	^
0.2.2 Vezljivostna analiza glagolov mišljenja temelji na sodobnih obravnavah gla-golske vezljivosti (prim. Karolak 1984, VV 1987, Žele 2001). Vezljivost je zmožnost določene besede (t. i. nosilca vezljivosti),4 da veže nase napovedljivo število vezlji- ^ vostnih položaj ev, j e torej napovedlj ivost/obveznost skladenj skih mest (nasproti dru-žljivosti, ki označuje prosta mesta). Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmerjenosti glagola (z udeleženskimi vlogami), so zasedena s t. i. določili v določeni slovnični obliki (strukturnoskladenjska vezljivost;
Žele 2001: 13).5
Pomenska usmerjenost ali pomenskoskladenjska vezljivost je lastnost nosilca vezljivosti, da s svojim pomenom jezikovno odraža določeno zunajjezikovno mikrosituacijo; pomenske entitete, ki ustrezajo predmetnim ali abstraktnim sestavinam zunajjezikovne mikrosituacije, predstavljajo udeleženci. Njihovo vsebinsko opredelitev pokrivajo udeleženske vloge; v sodobnih vezljivostnih razpravah se « pogosto stremi k njihovi tipizaciji (npr. SČ 1998: 38-41; tudi Orešnik 1992).	N
Na podlagi pomenov in besedilnih zgledov so bile določene tudi pomensko- W skladenjske značilnosti glagolov mišljenja v slovenskem jeziku. Osrednjo vlogo ^ med njimi imajo udeleženci, ki jih predvideva usmerjenost glagola. Na podlagi gla-golskega pomena, pomenskih in skladenjsko-oblikovnih lastnosti udeležencev so se oblikovale njihove udeleženske vloge. Kompleksno pomensko (vezljivostno) razmerje med udeleženci, ki ga usmerja nosilec vezljivosti (usmerjenosti), ponazarjajo pomenski (vezljivostni) vzorci, npr. nosilec mišljenja - vsebina (brez upoštevanja predvidljivega nosilca, npr. misliti - kaj).6
Pomenska usmerjenost se izrazno uresničuje v strukturnoskladenjski vezljivosti, ki je v raziskavi poimenovana vezava (po Dular 1982). Udeleženci pomenske usmerjenosti glagola so skladenjsko ali - bolje - besedilno realizirani kot določila7 v določeni slovnični obliki (oblikoslovne, oblikoskladenjske kategorije
tipa sklon, nedoločnik, odvisnik itn.). Vezava je vpliv skladenjsko odločilnih slovarskih lastnosti besedne podstave nosilca vezljivosti na izbiro kategorialnih (ne-N slovarskih) lastnosti določila (slovnična oblika) oz. predvidljivosti teh lastnosti na 1 podlagi slovarskih lastnosti nosilca vezljivosti (prir. po Dular 1982: 78).
Na osnovi ugotovljenih pomenskih (vezljivostnih) razmerij, udeležencev in besedilnih zgledov so se razkrile strukturnoskladenjske značilnosti slovenskih glas golov mišljenja. Iz besedilnih zgledov so se izpostavila določila oz. določilne moL žnosti, vzporednost pomenskega in strukturnega vezljivostnega razmerja v okvirih
0	posameznih pomenov pa je prikazana s pomočjo vezavnostnih vzorcev, ki predstav vljajo formulaični prikaz vseh določilnih realizacij pomena glagolskega leksema,
npr. Snom - VF - SENT. V okvirih posameznih pomenov je bil določen časovni lok pojavljanja vzorca, njegova stabilnost oz. nestabilnost, vzorci pa so bili glede na kriterij stabilnosti primerjani med seboj.8 Z	V slovenskem jeziku so bile nato primerjane vezljivostne značilnosti po po-
A sameznih pomenih; tako je postala jasna razvojna stabilnost pomenskih in vezav-p nostnih vzorcev, hkrati pa so se razkrila konkurenčna razmerja med glagoli samimi
1	(po pomenih in verjetno tudi absolutno). S
K
1 1 Pomenje glagolov mišljenja v slovenskem jeziku
Z
1.1 Pomenje glagola MISLITI 1 Sln. m^sliti, mislim nedov. izkazuje tele pomene: (1) 'misliti, razmišljati', (2) 'na-• meravati' in (3) 'misliti, snovati v škodo/korist' (prim. Plet. I: 580; SSKJ: 557).9

Kot stabilen vzorec se obravnava gradivsko dobro izkazan vzorec, ki se pojavlja v načeloma daljšem časovnem obdobju (za krajše obdobje mora zadostiti pogoju zelo dobre gra-divske izpričanosti). Nestabilen vzorec je gradivsko šibko izkazan vzorec, ki se pojavlja v krajšem časovnem obdobju; kot nestabilni se obravnavajo tudi vzorci, ki se pojavljajo v daljših obdobjih, a so izkazani s sporadičnimi, osamljenimi zgledi. - Ob sorazmerno fragmentarnem korpusu je treba računati z neizkazovanjem vezljivostnih možnosti (tj. pomenskih in vezavnostnih vzorcev) v posameznih obdobjih. Tovrstne »vezljivostne praznine« se zapolnijo, če je vezljivostna možnost izkazana v prehodnih in kasnejših obdobjih ali če jo potrjuje sekundarna literatura. V tabelarnih prikazih so zapolnjene »vezljivostne praznine« označene z znakom ■.
Etimološki komentar: sln. misel, gen. misli (15. stoletje) ž., m^sliti (10. stoletje) k psl. *myslb, rod. *mysli in izsam.*mys/iti, vzporedno *mysleti (A. Vaillant domneva, da je ne-dol. osnova na -e- nadomestila starejšo na -i-; ESSJ 21: 43-44, 45-46); ide. *mudhsl(i)- ali *mudhtl(i)- iz ide. baze meudh- 'paziti na, misliti na' (Snoj 2003: 404; ESJS: 508-509). Pomenski komentar: Plet. in SSKJ navajata tele pomene: (a) 'misliti, razmišljati; meniti; nameravati' ('denken, sinnen; denken, meinen; beabsichtigen'; Plet. I: 580); (b) 1. biti dejaven v zavesti; 2. imeti povedano glede na svoje vedenje, poznavanje za resnično; 3. imeti pozitiven, negativen odnos do koga/česa; 4. izraža a) namero, namen; b) opravičilo, pojasnilo; izraža možnost uresničitve česa; 5. v zvezi z reči uvaja a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; b) povzetek bistvene vsebine povedanega; 6. izraža točno, konkretno določitev povedanega; 7. v medmetni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža a) začudenje, nejevoljo; b) podkrepitev trditve (SSKJ: 557). Pomeni (b) 1-3 in 5-7
8
9
Pomen (1) je pri glagolu gradivsko izpričan v obdobju od 10. do 21. stoletja, pomen (2) od 16. do 21. stoletja, medtem ko besedilni zgledi izkazujejo pomen (3) ^ le v času od 16. do 19. stoletja.
•
1.2	Pomenje glagola MNETI
Sln. mneti, mn^m nedov. pomeni (1) 'meniti' (prim. Plet. I: 587). M. Merše (1995: ^ 264-264) opozarja, da je nihanje med meniti in mneti zaznamovalo Trubarjev jezik, dvojnost pa je bila razrešena v korist meniti - verjetno v 16. stoletju, iz katerega so ^ osamljeni gradivski zgledi.10	^
P
1.3	Pomenje glagola MENITI	< Sln. meniti in men^ti, menim nedov. izkazuje pomene (1) 'meniti, misliti, imeti za', (2) ^ 'nameravati' in (3) 'reči, dejati' (prim. Plet. I: 566; SSKJ: 540).11 ^
Pomena (1) in (2) sta pri glagolu gradivsko izpričana v obdobju od 16. do 21. ^ stoletja, pomen (3) pa z redkimi besedilnimi zgledi le v 20. stoletju.
O
2 Vezljivost glagolov mišljenja v slovenskem jeziku	^
S
Glagole mišljenja v okviru leve vezljivosti zaznamuje Snom z oznako človeško, saj O izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju.
HH
2.1 Vezljivost glagola MISLITI	N
2.1.1 Pri pomenu (1) 'misliti, razmišljati' so izpričane tele desne določilne mo- W žnosti:	^
ustrezajo zgornjemu (1), pomen 4 ustreza zgornjemu (2); preureditev pomenov (a) je razvidna. Zgornji pomen (3) ni zabeležen v nobenem izmed slovarjev, izhaja torej iz stanja v besedilih.
10	Etimološki komentar: sln. mneti, mnim (nedov., 16. stoletje, pri starejših avtorjih) k psl. *mbneti, sed. *mbnišb (nedol. *mbniti naj bi imel -i- iz sed.); ide. koren *men- 'misliti, premišljevati' (ESSJ 21: 115; Snoj 2003: 543). - V svojem gradivu glagola po 16. stoletju nisem zasledil (M. Pleteršnik sicer navaja možnost mni se mi 'zdi se mi' iz Ljubljanskega zvona, ki pa zaradi povratnoosebnega se ni upoštevana).
11	Etimološki komentar: sln. meniti, menim (nedov., 16. stoletje) k psl. *meniti, sed. *menišb; domneva se izpeljava iz nepotrjenega psl. *menV; ide. *meino- (ali *moino-) 'mnenje, namen' (Snoj 2003: 392-393; ESJS: 467-468). - Pomenski komentar: Plet. in SSKJ navajata pomene: (a) 'meniti, misliti, imeti za' ('meinen, glauben, dafürhalten'; Plet. I: 566); (b) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje vedenje, poznavanje za resnično; 2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati; 3. knjiž., izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti; 4. knjiž., v medmetni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti; 5. knjiž., reči, dejati (SSKJ: 540). Pomeni (b) 1, 3-4 ustrezajo zgornjemu (1), pomen 3 ustreza zgornjemu (2), pomen 5 pa zgornjemu (3); preureditev pomenov (a) je razvidna.
E Z
1
K
O
S L O
V z
1
Z
A
P
1
S
K
1 1
6
0
o 2
Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (1)
	Predknj. obdobje	16. st.	17. st.	18. st.	19. st.	20. st.
Brez določila		□	□	□	□	□
Sak		□	□	□	□	□
naSak		□	□	□	□	□
vSak					□	
kSdat	□	□				
oSlok						□
poSlok		□	■	■	□	□
INF					□	
SENT		□	□	□	□	□
PG		□	■	□	□	■
Sak* - odSgen				□	□	
Sak* - oSlok					□	□
naSak - SENT		□				
odSgen - SENT		□	■	□	□	
oSlok - SENT						□
ADV		□	■	□	□	■
Legenda:
□ gradivsko izkazana določilna možnost
■ drugače izkazana oz. domnevana določilna možnost (prim. op. 8)
(A) Pri pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci tile: Snom - VF - Sak, Snom - VF - naSak in Snom - VF - SENT (domnevam, da je stilistično zaznamovana možnost s PG prav tako stabilna); stabilno (od 16. stoletja do danes) pa se je verjetno pojavljal tudi vzorec Snom - VF - ADV, s t. i. nadomestnim določilom ADV v vlogi vsebinskega udeleženca (več o določilu ADV, tudi s primeri, v razdelku 2.4.1).
Desno določilo SENT pokriva vlogo pravega vsebinskega udeleženca propo-zicijskega tipa, ki najbolje razkriva kompleksno vsebino mišljenjske dejavnosti.12 Nekoliko redkejše je določilo Sak v vlogi nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa - kaj kdo misli);13 na njegovem mestu se večkrat pojavlja zaimenska oblika ali samostalnik kategorialnega, ekstenzivnega pomena (npr. reč, stvar), ki nadomešča kompleksnejšo vsebino, tj. SENT (prim. Dular 1982: 182). Stabilno je tudi določilo naSak z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (nanj se mišljenje vsebinsko nanaša), kaže pa na (izhodiščni) pomenski odtenek smerno-
12	SENT ima lahko v glavnem stavku tudi navezovalni element (soodnosni izraz) tipa naSak, Sak, vSak (slednji v Wolfovem prevodu Svetega pisma) ter ADV (tako).
13	Sak velja za najbolj tipično vezavno obliko in s svojimi oblikoslovnimi merili tudi za dovolj splošno, da ima lahko status sistemsko nezaznamovanega izraznega sredstva; posledica tega je tudi usmeritev slovenščine v tožilniško (ali t. i. analitično) vezljivost (Dular 1982: 162; Žele 2001: 78-79).
z
sti, namere (Kopečny 1973: 117-118). PG se v vlogi vsebinskega udeleženca verjetno pojavlja prek »notranjega« govora (prim. 'misliti si'); ta stilistično zaznamova- ^ na besedilna določilna možnost je pretvorljiva v SENT (tudi zamenljiva je z njim).
•
Primeri: Snom - VF - Sak (16. st.: Sakaj GOSPVD eno rejzh mifli, inu bo	^
tudifturil, karje on govoril super te, kateri v'Babeli prebivajo. Jer 51,12 DB;	hh
18. st.: Nesaftopen prasne rezhy mifli: nefpameten, inu smoten pak mifli norfke rezhy. Sir 16,23 Jap; 20. st.: Očeta mislim, ne tebe. SSKJ). Snom - VF - na-	^
Sak (16. st.: Ieft miflim na te ftare dny, pervih lejt. Ps 77,6 DB; 19. st.: Ker ne	„
mislijo na smert, in njih nadloge (dolgo) ne terpe. Ps 72,4 W; 20. st.: Mislil je na bolečine. VSSG); Snom - VF - SENT (16. st.: Vy fte poprej sdaunaj po	^
Davidu miflili, de bi on bil Krajl zhes vas: [...] 2 Sam 3,17 DB; 17. st.: [...] na letu nemislio, de bi fe sgreuali, spokorili, inu pobulshali [...] SJJSv (navezo-	^
valni naSak); 19. st.: [...] on le v to misli, kako bi podobne podobe napravil[...]	^
Sir 38,28 W (navezovalni vSak); Tako mislite tudi vi, de ste namreč grehu odmerli, živite pa Bogu v Kristusu Jezusu, Gospodu našim. Rim 6,11 W (navezovalni tako); tudi brezvezniško: 16. st.: De ty ludy mislio inu menio, ta človik	^ bo pravičin inu izvelyčan za volo suih lastnih dell inu zasluži tu odpusčane tih O grehov za volo suiga lastniga zaslužena, [...] TO (III, 249); Snom - VF - PG ^ (16. st.: Sakaj on je taku miflil: Lahkaj bi on tudi kej mogel vmreti, kakor nje- ^ govi bratje. 1 Mz 38,11 DB; 19. st.: In je mislil sam per sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi svojeperdelke spravil? Lk 12,17 W).14
K
Kot nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci se kažejo Snom - VF ^ - vSak // kSdat // poSlok; vzorci so redki in vezani na posamezna obdobja: vSak na ^ 19. stoletje, kSdat na 10. in 16. stoletje, poSlok pa se pojavlja v 16. in 19. stoletju. Zdi se, da je nestabilen tudi vzorec Snom - VF - oSlok, potrjen samo v 20. stoletju. Izje- ^ mno vezljivostno možnost bi lahko predstavljal tudi Snom - VF - INF (19. stoletje).
Desna določila vSak, kSdat in poSlok pokrivajo vlogo razmernega vsebinskega udeleženca in kažejo na specifične izhodiščne pomene; njihova osamljenost in ujemanje s tujejezičnimi predlogami pa opozarjata na morebitno kalkiranost.15 V tej udeleženski vlogi je, presenetljivo, redko določilo oSlok; domnevam, da je pogostejše v kompleksnih vezavnostnih vzorcih, kjer nastopa kot del desne določilne možnosti (več o oSlok v razdelku 2.1.1(C)).
V zvezi z določilom PG je treba omeniti dva pojava: (a) v besedilih 16. stoletja PG v glavnem stavku pogosto spremlja navezovalni prislov taku (prim. zgoraj); (b) v Jap in W PG pogosto uvaja deležnik glagola rekanja (18. st.: Ony fo pakfamyperfebi miflili rekozh: De my nifmo kruhe vsqli. Mt 16,7 Jap; 19. st.: Ko so pa kmetje tega zagledali, so mislili sami per sebi, rekoč: Ta je dedič, umorimo ga, de bo dedišina naša. Lk 20,14 W) Določilo vSak (s smernostnim pomenom) bi lahko nastalo s kontaminacijo - pod vplivom določilne možnosti pomensko sorodnega glagola, prim. verjeti v koga. Ob določilu kSdat v DB, prav tako z izhodiščno smernostnim pomenom (Kopečny 1973: 101), se ponuja razlaga s kalkiranostjo - o njej pričata redkost zgleda in ujemanje DB z Lutrovo predlogo (prim. zu z daj.); v primeru kSdat v BS pa bi lahko šlo za kontaminacijo (prim. stcsl. glagole verovanja, upanja; SJS II: 87). Določilo poSlok kaže na kalkiranost (po nem. an, nach z daj.).
15
Osamljen zgled določila INF (19. stoletje, Preš.) v vlogi pravega vsebinskega W udeleženca je treba razlagati kot različico SENT, ki se pojavlja ob pogoju enakosti N osebka glavnega in odvisnega stavka (slednji se pretvori v INF) in istodobnosti. 1 Vpetost v pesniško besedilo (retorično, stilistično zaznamovano besedilno okolje) opozarja na izrabo posebnih stilističnih vzorcev.
0
s	Primeri: Snom - VF - vSak (19. st.: Na vsih svojih potih misli v njega, in on bo
L	tvoje stopinje vodil. Prg 3,6 W);16 Snom - VF - kSdat (10. st.: Da c tomu dini,
zinzi, muzlite, ide ne camo ze vcloniti, nu gepred bosima osima stati i zio prio imeti, iuse gezim bovvedal. BS II, 83-88; 16. st.: Satu nema Predavaz fpet k'fvojmu V	predanimu blagu mifliti: Ezk 7,13 DB);17 Snom - VF - poSlok (16. st.: Vy, kir
N	mejnite, de fte delezh od hudiga dne, inu vfelej le po krivizhnim gofpodovanju
1	miflite, [...] Am 6,3 DB; 19. st.: veliki točaj ne misli po Jožefu več Ravn.);18 Snom - VF - oSlok (20. st.: Mislijo o počitnicah v tujini; Dular 1982: 191); Snom - VF
Z	- INK (19. st.: Tako, kdor misli trdo stati, pade [...] Preš., Prva ljubezen)
A
p	(B) V pomenu (1) se vzpostavlja tudi pomensko razmerje med nosilcem mišljenj-
1	skega procesa in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti). S Stabilen vezavnostni vzorec je Snom - VF, ki ga gradivo potrjuje od 16.
K	stoletja naprej.19
a\
Primeri: Snom - VF (16. st.: Raunu kakor de bi Lonzarjeuyl miflil, inu bi enu dellu reklu k'fvojmu Mojftru: On me nej fturil. Iz 29,16 DB; 18. st.: Jeftfim po 0	nozhi v' mojim ferzi miflil, inupremifhloval, inufam febe isprafhoval. Ps 76,7
0	Jap; 20. st.: Dolgo ni mogel misliti; Ne morem urejeno, zbrano misliti. SSKJ).20
2
Podoben zgled navaja Plet.: m. v druge reči 'an andere Dinge denken' Burg. (Plet. I: 580); glede na nem. prevod ustreza vezljivosti m. na koga, kaj 'an jemanden, etwas denken'. Prim. Darum soll der Verkäufer zu seinem verkeuften Gut nicht wieder trachten (Luter). - Na tem mestu je treba opozoriti na zanimiv zgled določila kSdat v BS. Medtem ko je določilo kSdat v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca razmeroma jasno (za stcsl. prim. SJS II: 87; za slov. jezike prim. Kopečny 1973: 104-105), je nekoliko bolj problematičen odvisnik ob njem (tj. ide ne camo ze vcloniti ...). Obravnava se bodisi kot časovni odvisnik z verjetno prilastkovno vlogo (pribl. mislite na tisti dan, ko se ne bo kam skriti ...; Pogačnik 1968: 217; podobno Paternu idr. 2004: 92), R. Kolarič (1968: 51) dopušča ide tudi kot krajevni prislov, bodisi kot namerni odvisnik (želja, da bi se izognili neželenemu dejanju, pribl. mislite na tisti dan, da ne bi kam skrenili ...; Dogramadžieva 1989: 64). Kljub različnim interpretacijam (ob prevladi prve) pa ima odvisnik vlogo nevezljive-ga dopolnila - dopolnjuje bodisi vezljivo določilo bodisi celotno stavčno strukturo. Prim. Ona miflipo eni Nyvi... Prg 31,16 (DB) kaže na precejšnje ujemanje z ... denkt an einem Acker... (Luter). Na drugačno povezavo opozarja Pleteršnikov zgled iz Dalmatinove Biblije (Plet. I: 580): radi mita jemljo ino mislijo po dareh proti sie haben ein Verlangen nach Geschenken; Ravnikarjev zgled pa spremlja prevod der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr.
' Zgledi predstavljajo sistemsko nerealizacijo določil, ne pa njihovega kontekstualnega izpusta ali absolutne rabe glagola.
' V zgledih tipa Ne morem urejeno, zbrano misliti; Učenec je logično mislil (SSKJ) je ADV sporočilno obvezno neudeležensko dopolnilo oz. neudeleženski skladenjskoobvezni mo-difikator glagola (prim. Žele 2003: 30)

(C) Pomen (1) odpira tudi možnost pomenskega vzorca nosilec mišljenja - raz-merni vsebinski udeleženec - vsebina (tudi misliti - o kom, čem - kaj, kako); nosilec o mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu določeno vsebino.
Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci tile: Snom - VF - odSgen - Sak* // SENT in Snom - VF - oSlok - Sak* // SENT. V vlogi vsebine se pojavljata določili Sak* in SENT (več o Sak* v razdelku 2.4.2), odSgen ^ in oSlok pa nastopata v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca.
Prvi vezavnostni možnosti se pojavljata do druge polovice 19. stoletja (sta- ^ bilnejša je možnost z določilom SENT), ko ju zamenjata drugi dve.21 Pri razmer- ^ nem vsebinskem udeležencu pride v 19. stoletju torej do zamenjave, in sicer se ^ odSgen umakne določilu oSlok. Domnevali bi lahko, da je bila omenjena sprememba rezultat sociolingvističnih dejavnikov, tj. vzpostavitve norme, ki kaže na ^ odstranjevanje tujejezičnih oz. neslovanskih prvin iz knj. jezika (za hrv. jezik ^ prim. Hudeček 2003).
Zgodovinskorazvojno je treba določilo odSgen kot razmerni vsebinski predmet omeniti ob glagolih sporočanja in čutenja (vezljivostno sorodni mišljenjskim), npr. brati, govoriti, pisati, povedati, zvedeti itn.; ustaljeno je od 16. (T, D) do 19. stoletja (W), oSlok ga nadomesti šele v 19. stoletju, možnost odSgen pa se ohrani kot pogovorna, npr. pripovedovati (od kralja Matjaža), misliti (Orel 1993: 183, ^ 188-189, 199; Dular 1982: 188-189).22 V sodobnem slovenskem jeziku naj bi oS- O lok vezavno izražal samo razmerni (vsebinski) predmet ob glagolih tipa glasovati, premišljevati itn. (Dular 1982: 191); zgodovinskorazvojno pa je pomenljivo dej- « stvo, da je I. Orel (1993: 265) v analizi predložnih zvez od 16. do 19. stoletja (na N gradivu Mk, 2Mz) zasledila prve primere vsebinskega oSlok ob glagolih sporočanja W in čutenja (In Faraon poreče o Izraelovih sinovih [...] 2Mz 14,3) šele v Lampetovih ^ Zgodbah svetega pisma (1895).
Primeri: Snom - VF - odSgen - Sak* (18. st.: Al sa oboje bodo po sa/lushenju prejqli, sa to, kqr /o od Boga hudu mi/lili, inu na malike der-shali, inu sa to, kqr/o krivu per/qgali, inu/kusi golufio pravizo sanizhüväli. Mdr 14,30 Jap; 19. st.: Mislite dobro od Gospoda, in išite ga s priprostim sercam;[...] Mdr 1,1 W); Snom - VF - odSgen - SENT (16. st.: KAdar je pak ta Folk mejnil, inu /o v/i v'/voim /erci mi/lili od Ioanne/a, aku bi lahkaj
Čeprav sta se vezavnostni možnosti Snom - VF - oSlok - Sak* // SENT pojavili šele v drugi polovici 19. stoletja, ju obravnavam kot stabilni, saj gre za ustaljeno zamenjavo ve-zavnostnih možnosti z določilom odSgen, v času pojavljanja pa sta tudi stabilni. F. Kopečny (1973: 154) opozarja, da je predmetni otiSgen 'o' v stč. (praveno jest ot dvu kräli), v dluž. (groniš wot cogo; manj gluž.), v sln. (govoriti od koga), v csl. (rečeno ti budetb ot vsech^, naučeni ot tebe Christ - nspi aou) in v stsbh. (svaku se noč meni od tebe čudno sni; gdi su sad vitezi, od kih pripivaste, Dubr. 16. stoletje) verjetno latinizem, ki je bil v prostorih germansko-slovanskega jezikovnega stika podprt z vplivom nemščine (torej ne gre za goli germanizem, kot je domneval J. Gebauer). V nekaterih primerih lahko prihaja tudi do vezavnostnega križanja (kontaminacije) sinonimnih določilnih možnosti: otiSgen ^ oSlok ^ otiSlok, prim. glagolach ot tebe (Lob, hrvcsl.), stč. prorokovächu otposlednieho veka lidech, stsbh. sami znate, od čem mislite (Dubr., 17. stoletje; Kopečny 1973: 154).
E
Z
1
K
O
s L
O
V N
1
Z
A
P 1
s K
1
1
6
0
O 2
on Criftus bil, [...] Lk 3,15 DB; 19. st.: [...] prosim vas, de pričujoč ne bom permoran, s tisto serčnostjo derzen biti, s ktero menijo, de sim derzen proti enim, kteri mislijo od nas, de kakor po mesu delamo. 2 Kor 10,2 W); Snom
-	VF - oSlok - Sak* (19. st.: kako misliš o tej stvari? (Plet. I: 580); 20. st.: Dobro, slabo misli o meni. SSKJ; Večina misli o tem drugače. VSSG); Snom
-	VF - oSlok - SENT (20. st.: Mislil sem o Mariji, da bo šele jutri prišla domov; Dular 1982: 205).
Kot nestabilen vezavnostni vzorec nastopa Snom - VF - naSak - SENT,
ki je izpričan z osamljenim zgledom iz 16. stoletja Vezljivostna »vrednost« vzorca pa je negotova; kompleksnejša besedilna zgradba se lahko razloži kot unija dveh vzorcev, tj. Snom - VF - naSak in Snom - VF - SENT, pri čemer ima določilo naSak vlogo navidezno izpostavljenega udeleženca propozicije SENT (za določila prim. razdelek 2.1.1(A)).
Primer: Snom - VF - naSak - SENT (On bo na fvoje lunake miflil: Ali vfaj bodo tijfti padli, kamer kuli bodo hoteli pojti, inu bodo k'Sydu hiteli, inu h'tej brambi, ker bi shiher bily. Nah 2,5 DB).
2.1.2 Pri pomenu (2) 'nameravati' so izpričane tele desne določilne možnosti:
Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (2)
	Predknj. obdobje	16. st.	17. st.	18. st.	19. st.	20. st.
naSak						□
INF		□	□	□	□	□
SENT						□
Legenda:
□ gradivsko izkazana določilna možnost
(A) V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere - vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da je stabilen vezavnostni vzorec samo Snom - VF - INF, v katerem vlogo vsebinsko-namernega udeleženca pokriva tipično določilo INF.
Glagol misliti v pomenu 'nameravati', ki se približuje pomožniški vlogi (podobno je pri naklonskih, faznih glagolih), zahteva določilo INF (ki tu ne predstavlja pretvorbne možnosti SENT ob določenih slovničnih pogojih).
Primeri: Snom - VF - INF (16. st.: Inu jeft fm miflil tebi zhaft iskasati, ali GOSPVD nej perpuftil tebi zhaft iskasati. 4 Mz 24,11 DB; 18. st.: Jeft fim miflil sydati hifho, v'katqri bi pozhivala fkrinja savqse Gofpodove, inu pod-noshje nog nafhiga Boga: inu fim k'sidanju vfe perpravil. 1 Krn 28,2 Jap; 20. st.: Misli kupiti to blago; Mislil je govoriti z njim. VSSG).
Nestabilna vezavnostna vzorca sta Snom - VF - naSak in Snom - VF - SENT.
V primeru pomena (2) sta obrobna (celo vprašljiva) - z redkimi zgledi sta zabeležena le v 20. stoletju. Možno je, da predstavljata samo stilistično izrabo vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen (1), čeprav vsaj določilo naSak kaže na izhodiščni pomenski odtenek smernosti, namere.23
Primeri: Snom - VF - naSak (20. st.: Ali že misliš na odhod, na upokojitev? SSKJ); Snom - VF - SENT (20. st.: Mislil je, da pride. VSSG).
o
1
HH
m
2.1.3 Pri pomenu (3) 'misliti, snovati v škodo/korist' je izpričanih pet desnih dolo-čilnih možnosti:
Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (3)
	Predknj. obdobje	16. st.	17. st.	18. st.	19. st.	20. st.
zoperSak		□	■	■	□	
Sak* - Sdat		□	■	□	□	
Sak* - čezSak		□	■	□		
Sak* - zoperSak		□	■	□	□	
Sak* - sSins					□	
< NN
Z >
O
hJ
o
NN
N H
Legenda:
□ gradivsko izkazana določilna možnost
■ drugače izkazana oz. domnevana določilna možnost (prim. op. 8)
(A) V primeru pomena (3), ki ga lahko umestimo v čas od 16. do 19. stoletja, je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik, ki odraža vezlji-vostno razmerje z vsebino (običajno negativno),^'4 ki jo nosilec misli proti prejemniku.
Na podlagi gradiva sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom - VF - Sak* - Sdat // zoperSak; prav tako stabilen, čeprav izkazan v krajšem časovnem obdobju (16.-18. stoletje), je vzorec Snom - VF - Sak* - čezSak.
Določilo Sak* nastopa v vlogi vsebinskega udeleženca (več v 2.4.2), v vlogi prejemnika pa se pojavljajo določila Sdat, zoperSak in čezSak. Ob ustaljeni pre-jemniški vlogi določila Sdat, ki izhaja iz pomena smernosti (Pogorelec 1968: 146;
23	J. Dular (1982: 194) uvršča določilo SENT v tovrstnih primerih med ciljne predmete, ki nastopajo pri glagolih z izrazito hotenjsko sestavino; v tej vlogi pa naj bi bili vsebinski oz. natančneje da-jevski odvisniki redki.
24	Ni pa nujno (vsaj v primeru vzorca Snom - VF - Sak* - Sdat), prim. dobro m. komu es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.) (Plet. I: 580), medtem ko je pomen protivnosti pri določilih čezSak, zoperSak preveč plastičen, da bi dovoljeval »pozitivno« vsebino. Določilo Sak* v vlogi vsebinskega udeleženca ima skoraj predmetno vlogo (prim. hudo, dobro 'slabe, dobre stvari').
Večerka 1993: 262),25 pa je treba opozoriti na dodatni protivnostni odtenek in na
W morebitno kalkiranost določil zoperSak, čezSak (po nem. vzoru).26 Z
1	Primeri: Snom - VF - Sak* - Sdat (16. st.: Kadarje pak David vidil, de je Saul
^	njemu hudu miflil, je on rekel k'Farju AbIataru: Sesipo Ephod. 1 Sam 23,9 DB;
o	[...] iz serca nemu voisčimo inu mislimo dobru. TC 1555 (I, 409); 19. st.: Vernejo
s	naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo mislijo. Ps 34,4 W); Snom - VF - Sak* -
zoperSak (16. st.: [...] de ti hočeš meni odpustiti vse muye grehe inu kar sem ^	danas hudiga subper tuyo volo inu zapuvidmislil, govurill oli sturill. TA (I, 307);
O	19. st.: Nič več ni vriskanja v Moabu; zoper Hesebon hudo mislijo. Jer 48,2 W);27
V	Snom - VF - Sak* - čezSak 16. st.: Vfi, kateri mene fovrashio, vkupfhapazheo
supar mene, inu hudu zhes me miflio. Ps 41,8 DB; 18. st.: Kateri zhes mene hudu miflio, imajo nasaj bejshati, inu k'framotipoftati. Ps 34,4 Jap).
Z
Z	K nestabilnim vezavnostnim vzorcem z zadržkom spada Snom - VF - Sak*
A	- sSins, izkazan z osamljenim zgledom iz 19. stoletja. V vlogi prejemnika v tem
p	primeru nastopa določilo sSins28 (določilo Sak* kot vsebina), a se zdi tovrstna in-
1	terpretacija negotova; zgled se lahko razloži tudi z elipso glagola v nedoločniškem
s	polstavku (misliti storiti), kar bi pričalo o pomenu (2) in določilu INF. 29 K
a\
Za sodobni slovenski jezik J. Dular (1982: 200) navaja, da je Sak - Sdat »ena najpogostejših kombinacij v dvojni vezavi«, pri čemer Sak izraža vsebinski (ali zadeti) predmet, Sdat pa ciljni (redkeje razmerni) predmet. 0 26 Etimološko se sln. zoper razlaga kot poprisl. samostalnik psl.*s^pbr'b s prvotnim pome-0 nom *'nasprotnik' (Snoj 2003: 859), psl. *čerz(-b) 'prek, čez' pa naj bi izhajal iz ide. pri-2 slova *(s)kertsom 'prek' (Snoj 2003: 86); med pomeni slednjega se omenja tudi protivnostni, prim. stcsl. i ničto že čresb volju ichb tvoriti - vzhcsl. črezb volju gospodbnju - sln. čez čast komu kaj reči (Kopečny 1973: 51). Protivnostna vloga (predmet nasprotovanja, negodovanja, napadanja) določil je dobro izkazana v zgodovini slovenskega jezika (Orel 1993: 416-417, 426-429; Dular 1982: 188, 198, 201). Določilni možnosti Sak* - zoperSak // čezSak kažeta pri J. Dalmatinu na ujemanje z Lutrovo predlogo, prim. zoper - wider, čez - über.
27	Zanimivi so v tem kontekstu zgledi z zapostavljenim predlogom zoper in daj., prim. V tih Dessetih zapuvidah ie ta večna, prava, sveta vola Božya zapopadena, obtu kar se takim zapuvidom zubper misli, govori oli sturi, tu istu ie vselei Bogu zubper inu greh. TO (III, 338); ... inu si čestukrat Bogu inu nega bessedi zubper mislil, govuril inu sturil... TO (III, 506). Stičnost predloga (prislova) in glagola bi lahko pomenila približevanje glag. sestavljenkam s prislovno-predložno sestavino v vlogi predpone (glagolski kalk po nem. vzorcu) tipa zoper misliti (prim. zoper stati; Merše 2003: 81-83, 92; Vidovič-Muha 1984).
28	Osnovni (splošnoslov.) pomen predložne zveze si(n)Sins naj bi bil spremljevalni, npr. sln. potovati s kom; z njim sta povezana vsebinski (npr. češ., slk. hrnec s vodou, češ. devče s mo-dryma očima) ter sredstveni pomen (blizu načinovnemu, prim. sln. konj se brani s krepko nogo; Kopečny 1973: 244-248; Orel 1993: 355-356). Zgodovinskorazvojno bi se lahko sSins ob misliti povezal z razmernim predmetom (prim. vfe kar je Bug bil fturil s'Moseffom, inu s'fvoim Israelfkim folkom 2Mz 18.1 Jap), določitev vloge prejemnika dejanja pa bi temeljila na sopomenskih določilnih možnostih Sak* - Sdat // čezSak // zoperSak.
29	Prim. zglede elipse iz 20. stoletja (ob pomenu (2)): k njemu sem mislil SSKJ (557); V Nemčijo je mislil z letalom VSSG (207); v tem primeru bi imel sSins v polstavku vlogo dopolnila ali razmernega predmetnega udeleženca.
Primer: Snom - VF - Sak* - sSins (Vi ste z menoj hudo mislili; Bog pa je	^^
tisto obernil v dobro, ker me je povikšal, kakor zdaj vidite, de je otel veliko	o
ljudstva. Gen 50,20 W).	«5
•
(B) Pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik ob pomenu (3) ^^ ustreza dokaj stabilen »reduciran« vezavnostni vzorec Snom - VF - zoperSak, ki hh določilno izkazuje nosilca (Snom) in prejemnika (zoperSak), negativna vsebina ^ mišljenja pa se razume sobesedilno (že iz minimalne besedilne realizacije vzorca). ^
HH
Primeri: Snom - VF - zoperSak (16. st.: Potle onfpet domoupojde, s'velikim	e^
blagom, inu njegovu ferce bo miflilu super to fveto Saveso, ondi bo on nekuli-
ku opravil, inu taku domou, v'fvojo Deshelo fhäl, [...] Dan 11,27 DB; 19. st.:	^
Napačna je ta vaša misel, kakor de bi bil zoper lončarja mislil, in delo svojimu
delavcu reklo: [...] Iz 29,16 W).	„
Z
2.2 Vezljivost glagola MNETI
2.2.1 Sln. mneti s pomenom 'meniti' izkazuje med desnimi določilnimi možnostmi SENT in Sak - SENT. Obe sta izkazani le z zgledom iz 16. stoletja (nestabilnost). Ob tem naj še enkrat poudarim, da se glagol pojavlja le v gradivu iz 16. stoletja (pri P. Trubarju), kasneje ga namreč nadomesti konkurenčni meniti (prim. razdelek 1.2).
(A)	Pri pomenu 'meniti' je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina. Pomenskemu razmerju ustreza zgled vezavnostnega vzorca Snom - VF - SENT. Določilo SENT pokriva vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa, tj. kompleksne vsebine mišljenjske dejavnosti.
Primer: Snom - VF - SENT (16. st.: Vi ne imate mneti, de fem ieft prishal hposhilanu ta myr [...] Ta pervi deil ... 1557, 28).
(B)	Pomen 'meniti' odpira tudi pomenski vzorec nosilec mišljenja - prizadeto -vsebina; nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tipprizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena.
Pomenskemu razmerju ustreza zgled vezavnostnega vzorca Snom - VF -Sak - SENT. Določilo Sak se v vezljivostni možnosti približuje vlogi prizadeto, SENT pa predikativni vrednosti.30
Primer: Snom - VF - Sak - SENT (16. st.: Gledaite tedai, koku uiposlusha-te. Sakai kateri ima timu bode danu, kateripag nema od tiga bode tudi tu ufetu kar on mni de ima. Lk 8,18, Ta celi novi ... 1581-1582).
H
30 Zgled se lahko obravnava tudi kot posebna besedilna realizacija vzorca Snom - VF -SENT z izpostavljenim členom iz vsebinskega odvisnika, vendar njegova osamljenost onemogoča zanesljivejše sklepanje.
Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika ... J 2.3 Vezljivost glagola MENITI
W 2.3.1 Pri pomenu (1) 'meniti, misliti, imeti za' so izpričane tele desne določilne Z možnosti:
O
S L O
V Z 1
Z A
P
1
S
K
1
1
6
0
o 2
Desne določilne možnosti sln. meniti v pomenu (1)
	Predknj. obdobje	16. st.	17. st.	18. st.	19. st.	20. st.
Sak		□	□	□	□	□
SENT		□	□	□	□	□
Sak* - odSgen					□	
Sak* - oSlok						□
Sak* - sSins		□				
Sak - SENT		□	■	□	□	
zaSak - SENT						□
odSgen - SENT		□	■	■	□	
oSlok - SENT						□
ADV		□	■	□	□	■
Legenda:
□ gradivsko izkazana določilna možnost
■ drugače izkazana oz. domnevana določilna možnost (prim. op. 8)
(A) V pomenu (1) se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da sta med stabilnimi vezavnostnimi vzorci pogosta Snom - VF - Sak in Snom - VF - SENT. Določilo SENT nastopa v vlogi vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa, medtem ko je Sak v vlogi nepropozicijske-ga vsebinskega udeleženca redkejše (več o desnih določilih v razdelku 2.1.1(A)).
Domnevam, da se stabilno (od 16. stoletja do danes) pojavlja tudi vzorec Snom - VF - ADV, s t. i. nadomestnim določilom ADV v vlogi vsebinskega udeleženca (na mestu Sak, SENT; več o določilu ADV, tudi s primeri, v razdelku 2.4.1).
Primeri: Snom - VF - Sak (16. st.: Od kateriga, ty toshniki, kir fo v 'prizho ftali, nefo obeniga tiga urfaha naprej pernefli, katere Jim jeft mejnil. Apd 25,18 DB; 18. st.: On je pak mqjnil Judesha Ifhkarjota Simönoviga:[...] Jn 6,72 Jap; 20. st.: Očeta menim, ne tebe; Koga menite? vssg); Snom - VF - SENT (16 st.: Mejnifh li, de hozhefh satu Krajl biti, kir s'Cedromprangafh? Jer 22,15 DB 18. st.: Mejnifh li, de fe tipravizhnu jes^fh savolo berfhl^na? Jon 4,9 Jap; 20. st. Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju. SSKJ; tudi brezvezniško
v gradivu iz 16. stoletja prim. lEft mejnim pak, Bug je nas Apoftole, sa te nar manfhe naprej poftavil, kakor te, kir fo v'fmert isdani. 1 Kor 4,9 DB; left mejnim pak letu: Kateri fkopu feje, ta bo tudi fkopu shel, [...] 2 Kor 9,6 DB).
(B) V pomenu (1) se vzpostavlja tudi pomensko razmerje, v katerem nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tipa prizadeto) vsebino, lastnost prek predi-kativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina).
Gradivsko dokaj stabilen vezavnostni vzorec, ki ustreza pomenskemu razmerju, je Snom - VF - Sak - SENT; izpričan je z redkejšimi zgledi iz 16. stoletja ^
in iz 18.-19. stoletja.	^
•
Primeri: Snom - VF - Sak - SENT (16. st.: Sakaj ony/o v'Mefti shnym bily vidili, Trophima tiga Epheserja, tiga fo ony mejnili, de bi ga bil noter v'Tempel	„
perpelal. Apd 21,29 DB; 19. st.: [...] in ude telesa, ki menimo, de so menj častitljivi, nje z obilniši častjo obdajamo; in kteri so nespodobni na nas, se z obilniši spodobnostjo pokrivajo. 1 Kor 12,23 W).
Povzemalno: Vezavnostni možnosti (a) Snom - VF - odSgen - Sak* // SENT se pojavljata od 16. do 19. stoletja; pri tem se možnost s SENT pojavlja v 16. in 19. stoletju (domnevam stabilno pojavljanje tudi v 17. in 18. stoletju), Sak* pa le v 19. stoletju. Pri Sak* bi tudi lahko - upoštevajoč možnost zaimenskega določila - sklepali na stabilno pojavljanje v starejših obdobjih. Vezavnostni možnosti (b) Snom - VF - oSlok - Sak* // SENT se stabilno pojavljata od druge polovice 19. stoletja naprej.
S
>
O
31 hJ
(C) Pomen (1) odpira tudi možnost pomenskega vzorca nosilec mišljenja - raz-
merni vsebinski udeleženec - vsebina (tudi misliti - o kom, čem - kaj, kako); nosilec
mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu določeno vsebino.	^
Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci tile: Snom - ^
VF - odSgen - Sak* // SENT in Snom - VF - oSlok - Sak* // SENT. V vlogi
vsebine se pojavljata določili Sak* in SENT (več o določilu Sak* v 2.4.2), odSgen in
oSlok pa nastopata v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca (prim. tudi 2.1.1 (C)).
Pri zadnjem v 19. stoletju nastopi zamenjava določila, in sicer odSgen zamenja
oSlok (oSlok se v tej udeleženski vlogi pred drugo polovico 19. stoletja ne pojavlja).-
m
Primeri: Snom - VF - odSgen - Sak* (19. st.: [...] tega pa nisim menil od	O
kurbirjev tega sveta, ali od lakomnikov, ali od roparjev, ali od malikovavcov;
sicer bi mogli iz tega sveta iti. 1 Kor 5,10 W); Snom - VF - odSgen - SENT	^
(16. st.: KAdar jepak ta Folk mejnil, inu/o vß v'fvoim ferci mijlili odloannefa,	^
aku bi lahkaj on Criftus bil, [...] Lk 3,15 DB; 19. st.: Zakaj ako kdo od sebe
meni, de je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje. Gal 6,3 W); Snom - VF - oSlok -	^
Sak* (20. st.: Kaj meniš o vsem skupaj? VSSG); Snom - VF - oSlok - SENT	^
(20. st.: O tem problemu so menili, da ni dobro rešen. SSKJ).
Nestabilen vezavnostni vzorec, ki ustreza pomenskemu razmerju, je Snom - VF -zaSak - SENT (osamljen zgled iz 20. stoletja).
Določilo zaSak zaznamuje izhodiščna ciljnost (Kopečny 1973: 283-284). J. Dular (1982: 188) opozarja, da zaSak izraža vsebinski predmet izjemoma (vedeti za skrivni izhod); med glagoli mišljenjskega (ali sorodnega) pomena, ob katerih se je v zgodovini slovenskega jezika pojavljalo določilo zaSak, se lahko navedejo vprašati, prositi (ustaljeno), moliti (T) (zaSak - cilj dejanja), marati za koga (T, D), biti mar za koga/kaj (Jap, W) (zaSak - prejemnik dejanja), vedeti, skrbeti (Jap) (zaSak - vsebina dejanja; Orel 1993: 340-341, 350).
Primer: Snom - VF - zaSak - SENT (20. st.: Za ta problem so menili, da ni dobro rešen. SSKJ).
J	(Č) Pomen (1) kaže tudi na vezljivostno možnost, ko nosilec mišljenja vzposta-W	vlja pojasnjevalno pomensko razmerje med vsebinskim (Sak*) in razmernim udele-N	žencem (sSins); prim. pomenski vzorec misliti - kaj, kako - s čim. 1 Pomenskemu razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom - VF ^	- Sak* - sSins, ki je gradivsko izpričan z redkimi zgledi iz 16. stoletja.32 ZgodovinO	skorazvojno se lahko sSins ob meniti poveže z abstraktnim sredstvom dejanja (Orel
S	1993: 369-370, 372).33 L
o	Primeri: Snom - VF - Sak* - sSins (Inu vus folkfeje okuli k'njemu obernil,
V	inu ga vprafhal, kaj bi on s'takovimi beffedami mejnil? DanD 1,47 DB; Na tu
ti imaš se vučiti inu veiditi, nekar le samuč de le-ta bolezan odBuga inu ž nega ^	volo ie tebi naložena, temuč ti se tudi imaš vučiti inu veiditi, kai Bug s tako
^	bolezanio meni inu zakai ie on no tebi nalužil. TO (III, 513).
N A
P
1
S
K
o
2.3.2 Pomen (2) 'nameravati' kaže na pomenski vzorec nosilec namere - vsebina. Gradivsko stabilen vezavnostni vzorec, ki ustreza pomenskemu razmerju, je Snom - VF - INF (gradivo ga izkazuje od 16. stoletja do danes). Določilo INF je za vlogo vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa najbolj tipično.
Primeri: Snom - VF - INF (16. st.: Tu je en nedomijfeln Zhlovik, kateri mejni "	fvoj fvit fkriti. Satu fposnam jeft, de fim jeft preproftu govuril, [...] Job 42,3
6	DB; 17. st.: [...] kadar meinimo shiveiti, shiveine od nas beishij, inu h'konzu fe
•	perblishuje. SJJSv; 20. st.: Nisem te menil prizadeti. VSSG).
2.3.3 V primeru pomena (3) 'reči, dejati', izpričanem samo za 20. stoletje, je vzpostavljeno pomensko razmerje med nosilcem sporočanja in sporočano vsebino (pomenski vzorec nosilec sporočanja - vsebina)..3'4
Na podlagi gradiva domnevam, da razmerju ustrezata dva nestabilna ve-zavnostna vzorca, in sicer Snom - VF - SENT // PG (z osamljenimi zgledi iz 20. stoletja); določili SENT in PG sta sicer tipični za vlogo kompleksnega vsebinskega udeleženca (tj. vsebine sporočanja).
Primeri: Snom - VF - SENT (20. st.: Oče meni, da to ni prav. VSSG); Snom - VF - PG (20. st.: To ni lepo in prav, meni oče; Lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte. SSKJ).
V primeru vezavnostnega vzorca Snom (1) - meniti - Sak (2) - sSins (3) (npr. S tem menim hišo) je vzpostavljena zveza z relacijskim pomeniti, prim. Snom (3) - pomeniti - Sak (2) (npr. To pomeni hišo). Z določilno možnostjo Snom - VF - Sak - sSins »tekmuje« Snom - VF - Sak, v prid katere bi mogoče govorili dve točki: (a) redki zgledi iz 16. stoletja ; (b) potencialna opustljivost sSins (tj. vloga dopolnila). I. Orel ne navaja zgledov, podobnih tistim ob meniti (določilo sSins); slednji se kljub temu lahko opredelijo kot sredstveni - gre namreč za predmetnost, s katero se opravlja, uresničuje dejanje (Orel 1993: 379).
Po jezikovnem občutku sodim, da je v sodobnem slovenskem jeziku 'reči, dejati' (z dolo-čilnimi možnostmi) najbolj obroben med pomeni glagola meniti.
Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika ... 2.4 Prislovno določilo ob glagolih mišljenja v slovenskem jeziku
35 Oznaka Sak* zastopa torej prislovne in sopomenske neprislovne oblike, ki besedilno nadomeščajo kompleksnejše določilo z vsebinsko udeležensko vlogo. Pritegnitev nepri-slovnih oblik v skupino upravičujeta pojavljanje v enakih vezljivostnih kontekstih (ve-zavnostnih vzorcih) in zamenljivost s prislovnimi določili.
\o
V raziskavi se med določilnimi možnostmi ob glagolih mišljenja v slovenskem jeziku pojavlja tudi določilo Sak* oz. ADV, in sicer na položaju vsebinskega udeleženca. Večinoma zaimenski (kakovostni, količinski) prislovi v takšnih primerih besedilno nadomeščajo določilo SENT, ki sicer najbolj nazorno upodablja komple- ^ ksno propozicijsko vsebino; Sak* oz. ADV nastopata torej kot »eine Art stellvertretender Ergänzung« (Ägel 2000: 261). Tudi v okvirih češke vezljivostne skladnje ima takšen ADV posebno vlogo, saj predstavlja t. i. neeksplicitno vsebino - jo le naznačuje (splošno, nedoločno ali kolikostno), prim. Neslibil mu nic; Povedel toho mälo itn. (VV 1987: 161).	<
Na podlagi gradiva in vezljivostne analize glagolov mišljenja je bilo mogoče ^ vzpostaviti dva tipa določila Sak* oz. ADV.

2.4.1 »Nadomestno« določilo ADV kot samostojna določilna možnost
ADV v vlogi t. i. nadomestnega določila (vezavnostni vzorec Snom - VF - ADV) predstavlja neeksplicitno vsebino; vsebinskega udeleženca zastopajo večinoma zai-menske (predvsem kakovostne) prislovne oblike, ki le besedilno zapolnjujejo dolo-čilno mesto, predvideno za kompleksno propozicijsko realizacijo SENT.	^
V zgodovini slovenskega jezika se je vzorec Snom - VF - ADV pojavljal O ob misliti v pomenu (1) 'misliti, razmišljati' in meniti v pomenu (1) 'meniti, misliti, imeti za'; gradivo izpričuje stabilne zglede iz 16. stoletja in 18.-19. stoletja hh (podobni zgledi se lahko navedejo tudi za 20.-21. stoletje). V obeh primerih gre za N pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina.	H

Primeri: meniti (16. st.: Isvpra/haj mene Bug, inu/kusi moje/erce: Probiraj mene, inu/posnaj, koku je/t mejnim. Ps 139,23 DB; 19. st.: On pa ne bo tako menil, in njegovo serce ne bo tako mislilo, ampakzatreti ga bo želel, in končati veliko narodov. Iz 10,7 W); misliti (16. st.: Aku on lih taku nemejni, inu nje-govu/arze taku nemi/li, temuzh njegovu/arze/toji satreti, inu konzhati nikar malu folkou. Iz 10,7 DB; 18. st.: Ampak de bote popolnoma enaku mi/lili, inu mqjnili. 1 Kor 1,10 Jap; 19. st.: In koje Jezus zdajci v svojim duhu spoznal, de sami per sebi tako mislijo, jim je rekel: [...] Mr 2,8 W).
2.4.2 »Nadomestno« določilo Sak* kot del desne določilne možnosti
ADV se v vlogi t. i. nadomestnega določila lahko pojavlja tudi kot del desnih do-ločilnih možnosti (Sak*). Določilo Sak* neeksplicitno vsebino na poseben način nominalizira in se tako približuje vlogi predmetnega določila Sak; posledica tega približevanja je prekrivnost z zaimenskimi neprislovnimi prvinami, ki so potencialno zamenljive s kakovostnimi zaimenskimi prislovi, prim. To mislim o njem ^ Tako mislim o njem itn.35 »Nadomestno« določilo pomensko variira (tj. je bolj/
Z
manj povedno, se bolj/manj približuje pravemu določilu itn.) glede na vezavnostni W vzorec, leksikalno zapolnitev. V nadaljevanju navajam vezavnostne možnosti (z N ilustrativnim zgledom), v katerih se pojavlja prislovni »nadomestni« Sak*; natanč-1 nejši podatki v zvezi z določilnimi možnostmi so v predstavitvah vezljivosti glago-K lov mišljenja (gl. razdelke 2.1.1(C), 2.1.3(A), 2.3.1(C) in 2.3.1(Č)). O	V zgodovini slovenskega jezika se je določilo Sak* pojavljalo kot del desnih
s določilnih možnosti predvsem ob glagolu misliti v pomenih (1) 'misliti, razmišljaL ti' (pomenski vzorec nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina;
0	vezavnostna vzorca Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak*) in (3) 'misliti, snovati v v škodo/korist' (pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik; vezavnostni vzorci Snom - VF - Sak* - Sdat // zoperSak // čezSak // sSins); osamljen zgled (16. stoletje) ob meniti v pomenu (1) 'meniti, misliti, imeti za' (pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - razmerni udeleženec, prim. misliti - kaj, kako
Z	- s čim; vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak* - sSins) je negotov.36 A
p	Primeri: misliti (1) Snom - VF - odSgen - Sak* (18.-19. stoletje, npr. 19.
1	st.: Mislite dobro od Gospoda, in išite ga s priprostim sercam; [...] Mdr 1,1 s	W); Snom - VF - oSlok - Sak* (19.-20. stoletje, npr. 20. st.: Dobro, slabo K	misli o meni. SSKJ); misliti (3) Snom - VF - Sak* - Sdat (16.-19. stoletje,
npr. 16. st.: Kadar je pak David vidil, de je Saul njemu hudu miflil, je on rekel
^	k'Farju Ablataru: Sesipo Ephod. 1 Sam 23,9 DB); Snom - VF - Sak* - zo-
6	perSak (16.-19. stoletje, npr. 19. st.: Nič več ni vriskanja v Moabu; zoper
•	Hesebon hudo mislijo. Jer 48,2 W); Snom - VF - Sak* - čezSak (16.-18.
1	stoletje:, npr. 18. st.: Kateri zhes mene hudu miflio, imajo nasaj bejshati, inu 0	k'framotipoftati. Ps 34,4 Jap); Snom - VF - Sak* - sSins (osamljeno, 19. st.:
2	Vi ste z menoj hudo mislili; Bog pa je tisto obernil v dobro, ker me je povikšal, kakor zdaj vidite, de je otel veliko ljudstva. Gen 50,20 W).
Prislovi in prislovne zveze so običajno del neobvezne družljivosti, le del se uvršča v vezljivost: obveznovezljiva prostorska, časovna prislovna določila ob glagolih tipa stanovati (doma), trajati (tri ure) in pomenskoskladenjsko obvezna nevezljiva dopolnila (izpridevniški prislovi), prim. Lepo je pisala. Zadnji ADV je t. i. lastnostni modifikator (izraža vrednotenje, kolikost, kratnost), ki ni del povedkovodoločilne vezljivosti (tipa Bilo mu je lepo), je pa sporočilno obvezno neudeležensko dopolnilo oz. neudeleženski skladenjskoobvezni modifikator glagola (Žele 2003: 30).37
Povedkova lastnostna prislovna dopolnila se lahko opredelijo nivojsko: (1) so obveznodružljiva oz. pomenskoskladenjsko obvezna, sporočilo natančneje konkretizirajo; (2) z vidika soodvisnosti glagolov in prislovnih dopolnil so najbolj obvezna dopolnila ob glagolih ravnanja, stanja, poteka/procesa (pomenska nadsestavi-
36	Prim. 16. st.: Oča serce k nom obernil, resničnu ye on s teim meinil, z nai žlahtnišim nas rešil. TAr (III, 58).
37	A. Žele (2001: 18) navaja med določili tudi okoliščinska, med katere spadajo (d^) udele-žensko obvezna (živeti doma), (d2) udeležensko neobvezna (živeti .sedaj), (d3) neudeležen-ski modifikatorji (dobro, lepo, brezskrbno živeti).
na 'odnos'), ki 'vedenje' ali 'razmerje' lastnostno, vrstno, primerjalno opredeljujejo (premikajo se v smeri tipične glagolske kolokacije);38 (3) glagoli so potencialni po-menskoskladenjski pobudniki obveznodružljivih zvez (prim. Žele 2007).
Primeri tipa 2.4.1 (prim. 19. st.: On pa ne bo tako menil, [...]) in 2.4.2 (prim. 20. st.: Dobro misli o meni.) se oddaljujejo od zgornjih opredelitev povedkovih dopolnil; ADV oz. Sak* se namreč nahaja na položaju določila, kar je razvidno iz razmerij meni, da je ravnal pravilno - meni tako; o njem misli dobro - o njem misli dobre stvari, misli ji dobro - misli ji dobre stvari.
ADV oz. Sak* se vlogi določila približuje s položaja lastnostnega prislovne-ga dopolnila; oddaljevanje od slednjega zaznamuje tole: (1) vloga konkretizatorja sporočila se krepi, na kar vpliva povečana pomenskoskladenjska obveznost; (2) slabi lastnostno opredeljevanje 'vedenja' ali 'razmerja' (večji vsebinski pomen), kolokacijsko so zveze stabilne;39 (3) glagoli odpirajo vezljivostna mesta, ki niso zasedena s pričakovanim določilom, temveč se na mestu določila nahaja ADV. Glede na skladenjsko obnašanje ADV oz. Sak* menim, da se pojavljata na položaju določila - kot tip »nadomestnega« določila (prim. Agel 2000: 261).
3 Primerjava vezljivosti glagolov mišljenja v slovenskem jeziku (s poudarkom na vezavi)
3.1 Pomeni glagolov mišljenja
Slovenski glagoli mišljenja, tj. misliti, mneti, meniti, izkazujejo tele primerljive pomene:
Pomeni glagolov mišljenja
	misliti	mneti	meniti
(a) 'misliti, meniti'	(1)	(1)	(1)
(b) 'nameravati'	(2)		(2)
(c) 'misliti, snovati v škodo/korist'	(3)		
(č) 'reči, dejati'			(3)
o
1
HH
m
HH
<
NN
Z >
O
hJ
o
NN
N H
38	Med glagoli govorjenja, razumevanja, mišljenja naj izpostavim predvsem misliti (lahko, zato, resno, osebno, tako kot on) ter razumeti (lahko, mogoče, dobro, težko, prav, napačno) itn. (Žele 2007: 383-384).
39	Zgradbe tipa misliti dobro o njem, misliti dobro komu kažejo na nadomestno vlogo Sak*: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim. Mislim o njem, [da je uspešen, da je pošten itn.] ^ [to je dobro] ^ Mislim o njem dobro; Mislim mu [dobre stvari] ^ Mislim mu dobro. V teh primerih nastopa dobro na mestu določila (še bolj razvidno v zgradbah meniti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način nominalizira (tudi zato oznaka Sak*). V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ^ misliti dobro, slabo o njem; misliti mu dobro, slabo postane razviden sinkretizem ADV, ki ima lahko vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila.
E
Z
1
K
O
S L O
V z 1
Z
A P
1
S
K
1 1
6
0
O 2
3.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne možnosti 3.2.1 Pomen (a) 'misliti, meniti'
Pomen 'misliti, meniti' izkazujejo glagoli misliti (1), mneti (1), meniti (1). Pri misliti, meniti je pomen potrjen za obdobje od 16. do 21. stoletja (pri misliti tudi v 10. stoletju), pri glagolu mneti pa so zgledi samo iz 16. st. (kar velja tudi za sam glagol). Glagol meniti izkazuje še podpomen 'imeti za' (mogoče tudi mneti), kar bi lahko vplivalo na vezljivostne lastnosti.
(A) Vezavnostne možnosti pomena (a) 'misliti, meniti'
Vezavnostne možnosti pomena (a) 'misliti, meniti' s časovno opredelitvijo
	misliti	mneti	meniti
Snom - VF	16.-20. stoletje		
Snom - VF - Sak	16.-20. stoletje		16.-20. stoletje
Snom - VF - naSak	16.-20. stoletje		
Snom - VF - vSak	19. stoletje		
Snom - VF - kSdat	10. stoletje, 16. stoletje		
Snom - VF - oSlok	20. stoletje		
Snom - VF - poSlok	16.-19. stoletje		
Snom - VF - INF	19. stoletje		
Snom - VF - SENT	16.-20. stoletje	16. stoletje	16.-20. stoletje
Snom - VF - PG	16.-20. stoletje		
Snom - VF - Sak* - odSgen	18.-19. stoletje		19. stoletje
Snom - VF - Sak* - oSlok	19.-20. stoletje		20. stoletje
Snom - VF - Sak* - sSins			16. stoletje
Snom - VF - Sak - SENT		16. stoletje	16.-19. stoletje
Snom - VF - naSak - SENT	16. stoletje		
Snom - VF - zaSak - SENT			20. stoletje
Snom - VF - odSgen - SENT	16.-19. stoletje		16.-19. stoletje
Snom - VF - oSlok - SENT	20. stoletje		20. stoletje
Snom - VF - ADV	16.-20. stoletje		16.-20. stoletje
Legenda: 16.-20. stoletje
19. stoletje
stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci
Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci jih sedem izkazujeta glagola misliti in meniti: Snom - VF - Sak, Snom - VF - SENT in Snom - VF -
ADV ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - vsebina (16.-20. stoletje); vzorci Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak* in Snom - VF - odSgen // oSlok - SENT (v shemi sta desni določili zamenjani) pa pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina.
Zadnji štirje vzorci si zaslužijo posebno opombo zaradi razmerja med določiloma odSgen in oSlok. Pri določilu v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca
Vezavnostne možnosti pomena (b) 'nameravati' s časovno opredelitvijo
	misliti	meniti
Snom - VF - naSak	20. stoletje	
Snom - VF - INF	16.-20. stoletje	16.-20. stoletje
Snom - VF - SENT	20. stoletje	
v 19. stoletju nastopi zamenjava: odSgen zamenja oSlok (oSlok se v udeleženski vlogi pred drugo polovico 19. stoletja ne pojavlja).	o
Ostali stabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: glagol misliti zaznamujejo Snom - VF (nosilec mišljenjskega procesa - proces), Snom - VF - naSak in Snom - VF - PG (nosilec mišljenja - vsebina); samo glagol meniti zaznamuje Snom - VF - Sak - SENT (nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina). Vsi se poja- ^ vljajo v 16.-20. stoletju, le Snom - VF - Sak - SENT v 16.-19. stoletju.
Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci zaznamujejo posamezne glagole; iz- ^ jema so tisti, ki so pri drugem glagolu stabilni (kar dodatno potrjuje vezavnostno ^ možnost; gl. shemo).	^
V pomenu 'misliti, meniti' prevladuje misliti, konkurira mu meniti, medtem ko ima mneti med glagoli marginalno vlogo (samo 16. stoletje). Predvsem glagol ^ meniti (tudi mneti) izkazuje pomensko možnost 'imeti za', ki se kaže v vezavno- ^ stni možnosti Snom - VF - Sak - SENT; slednja se pričakovano ne pojavlja pri ^ glagolu misliti (pomena 'imeti za' ne izkazuje).
Prevladujoča vezavnostna vzorca sta gotovo Snom - VF - Sak in Snom -VF - SENT, dobro zastopani pa so tudi vzorci, ki ustrezajo pomenskemu vzorcu ® nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina (konkretneje zgoraj). ^
S
3.2.2 Pomen (b) 'nameravati'	O
Pomen 'nameravati' izkazujeta glagola misliti (2) in meniti (2). Pri obeh glagolih je pomen potrjen za obdobje od 16. do 21. stoletja.	«
N
(A) Vezavnostne možnosti pomena (b) 'nameravati'	W

Legenda:
16.-20. stoletje stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci 20. stoletje	nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci
Stabilen vezavnostni vzorec je zgolj Snom - VF - INF, ki ga izkazujeta oba glagola v obdobju od 16. do 20. stoletja (ustreza pomenskemu vzorcu nosilec namere - vsebina).
Nestabilna vzorca sta Snom - VF - naSak in Snom - VF - SENT (20. stoletje) in zaznamujeta samo glagol misliti (pomenski vzorec nosilec namere - vsebina).
V pomenu 'nameravati' prevladuje misliti, medtem ko je meniti nekoliko redkejši.
Prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu je Snom - VF - INF, medtem ko sta Snom - VF - naSak, Snom - VF - SENT redka; izpričana sta z osamljenima
E Z
On

O
zgledoma iz 20. stoletja , kažeta pa na nevtraliziran pomen namere. Sklepam, da je INF tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca.
1 3.2.3 Drugi pomeni
Pomen (c) izkazuje glagol misliti, pomen (č) pa zgolj meniti, zato primerjalna ana-
0	liza ni mogoča. Za misliti (c) 'misliti, snovati v škodo/korist' gl. razdelek 2.1.3, za
s meniti (č) 'reči, dejati' pa razdelek 2.3.3. L
O
v 4 Sklep z
1	Namena vezljivostne analize mišljenjskih glagolov misliti, mneti in meniti sta bila dva: (1) prikazati večplastnost vezljivostnih zmožnosti glagolov in razmerij med
Z njimi v zgodovini slovenskega jezika; (2) dokazati, da se s spreminjanjem pomena A glagolov spreminjata tudi njihova vezljivost in vezava.
p	Analizirani glagoli mišljenja so se izkazali za leksikalno zapleteno skupino
1 glagolov. Glagola misliti in meniti sta večpomenska, pri čemer je lahko posamezen s pomen (gradivsko) izkazan v celotni zgodovinski dobi jezika (npr. 'misliti, razmiK šljati' ob misliti) ali samo v določenem časovnem intervalu (npr. 'misliti, snovati 1 v škodo/korist' pri misliti v 16.-19. stoletju, 'reči, dejati' ob meniti v 20. stoletju). Glagoli pomensko niso popolnoma prekrivni - ob skupnih (npr. 'misliti, meniti') izkazujejo tudi specifične pomene (npr. 'misliti, snovati v škodo/korist' ob misliti,
o 'reči, dejati' ob meniti). Med njimi se vzpostavljajo konkurenčna razmerja, ki so
povzročila celo izgubo glagola mneti 'meniti' - v 16. stoletju se je namreč kon-2 kurenčno razmerje med mneti in meniti razrešilo v korist slednjega (prim. Merše 1995).
Potrdila se je domneva, da se s spreminjanjem pomena glagolov spreminjata njihova vezljivost (pomenska usmerjenost) in vezava. Znotraj pomenov se torej oblikujejo specifični pomenski vzorci, ki jim ustreza načeloma več vezavnostnih vzorcev. Tako npr. misliti v pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist' oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik, ki mu ustrezajo vezavnostni vzorci Snom - VF - Sak* - Sdat // zoperSak // čezSak; meniti pa v pomenu v pomenu 'meniti, misliti, imeti za' kaže celo na štiri pomenske vzorce: (1) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - vsebina ustrezajo vezavnostni vzorci Snom
-	VF - Sak, Snom - VF - SENT in Snom - VF - ADV; (2) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina ustreza vezavnostni vzorec Snom - VF
-	Sak - SENT; (3) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina ustrezajo vezavnostni vzorci Snom - VF - odSgen - Sak* // SENT, Snom - VF - oSlok - Sak* // SENT in Snom - VF - zaSak - SENT; (4) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - vsebina - razmerni udeleženec (prim. misliti - kaj, kako - s čim) pa vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak* - sSins.
Vezljivostna analiza je pokazala, da je stabilnost posameznih vezljivostnih (pomenskih in vezavnostnih) razmerij pri glagolih mišljenja različna. Najbolj sta-
40 Samo ko se v vlogi prejemnika dejanja pojavlja določilo Sdat, je vsebina dejanja (Sak*) lahko tudi pozitivna.

bilen je pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina, ki mu med vezavnostnimi ustreza Snom - VF - SENT; določilo SENT torej najbolj stabilno zaznamuje o kompleksno vsebino mišljenjske dejavnosti. Pogosto je tudi nepropozicijsko določilo Sak, vendar pa kaže (tudi v časovni perspektivi) na tendenco k pomenski praznitvi (pomensko ekstenzivne prvine na mestu določila; leksikalna zapolnitev predložnosklonskih določil je bogatejša, prim. naSak, oSlok). Pomen 'nameravati' ^ (predvsem ob misliti, nekoliko manj ob meniti) kaže na pomenski vzorec nosilec namere - vsebina, ki mu ustreza tipičen in zgodovinsko stabilen vezavnostni vzorec ^ Snom - VF - INF (določilo INF je torej tipično v vlogi vsebine namere).
Kompleksnejši vzorci so manj ustaljeni od zgornjih. Pogostejši so predvsem vezavnostni vzorci Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak* in Snom - VF - odSgen // oSlok - SENT, ki ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - razmerni ^ vsebinski udeleženec - vsebina (ob misliti, meniti 'misliti, meniti'), redkejši pa je ^ Snom - VF - Sak - SENT (pomenski vzorec nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina) ob meniti (16.-19. stoletje).
Znotraj pomenskih razmerij se oblikuje načeloma več vezavnostnih vzorcev, med njimi (predvsem med posameznimi določilnimi možnostmi) pa se lahko vzpostavijo konkurenčna razmerja. Ob npr. misliti 'misliti, razmišljati' je prevladujoče desno določilo naSak (16.-20. stoletje), v posameznih obdobjih pa so mu konkuri- ^ rala kSdat (10. stoletje, 16. stoletje), poSlok (16.-19. stoletje), vSak (19. stoletje), O oSlok (20. stoletje). Med nekaterimi določili se lahko znotraj pomenskega razmerja pokažejo izrazitejše pomenske razlike. Ob misliti 'misliti, snovati v škodo/korist', « ki so mu ustrezali vezavnostni vzorci Snom - VF - Sak* - Sdat // zoperSak // N čezSak, so se v vlogi prejemnika pojavljala določila Sdat, zoperSak in čezSak. W Medtem ko Sdat kaže na nevtralen prejemniški pomen, pa določili zoperSak, čez- ^ Sak zaznamuje očitnejšiprotivnostni pomenski odtenek;40 pri zoperSak in čezSak pa je treba opozoriti na morebitno tujejezično motivacijo določil (kalk po nem. vzoru, prim. zoper - wider, čez - über). Zanimiva je tudi uveljavitev določila oSlok v škodo odSgen na mestu razmernega vsebinskega udeleženca, ki je zaznamovala slovenski knj. jezik v 19. stoletju; sprememba je bila najbrž rezultat vzpostavitve norme, ki kaže na odstranjevanje tujejezičnih oz. neslovanskih prvin iz knj. jezika (za hrv. jezik prim. Hudeček 2003).
Ob glagolih mišljenja je bila izpostavljena tudi vezljivostna vloga prislovne-ga določila ADV (tudi Sak*) kot »nadomestnega« določila, ki ima večinoma enako vlogo kot pomensko izpraznjeno določilo Sak; ADV oz. Sak* lahko pomensko variira (tj. je bolj ali manj povedno) glede na vezljivostne značilnosti glagola in leksikalno zapolnitev.
Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika ... J Krajšave (oblike določil)
N Snom = samostalnik v imenovalniku (gen = rodilnik; dat = dajalnik; ak = tožilnik; 1 lok = mestnik; ins = orodnik); odSgen = predložnosklonska oblika samostalnika s predložnim morfemom od in rodilniško obliko samostalnika (prim. naSak, poSlok
O itn.); SENT = odvisnik; PG = premi govor; INF = nedoločnik; ADV = prislov S
L
0	Viri V
z BS = France Bernik idr. (ur.), Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia, Ljub-
1	ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 32004.
DB = Jurij Dalmatin, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Z	Teftamenta, Wittenberg, 1584, v: A. Metelko (ur.), Biblia Slovenica (CD-
A	ROM), Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004.
p Jap = Jurij Japelj idr., SVETU PISMU STARIGA INU NOVIGA TESTAMENTA, 1	Ljubljana, 1784-1802, v: A. Metelko (ur.), Biblia Slovenica (CD-ROM),
S	Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004.
K Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Frühslowenische Sprachdenkmäler: die hand-1	schriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amster-
dam - Atlanta (GA): Rodopi, 1998. KB = Sebastijan Krelj, Otrozhia Biblia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987 [11566].
On

1 Preš. = Peter Scherber, Slovar Prešernovega pesniškega jezika, Maribor: Obzoq'a, 1977.
o
Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I-II (transliterirana izdaja, ur.
2	M. Furlan), Ljubljana: ZRC SAZU, 2006 [11894-1895].
SJJSv = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega 1-2, Ljubljana: SAZU, 2006.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991.
TA = Primož Trubar, Abecedarium, 1550, v: I. Grdina - F. Kranjc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana: Rokus, 2002, 281-308.
TAr = Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske, 1562, v: I. Grdina - J. Vinkler (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja III, Ljubljana: Rokus, 2005, 5-224.
TC 1550 = Primož Trubar, Catechismus, 1550. V: I. Grdina - F. Kranjc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana: Rokus, 2002, 19-278.
TC 1574 = Primož Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanskepeisni, 1574, v: I. Grdina - J. Vinkler (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja IV, Ljubljana: Rokus, 2006, 271-454.
TO = Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564, v: I. Grdina - J. Vinkler (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja III, Ljubljana: Rokus, 2005, 227-578.
VSSG = Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarji).
W = Anton A. Wolf (pobudnik), Sveto pismo stare in nove zaveze, 1856-1859, v: A. Metelko (ur.), Biblia Slovenica (CD-ROM), Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004.
Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika ... Literatura

Ägel 2000 = Vilmos Ägel, Valenztheorie, Tübingen: Gunter Narr Verlag, 2000.
Dogramadžieva 1989 = Ekaterina Dogramadžieva, Ciro3HHTe cpegcTBa bib ^paH3HHrcKHTe ^aMeTHH^H, Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989 (Obdobja 10), ^ 63-68.
Dular 1982 = Janez Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. ^ stoletja): doktorska disertacija, Ljubljana, 1982. Tipkopis.	^
ESJS = Eva Havlova idr. (ur.), Etymologicky slovn^kjazyka staroslovenskeho 1-13- ^ [izhaja v zvezkih], Praha: Academia, 1989-2006-.
ESSJ = Oleg N. Trubačev idr. (ur.), ^muMo^o^u^ecKuü cnoeapb cnaeuHCKUx HsuKoe: ^ npac^aeMHCKuu ^eKcuuecKuü ^OHd 1-32-, MocKBa: HayKa, 1974-2005-.
Hudeček 2003 = Lana Hudeček, Dopune glagolima govorenja, mišljenja i srodnih značenja u hrvatskome književnom jeziku od 17. do polovice 19. stoljeca -strani sintaktički utjecaji, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 29 (2003), 103-129.
Karolak 1984 = Stanislaw Karolak, Skladnia wyrazen predykatywnych, Grama-
tyka wspolczesnego jqzykapolskiego: skladnia, ur. Z. Topolinska, Warszawa: ^ PWN, 1984, 11-211.	O
Kolarič 1968 = Rudolf Kolarič, Sprachliche Analyse, v: Freisinger Denkmäler =
Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia, München: Dr. Dr. Rudolf hh Trofenik, 1968 (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen 2), 18- N 120.	W
Kopečny 1973 = František Kopečny, Etymologicky slovn^k slovanskych jazyku I, ^ Praha: Academia, 1973.
Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljubljana: SAZU, 1995 (Dela razreda za filološke in literarne vede 44).
Merše 2003 = Majda Merše, Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih), Slavistična revija 51 (2003), posebna številka, 81-103.
Orel 1993 = Irena Orel-Pogačnik, Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja: doktorska disertacija, Ljubljana, 1993. (Tipkopis.)
Orešnik 1992 = Janez Orešnik, Udeleženske vloge v slovenščini, Ljubljana, SAZU, 1992 (Dela razreda za filološke in literarne vede 37).
Paternu idr. 2004 = Boris Paternu idr., Prevod v sodobno slovenščino, v: Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 32004, 83-99.
Pogačnik 1968 = Jože Pogačnik, Übersetzung ins Slowenische, v: Freisinger Denkmäler = Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia, München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1968 (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen 2), 216-218.
Pogorelec 1968 = Breda Pogorelec, Razvoj prostega stavka v slovenskem knjižnem W	jeziku (Vloga dativa v stavku), Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 5, 145-150.
Z SČ 1998 = Miroslav Grepl - Petr Karl^k, Skladba češtiny, Olomouc: Votobia, 1998. 1 SJS = Josef Kurz - Zoe Hauptova (ur.), Slovnik jazyka staroslovenskeho, Praha: K	Academia, 1966-1997.
O Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003. S SPP = Nad'a Svozilova idr. (ur.), Slovesa pro praxi, Praha: Academia, 1997. L Večerka 1993 = Radoslav Večerka, Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax II:
0	Die innere Satzstruktur, Freiburg i. Br.: Weiher, 1993.
v Vidovič-Muha 1984 = Ada Vidovič-Muha, Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi, Slavistična revija 32 (1984), št. 3, 245-256. Vidovič-Muha 1988 = Ada Vidovič-Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete - Parti-Z	zanska knjiga, 1988.
A Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: gop	vorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
1	VV 1987 = František Daneš idr., Vetne vzorce v češtine, Praha, Academia, 1987. S Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), K Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001 (Linguistica et philologica 4). 1 Žele 2003 = Andreja Žele, Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 8).
Žele 2007 = Andreja Žele, Povedkova lastnostna prislovna dopolnila, Slavistična
Z


O	revija 55 (2007), št. 1-2, 369-387.
o 2
The valency of three verbs of thinking in the history of standard Slovenian (with an emphasis on government)
Summary
This article presents findings on the valency of the verbs of thinking (verba sen-tiendi) misliti 'to think', mneti 'to believe', and meniti 'to believe' in the history of standard Slovenian. These verbs form a lexically complex group: misliti and meniti are polysemantic (they have both shared and different meanings), and the competition between mneti and meniti was resolved in the sixteenth century in favor of the latter.
Changes in the meaning of verbs correspond to changes in their valency and government. Within these meanings, specific semantic patterns are shaped, to which multiple government patterns generally belong. For verbs of thinking, the most stable semantic pattern is carrier of thought - content, which corresponds to Snom - VF - SENT in government (somewhat less stable is the pattern with a non-propositional semantically extensive right complement Sacc); more complex semantic and government patterns are rarer. The meaning 'to intend' (for misliti, meniti) with the semantic pattern carrier of intention - content corresponds to the historically typical government pattern S - VF - INF.
Competitive relationships may arise among government patterns (among right complements). For example, alongside the verb misliti 'to think, consider'	^ the complement naSacc predominates (16th-20th centuries), competing in certain periods with kSdat (10th century, 16th century), poS|oc (16th-19th century), vSacc	^^ (19th century), and oS|oc (20th century). Complements can be marked by semantic	^ differences; compare the neutral complement Sdat and the more explicit adversative	^ zoperSacc, čezSacc in the role of recipient for misliti 'to think, plan to detriment/ benefit'. In the nineteenth century, in place of the complement odSgen, oS|oc became	^ established in the role of relational content participant, which points to the removal	^ of foreign or non-Slavic elements from the standard language. Some complements	^ point to a possible foreign-language motivation (following a German pattern); compare zoper - wider 'against', čez - über 'about'. The analysis also draws attention	^ to the valency role of the adverbial complement ADV (also Sacc*) as a "substitute"	^
complement that largely corresponds to the semantically bleached complement Sacc. ^
>
O
hJ
m
O
^
NN
N
H
sklanjatev in naglas samostalnikov moške ^ ö-jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček § pri Livku nadiškega narečja slovenščine -
NN
Matej Šekli	^
V članku sta obravnavana sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske
sklanjatve v krajevnem govoru vasi Jevšček pri Livku (občina Kobarid, Slove-	N nija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega
gledišča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor končnic in njihovo razvrstitev	^
na osnovo ter naglasne tipe in njihove naglasne vzorce. Zgodovinskojeziko-	Z
slovni pogled določa izvor posameznih končnic in naglasnih tipov ter opisani	^
oblikovno-naglasni sistem postavlja v širši slovenski in slovanski kontekst.	^
Ključne besede: nadiško narečje slovenščine, zgodovinsko jezikoslovje, na-	j
rečjeslovje, (obliko)naglasoslovje, samostalniki moške o-jevske sklanjatve,	^ Jevšček pri Livku
Declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local dialect of Jevšček near Livek in the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian
This paper discusses the declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local subdialect of Jevšček (in the Municipality of Kobarid, Slovenia) of the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian from the diachronic and the synchronic points of view. The descriptive linguistic perspective presents the inventory of endings and their stem distribution as well as the accent classes and their paradigms. The historical linguistic part determines the origin of these endings and accent classes and contextualizes the morphological and accentual system described within Slovenian and other Slavic languages.
Key words: Natisone/Nadiža dialect of Slovenian, historical linguistics, dialectology, (morpho)accentology, masculine o-stem nouns, Jevšček near Livek
0 Uvod
V pričujočem članku1 sta obravnavana sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve2 v govoru vasi Jevšček pri Livku (občina Kobarid, Slovenija)
O
K
NN
Z
H
Vsebina prispevka je bila predstavljena v obliki referata na mednarodnem simpoziju Slovenski dialekti v stiku 4 (Koper, 28.-30. maj 2009)
Moška o-jevska sklanjatev je tu razumljena sinhrono. Vanjo tako spadajo vsi samostalniki, ki se v opisanem govoru sklanjano po sklanjatvenem vzorcu, ki ima za osnovo skla-njatveni vzorec popraslovansko produktivne praslovanske moške o-jevske sklanjatve ter je vase vsrkal tudi nekatere oblike praslovanske u-jevske in praslovanske (moške) i-je-vske sklanjatve, v nekaterih oblikah pa se je po naliki približal tudi sklanjatvenemu vzorcu praslovanske ä-jevske sklanjatve. Posledično sem spadajo tudi samostalniki, ki so se
nadiškega narečja slovenščine,3 in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledi-W šča. Opisnojezikoslovni vidik prinaša strukturalni opis oblikovno-naglasnega siste-N ma, to je nabor/inventar njegovih prvin in njihovo razvrstitev/distribucijo ter vlogo/ 1 funkcijo in medsebojno razmeq'e v sistemu, v konkretnem primeru nabor končnic in njihovo razvrstitev na osnovo ter naglasne tipe in njihove naglasne vzorce. Zgodovin-skojezikoslovni pogled posamezni prvini opisanega sistema, v konkretnem primeru s posameznim končnicam in naglasnim tipom, določa njen praslovanski in izhodišč-L ni splošnoslovenski izvor. Praslovansko izhodišče je določeno na osnovi spoznanj
0	(zgodovinskega) primerjalnega naglasoslovja slovanskih jezikov druge polovice 20. v stoletja, in sicer njegovega osrednjega in standardnega, tj. »oblikoslovnega« metodološkega pristopa (ob upoštevanju »glasoslovnega«), ki se pojavlja v delu Christiana S. Stanga Slavonic Accentuation (Stang 1957) in v iz njega izhajajočih delih avtoq'ev moskovske naglasoslovne šole od prvih naglasoslovnih objav Vladimira Antonovi-
Z ča Dyboja od leta 1958 dalje.4 Izhodiščno splošnoslovensko stanje je izpeljano iz A praslovanskega ob upoštevanju dejanskega izpričanega stanja v slovenskih krajevnih p govorih in spoznanj slovenističnega zgodovinskega naglasoslovja, v prvi vrsti članka
1	Frana Ramovša »Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov« in naglaso-s slovne razprave Jakoba Rigleg' a.5 Tak diahroni komentar k sinhronemu delu razprave K omogoča, da obravnavane prvine jezikovnega sistema opisanega krajevnega govora 1 postanejo genetskojezikoslovno primerljive s prvinami drugih jezikovnih sistemov v
okviru slovenščine in drugih slovanskih jezikov.
Z
a\
0
O
1 Sklanjatev
2 1.1 Nabor končnic:
.6
-0	-a/-u	-u	= im./rod.	-e	-an
-0/-i/-i:e	-u/-d:u/-i:	-an/-e:n	-e/-i:	-ax/-i:ex	-mi
-a	= mn.	= mn.	-a	= mn.	= mn.
Končnice so nenaglašene ali naglašene; naglašene končnice so kratke ali dolge, dolge pa cirkumflektirane ali akutirane.
prvotno sklanjali po praslovanski u-jevski in praslovanski (moški) i-jevski sklanjatvi ter so popraslovansko prešli v moško o-jevsko sklanjatev: Jevšček tä:t tatu:, si:n siina ^ psl. *tatb *tati, *sym, *synu.
Informator na terenu je bil Leopold Šekli (roj. 1939). Za nepogrešljivo pomoč se mu najlepše zahvaljujem.
Stang 1957; Dybo 1981, 2000; Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990, 1993. Ramovš 1950; Rigler 1970, 1971, 1977, 1978.
Spoznanja (zgodovinskega) primerjalnega naglasoslovja slovanskih jezikov druge polovice 20. stoletja in slovenističnega zgodovinskega naglasoslovja so povzeta in na konkretni naglasni sistem aplicirana v Šekli 2008.
V preglednicah si v stolpcih navpično sledijo skloni (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, to-žilnik, mestnik, orodnik), v vrsticah vodoravno števila (ednina, množina, dvojina).
6
	(a) Nenaglašene končnice:					fS •
-0	-a	-u	= im./rod.	-e	-an	0
-0/-i	-u	-an	-e	-ax	-mi	0 •
-a	= mn.	= mn.	-a	= mn.	= mn.	
	(b) Kratke naglašene končnice:					HH
/	'-a	'-u	im./rod.	'-e	'-an	K m
'-i	/	'-an	'-e	'-ax	/	HH
'-a	= mn.	= mn.	'-a	= mn.	= mn.	e^
						
	(c) Dolge naglašene končnice:					A Z
/	-a:/-u:	-u:	im./rod.	/	/	NN
-i:e	-d:u/-i:	-e:n	-e:/-i:	-i:ex	-mi:	Z
-a:	= mn.	= mn.	-a:	= mn.	= mn.	>
1.2 Razvrstitev končnic na osnovo je sinhrono gledano določena predvsem z naglasnim tipom samostalnika kot tudi s podspolom neživo : živo (genus ina-nimatum : genus animatum). Naglasni tip samostalnika je pomemben pri razvrstitvi končnic v im. mn., rod. mn., daj. mn., mest. mn. V rod. mn. se končnica -u pojavlja pri samostalnikih z nepremičnim in premičnim naglasnim tipom (bra:tu, klu:ču, ku:osu, sosi:edu), končnica -d:u pri samostalnikih s končniškim naglasnim tipom (kond:u), končnica -i: pri samostalnikih z mešanim naglasnim tipom (moži:, zidi:). V im. mn., daj. mn., mest. mn. sta dvojnični končnici dopolnjujoče razvrščeni, ena dvojnica se pojavlja pri samostalnikih z nepremičnim in premičnim naglasnim tipom in končniškim naglasnim tipom, druga pa pri samostalnikih z mešanim naglasnim tipom: im. mn. -i/'-i : -i:e (bra:ti, klu:či, ku:osi, sosi:edi, ko'ni : moži:e, zidi:e), daj. mn. -an/'-an : -e:n (bra:tan, klu:čan, ku:osan, sosi:edan, ko'nan : može:n, zide:n), mest. mn. -ax/'-ax : -i:ex (bra:tax, klu:čax, ku:osax, sosi:edax, ko'nax : moži:ex, zidi:ex). V im. mn. se pri samostalnikih z osnovo ne na soglasniški sklop (ne)zvočnik + zvočnik ob končnici -i/'-i redkeje pojavlja tudi končnicica -0 (sanosi:ek, ot'roc). Podspol neživo : živo je poleg na-glasnega tipa relevanten pri razvrščanju končnice rod. ed. in tož. mn. V rod. ed. je končnica -u: značilna samo za samostalnike z mešanim naglasnim tipom in s podspolom neživo (zidu:) (edini samostalnik s podspolom živo je ta:t (tatu:)), in je pri le-teh daleč najpogostejša, končnica -ä: je edina končnica samostalnikov z mešanim naglasnim tipom in s podspolom živo (moža:, uka:), zelo redko jo imajo tudi samostalniki z mešanim naglasnim tipom in s podspolom neživo. V tož. mn. je končnica -e: značilna za samostalnike z mešanim naglasnim tipom in s podspo-lom živo (može:, uke:) in za redke samostalnike s podspolom neživo (lase:, pase:, roye:, uoze:, zobe:, zuone:), končnica -i: pa za samostalnike s podspolom neživo (zidi:); edini samostalnik s podspolom živo je ta:t (tati:).
O
L
S
O
K
NN
Z
E
J	1.3 Izvor končnic:7 im. ed. -0 < issln. *-0 < psl. *-^/*-b; rod. ed. -a < issln.
W	*-a < psl. *-a; -'a < issln. *-ä < psl. *-a; -a: < issln. *-a < psl. *V/V-a; -u: < issln.
Z	*-u < psl. *V/V-u; daj. ed. -u < issln. *-u < psl. *-u; -'u < issln. *-u < psl. *-u; -u:
1	< issln. *-ü < psl. *V/V-u; mest. ed. -e < issln. *-e < psl. *-e; -'e < issln. *-e < psl. *-e; or. ed. -an, -'an, vse nalikovnega nastanka po modelu issln. *-a- < psl. *-a- kot
0	(s praslovanskega stališča) prvega dela kočnice daj., mest. in or. mn. samostalnikov s ö-jevske sklanjatve (issln. *-a-m, *-a-x, *-a-mi ter daj. or. dv. *-a-ma < psl. *-a-mh, L	*-a-xh, *-a-mi ter daj. or. dv. *-a-ma) in issln. *-m < psl. *-mb kot (s praslovan-Q skega stališča) drugega dela končnice or. ed. samostalnikov moške in srednje o-je-v	vske sklanjatve (issln. *-o-m/*-e-m < psl. *-o-mb/*-e-mb); im. mn. -0/-i < issln. *-i
<	psl. *-i; '-i/-0 < issln. *-i < psl. *-i; -i:e < issln. *-ie < psl. *V/V-bie; rod. mn. -u
<	issln. *-ou < psl. *-ouh; -d:u < issln. *-öu < psl. *-du^> po nalikovni nadomestitvi akuta na dolžini s cirkumfleksom na dolžini po zgledu samostalnikov z naglasom
Z	na osnovi v rod. mn.; -i: < issln. < psl. *-bib; daj. mn. -an, preneseno iz oblike A daj. mn. samostalnikov ö-jevske sklanjatve (-an < issln. *-am < psl. *-am^>); -e:n
p	< issln. *-em < psl. *-emh; tož. mn. -e < issln. < psl. *-q; -e: < issln. < psl.
1	*V/V-q; -i: < issln. *-i < psl. *V/V-i; mest. mn. -ax, preneseno iz oblike mest. mn. s samostalnikov ö-jevske sklanjatve (-ax < issln. *-ax < psl. *-axh); -i:ex < issln. *-ex K	< psl. *-ex^> < *-ex{,; or. mn. -mi < issln. *-mi < psl. *-bmi/*-hmi; -mi: < issln. *-m^ 1	< psl. *-bmi/*-hmi; im./tož. dv. -a < issln. *-a < psl. *-a; '-a < issln. *-ä < psl. *-a;
-a: < issln. *-ä < psl. *V/V-a.
Končnice samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v obravnavanem govoru
Z
a\
o diahrono gledano le v glavnih obrisih nadaljujejo končnice praslovanske moške • o-jevske sklanjatve, saj so bile prvotne končnice ponekod nadomeščene s končni-2 cami praslovanske u-jevske in (moške) i-jevske sklanjatve ter preoblikovane pod vplivom ö-jevske sklanjatve. Razlikovanje med odrazi praslovanske trde in praslovanske mehke moške o-jevske sklanjatve ni ohranjeno: 1. trda končnica se je posplošila v mest. ed. (-e, '-e < psl. *-e), mest. mn. samostalnikov z mešanim nagla-snim tipom (-i:ex < psl. *-exh); 2. mehki končnici sta se posplošili v tož. mn. (-e, '-e, -e: < psl. daj. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-e:m < psl. *-emh); 3. prvotno končnico je mogoče izvajati tako iz trde kot iz mehke sklanjatve v im. ed. (-0 < psl. *-h/*-b), rod. ed. (dvojnično -a, '-a, -ä: < psl. *-a), daj. ed. (-u, '-u, -u: < psl. *-u), im. mn. (-0/-i, '-i, -i: < psl. *-i). Končnice praslovanske u-jevske sklanjatve se pojavljajo v rod. ed. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (dvojnično -u: < psl. *-u), rod. mn. samostalnikov s končniškim naglasnim tipom (-d:u
<	psl. *-ouh). Končnice praslovanske (moške) i-jevske sklanjatve so prevladale v im. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-i:e < psl. *-bie), rod. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-^: < psl. *-bib), tož. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-i: < psl. *-i). Manj verjetno je, da končnica -i: v tož. mn. nadaljuje praslovansko končnico trde moške o-jevske sklanjatve *-y. Končnico or. mn. je mogoče izvajati tako iz psl. i-jevske kot u-jevske sklanjatve (-mi, -m^:
<	psl. *-bmi/*-hmi). Končnici praslovanske ö-jevske sklanjatve sta prodrli v daj. mn. in mest. mn. samostalnikov z nepremičnim, premičnim in končniškim nagla-
Ramovš 1950: 35-52.
snim tipom (-an, '-an < psl. *-amh in -ax, '-ax < psl. *-axh), na osnovi le-teh pa je bila narejena še končnica or. ed. (-an, '-an < psl. *-a- + *-mb).	o
Nekateri (iz stičnih jezikov ali iz slovenskega knjižnega jezika prevzeti) samostalniki v im. ed. poznajo nenaglašeno kočnico -o (a:uto, meištro star. 'učitelj med obema vojnama pod Italijo', nd:no 'dedek', tremo star. 'vlak'), v ostalih sklonih pa se sklanjajo po sklanjatvenem vzorcu moške o-jevske sklanjatve. Nekateri ^ (iz nemščine ali iz slovenskega knjižnega jezika prevzeti) samostalniki z osnovo na -l- le-to v odvisnih sklonih podaljšujejo z -n- (krä:nculkrä:nculna 'venec', šta:mpel ^ šta-.mpelna 'kozarček žganja', učlitel učlitelna 'učitelj'). Redki samostalniki se ne ^ sklanjajo z glasovno izraženo končnico (podeš'ta v rabi do leta 1943 'župan').	^
2 Naglas8
'kup kuipa	kuipu	'kup	kuipe	kuipan
kuipi küipu	kuipan	kuipe	kuipax	küipmi
kuipa = mn.	= mn.	kuipa	= mn.	= mn.
(b) Samostalniki	s podspolom živo			
b'rat bräita	bräitu	bräita	bräite	bräitan
bräiti braitu	bräitan	bräite	bräitax	braitmi
bräita = mn.	= mn.	bräita	= mn.	= mn.
Naglasni tipi samostalnikov moške o-jevske sklanjatve so s sinhronega stališča določeni na osnovi naglasa im. ed. in rod. ed. ter so tile: 1. nepremični naglasni tip z akutom na osnovi: (a) tip s kolikostno premeno in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: tip b'rat bräita, člo'vek človiieka; (b) tip brez kolikostne premene in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: tip klu:čkluiča, rokäiu rokäiva, jäiuorjäiuorja; ^ (c) tip brez kolikostne premene in z neobstojnim samoglasnikom v im. ed.: tip yäibsr O yäibra, käimen käimna; 2. nepremični naglasni tip s cirkumfleksom na osnovi: tip xliiepc xliiepca; 3. premični naglasni tip (z akutom na osnovi): tip soiset sosiieda; « 4. končniški naglasni tip: tip 'kon ko'na; 5. mešani naglasni tip: tip zlit zidü:.	N
H
2.1 Tip 'kup ku:pa, b'rat bräita	^
Samostalniki naglasnega tipa 'kup kuipa, b'rat bräita imajo nepremični naglasni tip z akutom na osnovi, in sicer z naglasnim mestom na edinem/zadnjem zlogu osnove s kolikostno premeno in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed. ('kup kuipa, člo'vek človiieka). V večini sklonskih oblik poznajo akut na dolžini, v im. ed. kračino, v rod. mn. in or. mn. pa cirkumfleks na dolžini.
(a) Samostalniki s podspolom neživo
8 Tonemski naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini je bil natančneje obdelan v Valjavec 1878; Škrabec 1895: 233-234, 236-238, 244-246; Rigler v SSKJ 1: § 191, 205; Toporišič 2000: 284-288; SP 2001: § 901-913, 1187, 1191, 1196.
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... J	Izvor:
< psl. *küp^ *küpa,	*i^zyka (a) (> issln. *kup *kupa, *iqzik *iqzika
N > nad. 'kup ku:pa, i'zik iz^:ka, knj. sln. kup kupa, jezik jez^ka), in sicer samostalnikov 1 z naglasom na edinem/zadnjem zlogu osnove, pri čemer je prišlo do naslednjih (naglasnih in nalikovnih) sprememb: 1. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akuti-O ranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih nas rečjih; 2. nalikovna izravnava issln. cirkumfleksa na dolžini z akutom na dolžini L v mest. mn. po oblikah z akutom na dolžini;9 zgledi: (a) naglas na edinem zlogu
0	osnove: b'rat brä:ta, y'rax yrä:xa 'fižol', x'lep xle:ba, x'ram xrä:ma 'skedenj nad v hlevom', x'ren xre:na, 'juh jü:ya 'južni veter', k'lin kl^:na, 'KukKu:ka, k'rux kru:xa, z 'kup kü:pa, 'Lax Lä:xa 'Furlan, Italijan', 'las lä:za, 'mak mä:ka 'mak, Papaver rhoe-
1	as', m'ras mrä:za, 'pičp^:ča 'kot', 'puxpü:xa 'polh', 'poppö:pa 'popek, umbilicus', p'rah prä:ya, 'tie t^:ča 'ptič', 'rak rä:ka 'potočni rak', 'sdr s^:era, 'zet ze:ta - karč
Z kšrča, karst kšrsta, mark marka, parstpärsta, tarh tärya; (b) naglas na zadnjem zlo-A gu osnove: člo'vek člov^:eka, i'zik iz^:ka, ka'žux kažU:xa, med'vet medve:da, mače'rat p mačerä:da, mod'ras modrä:sa, ob'ras obrä:za, op'len ople:na 'neroden človek', 1 o'rex or^:exa,pete'lenpetel^:na,poy'letpoyle:da 'vid (pri lovcih)',potp'latpotplä:ta, s sano'seksanos^:eka 'kosec';10
K	< psl. *zuonbčitb *zuonbčita (F) (> issln. *zuončii *zuončiia > nad. zuon'čič
1 zuonč^:ča)■; zgledi: samostalniki z naglašenimi tvornimi priponskimi obrazili: 1. nad. -ič, knj. sln. -ič < psl. *-itb s prvotnim pomenom manjšalnost v primeru, da po regularnem umiku naglasa z issln. *-i na prednaglasno kračino prišlo do na-
a\
1	likovne izravnave naglasnega mesta po odvisnih sklonih: Var'tie V^rt^:ča, uoy'rie • uoyr^:ča 'majhen mozolj', zuon'čičzuonč^:ča 'rastlina zvonček; Galanthus nivalis'
2	(: 'bošč bož^:ča); 2. nad. -ič, knj. sln. -ič < psl. *-i-čb s prvotnim pomenom vršilec dejanja kot yra'bič yrab^:ča 'grabljač', mla'tičmlat^:ča;
<	psl. *potdkt *potdka (a") (> issln. *potdk *potdka > nad. pa'tok patö:ka, knj. sln. potok potoka); zgledi: pa'tok patö:ka, pa'loh palo.ja, poy'rep poyre:ba;
<	psl. *studenbcb *studenbca (D) (> issln. *studenac *studenca > nad. stu'denc stude:nca, > knj. sln. studenac studenca), pri čemer je prišlo do naslednjih (naglasnih in nalikovnih) sprememb: 1. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih narečjih; 2. nesplošni nadiški umik naglasa z issln. *-a na prednaglasni kratki samoglasnik v im./tož. ed.; 3. nalikovna razširitev cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in or. mn. po vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa;11 zgled: stu'denc stude:nca;
9	Rigler 1970: 5-8.
10	Samostalniki nad. x'lep xle:ba, x'ren xre:na, med'vet medveda, op'len ople:na v odvisnih sklonih izkazujeje nepričakovano samoglasniško kakovost za pričakovano nad. *i:e-< issln. *e-, ki se pojavlja npr. v nad. člo'vek človi:eka, o'rex ori:exa, sano'sek sanosi:eka.
11	Nadiško narečje v tem primeru torej izkazuje pričakovani odraz prvotnega issln. naglasnega tipa, tj. issln. ^studenac *studenca > studenec studenca > nad. studenc studenca. Naglas v knj. sln. studenac studenca, nar. sln. studenac studenca npr. v rez. (Korito) Stodo'nac, mest. ed. Stodon'ce (Dapit 1995: 190-191) kaže na to, da so v nekaterih drugih slovenskih narečjih samostalniki tega naglasnega tipa nalikovno prešli v issln. naglasni tip *lonac *loncä, pri čemer je do naglasnega stika med naglasnima tipoma prišlo v im. ed.
klu.č	klüxa	klu:ču	klu:č	klu:če	klu:čan
klu:či	klu:ču	klu:čan	klu:če	klu:čax	klu:čmi
kfu:ča	= mn.	= mn.	kfu:ča	= mn.	= mn.
< psl. *perstdr^ *perstdra (a") (> issln. *prestor *prestdra > nad. pres'tor prestöira, > star. knj. sln. prestorprestora (Pleteršnik)), pri čemer je prišlo do na- o slednjih (naglasnih in nalikovnih) sprememb: 1. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih narečjih; 2. nalikovna posplošitev naglasnega mesta iz odvisnih sklonov v im. ed.; 3. nalikovna razširitev cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in or. mn. po ^ vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa; zgled: pres'torprestöira 'prostor';12
^ prevzeto besedje:	^
(a)	naglasno mesto je na edinem zlogu osnove: 'bank bainka 'lesena skri- ^ nja za drva', 'cuh cu:ya 'vlak', 'yank yainka 'balkon', y'laš yla:ža 'kozarec', y'vant ^ yva:nta 'obleka', k'met kme:ta 'kmet' (< sl. *khmeth *khmeta), 'luxt lu:xta 'zrak', 'mak ma:ka 'šop, grozd' (— furl. mac 'šop, sopek', Pirona 1992: 543), 'muš mu:ša ^ 'osel', 'pekpe:ka 'pek', š'kaf ška:fa, š'kof šk0:fa, š'pal špa.ia 'vrvica za šivanje', š'tix ^ šti:xa 'vzorec na pleteni jopi', 'uemp ue:mpa 'vamp';
(b)	naglasno mesto je na zadnjem zlogu osnove: ele'fant elefa:nta star. 'slon', id'rik idri.'ka 'redič', kanto'pet kantope:ta 'gumijasta sponka za lase', ka'pot kapö:ta 'plašč', kos'tan kosta:na, li'vel live:la 'ravnovesje', ma'nix ma'nixa 'redovnik' (< sl. *mhnixh *mhnixa), no'vič novi:ča 'mladoporočenec', špar'yet šparye:ta 'štedilnik', ^ žu'pan župa:na 'župan'.	^
O
2.2 Tip k^ü!č k^ü:ča	ij£
Samostalniki naglasnega tipa klu:č klu:ča imajo nepremični naglasni tip z akutom	«
na osnovi, in sicer z naglasnim mestom na edinem/zadnjem ali nezadnjem zlogu	N
osnove brez kolikostne premene in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed. ali z	W
njim. V večini sklonskih oblik poznajo akut na dolžini, v rod. mn., mest. mn. in or.	^ mn. pa cirkumfleks na dolžini.
Izvor:
<	psl. *klučb *k^učä (b) (> issln. *kfuč *kfuča > nad. kfu:č kfu:ča, knj. sln. ključ ključa) po nalikovni razširitvi cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in mest. mn. po vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa; zgledi: naglasno mesto na edinem zlogu osnove: dri:en dri:ena, yri:ex yri:exa, yri:č yri:ča 'kup kamenja, pobranega po senožeti ob trebljenju', xli:eu xli:eva, xlö:t xlö:da, Xu:m Xu:ma, xri:p xri:ba, xr0:šc xr0:šca, kfu:č kfu:ča, kfu:n kfu:na, kö:t kö:ta, kra:f kra:fa, kri:š kri:ža, mla:j mla:ja, u0:š u0:ža 'gož', pla:šc pla:šca 'mašni plašč', pu:špu:ža, re:p re:pa 'rep pri živali; dolgo in ozko zemljišče; pecelj pri jabolku', smi:ex smi:exa, stri:c stri:ca, ža:r ža:ra 'žerjavica', žu:lžu:la;
<	psl. *m^säfb *m^safä (B) (> issln. *mqsar *mqsara > nad. mesa:r mesa:rja, knj. sln. mesar mesarja); zgledi: češni:k češni:ka 'česen', čuda:k čuda:ka, yloni:k
Prvotni naglasni vzorec izkazuje star. knj. sln. prestor prestora (Pleteršnik).
12
Z
a\
ylon^:ka 'glavnik', klabu:k klabu:ka, koma:r koma:rja, lažn^:k lažn^:ka 'lažnivec', W lopa:r lopä.rja 'lopar pri kmečki peči', mex^:er mex^:erja 'mehur, želodec',past^:er N past^:erja, rokä:u rokä.va, sen^:ksen^:ka, sdrnä-.ksdrnä-.ka, svetn^:ksvetn^:ka; samo-1 stalniki s tvornimi naglašenimi priponskimi obrazili: 1. nad. -ar, knj. sln. -ar < psl.
*-afb s prvotnim pomenom opravkarja, tj. 'tisti, ki je v zvezi z': brusä:r brusä.rja O 'brusač', ddrvä:r ddrvä:rja, yaspodä:r yaspodä.rja, klesä:r klesä:rja, kolä:r kolä:rja, s mesä:r mesä:rja, pečä:r pečä:rja, sodä:r sodä:rja, tesä:r tesä:rja, zidä:r zidä:rja; L nalikovno se zaradi njegove tvornost v ta tip uvrstijo yovedä:r yovedä:rja 'pastir, ki
0	pase govedo za celo vas', serä:r serä:rja 'sirar' za izvorno *gouqdafb *gouqdafa, v *syrafb *syrafa; 2. nad. -ač, knj. sln. -ač< psl. *-a-čb s prvotnim pomenom vršilca
dejanja: kovä:č kovä:ča, orä:č orä.xa, pomayä:čpomayä:ča, tonka:č tonkä-^a 'pri-trkovalec';
<	psl. *grobafb *grobäfa (G) (> issln. *grobäf *gorbäfa > nad. yrobä:r Z yrobä:rja, knj. sln. grobär grobärja; zgledi: yrobä:r yrobä.rja, mlekä:r mlekä:rja; A < psl. *äuon *äuora (a), *uädombcb *uädombca (A) (> issln. *auor *auora, p *uedomdc *uedomca > nad. jä:uorjä:uorja, v^:edenc v^:edenca, knj. sln. jävorjävo-
1	ra, vedomsc vedomca), in sicer samostalnikov z naglasnim mestom na nezadnjem s zlogu osnove; zgledi: naglasno mesto na nezadnjem zlogu osnove: d^:eluc d^:eluca, K jä:uor jä:uorja, kä:men kä:mna, ku:ščer ku:ščerja, server se:vera 'severni veter',
1	v^:edenc v^:edenca 'vedomec';
<	psl. *traubnikt *traubnika (D) (> issln. *träunik *träunika > nad. trä:uenk trä:uenka, knj. sln. trävnik travnika); zgledi: m0:čenk m0:čenka, l^:ešenk l^:ešenka,
O prä:zenkprä:zenka, trä:uenk trä:uenka;
•	< psl. *p^tiki *p^t^kä (B) (> issln. *pqtdk *pqtkä > nad. pe:tkpe:tka, knj.
2	sln. petdk petka) po posplošitvi naglasa im. ed. v stranskosklonske oblike in po nalikovni razširitvi cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in mest. mn. po vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa; zgledi: yö:tc yö:tca 'godec', ju:nc ju:nca, klä:nc klä:nca 'ograjena pot, po kateri se žene krave na pašo', N^:emc N^:emca,
pe:tk pe:tka, p^:euc p^:euca■;
<	psl. *suädn *sučdra (a) (> issln. ^suedar *suedra > nad. sv^:edsr sv^:edra, knj. sln. svedsr svedra) po posplošitvi naglasa oblik z akutom na kračini; zgledi: yä:bdr yä:bra, kä:šel kä:šla, sv^:ed^r sv^:edra■;
<	psl. *zäd^k^ *zäd^ka (A) (> issln. ^zädsk *zädka > nad. zä:tkzä:tka, knj. sln. zädsk zädka), ko je prišlo do posplošitve naglasa iz oblik z akutom na kračini; zgled: zä:tkzä:tka 'čep pri sodu';
<	issln. *nägnoi *nagndia (> nad. dvojnično nä.jnoj nä.jnoja, > knj. sln. nagnoj nagnoja), po posplošitvi naglasa im. ed. v stranskosklonske oblike; zgledi: nä:sot nä:soda 'toporišče', dvojnično nä:ynoj nä:ynoja 'nagnoj, Laburnum ana-gyroides';
^ prevzeto besedje:
(a) naglasno mesto je na edinem zlogu osnove: cä:jt cä:jta 'čas', fä:jt fä:jta 'vlaga', pä:l pä:la 'drog' (npr. pä:l za ele:triko 'drog za elektriko'), p^:l p^:la 'kip svetnika', rä:jš rä:jža 'riž', sö:ut so.uda 'denar'; cu:kdr cu:kra 'sladkor', jä:y3r jä:yra 'lovec', mä:len mä:lna 'mlin' (< sl. *mhlinh *mhlinay;
2.3 Tip kü:os küiosa
Samostalniki naglasnega tipa kü:os ku:osa imajo nepremični naglasni tip s cirkum-fleksom na osnovi. V vseh sklonskih oblikah je cirkumfleks na dolžini na osnovi.
kü:os	kü:osa	kü:osu	kü:osa	kü:ose	kü:osan
kü:osi	kü:osu	kü:osan	kü:ose	kü:osax	kü:osmi
kü:osa	= mn.	= mn.	kü:osa	= mn.	= mn.

(b)	naglasno mesto je na zadnjem zlogu osnove: budya:r budyä.rja 'prodajalec v trgovini', cesa:r cesä.rja, čebela:r čebela:rja 'čebelar' (^ knj. sln. čsbelar o : Jevšček buše:la 'čebela'), fornaža:r fornaža.rja 'opekar', krampi.er krampi:erja, malova:r malovä.rja 'zidarjev pomočnik', marču.i marču.ia 'manjše kladivo', mešti:er mešti:erja 'poklic', ojceta:r ojceta:rja 'svat', ošti:er ošti:erja 'gostilničar', ože:jt ože:jda 'kis', rezerva:r rezerva:rja, 3rma:r 3rma:rja 'omara', roža:r roža:rja ^ 'rožni venec', sodni:k sodni:ka 'sodnik' (^ knj. sln. sodnik), sola:r sola:rja 'podstrešje', voja:k voja:ka novejše 'vojak' (^ knj. sln. vojak : Jevšček suda:t starejše 'vojak');
(c)	naglasno mesto je na nezadnjem zlogu osnove: a:jer a:jerja star. 'zrak', ^ ci:mb3r ci:mb3rja 'renkloda, ringlo', e:jsix e:jsixa star. 'kis', ke:nar ke.narja 'natakar', me:žnar me:žnarja 'cerkovnik', pe:tlar pe:tlarja 'berač', pulöivsr pulöivsrja, ^ vi:ertux vi:ertuxa 'predpasnik'; fa:mošt3r fa:moštra 'župnik'; kra:ncul kra:culna ^ 'venec'.
Z >
O
L
S
O
K
NN
N
Izvor:	W
<	psl. *mes^cb *mes^ca, *cestafb *cestafa (A) (> issln. *mesqc *mesqca, ^ *cestar *cestara > nad. mi:esc mi:esca, chestar ci:estarja, knj. sln. mesec meseca, cestar cestarja); zgledi: yra:blar yra:blarja 'izdelovalec grabelj', xo.star xo.starja 'gozdni delavec', jä:strep jä:streba, kosi:ščar kosi:ščarja 'izdelovalec kosišč', mi:esc mi:esca, pä:lk pä:lka 'pajek', ri:bar ri:barja redko 'ribič' (: običajno peškatd:r), ze:jc ze:jca; mi:šenk mi:šenka 'past za miši'; ci:estar ci:estarja;
<	psl. *uečen *uečera (c) (> issln. *uečer *uečera > nad. veče:r veče:ra, knj. sln. večer večera), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa oblik s cirkumfle-ksom na drugem zlogu osnove; zgledi: duxü:or duxü:orja 'dihur', yald:p yald:ba, yaspü:ot yaspü:oda 'duhovnik', obrd:č obrd:ča, veče-.r veče-.ra, zlü:odi zlü:odja;
<	psl. *kdst *kdsa (c) (> issln. *kös *kosa > nad. kü:os kü:osa, knj. sln. kos kosa), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa im. ed. oz. naglasa predložnih edninskih stranskosklonskih oblik; zgledi: bri:est bri:esta, kü:os kü:osa, li:st li:sta, tü:or tü:ora 'tvor, izpuščaj', ži:er ži:era;
<	psl. *uetn *udtra (a) (> issln. *uetr *uetra > nar. sln. vetar vetra, > nad. vi:et3r vi:etra, > knj. sln. vetar vetra), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa oblik s cirkufmleksom na dolžini;
<	psl. *stärbcb *stärbca (A) (> issln. *stär3c *stärca > nad. stä:rc stä.rca, knj. sln. stärac stärca), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa stranskosklonskih oblik; zgledi: yd:pc yd:pca, xlä:pc xlä:pca, xlhepc xlhepca, kü:pc kü:pc 'majhen kup sena', mazi:nc mazi:nca,pä:ucpä:uca,pjä:ncpjä:nca, stä:rc stä:rca, želd:c želd:ca;
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... J	^ prevzeto besedje:
W	(a) naglasno mesto je na edinem zlogu osnove: a:uto a:uta, pu:oppu:oba;
Z	(b) naglasno mesto je na zadnjem zlogu osnove: advoka:t advoka:ta 'odve-
1 tnik, advokat', bato.n bato.na 'gumb', butild:n butild:na 'dvolitrska steklenica', Ti cami:n cami:na 'dimnik', cempi:n cempi:na 'cepin', ka:nker ka:nkerja star. 'rak,
0	karcinom', kantd:n kantd:na 'vogal', kaštro.n kaštrd:na 'oven', klintd:n klintd:na s 'vino iz klinte, sorte vinske trte', kuarti:n kuarti:na 'štirje decilitri', madrd:n L madrd:na 'trebuh', ma:lar ma:larja 'pleskar', peškatd:rpeškatd:rja 'ribič', ropla:n
ropla:na 'letalo', suda:t suda:ta starejše 'vojak', žefra:n žefra:na;
(c) naglasno mesto je na nezadnjem zlogu osnove: chmpdrman chmpdrmana 'tesar ostrešja', do.xtar dd:xtarja 'zdravnik', yu:lcar yu:lcarja 'sezonski gozdni delavec', kapla:n kapla:na 'kaplan',pu:oštarpu:oštarja, ru:ksak ru:ksaka 'nahrbtnik', " šu:oštar šu:oštarja 'čevljar', špi:uenk špi:uenka 'sveder', ti:šler ti:šlerja 'mizar', z treni:n treni:na 'manjši vlak, ki je po prvi svetovni vojni vozil na relaciji Kobarid -Čedad', uči:tel uči:telna (^ knj. sln. učitelj), u:rlaup u:rlaupa star. 'vojaški dopust p v Avstro-Ogrski', žni:dar žni:darja 'krojač';
1	^ hibridne tvorbe:
s	(a) prevzeta besedotvorna podstava in podedovano priponsko obrazilo: nad.
-ar: bd:tar bd:tarja 'škornjar kot poimenovanje za nemške vojake' iz bd:te 'škornji', kontoba:ntar kontoba:ntarja 'tihotapec', ku:otar ku:otarja 'ogljar' iz ku:ota 'ogljarska kopa', ku:xar ku:xarja iz ku:xat ku:xan, mli:nar mli:narja, pu:oštar pu:oštarja 'poštar, pismonoša' izpu:ošta 'pošta ', šu:olar šu:olarja 'šolar, učenec' iz šu:ola 'šola';13 00	(b) podedovana ali prevzeta besedotvorna podstava in prevzeto priponsko
o obrazilo: 1. nad. -i:n prvotno s pomenom manjšalnosti: mački:n mački:na 'maj-
2	hen maček', pedi:n pedi:na 'razdalja med palcem do mezincem na roki', prašči:n prašči:na 'majhen prašič', repuli:n repuli:na 'polh', sakoli:n sakoli:na 'majhen sokol', štanyuli:n štanyuli:na 'majhen drog' (tudi pri moških osebnih lastnih imenih Lojzi:n Lojzi:na, Pepi:n Pepi:na, Tonci:n Tonci:na); 2. nad. -d:n s pomenom večalnosti: flaškd:n flaškd:na 'petlitrska ali večja pletenka', unikalna komponenta *kačd:n samo v frazemu strupe:n ku kačo.n.
2.4 Tip soiset sasheda
Samostalniki naglasnega tipa sö:set sosi:eda imajo premični naglasni tip. V večini sklonskih oblik poznajo akut na dolžini, v im. ed. dolžino ali kračino, v rod. mn. in or. mn. pa cirkumfleks na dolžini.

a\
soiset	sasiieda	sosi:edu	sosi:eda	sosi:ede	sosi:edan
sosi:edi	sosi:edu	sosi:edan	sosi:ede	sosi:edax	sosi:edmi
sosi.'eda	= mn.	= mn.	sosi:eda	= mn.	= mn.
13 Izpeljanke kuhar, poštar, šolar so najverjetneje tvorjene v slovenščini na osnovi iz nemščine prevzetih besedotvornih podstav {kuhati, pošta, šola). Na domačo tvorbo bi npr. kazala za podedovano besedje značilna naglasna premena kuhati : kuhar. Tudi Stridter-Temps 1963 naštetih besed ne navaja med iz nemščine prevzetimi besedami. Ni pa mogoče popolnoma izključiti, da vsaj katera v slovenščino ni bila prevzeta že kot izpeljanka ali pa tvorjena po tu-82 jejezičnem modelu (sln. šola ^ šolar, srvn. schuole ^ schuolsre, nem. Schule ^ Schüler).
'kon	ko'na	ko'nu	ko'na	ko'ne	ko'nan
ko'ni	konö:u	ko'nan	ko'ne	ko'nax	konmi:
ko'na	= mn.	= mn.	ko'na	= mn.	= mn.
Izvor:
•
<	psl. *nagndib *nagndia (a") (> issln. *nagnoi *nagndia > nad. dvojnično ^ näynoj naynö:ja, > knj. sln. nagnoj nagnoja / nagnoj nagnoja); zgled: dvojnično näynoj naynö:ja 'nagnoj, Laburnum anagyroides';	^
<	psl. *božitb *božita (F) (> issln. *božii *božiia > nad. bošc boži:ca, knj.
sln. božič božiča), pri čemer je v narečju prišlo do naglasnega umika z issln. *-i na ^ prednaglasno kračino po regularnem naglasnem umiku ('bošč boži:ča, substratno krajevno ime Ko'bart Kobari.'da);	^
<	psl. *terbuxt *terbuxa (a) (> issln. *trebux *trebuxa > nad. tri:ebux ^ trebu:xa, > knj. sln. trebuh trebuha), pri čemer je prišlo do naglasnega umika na ^ prednaglasno dolžino, ki je po naglasnem pravilu nepričakovana (sö:set sosi:eda, tri:ebux trebu:xa).1'4	^
2.5 Tip 'kon ko'na
Samostalniki naglasnega tipa 'kon ko'na imajo končniški naglasni tip. Delijo se na dva podtipa: 1. podtip brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: 'kon ko'na; 2. podtip z neobstojnim samoglasnikom v imenovalniku ednine (in s premeno u : l, ko se pojavlja neobstojni u): če'b3r čeb'ra, ske'den sked'na, šte:rem šter'ma 'vodnjak brez izvira', ko'tu kot'la. Naglašena končnica je v večini sklonskih oblik ^ kratka, v rodilniku množine dolga in cirkumflektirana, v orodniku množine dolga in akutirana. Nekateri samostalniki imajo v mestniku ednine poleg naglasa na končnici tudi naglas na osnovi, in sicer se pojavlja akut na dolžini ('ta Psrpa:če, « 'du pa:kle, 'du vsrte).	N
Poseben sklanjatveno-naglasni vzorec pozna samostalnik ot'rok otro'ka, in W sicer z naslednjimi odstopanji od vzorca 'kon ko'na: 1. im. mn.: ničta končnica in ^ kratki naglas na osnovi; 2. rod. mn.: ničta končnica in naglas na osnovi (akut na dolžini); 3. mest. mn.: končnica -ex in naglas na osnovi (akut na dolžini); 4. or. mn.: naglas na osnovi (akut na dolžini). Sklonske oblike rod. mn., mest. mn. in or. mn. poznajo samoglasniško premeno o : u:o v zadnjem zlogu osnove, obliki im. mn. in mest. mn. pa soglasniško premeno k : c.
(a) Tip 'kon ko'na
14 Praslovanski prednaglasni dolgi samoglasniki: 1. se skrajšajo v psl. trizložnicah z naglasom na (psl. staroakutiranem ali psl. novoakutiranem) dolgem srednjem samoglasniku: nad. i'zik izi:ka, knj. sln. jezik jezika, čak. jazik jazika, nštok. jezik jezika, češ. jazyk jazyka, slš. jazyk jazyka, polj. jqzyk jqzyka < popsl. *iqzyk *iqzyka < psl. *iqzykb *iqzyka (a); 2. se ne krajšajo v psl. trizložnicah z naglasom na kratkem srednjem samoglasniku (naglasa sta psl. novi akut na kračini ali psl. naglas tipa novega akuta na kračini): nad. na:ynoj naynö:ja, knj. sln. nagnoj nagnoja < popsl. *nägnöi *nägndia < psl. *nägndib *nägnöia (a").
(b) Samostalnik ot'rok otro'ka
ot'rok	otro'ka	otro'ku	otro'ka	otro'ke	otro'kan
ot'roc	otruiok	otro'kan	otro'ke	otruiocex	otruiokmi
otro'ka	= mn.	= mn.	otro'ka	= mn.	= mn.
E Z
I
K
Izvor:
^	< psl. *kdnh *kona, *biti *b^ta (b) (> issln. *kdn ^kona, *b9t *b3ta > nad.
'kon ko'na, 'bat ba'ta, knj. sln. konj konja, bat bdta /bat bata); zgledi: 'bat ba'ta 'bet, O večje kladivo; živinska muha', pa'ku pak'la - 'bop bo'ba, 'čep če'pa 'čep pri sodu', V y'rop yro'ba, y'rost yroz'da, k'lop klo'pa, 'kou ko'la, 'kon ko'na, 'mol mo'fa, 'pot po'da, N s'nop sno'pa, s'tou sto'la 'stol brez naslonjala, npr. za molžo' (: kandre-.ja 'stol z naM slonjalom, npr. za jedilno mizo'), st'rop stro'pa, 'uou uo'la - kart kar'ta, partpar'ta, vart var'ta - sa'kou sako'la - yaram yar'ma, Ka'ran Kar'na 'Krn', o'yin oy'na 'ogenj', Z ta'ran tar'na;
< psl. *sbrp^ *sbrpa (d) (> issln. *sarp *sarpa > nad. sarp sar'pa, > knj. sln. P sarp sarpa), tj. odraz psl. naglasnega tipa d pri samostalnikih s praslovansko dvo-glasniško zvezo *TbrT/*ThrT v osnovi; zgleda: sarp sar'pa, varx var'xa;
Izhodiščni splošnoslovenski naglasni tip issln. *kön ^konä je doživel nasle-^ dnje nalikovne spremembe: 1. v rodilniku množine je bila prvotna ničta končnica ^ nadomeščena s končnico -öiu, posplošeno iz praslovanske u-jevske sklanjatve; 2. v mestniku in orodniku množine je prišlo do nadomestitve naglasa na osnovi s konč-niškim naglasom po vzoru ostalih oblik s končniškim naglasom. Podedovano oblikovno in naglasno stanje v rodilniku, mestniku in orodniku množine (v slednjem samo prvotno naglasno stanje, saj je bila prvotna končnica *-y nadomeščena s končnico *-bmi/*-hmi) izkazuje samostalnik ot'rok otro'ka (nad. otruiok, otruiocex, otruiokmi, knj. sln. otrok, otrocih, otroki < issln. *otrök, *otröcex, *otröki < psl. *otrökh, *otröcexh, *otröky).^^ Prvotno nadiško naglasno stanje, tj. umik naglasa z izhodiščnega splošnoslovenskega *-l na prednaglasno kračino ohranja imenovalnik množine (nad. ot'roc < issln. *otrocl < psl. *otroci).
Naglas na osnovi v mestniku ednine v oblikah kot 'ta Par pä:če, 'du päikle, 'du varte je najverjetneje nalikoven. Nastal bi lahko po vzorcu naglasa v mestniku množine znotraj odrazov samostalnikov praslovanskega naglasnega tipa b s kratkim zložnikom v zadnjem/edinem zlogu osnove: nad. 'du päikle < *dolh uh pbkle < psl. *dolh uhpbkle po vzoru nad. otruiocex, knj. sln. otrocih < psl. *otröcexh. V nadiškem narečju je naglas na osnovi v mestniku ednine torej ohranjen samo kot relikt pri pogosto rabljenih samostalnikih, ki se zaradi svojega leksikalnega pomena pogosto pojavljajo v stavčnočlenski vlogi prislovnega določila kraja, medtem ko je
in

Praslovanski novi akut na kračini je pri samostalnikih o-jevske sklanjatve naglasnega tipa b nastal: 1. v rodilniku množine po naglasnem umiku s praslovanskega polglasnika v šibkem položaju: psl. *otrökh < *otrokb (Ivšic 1911); 2. v mestniku množine po naglasnem umiku s praslovanskega starocirkumflektiranega srednjega zloga po Ivšic-Stango-vem zakonu: psl. *otröcexh < *otrocexh (Ivšic 1911; Stang 1957); 3. v orodniku množine nalikovno po naglasu mestnika množine (oba sklona se večinoma rabita predložno za izražanje prislovnega določila kraja): psl. *otröky < *otroky.
15
pri večini samostalnikov s končniškim naglasom prišlo tako v ednini kot v množini do posplošitve naglasa na končnici.16 Vsaj za del slovenskih narečij lahko torej skle- o pamo, da so imela prvotno naglas na osnovi v mestniku in orodniku tako v množini kot v ednini. Smer delovanja nalike je torej bila naslednja: Lpl *könixh, Ipl *köni ^ Lsg *koni, Isg *konemb > Lsg *kdni, Isg *kdnemb. Razlika med množinskimi in edninskimi oblikami je v tem, da prvi izkazujeta izhodiščno splošnoslovensko ^ dolžino, medtem ko drugi kažeta na izhodiščno splošnoslovensko kračino.
<	psl. *lonbcb *lonbcä (B) (> issln. *lon3c *loncä > nad. 'lonc lon'ca, knj.
sln. löndc lönca), in sicer samostalniki z osnovo ne na zvočnik, pri katerih posledič- ^ no pride do umika naglasa z issln. *-9 na prednaglasni kratki samoglasnik v im. ed.; ^ zgledi: ka'zouc kazou'ca, k'louc klou'ca 'klobčič', 'konc kon'ca, 'korc kor'ca, 'lonc lon'ca, z'uonc zuon'ca 'kravji zvonec' - 'ous ou'sa;	^
<	psl. *kotbli *kotblä, *pbkbli *pbk^lä (B) (> issln. *kotdl *kotlä, ^pakal ^ *pdklä > nad. ko'tu kot'la, pa'ku pak'la, knj. sln. kötsl kötla, pskal pskla /paksl pskla), in sicer samostalniki z osnovo na zvočnik, pri katerih posledično ne pride do umika naglasa z issln. *-3 na prednaglasni kratki samoglasnik v im. ed.; zgledi: ko'tu kot'la, o'ru or'la, pa'ku pak'la - če'b3r čeb'ra;
^ prevzeto besedje:
(a)	samostalniki brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: b'lek ble'ka 'krpa, zaplata', flokflo'ka 'metuljček pri moški obleki', 'mošt moš'ta, 'pačpa'ča 'vodnjak O z izvirom', p'lexple'xa 'pločevina', š'pex špe'xa, š'pot špo'ta 'sram', š'tor što'ra, 'žek že'ka 'pletena nogavica';	«
(b)	samostalniki z neobstojnim samoglasnikom v im. ed.: ske'den sked'na, N šte:rem šter'ma 'vodnjak brez izvira';	W
^ hibridne tvorbe; zgled: 'norc nor'ca 'norec'.17	^
2.6 Tip md:š moža:
Samostalniki naglasnega tipa md:š možä:, zi:t zidu: imajo mešani naglasni tip. Naglas je v manjšem številu sklonskih oblik na osnovi, v večini oblik pa na končnici. Na osnovi se pojavlja cirkumfleks na dolžini (im. ed., dvojnično daj. ed., or. ed.) ali akut na dolžini (mest. ed.). Naglašene končnice so vse dolge, in sicer cirkumflek-tirane (rod. ed., dvojnično daj. ed., im. mn., tož. mn., daj. mn.) ali akutirane (rod. mn., mest. mn., or. mn.). Samostalniki s podspolom živo imajo v daj. ed. večinoma
Naglas na osnovi v mestniku kot tudi v orodniku ednine pri samostalnikih praslovanske-ga naglasnega tipa b s kratkim zložnikom v zadnjem/edinem zlogu osnove pozna npr. ter-sko narečje: ter. (Subid) 'kon ko'na : na könu, s kö.-nan (Bruna Balloch, roj. 1935, ustno). Nadiško narečje izkazuje končniški naglasni tip norac norca, ki je najverjetneje drugoten, in sicer je nastal po vzoru im. ed. za prvotno issln. *norac *nörca < sl. *norbcb *ndrbca < *norbcb *norbca (D) ^ sl. *nöri *nora *norö (b) (> issln. *nör *nora *norö > nad. 'nor no'ra no'ro, rez. (Bila) 'nor no'ra no'ro). Prvotni naglasni tip s popraslovan-skim daljšanjem praslovasnkih kratkih akutiranih zložnikov v zlogu pred praslovanskim polglasnikom v šibkem položaju v tem leksemu izkazuje npr. rezijansko narečje: rez. (Bila) 'met za 'nurca 'imeti za norca' < issln. *nörca. Prim. tudi rez. (Bila) griz'duje < issln. *grozdöuie < psl. *grozdöubie (E) ^ psl. *grözdi *grozda (b) (> issln. *grözd *grozda > rez. (Bila) g'rost groz'da).
E Z
1
K
O
naglas na končnici (možu:, uku:), samostalniki s podspolom neživo pa naglas na osnovi (zi:du). Do naglasnomestne premene pri cirkumfleksu na dolžini v položajih oblika brez predslonke : oblika s predslonko prihaja redko (breju: : z bri:eya u bri:eh, dobä:/dobü: : z dd:ba).
(a) Samostalniki s podspolom živo
s	mdiš	moža:	možü:	možä:	m0:že	md:žan
L	moži:e	mož^:	može:n	može:	mož^:ex	možm^:
O	možä:	= mn.	= mn.	možä:	= mn.	= mn.
V						
z	(b) Samostalniki		s podspolom	neživo		
1	zi:t	zidu:	y zi:du	zi:t	z^:de	zi:dan
	zidi:e	zid^:	zide:n	zidi:	zid^:ex	zidm^:
Z	zidä:	= mn.	= mn.	zidä:	= mn.	= mn.
K
1
1
6
0
O 2
Izvor:
<	psl. *mQŽb *mQŽa (c) (> issln. *mQž *mgžd > nad. md:š možä:, knj. sln. mož moža); zgledi: bü:oh boyä:, bri:eh breyü:, brü:s brusä:/brusü:, ci:ep cepü: 'cepec', cvi:et cvetü:, dd:p dobä:/dubü: 'hrast', dü:h duyä:, dü:x duxä:, drd:h droyä: 'drog za zapiranje vrat', ylä:s ylasü:, ynü:oj ynojä:, yü.ot yodä:/yodü:, yrä:t yradü:, xlä:t xladü:, i:es jezü:, klä:s klasü:, kri:es kresü:, lä:n lanü:, lä:s lasü:, le:t ledü:, li:es lesü:, lü:oj lojü:, ld:k lokü: 'lok mavrice', mä:x maxü:, me:t medü:, mi:ex mexü: 'kovaški meh; ovčja koža za shranjevanje pšenice', mi:er merü:, mlä:t mlatü: 'cepec', mü:ost mostü:, md:š možä:, mrä:k mrakü:, nü:os nosü: : z nü:osa, pä:n panü: 'čebelji panj; stojalo za drva na ognjišču', plä:s plazü:, plü:ot plotü: : ot plü:ota, pü:ot potü:, prä:x praxü:, ple.s plesü:, pro.tprotü:, pü:stpustä: 'pust, pustna šema', re:t redü:, rd:p robü: 'rob; kamenje, skalovje, pečevje', rü:ot rodü:, rü:oh royä:/royü:, slä:p slapü:, sli:et sledü:, smrä:t smradü:, sni:eh sneyä:/sneyü:, sd:t sodü:, sü:ok sokä:/sokü:, stä:n stanü: 'hlev v planini', strä:x straxü: 'strah; strašno bitje', strd:x stroxü: 'strok (česna)', strü:p strupä:, svi:et svetü:, tä:t tatü:, trä:k trakü:, trü:p trupä: 'trup pri živali', ü:k ukä: 'volk', ü:os uozä:, urä:t uratü: 'vrat; gnojen travnik', zi:t zidü:, zd:b zobä:, zrä:k zrakü:, zü:on zuonä:, žli:ep žlebü: - samomnožinska samostalnika droži:e, aldi:e.
Izhodiščni splošnoslovenski naglasni tip issln. *les *lesä je doživel naslednje nalikovne spremembe: 1. v dajalniku ednine je pri samostalnikih s podspolom živo prišlo do posplošitve naglasa v položaju ne za enozložno predslonko, pri samostalnikih s podspolom neživo pa naglasa v položaju za enozložno predslonko; 2. v mestniku ednine se pojavlja akut na dolžini na osnovi, katerega nastanek z diahro-nega vidika ni povsem jasen; 3. v orodniku ednine se je posplošil naglas v položaju za enozložno predslonko; 4. v dajalniku množine se pojavlja odraz praslovanskega starega cirkumfleksa na osnovi, najverjetneje pod vplivom naglasa v ednini. Ostale sklonske oblike nadaljujejo izhodiščno splošnoslovensko naglasno stanje.
<	psl. *nögttb *nögtti (c) (> issln. *nog§t *noxtä > nad. noxä:t noxtü:, > knj. sln. noht nohta).
^ prevzeto besedje: lo.r lorü: 'cev', trä:m tramü:.
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... 3 Zaključek
o
Zgodovinskojezikoslovna interpretacija sklanjatve in naglasa samostalnikov moške
0-jevske	sklanjatve v krajevnem govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja ^ slovenščine prinaša vsaj dve spoznanji, pomembni za (primerjalno)zgodovinsko ^ oblikotvorje in naglasoslovje slovenščine.	^
V	nadiškem narečju odrazi samostalnikov praslovanskega naglasnega tipa c v množini v večini sklonskih oblik izkazujejo odraze končnic praslovanske moške
1-jevske	sklanjatve (Npl glasje < *-bie, Gpl glasi < *-bib, Apl glasi < *-i, Ipl glasmi ^ < *-bmi : Dpl glasem < *-emh, Lpl glaseh < *-ex^>). Za osrednja slovenska narečja in ^ slovenski knjižni jezik je tovrstni naglasno-sklanjatveni vzorec značilen le za odraz samomnožinskega samostalnika praslovanske moške i-jevske sklanjatve ljudje (in si- ^ cer ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi), z izjemo rodilnika in tožilnika množine ^ pa še za nekaj samostalnikov (knj. sln. lasje, možje, zobje, dvojnično še tatovi/tatje, vozovi/vozje; volkovi/volcje) (in sicer lasje, las, lasem, lase, laseh, lasmi) kot tudi nekaj reliktnih oblik (Apl dolge, Lpl bregeh). Nadiško gradivo bi torej kazalo na to, da je bil pri samostalnikih moške o-jevske sklanjatve z mešanim naglasnim tipom naglasno-sklanjatveni vzorec tipa läs lasü, Npl lasje v slovenščini v preteklosti bolj razširjen in da ga je šele kasneje izpodrinil naglasno-sklanjatveni vzorec samostalni- ^ kov praslovanske (moške) u-jevske sklanjatve tipa sin sinü, Npl sinovi.	O
V	nadiškem (in terskem) narečju izkazujejo odrazi samostalnikov praslovan-skega naglasnega tipa b s kratkim zložnikom v zadnjem/edinem zlogu osnove v ^ mestniku (in orodniku) ednine podobno kot v mestniku in orodniku množine ostan- N ke naglasa na osnovi (konj konja ... : Lsg konju, Isg konjem, Lpl konjih, Ipl konji). W Odraz praslovanskega novega akuta na kračini v zadnjem/edinem zlogu osnove v ^ mestniku in orodniku ednine je najverjetneje nastal po vzorcu prvotnega praslovanskega novega akuta na kračini (z zgodnjo popraslovansko podaljšavo) v zadnjem/ edinem zlogu osnove v mestniku in orodniku množine. Medtem ko množinski obliki izkazujeta izhodiščno splošnoslovensko dolžino, edninski obliki kažeta na izhodiščno splošnoslovensko kračino. Posledično torej lahko vsaj za del slovenskih narečij rekonstruiramo prvotni končniški naglasni tip z naglasom na osnovi v mestniku in orodniku ednine in množine (sln. ednina *kdn, ^konä, ^konu, ^konä, *kdni, ^konem, množina *koni, *kön, ^konem, ^konq, *könix, *köni), če ne že za celotno slovensko jezikovno ozemlje.
Krajšave
A/tož. = akuzativ/tožilnik, D/daj. = dativ/dajalnik, du/dv. = dual/dvojina, G/rod. = genitiv/rodilnik, knj. = knjižno, I/or. = instumental/orodnik, issln. = izhodiščni splošnoslovenski, L/mest. = lokativ/mestnik, N/im. = nominativ/imenovalnik, nad. = nadiško, nadiško narečje, nar. = narečno, pl/mn. = plural/množina, psl. = pra-slovansko, praslovanščina, rez. = rezijansko, rezijansko narečje, sg/ed. = singular/ ednina, sl. = slovansko (tj. zgodnje slovansko), sln. = slovensko, slovenski jezik, star. = starejše
On
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... J Literatura
Z Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, Ljub-1	ljana, 1976-2007.
^ Dapit 1995-2008= Roberto Dapit, Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo 1: O	Area di Solbica/Stolvizza e Korito/Coritis; 2: Area di Osoane/Oseacco e
S	Učja/Uccea; 3: Area di Bila/San Giorgio, Njiwa/Gniva e Ravanca/Prato. Pa-
L	dova, 1995-2008.
0	Dybo 1981 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o, C^aenHCKan aK^eHmo^o^uM, MocKBa, V 1981.
N Dybo 2000 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o, Mop^o^o^U3oeaHHue napaduaMamu-
1	uecKue aK^eHmHue cucmemu, MocKBa, 2000.
Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o - ranHHa Z	HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren hebobh^ HnKonaeB, OcHoeu c^aeMHCKOu
A	aK^eHmo^o^uu, MocKBa, 1990.
p Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1993 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o - ranHHa 1	HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren hebobh^ HnKonaeB, OcHoeu c^aeMHCKOu
S	aK^eHmo^o^uu: CMoeapb: HenpouseodHue ocHoeu my^cKoeo poda 1,
K	MocKBa, 1993.
1	Ivšic 1911 = Stjepan Ivšic, Prilog za slavenski akcenat, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti (Zagreb) 187 (1911), 3-207.
Logar 1974 = Tine Logar, Pregled zgodovine slovenskega jezika, Seminar sloven-o	skega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 9 (1974), 103-113. Po-
0	natis: Logar 1996: 331-336.
2	Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Kar-
men Kenda-Jež, Ljubljana, 1996. Pirona 1992 = Giulio Andrea Pirona idr., Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau per la seconda edizione, Udine, 21992 (2004, 11928). Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja, Ljubljana, 1894-1895 (2006) [elektronska različica]. Ramovš 1950 = Fran Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija (Ljubljana) 3 (1950), 16-23. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, 1952. Rigler 1970 = Jakob Rigler, Akcentske variante I, Slavistična revija (Ljubljana) 18 (1970), 5-15.
Rigler 1971 = Jakob Rigler, Akcentske variante II, Slavistična revija (Ljubljana) 19 (1971), 1-12.
Rigler 1977 = Jakob Rigler, K problematiki daljšanja starega akuta, Slavistična
revija (Ljubljana) 25 (1977), 83-99. Rigler 1978 = Jakob Rigler, Akcentske variante III, Slavistična revija (Ljubljana)
26 (1978), 365-374. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana, 2001. SSKJ 1 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A-H, Ljubljana, 1970. Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, Oslo, 1957.
Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovenian dialect of Resia: San Giorgio,
Amsterdam, 1992.	o
Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo-venischen, Wiesbaden, 1963.
Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 22003 (11997).
Šekli 2003 = Matej Šekli, Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini, Jezikoslovni zapiski 9 (2003), št. 2, 29-50.
Šekli 2005 = Matej Šekli, Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške ^ poklice in dejavnosti v nadiškem narečju, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 41, Ljubljana, 2005, 176-181.
Šekli 2008 = Matej Šekli, Naglasni sestav govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega ^ narečja slovenščine v luči relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov, v: Škrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica, 2008, 19-36.
Šekli 2009 = Matej Šekli, Sklanjatev samostalnikov (moške in srednje) o-jevske sklanjatve v jeziku slovenskih srednjeveških rokopisnih spomenikov, v: Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi = Zbornik Slavistič- ^ nega društva Slovenije 20, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana, 2009, 107-119. ^
Škrabec 1-4 = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 1-4: ponatis platnic časopisa O Cvetje z vertov sv. Frančiška 1880-1915, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica, 1994-1998.
Škrabec 1895-1896 = Stanislav Škrabec, Valjavčev »Prinos k naglasu u (novo)slo- N venskem jeziku« in prihodnja slovenska slovnica, Cvetje z vertov sv. Fran- W čiška (Gorica) 14 (1895), št. 7-10, 12; 15 (1896), št. 1. Ponatis: Škrabec 2: ^ 224-226, 228-230, 232-234, 236-238, 244-246, 248-250. [Navedeno po Škrabec 2.]
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, 1992.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, 42000 (11976).
Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u novoj slovenštini: naglas u substantiva mužkoga roda, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetno-sti (Zagreb) 45-48, Zagreb, 1878.
^	Declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local dialect
E	of Jevšček near Livek in the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian
N
Summary
The historical linguistic interpretation of the declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local dialect of Jevšček near Livek in the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian offers an important insight into the (comparative) historical morphology and accentology of Slovenian through at least two conclusive facts.
In the Natisone/Nadiža dialect, the reflexes of Proto-Slavic accent paradigm c nouns display the reflexes of Proto-Slavic masculine i-declension endings in the ^ majority of plural forms (Npl glasje 'sounds' < *-bie, Gpl glas^ < *-bib, Apl glasi ^ < *-i, Ipl glasm^ < *-bmi : Dpl glasem < *-emh, Lpl glaseh < *-ex^>). For central z Slovenian dialects and standard Slovenian, this kind of accentual-declensional para-A digm is characteristic only for the reflex of the Proto-Slavic masculine i-declension plurale tantum noun ljudje 'people' (i.e., ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi) and, with the exception of the genitive and accusative plural, for some other nouns (standard Slovenian lasje 'hair', možje 'men', zobje 'teeth'; with variants also tatövi/tatje 'thieves', vozövi/vozje 'wagons', volkövi/volcje 'wolves', i.e., lasje, läs, lasem, lase, laseh, lasmi), as well as some relict forms such as Apl dolge 'debts' and Lpl bregeh 'slopes, banks'. The Natisone/Nadiža dialect material would then suggest that within the masculine o-stem declension with a mobile accent paradigm 00 the accentual-declensional paradigm of the type läs lasü 'hair', Npl lasje in Slove-o nian was more widespread in the past than it is in the present and that it was only 2 later replaced by the accentual-declensional paradigm of Proto-Slavic (masculine) u-declension nouns of the type sin sinü 'son', Npl sinövi.
In the Natisone/Nadiža dialect (as well as in the Torre/Ter dialect) the reflexes of Proto-Slavic accent paradigm b nouns with a short vowel in final/sole stem syllable display the remnants of a stem accent in the locative (and instrumental) singular, and similarly in the locative and instrumental plural (konj konja 'horse' . . .: Lsg konju, Isg konjem, Lpl konjih, Ipl konji). The reflex of the Proto-Slavic short neo-acute (with an early Post-Proto-Slavic lengthening) in the final/sole stem syllable in the locative and instrumental singular most probably arose by analogy with the original Proto-Slavic short neoacute in the final/sole stem syllable in the locative and instrumental plural. Whilst the plural forms display an original Common-Slovenian, the singular forms reflect an original Common-Slovenian short vowel. Consequently, it is possible to reconstruct the original end-stress paradigm with stress on the stem vowel in the locative and instrumental singular and plural at least for some Slovenian dialects (Slovenian: singular *kdn, *konä, ^konu, *konä, *kom, ^konem, plural *kom, *kön, ^konem, ^konq, ^kdnix, ^koni), if not for all Slovenian linguistic territory.
Proces podomačevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed
Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc
6
HH
K
S
P
Prispevek obravnava vprašanje pisanja novejših v slovenščino prevzetih besed. Da bi pokazali, da je prevzemanje besed jezikovna sprememba, ki pote-	N ka postopoma, tako da v jeziku soobstajajo različne oblike, smo za raziskavo izbrali področje hrane in pijače. Analiza izbranega besedja, prevzetega v raz- ^ ličnih časovnih obdobjih iz različnih jezikov, je pokazala, da je intenzivnost Z podomačevanja odvisna od prepleta jezikovnih, družbenih in psiholoških de- ^ javnikov. V sklepnem delu pa opozorimo, da je spoznanja o podomačevanju kot procesu treba upoštevati pri slovarskem prikazu prevzetih besed.
O
L
Ključne besede: slovenščina, slovenski pravopis, prevzete besede	^
The nativization process and how recently borrowed words are written
This article examines how words recently borrowed into Slovenian are written. The semantic fields of food and drink were selected to demonstrate that lexical borrowing is a linguistic change that takes place gradually such that various forms coexist in a language. The analysis of selected words borrowed from various languages during various time periods shows that the degree of nativization depends on intersecting linguistic, social, and psychological factors . The conclusion emphasizes that findings on nativization as a process must be taken into account in the lexicographic presentation of borrowed words.
Key words: Slovenian, Slovenian written norm, borrowed words
1 Uvod
Prispevek obravnava vprašanje pisanja novejših prevzetih besed, ki prihajajo v slovenščino iz germanskih in romanskih jezikov. Z leksikalnim prevzemanjem se je pri nas ukvarjala vrsta domačih avtorjev, vendar je bil namen teh prispevkov usmerjen v reševanje terminoloških zagat (Toporišič 1972; Snoj 2005), obravnavo prevzetih besed z vidika zapisa v jezikovnih priročnikih (Toporišič 1971; Pogačnik 2003) in opis posameznih prevzetih besed z razvojnega vidika (Bajec 1955/56). Pričujoči prispevek ima skromnejši cilj, saj želiva z opisom avtentičnega gradiva iz različnih virov prikazati, da proces prilagajanja tujega besedja zakonitostim slovenskega jezika ni vedno predvidljiv in je zato izziv za avtorje različnih jezikovnih priročnikov, ki se pri soočanju z raznolikostjo zapisanih oblik ne morajo vedno opreti na pravopisna priporočila. Vprašanje prevzemanja tujih besed v slovenščino je na načelni ravni namreč obravnavano v pravopisnih priročnikih. Že SP 1962
O
K
NN
Z
E
Z
določa, da v slovenščini besede, prevzete iz tujega jezika, pišemo »na dva načina, v tuji obliki ali po domači izgovarjavi« (§ 69). Merilo za ločevanje med podomače-N nim in nepodomačenim zapisom pa je področje rabe besede: prevzete besede, ki so 1 »omejene le na ozek krog strokovnjakov ali družbe«, ohranjajo tujo obliko zapisa, prevzete besede, ki pa so »v splošni rabi«, pišemo »po domači izgovarjavi« (§ 70, O 71). V pravopisnih pravilih iz leta 2001 merilo za ločevanje med podomačenim in s nepodomačenim zapisom ni več razkrito, saj uporabnik v poglavju Prevzete besede L in besedne zveze izve, da pisno domačimo »[v]ečino prevzetih občnih besed«. Ti-
0	ste, ki naj bi ohranile izvirno pisavo, so razvrščene v štiri kategorije, a tudi zanje v v pravopisu piše, da »s časom navadno prevzamejo slovensko pisavo po slovenskem
izgovoru« (§ 168: kurikulum, džul, folksvagen itd.). Z uporabo besed s časom in navadno pravopis zakrito sporoča, da je slovenjenje prevzetih besed nepredvidljiv jezikovni proces, pri čemer ne moremo napovedati, katere podomačene oblike se Z bodo uveljavile prej ali katere od tujih oblik se ne bodo nikoli podomačile. Posame-A zne besede (npr. jogging, jeans), ki bi jih po jezikovnih pravilih podomačili na enak p način (džoging, džins), se v sodobnih besedilih namreč zapisujejo različno (jogging,
1	džins). Zdi se, da gre pri prevzemanju za proces spreminjanja jezika, ki ne poteka s samo v odvisnosti od notranjih jezikovnih zakonitostih, ampak so zanje pomemb-K ni tudi vplivi družbenih in psiholoških dejavnikov. Že Labov (1972, po Aitchison 1 1991: 37-38) j e ugotovil, da pogosto prav raznolikost in nejasnost nakazujeta, da se
v jeziku dogajajo spremembe. Da bi pokazali, da je prevzemanje besed jezikovna sprememba, ki poteka postopoma, korak za korakom, tako da v jeziku soobstajajo 1 različne oblike, ki med seboj tekmujejo, bomo za raziskavo izbrali področje, ki nam bo omogočalo najširši pregled gradiva.
2 Opis tematskega področja in gradiva
2.1 Pričujoča raziskava o leksikalnem prevzemanju v slovenščini temelji na analizi gradiva, ki obsega široko področje in ga je treba zaradi namena te raziskave omejiti. Pri izbiri tematskega področja smo se naslonili na spoznanja sodobnih so-ciolingvistov, ki so se s teorijo prevzemanja ukvarjali v okviru proučevanj, povezanih s stopnjo in intenzivnostjo stika dveh kultur in (posredno) jezikov (Thomason 2001; Thomason - Kaufman 1988), in se odločili, da za raziskovanje prevzemanja izberemo tematsko področje, ki omogoča zasledovanje vplivov tako jezikovnih kot družbenih dejavnikov in ustreza naslednjim merilom:
(1)	področje je univerzalno za vse skupine jezikovnih uporabnikov,
(2)	izrazje s tega področja je tako domače kot prevzeto, slednje pa se nahaja v različnih stopnjah podomačitve in ga večinoma ne uvrščamo v fond t. i. osnovne leksike,
(3)	na področje vplivajo različna kulturna okolja oziroma na izrazje s tega področja vplivajo različni jeziki,
(4)	leksiko je mogoče spremljati v daljšem časovnem intervalu, kar nam omogoča primerjanje procesa prevzemanja danes in v preteklosti tako z vidika intenzivnosti kot z vidika družbenih, tj. nejezikovnih vplivov.
Upoštevajoč zgoraj našteta merila, smo se v raziskavi omejili na področje prehrane, ki je ena od temeljnih kulturnih dobrin in sodi med najbolj univerzalna področja človekovega bivanja. Prav univerzalnost ter vsakodnevna in življenjska pomembnost hrane nam ponujata možnost, da spremljamo in primerjamo pojavljanje in rabo prevzete leksike v različnih funkcijskih zvrsteh jezika in v daljšem časovnem intervalu.	^
2.2 Izrazje s področja prehrane se je v različnih obdobjih slovenščine razvijalo pod vplivom različnih kulturnih okolij oziroma jezikov. Zaradi družbeno-zgodovin- ^ skih okoliščin, v katerih je bila nemščina prevladujoči jezik pišočih Slovencev, je ^ bil vse do zatona habsburške monarhije za hrano najintenzivnejši vpliv nemškega izrazja. Zato nas ne preseneča, da že v Vodnikovih Kuharskih Bukvah (1799), prvi ^ slovenski kuharski knjigi, prevladujejo nemške izposojenke (npr. župa, kofe, jesih). ^ Prevladovanje nemščine je opazno tudi v prvi slovenski izvirni kuharici avtorice ^ Marije Magdalene Knafelj - Pleiweis iz leta 1868.1 Šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo treba poiskati oporo in alternativo germanski grožnji v slovanskem svetu, so nemške izposojenke »zamenjali s knjižnimi besedami, vzetimi iz drugih slovan- ® skih jezikov« (Bajec 1955/56: 235), kar se odraža tudi v Pleteršnikovem Sloven- ^ sko-nemškem slovarju (1894-1895). Tako za besede kofe, prevzete prek nemščine,2 ^ Pleteršnik usmerja h kavi, prevzeti prek hrvaščine (kofe pogl. kava). Kako trdno O so se nemške izposojenke zasidrale v rabi, pa dokazuje dejstvo, da tudi v obdobju, ko se je družbena vloga slovenščine okrepila in je ta postala uradni jezik, ter med « obema vojnama v kuharicah ob slovenskih izrazih nastopajo pogosto tudi nemški. N Na primer, v Spretni kuharici iz leta 1923, »sestavljeni po raznih virih«, najdemo W pojasnila iz nemškega jezika (mornarski zrezki (Schnitzel), str. 46), pa tudi neknji- ^ žne izposojenke iz nemščine (gres, str. 15, slaninski (špehovi) štruklji, str. 23) in podobno.
V letih 1920-1940, ko slovenščino in južnoslovanske jezike poveže skupna državna tvorba, v slovenskih kuharicah najdemo že izraze iz hrvaškega, bosanskega in srbskega jezika, ki označujejo balkanske jedi (čufti, čevapčiči, džuveč, ra-žnjiči, ajvar).^ Ta težnja se nadaljuje tudi v obdobju po letu 1945, ko dobi jezikovni idiom, imenovan srbohrvaščina, v SFR Jugoslaviji položaj prestižnega večinskega jezika.
Vpliv romanskih jezikov, zlasti italijanščine, je bil v zahodni slovenski kuhinji opazen že od 15. stoletja. Bogataj (2008) navaja, da so mineštro kuhali Slovenci v Vipavski dolini že v Trubarjevem času. Sredi osemdesetih let 20. stoletja pa so se v slovenskih kuharicah množično pojavili izrazi iz italijanščine (na primer pica,
Pregledana je bila peta izdaja iz leta 1902. Avtoričin priimek je v nekaterih virih zapisan tudi kot Bleiweis.
O izvoru izraza kofe podrobneje pri kava (Bezlaj 1982: 24).
Knjiga R. Puclja 110 novih kuharskih receptov, izdana v Celju leta 1938, tako prinaša recepte za bosenske čufte (str. 11), jagnjetino in duveč na »srbski način« (str. 11-12), srbski ajvar (str. 18) itd.
Z
lazanja, kaneloni, karpačo, tortelini) ter iz evropske ali latinskoameriške španščine W (tortilja, fajita, gvakamole, kvinoja).
N	V nasprotju z nemščino predstavlja francoščina še danes prevladujoči jezik
1 na področju kulinarike tako v svetu kot pri nas. Prva slovenska kuharica, v kateri je opazna naslonitev na francosko izrazje, je knjiga Iz francoske meščanske kuhinje -O Nad 1000 kuharskih receptov in pripombe o serviranju M. Moravec iz leta 1927.4 s Da je danes francoščina uporabljena kot jezik glavnih (nosilnih) terminov, potrjuje L veliko število francoskih citatnih izrazov ne le za jedi (soupe ä l'oignon), temveč
0	tudi za načine priprave hrane, način in vrsto strežbe (nouvelle couisine, ä la carte), o V čemer se lahko prepričamo tudi v aktualni slovenski Kuharski enciklopediji (Novak
- Lenarčič 2009). Tudi ogled številnih jedilnih listov v središču Ljubljane nas prepriča, da so še vedno v rabi živa klasična francoska imena tako za glavne jedi (filet de saumon) kot za posamezne sestavine jedi, na primer kose mesa (chateaubriand, Z filets mignons), skorajda brezizjemo pa tudi za ocvrt krompirček (pommes frites), A narastek (soufflee), peno (mousse), frape (frappe).5
P	Zaradi svoje posredniške vloge zavzema posebno mesto med tujimi jeziki
1	angleščina. Angleško izrazje opazimo najprej v kuharicah iz dvajsetih in tridesetih s let prejšnjega stoletja (biftek, sendvič),,6 sicer pa je tesnejšo navezavo na anglosa-K ško izrazje zaslediti zlasti od šestdesetih let dalje, ko je v slovenskih kuharicah ob 1 francoskem tudi vedno več angleškega izrazja, ki se nanaša večinoma na jedi, ki
sledijo trendu hitre prehrane (fast food, čips, hamburger), pijač (koktajl, gin fizz, bloody Mary) ter peciva (mafini, banana split). Prek angleščine, ki se uveljavlja 1 kot globalni jezik, smo pridobili tudi izrazje iz kitajščine (čopsui, tofu), japonščine (suši, sake), arabskih jezikov (kuskus, falafel, humus, tahini) in drugih.
2.3 V nasprotju s preteklostjo, ko so bile možnosti za medkulturne vplive večinoma omejene na fizični stik, danes ob hitrem soočanju z novo, neznano predmetno-stjo in zaradi hitro se spreminjajočih družbenih razmer, globalizacijskih procesov in iskanja alternativnih možnosti zdrave prehrane prevzeto izrazje za hrano prodira v slovenščino hitreje in po različnih poteh. Da gre tu za prevzemanje »imen za predmete in pojme«, ki smo jih prevzeli »iz tujih kultur«, torej za »potrebne izposojenke«, opozarja že Bajec v svoji razpravi o izposojenkah v slovenskem besedišču (1955/56: 235-237). Bajec namreč kategorizira t. i. kulturno izrazje in ga definira kot fond besed, ki naj bi bil pogosto »last« vseh kulturnih jezikov in ki jih vsak od njih prilagaja na sebi svojstven način (1955/56: 235). V sodobnih socioloških raziskavah se to izrazje uvršča v neosnovno leksiko in je povezano z zapolnjevanjem izrazne praznine (za razlikovanje med osnovnim in neosnovnim izrazjem gl. Thomason 2001: 70-71). Tuje lekseme nato na izrazni ravni prilagodimo našemu
Npr. goveja juha (pot-au-feu) (Moravec 1927: 3), ocvrte krušne rezine (croutons) (Moravec 1927: 66).
Z jedilnega lista v lokalu Le petit caffe na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, maj 2010.
Irisch Stew (Spretna kuharica 1923: 48), obloženi kruhki ali sendviči (Sandwichs) (Moravec 1927: 65), zrezki od pljučne pečenke ali biftek, Bifteck, beefsteak (Moravec 1927: 135), iris stew (Kuharski recepti 1938: 45).
4
jeziku. Ker gre pri prilagajanju za jezikovne spremembe, na katere vplivajo tudi družbeni in psihični dejavniki, se je za odločitve zapisu v priročnikih treba nasloniti ^ na analizo gradiva.
•
6
2.4 Pojavljanje izbranega nabora izrazja s področja prehrane je bilo zato pregle- ^ dano v obeh prosto dostopnih besedilnih korpusih, Nova beseda (bos.zrc-sazu.si) in ^ FidaPLUS (www.fidaplus.net), ki večinoma ne vključujeta tematsko specializiranih besedil s tega področja, temveč predstavljata bodisi nabor poljudno zbranih le- ^ poslovno-časniških lektoriranih besedil, nastalih od 19. stoletja pa vse do leta 2008 ^ (Nova beseda), bodisi zvrstno bolj uravnoteženih besedil iz omejenega obdobja, tj. ^ 1990-2006 (FidaPLUS). Zato je bilo treba aktualne podatke o zapisu in rabi besedja dopolniti s poizvedbami po spletnih straneh, in sicer z vidika najširših pojavitev ^ (spletni dnevniki, priložnostna besedila, spletišča posameznih podjetij in spletnih ^ forumov) kot tudi z vidika pojavitev na portalih, specializiranih za kulinarična področja (spletna portala Kulinarična Slovenija - www.kulinarika.net - in Gurman, društvo dobrih okusov - www.gurman.eu; besedila na slednja prispevajo zlasti tisti jezikovni uporabniki, ki se z vprašanji zapisa teh leksemov tudi najpogosteje srečujejo in se z njimi ukvarjajo). Med aktualnimi neelektronskimi viri je bila preverjena raba v tedenski prilogi časnika Delo z naslovom Odprta kuhinja, v kateri je zapis ^ posamezne besede odvisen tudi od tega, kako ga gost revije, t. i. gostujoči kuhar, ki O tudi predlaga tedenski jedilnik, zapiše sam.
Izrazna podoba nabora leksemov j e bila preverjena tudi v obeh aktualnih nor- « mativnih slovarjih, tj. v SSKJ in SP 2001.	N
Da bi bila raziskava uravnotežena tudi terminološko, je bilo izbranih več av- W torskih kuharskih knjig iz različnih obdobij druge polovice 20. in začetka 21. stole- ^ tja, ki smo jih razvrstili glede na to, ali so napisana izvirno v slovenščini7 ali pa so prevedena.8 Zapis in raba izbranih besed v besedilih sta bila za posamezne zglede preverjena tudi v aktualni Kuharski enciklopediji (Novak - Lenarčič 2009).
3 Analiza prilagajanja prevzetega besedja slovenščini
Preverjanje, kako uporabniki prevzete besede podomačujejo danes, bomo začeli z obravnavo tistih prevzetih besed za hrano in pijačo, ki so bile zapisane že v SSKJ (in SP 2001), a zanje še 20 let kasneje gradivo izpričuje neustaljenost zapisa.
Med izvirnimi slovenskimi kuharicami smo izbrali tele: Andreja Grum (ur.), Velika sodobna kuharica (1956); Ivan Ivačič, Kuharska knjiga (1965); Andreja Grum - Pepika Lev-stek, Kuharstvo (1983); Marija Ilc, Kuharica sestre Vendeline - Slovenska meščanska kuhinja (1994); Luka Novak - Valentina Novak Smej, Ljubezen skozi želodec (2009). Izrazje je bilo preverjeno v tehle prevedenih kuharskih monografijah: Roland Gööck, Nova velika kuharska knjiga (prev. iz nem. 1968); Roland Gööck, Sto in enkrat dober tek (prev. iz nem. 1973); Stevo Karapandža, Moji najljubši recepti (prev. iz hrv. 1983); Arne Krüger - Annette Wolter, Kuhajmo z veseljem (prev. iz nem. 1982); Sredozemska kuh inja (prev. iz nem. 2001); Jamie Oliver, Kuhinja do nazga (prev. iz angl. 2002); Sam svoj kuhar (prev. iz angl. 2005); Michele Cranson, Sveže + hitro (prevod iz angl. 2010).
3.1 Sredozemska jed, imenovana citatno pizza, ki je že po drugi svetovni vojni W osvojila svet in postala priljubljena tudi v Sloveniji, je v SSKJ zapisana kot dvoj-N nica s prednostno domačo obliko pica (leta 1979). Dve desetletji kasneje, v SP 1 2001, zasledimo samo še podomačeno različico pica. Pregled korpusnega gradiva in spletnih kuharskih kotičkov pa kaže, da kljub jasni usmeritvi v SP 2001 tuja in O domača različica še vedno tekmujeta med seboj, vendar se ob upoštevanju načela s pogostnosti rabe tehtnica nagiba v korist podomačene različice. L
0	SSKJ
v	• pica in pizza
•	pizza ipd. gl. pica ipd. SP 2001
•	pica
Z
A Da je zapis pica le počasi prodiral v rabo, potrjujejo tudi kuharski priročniki, ki p so izhajali v obdobju od šestdesetih do devetdesetih let, torej v obdobju izdelave
1	in izida prvih zvezkov SSKJ: če se je ob prvih pojavitvah še omahovalo in so s prevajalci skušali najti ustrezen slovenski prevod besedi (pizza alla Napoletana -K paradižnikova pita, Gööck 1968: 509), se v rabi hitro začne dosledno zapisovati 1 tuja različica (neapeljska pizza - Karapandža 1983: 170; Sredozemska kuhinja
2001: 34), in šele novejše knjige s področja kulinarike dosledno uveljavljajo po-domačeni zapis.
Z
a\
0
O 2
pizza alla Napoletana (1968) ^ neapeljska pizza (1982, 1983) ^ pica (2001, 2002) Shema 1: Spremljanje sprememb v zapisu - odpizze dopice
Tako dolgotrajno tekmovanje obeh oblik, tuje in podomačene, verjetno izvira tudi iz tega, da je izpeljanka za gostinski lokal kljub nedvoumnemu normativnemu napotilu dolgo nosila (in še nosi) tujo podobo pizzerija in da sta tako pisni kanal kot bližina italijanskega kulturnega prostora močno zavirala prodor podomačenega zapisa. Poleg tega so pizzo v nespremenjeni obliki sprejeli tudi v angleščino in nemščino, od koder je prek prevodne literature vplivala tudi na slovenščino. V sodobnem slovenskem besedišču na spletnih kulinaričnih forumih še vedno obstajata obe obliki, prednostno se sicer uveljavljajo podomačene različice (pica inpicerija), kljub temu pa najdemo zlasti v spletnih in nelektori-ranih besedilih nepričakovane zapise tvorjenk (pizzopek), ki nas opozarjajo, da zapis besede ni dokončno ustaljen in da so uporabnikom napotila glede zapisa še vedno dobrodošla.
3.2 Medtem ko smo si prizadevali za zamenjavo nemških izposojenk s slovenskim izrazjem in »izgnali« šnicelj tako iz kuharskih knjig kot tudi iz knjižnega jezika, se je že v prvi slovenski kuharici Magdalene Pleiweis (1902) pojavil an-
Odebeljeno so zapisane oblike, ki so že slovarsko normirane.

gleški izraz biftek; najdemo ga tudi v vseh obsežnejših kuharicah med obema vojnama in tudi po njej. Da je bil podomačeni zapis uveljavljen in norma enotna, o dokazuje tako SP 1962 (biftek) kot večina kasneje izdanih kuharskih knjig. Kljub temu je SSKJ prinesel dvojnični zapis tega izraza, kjer se ob tujem beefsteak pojavi izrecno napotilo na že uveljavljeno domačo različico. Tej usmeritvi sledi tudi SP 2001.
Proces podomačevanja torej ne odstopa od pričakovanj in podoben potek bi ^ pričakovali tudi za besedo steak, ki nastopa kot del zgornje zloženke beefsteak. A ^ ni tako: samostojni steak se pojavi šele v SSKJ, ob njem pa je kot neprednostna ^ dvojnica sprejeta tudi podomačena različica stek (SSKJ):	^
A
SSKJ
•	beefsteak gl. biftek
^	HH
•	biftek tudi beefsteak
SP 2001	^
•	beefsteak gl. biftek
•	biftek	®
L
SSKJ
•	steak in stek	O
•	stek zrezek gl. steak	h^
SP 2001
•	steak	N
H
S slovaropisno izbiro tuje različice za prednostno oziroma izhodiščno v slovarskem ^ zapisu je jasno izraženo, da se podomačena različica stek v gradivu pojavlja le redko, in sicer kot stopnja podomačevanja, za katero ne bi mogli z gotovostjo trditi, da se bo uveljavila; domnevamo pa, da se je pojavila po analogiji z bolj uveljavljenim biftek. Ta težnja se je nato potrdila z izidom SP 2001, ki je ohranil samo tujo različico steak, a žal ni zabeležil novih podomačenih različic, ki so začele prodirati v rabo po izidu SSKJ, in to so oblike, ki sledijo v zapisu angleški izgovarjavi (stejk). Za angleško samoglasniško dvočrkje ea se v slovenščini po pravopisnih priporočilih (SP 2001: § 1100) predvideva bodisi izreka [i] (team > tim) bodisi [e(j)] (steak [ste(j)k]); slednja pojasnjuje tudi omahovanje glede zapisa stek oziroma stejk. In čeprav tuja različica v korpusnem gradivu po pogostnosti še prevladuje, pa novejše kuharske knjige uporabljajo tisto podomačeno različico (Novak - Novak Smej 2009), ki se po izreki približuje angleščini in se tako podomačuje tudi v zapisu (stejk).
steak: stek, stejk
Shema 2: Spremljanje sprememb v zapisu - od normiranih steak in stek do stejka^9
9
E Z
1
K
O
s L
O
V
z
1
Z
A
P 1
s K
1
1
6
0
O 2
Seveda se ob besedi steak ali stejk upravičeno sprašujemo tudi o tem, ali ni to, kot je zapisal že Bajec, odvečna »pritepenka« (1955/56: 235), saj v slovenščini za to predmetnost že obstaja ustrezno poimenovanje zrezek. Ali bo beseda živela ali ne, je zato prepuščeno specialistom za gastronomijo, piscem kuharskih priročnikov in nazadnje tudi uporabnikom splošnega besedja.
Tudi z angleško besedo roast beef, ki v nasprotju s steakom ni kos mesa iz stegna, temveč z govejega hrbta, smo se v slovenščini srečali že v prvi slovenski kuharici M. Pleiweis (1902: 52), in sicer v obliki ros bif, v kuharicah iz obdobja med obema vojnama (Spretna kuharica 1923; Moravec 1927) pa je zapisana kot rosbif.
151. Uos hif.
Kupi dva tiiograma in 80 dekagramov (5 funtov) mehke strani (beržol, rostbraten), odreži ali odsekaj spodaj kosti in na vrhu mastno kožo, rebra naj pa notri ostanejo, nasoli jib, potresi s poprom in pusti jih 3 ure v soli, ali čez noč, potem jih peci 2 uri, kakor drugo pečenko, najprej deni zraven 2 žlici juhe, potem polivaj z maslom. Kadar so pečene, odlij mast, namesto nje deni v kozo malo juhe, in s tem polij to pečenko, pa daj na mizo 10 osebam, okrog pa deni pečen krompir t. j.: skuhaj ga v slani vodi, olupi in na mrežici lepo opeci.
Slika 1: Recept za rosbif iz Slovenske kuharice (Pleiweis 1923: 52)
V priročnikih, izdanih po letu 1945, najdemo besedo zapisano dosledno v podo-mačeni različici, pogosteje kot rostbif (KZV 1982: 155; Ivačič 1956: 56; Grum - Levstek 1986: 199; Novak - Novak Smej 2009: 193). Danes je zapis razmeroma ustaljen (rostbif) in tudi normativni priročniki nedvoumno usmerjajo k podomačeni različici zapisa, kljub temu pa nas gradivo prepričuje, da je raba še vedno nedosledna. Med podomačenim zapisom rostbif in tujo obliko, ki je sicer dosledno pisana skupaj roastbeef (SSKJ in SP imata obliko roast beef), je v korpusih, kuharskih forumih in na spletu zaslediti še celo vrsto vmesnih oblik in stopenj, ki potrjujejo, da proces podomačevanja besed, pri katerih gre za zamenjavo več samoglasnikov hkrati, za jezikovne uporabnike vse prej kot preprost.
roast beef: rostbeef, rosbif, roastbif, rostbif, rozbif
Shema 3: Spremljanje sprememb v zapisu - od angleškega roast beef do domačega rozbif
Za t. i. vmesne stopnje je značilno, da je podomačevanje izpeljano nedosledno. Tako imamo v gradivu oblike zapisa rostbeef, v katerem je podomačen le prvi del besede (oa ^ o) in roastbif (v katerem je podomačen le drugi del besede (ee ^ i)). V gradivu pa odkrijemo tudi podomačene stopnje, ki gredo še korak bliže k popolni prilagoditvi slovenskemu izgovoru oziroma še dlje od zamenjav, navedenih v aktualnih pravopisnih načelih (roztbif in rozbif). Na vprašanje, ali se bo oblikoglasna
prilagoditev v različici rozbif med uporabniki obdržala, bo odgovoril čas, za ugotavljanje tendence jezikovnih sprememb pa je bistvenega pomena evidentiranje novih o pisnih različic v novejšem gradivu.
Tudi prilagajanje angleških besed, v katerih je treba zamenjati več sogla-snikov hkrati, je za slovenske uporabnike težavno. Tako je npr. beseda viski, ki je zapisana v podomačeni različici v iztočnici geselskega članka v SSKJ, v SP 2001 pa ^ samo še v podomačeni različici, v korpusnih in spletnih besedilih dobila cel spekter različic, saj zahteva od uporabnika tri zamenjave:
w ^ v h ^ 0 (e)y ^ i
10 Viri: Priporočljivo je nesti s seboj: whiski, oglje, linex, kakšen prepečenec. (http://blog. unikati.eu) - Jemljem zdravila za astmo in me zanima, ali mi alkohol škoduje pri astmi, saj na žalost skoraj vsako jutro rada spijem kozarček wiskija? (www.24ur.com) - Vprašal me je kaj sem pila, pa sem rekla da sem spila en visky (čeprav sem dve visky kole, pivo in en liker, res pa je da sem tudi jedla). (http://med.over.net/)
CLh
Izraz je problematičen tudi zato, ker v angleščini obstajata dve mogoči različici zapisa, tj. whisky in whiskey, oba obravnavana slovenska normativna priročnika ^ pa v proces podomačevanja vključujeta le prvo, zato bomo v nadaljnji razlagi izhajali iz te.
SSKJ
•	whisky gl. viski
•	viski tudi whisky	^ SP 2001 O
•	viski	ii£
HH
Da kljub razširjenosti angleškega jezika za uporabnike podomačevanje ni preprosto N in da poznavanje jezika ne pripomore k hitrejši ustalitvi podomačene oblike, pričajo W naslednje v gradivu potrjene10 različice:	^
•	whiski: zapis, v katerem je podomačen le en soglasnik (y ^ i);
•	wiski: zapis, v katerem sta podomačena soglasnik in samoglasnik (h ^ 0 in y ^ i);
•	visky: zapis, v katerem sta podomačena dva soglasnika (w ^ v in h ^ 0).
whisky, whiskey: whiski, visky, viski
Shema 4: Spremljanje sprememb v zapisu - različice angleškega whisky/whiskey v slovenščini
Vse se še bolj zaplete, kadar podomačujemo besede, v katerih potekajo tako sogla-sniške kot samoglasniške zamenjave, pri katerih so po pravopisnih načelih možni različni glasovni ustrezniki. To odlično ponazarja primer angleške besede cocktail, ki je v SSKJ zapisana v treh različicah:
z
On
Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc, Proces podomačevanja ... J	SSKJ
W	• cocktail in koktajl in koktejl
N	• koktajl in koktejl ipd. gl. cocktail. ipd
1	SP 2001
•	cocktail gl. koktajl
0	• koktajl s
L Glede na slovarsko ponujeno možnost treh zapisov seveda ne čudi, da se v kuharO skih priročnikih in spletnih besedilih od osemdesetih let naprej pojavljajo vse tri v oblike, ki so - upoštevajoč pravila slovenskega SP 2001 pri domačenju besed, prevzetih iz angleščine (§ 1100) - vse tudi sprejemljive: angleško dvočrkje ai v slovenščini glasovno (in posledično tudi pisno) domačimo na tri načine: kot aj (cocktail > koktajl), e (fair > fer) in ej (cocktail > koktejl). Ne glede na pravila in rabo je bil Z v slovarskem delu SP 2001 dvojnični zapis ukinjen, kot prednostna pa določena le A različica koktajl.
p	Kljub kodifikacijski ukinitvi dvojnice se v rabi vse od pojava te besede v
1	slovenščini pojavlja veliko število nedosledno izpeljanih podomačevanj, pri katerih s se podomači le del besede, drugi deli pa ne:
K	• coctail, verjetno neustrezno prepisana oblika, pri kateri je tuj soglasniški
1	sklop poenostavljen (ck ^ c);
•	koktail, oblika, pri kateri sta soglasnika podomačena (c ^ k), samoglasni-ški sklop pa ne;
1	• cocktajl, oblika, pri kateri je podomačen samoglasniški sklop (ai ^ aj), • soglasnika c pa sta zapisana nepodomačeno;
2	• cocktejl, oblika, pri kateri je podomačen samoglasniški sklop (ai ^ ej),
soglasnika c pa sta zapisana citatno.
cacktail: coctail, koktail, cocktajl, cocktejl, kaktajl, kakteji
Shema 5: Spremljanje sprememb v zapisu - različice zapisa angleškega cocktail v slovenskih besedilih
3.3 Ob besedah rostbif, viski in koktajl, smo lahko opazovali, kako podomače-vanje pri besedah, ki prihajajo iz angleščine, ni nič hitrejše ali bolj enosmerno, ampak pogosto zaradi uporabnikovega poznavanja zakonitosti izgovarjave v izvirnem jeziku še bolj nedosledno izpeljano. Dejavnik, ki ima na proces podomačevanja velik vpliv, je tudi pot, po kateri tuja beseda prodira v jezik. Izrazje za hrano in pijačo, ki je hitro prodrlo v slovenski prostor in našlo svoje mesto na jedilnikih različnih restavracij, gostil in barov, kaže na močno prevladovanje tujega zapisa (npr. juice, espresso, curry) ne glede na usmeritev v SSKJ, ki za juice predlaga podomačeno različico džus, za espresso in curry pa še ne navaja podomačenih različic.
SSKJ
•	curry
SP 2001
•	curry gl. kari
•	kari
espresso: espreso, ekspresso, ekspres, ekspreso
6
SSKJ
•	juice gl. džus
•	džus tudi juice	^ SP 2001 ^
•	džus
Sl
Te uvede šele SP 2001 (ekspreso in kari), zato ne preseneča, da v gradivu pri teh ^ besedah pogostnost tuje oblike (curry) močno prevladuje in da je uveljavljena tudi v najbolj »svežih« prevedenih kuharskih priročnikih (Oliver 2002: 122; Cranston 2010: 149), medtem ko domači avtorji knjižnih in periodičnih publikacij v zadnjem času že uporabljajo povsem podomačene zapise džus in kari (Novak - Novak Smej 2009: 99, 211; Novak - Lenarčič 2009: 162, 395; Odprta kuhinja). V korpusnem gradivu in spletnih kuharskih kotičkih/forumih pa je še posebej pri izrazu za eks-presno kavo veliko različic zapisa, od tuje do domače preko vmesnih bolj ali manj O podomačenih stopenj:
H
Shema 6: Spremljanje sprememb v zapisu - od italijanskega espressa do sloven- ^ skega ekspresa
Seveda pa k toliko različicam pripomore tudi dejstvo, da italijanski izraz espresso v pomenu 'hitro pripravljena kava' oziroma po SSKJ 'ekspresna kava' uporabnika po analogiji spodbudi k zapisu ekspres in sklepanju: tako kot sta ekspresna vlak in pošta, je lahko ekspresna tudi kava.11
3.4 Vendar tudi zapis podomačene različice v priročnikih še ni zagotovilo, da bodo uporabniki usvojili pričakovani zapis besede. Čeprav je pri posameznih besedah lahko iz zapisa že na prvi pogled razvidno, da so tujega izvora, je treba za ustrezno slovenjenje poznati tudi zakonitosti jezika, iz katerega prevzemamo. Jeziki se razlikujejo v na videz povsem vzporednih zakonitostih: na primer pri izgovoru soglasnikov, zapisanih z dvočrkjem ch (angl. ketchup, chutney > slov. kečap, ča-tni; it. chianti > slov. kjanti; angl. cherry > slov. šeri) ali pri izgovoru podvojenih soglasnikov (angl. pudding > slov. puding; fr. frappe > slov. frape). Ta pojav lahko
Tudi v Šlenčevem italijansko-slovenskem slovarju (1997) je ekspreso slovenski ustreznik italijanskemu espresso.
opazujemo pri španskih besedah tortilla in paella, ki ju sicer ustrezno podoma-W čujemo kot tortilja in paelja, v korpusu in spletnih virih ter kuharskih knjigah pa N kljub prevladi podomačene različice poleg tujega zapisa še vedno dovolj pogosto 1 zasledimo tudi tortila inpaela. Jezikovni uporabniki se morajo pač privaditi, da ima soglasniški sklop ll v angleških besedah glasovno ustreznico l (angl. grill > slov. O gril), v španskih besedah pa lj.
S
L	SSKJ
o	• tortilja
v	SP 2001
N	• tortilja
Medtem ko tortiljo zasledimo že v obeh normativnih priročnikih, pa uporabnika ne Z usmerjata od tuje k domači različici, temveč normirata le podomačeno različico in A tako pri uporabniku ne uzavestita, da gre za proces podomačevanja. Morda je tudi p zato pri paelji, ki jo uvrščamo k t. i. novejši leksiki, normativno še ne obravnavani, M več omahovanja, saj zasledimo različne variante zapisa.
K 1
1
0\ •
2
O
paella: paela, paelija, paelja Shema 7: Spremljanje sprememb v zapisu - od španskepaelle do slovenskepaelje
1 Še nepodomačeno različico zapisa prinaša tudi najnovejša Kuharska enciklopedija
(Novak - Lenarčič 2009: 741), ki tudi sicer izhaja iz izvirnih, tujih poimenovanj, 2 kakor navaja urednik v končnih pojasnilih (Lenarčič 2009: 1283). Ob pregledu novejše leksike za hrano in pijačo v gradivu ugotovimo, da je mogoče iz palete zapisovalnih različic že izluščiti tisto, ki se je v slovenščini že ustalila, čeprav v standardnih jezikoslovnih priročnikih še ni bila zajeta. Natančnejši pregled gradiva namreč kaže, da podomačevanje novih izrazov poteka podobno kot pri že normiranih prevzetih besedah. Vse novejše besede so v gradivu zabeležene s tujo in domačo različico ter vmesnimi bolj ali manj podomačenimi oblikami, le da so nekatere že bolj ustaljene in pri njih prevladuje podomačena različica: podobno kot pri paelji tudi pri gaspaču najdemo v gradivu več različic zapisa; vmesne stopnje izkazujejo delno podomačevanje, zadnja pa kaže dosledno izpeljavo pravopisnih določil: španska črka z preide v s in dvočrkje ch v č.
gazpacho: gaspacho, gazpačo, gaspačo Shema 8: Spremljanje sprememb v zapisu - gaspačo
3.5 Tudi italijanske besede ciabatta, mocarela, limončelo in druge so v korpusu že zastopane z vmesnimi stopnjami in tudi že ustaljeno podomačeno obliko:
ciabatta: ciabata, čabata limoncello: limoncelo, limončelo moccarella: mozzarela, mozzarella, mocarela
Shema 9: Spremljanje sprememb v zapisu - čabata, limončelo in mocarela
Čeprav se pri teh besedah v novej ših kuharskih knjigah uporablja tako tuj kot podoma-čen zapis, pa korpusi kažejo razvoj oblik, ki smo jih odkrivali tudi pri že normiranem besedju. Torej v jeziku soobstajajo ob tuji različici (ciabatta, mozzarella, limoncello) neustaljene vmesne stopnje (ciabata, mozzarela, mocarella, limoncelo) in dosledno podomačene različice (čabata, mocarela in limončelo), ki dosledno uresničujejo pravopisna priporočila, kako tujim soglasnikom poiščemo slovenski glasovni ustreznik.
3.6	Tudi bežen pogled na novejše izrazje, ki smo ga prevzeli iz angleščine ali nemščine, kaže podoben vzorec soobstajanja različnih oblik. Za ponazoritev smo izbrali besede mafin, kornfleks in musli.
muffin: mufin, maffin, mafin cornflakes: kornflakes, cornfleks, kornfleks müsli: muesli, musli
Shema 10: Spremljanje sprememb v zapisu - mafin, kornfleks, musli
3.7	Analiza izbranega besedja, prevzetega v različnih časovnih obdobjih iz različnih jezikov, je pokazala, da kljub težnji po podomačitvi ta proces poteka postopoma, njegova intenzivnost pa je odvisna od prepleta jezikovnih, družbenih in psihičnih dejavnikov. Prav ti pogosto odločilno vplivajo na posameznikov odnos do podomačevanja, a so prikriti, zato jih neupravičeno odrivamo na rob jezikoslovnega interesa. Idealizirana jezikovna podoba, utemeljena z jezikovnimi dejstvi, žal nima tako močnega vpliva na uporabnikovo predstavo o izrazni podobi besede kot napis na škatli, ki jo videvamo na prodajnih policah, ali zapis v jedilnem listu restavracije ali na velikem obcestnem panoju.
HH
K
S
HH
P
A
Z
NN
Z
V
O
hJ
S
O
K
NN
Z
H
Slika 2: Napis na prodajnem izdelku in na gostinskem lokalu v Ljubljani
3.8 Ob pregledu gradiva smo odkrili dvoje: (1) večje število t. i. vmesnih razlili	čic, pri katerih j e proces podomačevanja izpeljan le delno, kar opozarja, da podoma-N	čevanje za uporabnike ni preprosto (zlasti takrat, kadar ne poznajo zakonitosti pri 1	razmerju glas - črka v izvornem jeziku oziroma v jeziku, iz katerega prevzemamo); ^	in (2) pojav, ko nove zapisovalne različice »segajo korak dlje« v procesu podo-O	mačevanja, kot je predvideno v aktualnih normativnih priročnikih, in čeprav po s	pogostnosti še ne prevladujejo, lahko pričakujemo njihovo postopno uveljavljanje L	(koktejl, stejk, rozbif) tudi v standardnem jeziku. Če nas prvo dejstvo prepričuje, da
0	so normativne ali vsaj informativne jezikoslovne usmeritve pri prevzemanju zaže-V	lene in potrebne za poenotenje pisne norme, pa je ob drugem pojavu treba obnoviti
že večkrat tematizirano stališče sinhronega jezikoslovja, da enkrat zajeta norma ni dokončna (Toporišič 1992: 294) in da je treba v skladu s tem spoznanjem posodabljati in aktualizirati tudi obstoječe jezikovne priročnike oziroma slovarje.
Z A
P 4 Proces prevzemanja v slovarjih sinhronega jezika
1
s 4.1 V slovarskih prikazih, uveljavljenih do zdaj, so se - upoštevajoč naravo slo-K varja - pri vprašanju zapisovanja pisnih dvojnic, ki se pojavljajo v procesu prevze-1 manja, odločali za dva načina obravnave domačih in prevzetih različic:
(1) Ob izdelavi SSKJ so upoštevali referenčno gradivo in se o zaporedju posameznih različic odločali na osnovi gradiva, saj je bilo prvo vodilo informiranje.
Z
a\

1 To je pogosto povzročilo, da so bile na prvem mestu zapisane tuje pisne različice,
o
česar uporabniki niso razumeli kot odsev stanja v gradivu, temveč kot zgled pripo-2 ročljivejše jezikovne rabe. Ta način je bil konceptualno bližje sodobnim korpusnim pristopom, vendar je bil zasnovan na precej manjšem gradivskem vzorcu. Tako slovarski prikaz pogosto ne nakazuje težnje k podomačitvi, čeprav jo raba v daljšem časovnem intervalu dokazuje.
(2) Ob izdelavi SP 2001, slovarja s poudarjeno normativno funkcijo, je slovarski prikaz podrejen jezikoslovni odločitvi: večina izrazov v slovarju je podomačena, in sicer ne glede na to, ali je v gradivu tak zapis potrjen ali ne. Kljub temu da ta način omogoča, da je uporabnik seznanjen z možnostjo podomačitve, četudi domača različica v rabi še ne prevladuje, pa ne moremo spregledati, da tako zgrajen slovar krši slovaropisno načelo avtentičnosti jezikovnega gradiva. Druga pomanjkljivost tega načina je, da je izvirni zapis besede pogosto izpuščen, zato uporabnik ne uzavesti, da gre za proces podomačevanja, v katerega vstopi tuja različica in izstopi domača.
4.2 Na vprašanj e, kako združiti v enem slovaq'u dobre plati obeh že znanih načinov in tako učinkovito zadovoljiti pričakovanja jezikovnih uporabnikov, je mogoče odgovoriti le, če ugotovimo, kateri podatek jezikovni uporabnik v slovarju dejansko išče.12 Čeprav danes slovarji igrajo stransko vlogo v procesu usvajanja jezika (Bejoint 2000:
12 Na Slovenskem nimamo nobene raziskave, iz katere bi bilo razvidno, kako si uporabniki jezikovnih priročnikov razlagajo zapis iztočnične besede, dvojničnih zapisov, ali preberejo uvod v slovar in kje pričakujejo več predpisnosti in kje več opisnosti.

166), pri standardizaciji jezika predstavljajo pomembno sredstvo in mnogi jezikovni uporabniki želijo v slovarjih prav podatek o standardni izrazni podobi besede.
Oba zgoraj opisana pristopa namreč stopata v kontrastivno razmerje, ki ga ponazarja razlika med opisnostjo in predpisovalnostjo slovarja oziroma jezikovnega priročnika: »Popolne opisnosti ni mogoče doseči, saj se slovaropisec ne more izogniti izbiri med posameznimi j ezikovnimi različicami, popolna predpisnost pa ni ^ uresničljiva, če je oddaljena od dejanske jezikovne rabe« (Bejoint 2000: 101).
Ob iskanju kompromisnega koncepta v prihodnjih slovarskih delih s področja sinhronega jezikoslovja bi bilo treba v slovarju upoštevati, da je prevzemanje ^ dolgotrajen proces, kar pomeni, da morata biti v slovarju nakazani obe obliki zapi- ^ sa, tuja in domača.
Če želimo upoštevati potrebe uporabnikov, se verjetno ne bomo mogli iz- ^ ogniti odločitvi, da ima iztočnični zapis normativno veljavo, da je torej na prvem ^ mestu pogostnostno močnejša rešitev, čemur pa lahko zadostimo le, če spremljamo gradivo v dovolj velikem obsegu, kar bi nam omogočal zvrstno uravnotežen gradi-vski korpus.
Tudi slovarski prikaz dvojne izrazne podobe je lahko dvojničen na makro-strukturni ali mikrostrukturni ravni:	^
S
•	MIKROSTRUKTURNA RAVEN	O
Dvojnični zapisi so obravnavani v okviru istega slovarskega sestavka, na prvem
mestu je pogostejša različica:	«
steak tudi stejk	N
ciabata tudi čabata	W
rostbif in roastbeef	^
Slaba stran tega prikaza je, da so pri večji pogostnosti tujega zapisa tudi med slovarskimi zgledi navedeni le tuji zapisi (na primer krompir iz pečice s curryjem in rožmarinom), o rabi podomačene različice pa uporabnik ni obveščen. Pri zgledih, v katerih gradivo izkazuje uveljavljenost domačega zapisa (džus, koktajl), pa v slovarju težko najdemo izvorno besedo (juice, cocktail). Posledično je bolj zapleten tudi slovarski sestavek, saj je treba načeloma enakovrednima iztočničnima oblikama dopisati vse pravorečne in slovnične podatke: steak -a tudi stejk -a m [prva oblika stejk]
•	MAKRosTRUKTURNA RAvEN
Dvojnični zapisi so obravnavani v ločenih slovarskih sestavkih: pizza gl. pica pica -e ž |< it. pizza| mousse -- ž
Pomanjkljivost tega načina je, da rešitev pri tistih posameznih besedah v jeziku, ki pogosto ohranijo citatni zapis (cordon bleu, mousse, al dente), ne predvideva domače različice. Zato je treba take primere obravnavati posamično, ločevanje med prvimi in drugimi pa določiti na podlagi korpusnega gradiva.
Dobra stran tega prikaza je, da je informacija za uporabnika bolj nedvoumna, razmerje med različicami je določeno bolj eksplicitno, povečana je usmerjevalnost in praktična obvestilnost.
^	4.3 Pomembno dejstvo, ki ga je treba ob slovarskem normiranju upoštevati, je
O	proces determinologizacije, s katerim v vsakdanjo govorico sprejmemo veliko
s	količino novega besedja iz strokovnega jezika, normiranje le-tega pa ni oprto na
L	normativne usmeritve posameznih strok. Terminološko izrazje je namreč v okviru
0	stroke normirano po drugačnih načelih in teži k enopomenskosti. Zato bi bilo ob v	normiranju ustreznega zapisa nujno povezati rezultate splošnih, tj. referenčnih in z	terminoloških korpusov.
4.4 Kljub vsem možnostim, ki jih ponujajo jezikovne tehnologije in informa-
Z	cijska orodja, ko zasledujemo jezikovno rabo, pa se je vendarle treba zavedati, da
A	za izrecno vrednotenje in razvrščanje dvojničnih zapisov nimamo zajetega gradiva
p	v vsej jezikovni raznolikosti - dvojnica namreč ne sme biti posledica pomanjka-
1	nja gradiva ali omahovanja jezikoslovca, temveč odraz dejanskega stanja v nor-s	mi. Doba elektronskih slovarjev, v kateri se lakoničnost slovarskega metajezika K	umika želji po primerni obvestilnosti slovarja, leksikografom ponuja še neodkrite 1	in nepreizkušene načine slovarskega prikaza dejstev, opisanih v prispevku. Zato
je treba slovarske sestavke z mislijo na uporabnikove zadrege in z upoštevanjem povečanih možnosti slovarskega prikaza preoblikovati tako, da bodo uporabnika
a\

1 dobro informirali o razvojnih tendencah jezika, o tem, kateri pojavi v rabi jezika
o
so s kolektivno navado postali nadindividualni, torej del splošno sprejete norme 2 standardnega jezika, in v kakšnem razmerju so do jezikovnega sistema, pri čemer upoštevamo tezo, da je oblika, ki se prilega jezikovnemu sistemu, boljša od tiste, ki ga krši (Molde 1979, nav. po Orešnik 1995: 116).
Viri
Cranston 2010 = Michele Cranston, Sveže + hitro, Olševek: Narava, 2010.
eSP 2003 = Slovenski pravopis, elektronska izdaja na CD-ROM-u, Ljubljana: ZRC SAZU - Založba ZRC.
Gööck 1968 = Roland Gööck, Nova velika kuharska knjiga, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968.
Gööck 1973 = Roland Gööck, Sto in enkrat dober tek, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1973.
Grum 1956 = Andreja Grum (ur.), Velika sodobna kuharica, Ljubljana: Naša žena, 1956.
Grum - Levstek 1986 = Andreja Grum - Pepika Levstek, Kuharstvo, Ljubljana: DZS, 1983.
Ilc 1994 = Marija Ilc, Kuharica sestre Vendeline: slovenska meščanska kuhinja, Ljubljana: Vale-Novak, 1994.
Ivačič 1965 = Ivan Ivačič, Kuharska knjiga, Celje: Mohorjeva družba, 1965.
Karapandža 1983 = Stevo Karapandža, Moji najljubši recepti, Zagreb: Znanje, 1983.
Krüger - Wolter 1982 = Arne Krüger - Annette Wolter, Kuhajmo z veseljem, Ljubljana: Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, 1982.
Moravec 1927 = Marija Moravec, Iz francoske meščanske kuhinje: nad 1000 ku- ^ harskih receptov in pripombe o serviranju, Ljubljana: Belo-modra knjižnica, 1927.	t'i
Novak - Novak Smej 2009 = Luka Novak - Valentina Novak Smej, Ljubezen skozi ^ želodec, Ljubljana: Vale-Novak, 2009.
Novak - Lenarčič 2009 = Bogdan Novak - Simon Lenarčič, Kuharska enciklopedija, Ljubljana: Modrijan, 2009.	^^
Oliver 2002 = Jamie Oliver, Kuhinja do nazga, Ljubljana: Vale-Novak, 2002.	^
Pleiweis 1902 = Magdalena Pleiweis, Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila, ponatis izd. iz leta 1902, Ljubljana: DZS, 2004.
Pucelj 1938 = Riko Pucelj, 110 novih kuharskih receptov, Celje: Družba sv. Mohorja, 1938.
Sam svoj kuhar 2005 = Sam svoj kuhar: po korakih, Ljubljana: Prešernova družba, 2005.
SP 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - DZS, 1962.	O
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU - Založba ZRC, Isi 2001.
Spretna kuharica 1923 = Spretna kuharica: nova velika kuharska knjiga: navodilo, N kako se kuhajo dobra in okusna jedila, Ljubljana: A. Turk, 1923.	W
Sredozemska kuhinja 2001 = Sredozemska kuhinja, Tržič: Učila, 2001.	^
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991.
Šlenc 1997 = Sergij Šlenc, Veliki italijansko-slovenski slovar = Il grande dizionario italiano-sloveno, Ljubljana: DZS, 1997.
Spletni viri
FidaPLUS = Korpus slovenskega jezika FidaPLUS (http://www.fidaplus.net, vpogled april 2010).
Gurman = Spletni portal Gurman, društvo dobrih okusov (www.gurman.eu, vpogled april 2010).
Kulinarična Slovenija = Spletni portal Kulinarična Slovenija, največji slovenski kulinarični portal (www.kulinarika.net, vpogled april 2010).
Nova beseda = Besedilni korpus Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si, vpogled april 2010).
Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc, Proces podomačevanja ... J Navedenke
Z Aitchison 1991 = Jean Aitchison, Language change: progress or decay?, Cambrid-1	ge: Cambridge University Press, 1991.
^ Bajec 1955/56 = Anton Bajec, Sprehodi po slovenskem besedišču, Jezik in slovstvo O	1 (1955/56), št. 6-7, 235-237.
s Bejoint 2000 = Henri Bejoint, Modern lexicography: an introduction, Oxford: Ox-L	ford University Press, 2000.
0	Bezlaj 1982 = Franc Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K-O, Ljublja-v na: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1982.
N Bogataj 2008 = Janez Bogataj, Slovenija je kulinarično dežela različnosti, Večer
1	(24. 4. 2008), 41.
Lenarčič 2009 = Simon Lenarčič, Pojasnila o jezikovnih in pravopisnih rešitvah Z	v Kuharski enciklopediji, v: Kuharska enciklopedija, Ljubljana: Modrijan,
A	2009, 1283-1289.
p Orešnik 1995 = Janez Orešnik, Uradi za jezik v Skandinaviji, Ljubljana: SAZU, 1	1995.
s Pogačnik 2003 = Aleš Pogačnik, Prevzemanje besed v slovenščini, Jezik in slovstvo K	48 (2003), št. 6, 25-48.
1	Snoj 2005 = Marko Snoj, O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah, Slovenski jezik 2005, št. 5, 113-122.
Thomason 2001 = Sarah G. Thomason, Language contact, Edinburg: Edinburg O	University Press, 2001.
• Thomason - Kaufman 1988 = Sarah Grey Thomason - Terrence Kaufman, Lan-
2	guage Contact, Creolization, and Genetic Linguistics, Berkeley - Los Angeles: University of California Press, 1988.
Toporišič 1971 = Jože Toporišič, Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika I, Slavistična revija 19 (1971), št. 3, 285-318. Toporišič 1972 = Jože Toporišič, Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede), Slavistična revija 20 (1972), št. 3, 55-75, 222-229.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
a\
Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc, Proces podomačevanja ... The nativization process and how recently borrowed words are written
Summary

This article examines how words recently borrowed into Slovenian from Germanic and Romance languages are written. It presents borrowing as a linguistic process of change in which it is impossible to predict which nativized forms will become established sooner, or which foreign forms will never be nativized, because this not only depends on internal linguistic rules but is also influenced by social and psychological factors.
This study is based on an analysis of material from the semantic field of food and drink. The universality as well as the everyday and vital importance of food of- ^ fers the opportunity to observe and compare the use of borrowed lexemes in various functional forms of the language and over a long period of time, making it possible to compare the borrowing process today and in the past not only in terms of degree of nativization, but also social (i.e., nonlinguistic) influences.
We observed how users nativize borrowed words from the semantic field of food in text corpuses, online texts specific to cooking, the weekly Odprta kuhinja (Open Kitchen) supplements to the newspaper Delo, and in the two current normative dictionaries: Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dic- O tionary, 1970-1991) and Slovenski pravopis (Slovenian Normative Guide, 2001). To create terminological balance in the study, a number of copyrighted cookbooks were selected from different periods in the second half of the twentieth century and N the beginning of the twenty-first century.	H
The analysis examines the written forms pizza - pica, beefsteak - biftek, ^ steak - stek, roast beef - rostbif, whisky and whiskey - viski, cocktail - koktajl, koktejl, juice - džus, espresso - ekspreso, curry - kari, tortilla - tortilja, paella - paelja, gazpacho - gaspačo, ciabatta - čabata, mozzarella - mocarela, limon-cello - limončelo, muffin - mafin, cornflakes - kornfleks, and müsli - musli. It showed that, despite the tendency to nativize, this process takes place gradually and its degree depends on the intermingling of linguistic, social, and psychological factors. Psychological factors in particular often have a decisive influence on nativization, but these are hidden and so are unjustifiably relegated to the margin of linguistic interest. The examination of the material identified a large number of "intermediate" variants in which the nativization process had only partially been carried out, drawing attention to how demanding this process is for language users. Alongside standardized variants, new spelling variants have appeared that "go a step further" in the nativization process than is anticipated in the current normative guides.
The article continues by critically presenting the borrowing process in syn-chronic Slovenian dictionaries in use to date and today, in which there is a contrast between the descriptive and prescriptive function of a dictionary or linguistic guide, and by presenting proposals for overcoming this opposition in the future. Here it is shown that the dictionary presentation of double forms of terms may be doubled at the macrostructure level (e.g., ciabata also čabata, rastbif and roastbeef) or micro-
structure level (e.g., pizza see pica, pica -e f. \< Ital. pizza\). It is therefore necessary W to shape dictionary entries such that users are well informed about the developmental tendencies of the language, which phenomena in language use are part of the 1 generally accepted standard language norm, and what their relationship is to the language system.
O
S
L O
V Z
N A
P
1
S
K
1
1
6
0
O 2
Krajšavni slovarji
Mojca Kompara
Dictionaries of abbreviations
6
HH
K
S
V prispevku je predstavljen pregled zastopanosti krajšav v splošnih, specializiranih, eno- in dvojezičnih slovarjih. Posebna pozornost je namenje-	N na tujim krajšavnim slovarjem, tako na makro- kot mikrostrukturni ravni, pri čemer so prikazane prednosti in pomanjkljivosti slovarskih rešitev. ^ Prispevek se osredinja tudi na ustrezne slovarske vire, opiše in primerja Z gesla krajšavnih slovarjev ter opozori na potrebo po izgradnji slovenskega ^ krajšavnega slovarja ter oriše smernice za nadgradnjo Slovarčka krajšav (Kompara 2006).
O
hJ
Ključne besede: krajšavni slovarji, makrostruktura, mikrostruktura	^
O
K
This article outlines the presence of abbreviations in general, specialized,	^
monolingual, and bilingual dictionaries. Special emphasis is given to the mac-	^
ro- and microstructure of non-Slovenian dictionaries of abbreviation and the various solutions applied. Available sources for the users are described, the entries in such dictionaries are compared, and the need for a contemporary	^
Slovenian dictionary of abbreviations is explained. The article concludes with guidelines for future development of the online dictionary Slovarček krajšav (Dictionary of Abbreviations).
Key words: dictionaries of abbreviation, macrostructure, microstructure
0 Uvod
Krajšave so vsesplošno prisotni rastoči pojav, s katerim se v slovenskem prostoru ukvarjajo predvsem pravopisi (Kompara 2009: 96). V nadaljevanju me je zanimalo, kako so krajšave obravnavane v specializiranih krajšavnih slovarjih, predvsem na ravni mikro- in markostrukture in koliko je krajšavnih slovarjev v danem jeziku. V prispevku želim opozoriti na pomembnost izgradnje slovarja krajšav za slovenski jezik, saj krajšave zasledimo prav povsod: v dnevnem časopisju, na televiziji, radiu itn. Krajšave in krajšavne razvezave največkrat iščemo v različnih slovarjih, lahko pa posežemo tudi po drugih virih. Poraja se torej vprašanje, kje in kako lahko najdemo krajšavo in krajšavno razvezavo. Dušan Gabrovšek pravi, da so s krajšavami »križi in težave« (1994: 164). Menim, da je krajšav izredno veliko, težko pa
Z
opredelimo, kdo jih res potrebuje. Zelo pomembno je, da so slovarji krajšav čim aktualnejši, ko jih kupujemo, saj se v jezikih nove krajšave pojavljajo izredno hitro
N (Kompara 2005: 10-12).
1
K
O 1 Nekaj besed o krajšavah v splošnih slovarjih
S
L V splošnih enojezičnih slovarjih najdemo krajšave pogosto v vlogi samostojnega
0	gesla, tako v angleškem Collins COBUILD English Dictionary (Sinclair 1999), v nemškem Deutsches Universalwörterbuch (DUW), francoskem Le Nouveau Petit
Robert (Robert 1996) ali v bolj ali manj obsežnih dodatkih na začetku ali koncu slovarja, kot je značilno za italijanski slovar Zingarelli (Zingarelli 2000). Španski Clave: Diccionario de Uso del Espanol (Garc^a Marquez 2002) pa krajšave Z vključuje v dodatek in med gesla. V dvojezičnem slovarskem prostoru krajšav ne A vsebujejo predvsem slovarji za enkodiranje, z izjemo predvsem novejših slovarjev, p kot sta Veliki slovensko-italijanski slovar (Šlenc 2006) in Veliki slovensko-nemški
1	slovar (Debenjak 2003). Krajšave so pogostejše v slovarjih za dekodiranje; najob-s sežneje so vključene v Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS, ki je izšel v K letih 2005-2006.
a\
0
O
2 Krajšave v krajšavnih slovarjih
V	nadaljevanju se osredinjam na makro- in mikrostrukturo krajšavnih slovarjev in 2 v ta namen opazujem geselske članke tujejezičnih slovarjev krajšav. V prispevku
primerjam različne angleške slovarje krajšav, dva nemška ter dva italijanska, francoskega in španskega in povzamem poglavitne značilnosti ter primerjam prednosti in pomanjkljivosti.
2.1 Angleški krajšavni slovarji
V	angleškem prostoru sem opazovala tele slovarje krajšav: Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983), The New Penguin Dictionary of Abbreviations (Fer-gusson 2000), Abbreviations Dictionary (De Sola 1986), World Guide to Abbreviations of Organizations (Buttress 1976), Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999), Abbreviations and Acronyms (Geddes - Grosset 1999), Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary (Gale Research Company 2006), The Barnhart Abbreviations Dictionary (Barnhart 1995), The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics and Language Learning (Jung 1991) in Elsevier's Dictionary of Acronyms, Initialisms, Abbreviations and Symbols (Mattia 1997). Temeljne značilnosti mikrostrukture so ponazorjene v spodnji preglednici.
Preglednica 1
Slovar	Število gesel	Dodatek	Tuje krajšave	Prevod	Kvali-fikator	Jezik	Enciklopedični podatki
Paxton 1983	25.000	✓	✓	✓✓	✓	✓ K	✓
Fergusson 2000	40.000	✓ O	✓	✓✓	✓	✓	✓ R
De Sola 1986	23.000	✓ O	✓	✓✓	K	✓	✓ R
Buttress 1976	60.000	/	✓	K	K	K	K
Dale 1999	20.000	✓ PO	✓	✓✓	✓	✓	✓
Geddes - Grosset 1999	10.000	/	✓	✓✓	✓	✓	K
Gale Research Company 2006	1.000.000	/	✓	✓✓	✓	K	✓
Barnhart 1995	60.000	/	✓	✓✓	✓	✓	✓
Jung 1991	50.000	K	✓	K	✓ K	K	K
Mattia 1997	60.000	✓	✓	K	K	K	K
6 1
HH
K
m
HH
e^
A
N
NN
Z >
O
L
m
O
K
NN
N H
Legenda
K - ne	✓ - da	✓✓ - da	✓ K - da	✓ O - da	✓ R - da	✓ PO - da
		(dosledno)	(ne dosledno)	(obsežni)	(redko)	(preobsežno)
Predstavljeni in analizirani angleški krajšavni slovarji se razlikujejo že po številu gesel. Razlike so očitne tudi na mikrosturkturni ravni, predvsem pri prevodih, ki v geslih žal niso dosledno beleženi ali pa jih sploh ni. Prevodi krajšav pa predstavljajo podatek, ki bi moral biti v krajšavnem slovarju dosledno naveden, saj slovar brez prevodov uporabniku vprašanja ne reši, ampak mu porodi novo. Iz preglednice je razvidno tudi, da nekateri slovarji nimajo dodatkov, spet drugi pa se bohotijo s preobsežnimi. Tudi kvalifikatorjev, podatkov o izvornem jeziku in enciklopedičnih podatkov ni v vseh slovarjih. Bistveni del, ki bi moral biti vključen v vsako kraj-šavno delo, je tudi obrnjeni slovar, ki uporabnika popelje od razvezave do krajšave; tak je Reverse Acronyms Initialisms & Abbreviations Dictionary (Gale Research Company 2007) in The Barnhart Abbreviations Dictionary (Barnhart 1995). Tak dodatek ima veliko uporabno vrednost, a ga večina slovarjev žal še nima. Ključna težava slovarjev pa je njihova starost, saj izhajajo preredko, da bi vsebovali najnovejše krajšave. - V nadaljevanju podrobneje opazujem mikrostrukturo krajšavnih slovarjev v angleškem prostoru.
2.1.1 Everyman's Dictionary of Abbreviations
Angleški Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983) vsebuje okrog 25.000 abecedno urejenih gesel in več kot 37.000 razlag ter je opremljen tudi z dodatkom. V slovarju najdemo pretežno angleške krajšave, opazimo pa lahko tudi tuje, npr. latinske, nemške ali francoske krajšave, ki so dosledno prevedene v angleški jezik, kar tudi nedvomno koristi uporabniku slovarja. Geselski članek je pre-
prost, neposredno za iztočnico, ki je zapisana krepko, najdemo s podpičjem ločene pomene krajšave, kar je razvidno iz primera 1.
1	Primer 1
^	d.c. dead centre; direct current (elec.); double column; double crochet; drift
o	correction (nav.); It. da capo, repeat from the beginning (mus.)
Vir: Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983: 100)
V primeru 1 lahko vidimo rabo področnega kvalifikatoga, npr. (elec.) in (nav.), ki stoji za pomenom oz. razvezavo krajšave, jezikovni podatek pa stoji pred pomenom oz. razvezavo in je okrajšan, npr. It.; tuji pomen krajšave je zapisan ležeče, za vejico stoji prevod. Pomeni v geselskem članku so abecedno urejeni, tovrstna ureditev pa uporabniku olajša iskanje. Zanimiv je tudi primer 2.
Primer 2
^	DBD Demokratische Bauernpartei Deutschlands, Democratic Peasants' Party
P	of Germany (E. Ger.)
^	Vir: Everyman's Dictionary ofAbbreviations (Paxton 1983: 100)
S
^	V primeru 2 gre za nemško krajšavo. V geselskem članku ni podatka o jeziku, kar
^	kaže na nedosledno rabo jezikovnega podatka v geslovniku, zanimiv pa je podatek
6	(E. Ger.), ki nakazuje območje rabe krajšave. V primeru 3 pa lahko opazimo tudi
2	nekaj enciklopedičnosti. Za razvezavo stoji namreč še dodatni opis termina, ki upo-
1	rabniku nedvomno koristi. 0
Primer 3
d/B decibel, unit of noise measurement
Vir: Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983: 100)
Če v slovarju obstajata dve ali več različic zapisa krajšave, slovar to rešuje tako, da poda oba zapisa v enem geselskem članku, kar je razvidno iz primera 4. Drugi zapis gesla pa v nadaljevanju slovarja ne stoji vedno kot samostojno geslo (izjema je primer 5), npr. v slovarju ni zaznati gesla dble. v vlogi samostojnega gesla.
Primer 4
dbl., dble. double
Vir: Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983: 100)
Zanimiv je tudi primer 5, saj nakazuje, da ni zaznati pomena krajšave day book, ki ima tudi dve različici zapisa krajšave, to sta D/B in d.b. med pomeni enako zapisanega gesla d.b., ki stoji v nadaljevanju.
Primer 5
D/B d.b. day book
d.b. double bed; double-breasted; draw bar ^^^	Vir: Everyman's Dictionary ofAbbreviations (Paxton 1983: 100)
2.1.2 The New Penguin Dictionary of Abbreviations
The New Penguin Dictionary of Abbreviations (Fergusson 2000) vsebuje okrog o 40.000 abecedno urejenih gesel in ima na začetku slovarja obsežen dodatek, ki zajema krajšave, uporabljene v oglaševanju, spletne krajšave, tuje krajšave s področja podjetništva, krajšave za kemične elemente itn. Dodatek je zelo obširen, uporaben in posamezni sklopi v njem so abecedno urejeni. V slovarju najdemo seveda pre- ^ težno angleške krajšave, opazimo pa tudi tuje, ki so dosledno prevedene. Geslo je preprosto: neposredno za iztočnico, ki je zapisana krepko, najdemo pomene krajša- ^
ve, ki so med seboj ločeni s podpičjem (primer 6).	^
CLh
Primer 6
CME Chicago Mercantile Exchange; Conference mondiale de l'energie	N
(French: World Power Conference); [astronomy] coronal mass ejection;
[USA] cost and manufacturability expert	^
Vir: The New Penguin Dictionary of Abbreviations (Fergusson 2000: 100)	Z
>
Vidimo lahko, da so tujejezične razvezave zapisane ležeče, jezikovni podatek sto- q ji v celoti izpisan za krajšavno tujejezično razvezavo v oklepaju, za njim pa stoji še prevod krajšave. Področni kvalifikatorji so v geselskem članku uporabljeni, npr. [astronomy]. Najdemo jih v oglatih oklepajih in v celoti izpisane. Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983) pa jih okrajša v okroglih oklepajih, npr. (mus.). Poleg tega lahko opazimo še podatek za območje rabe krajšave, ki tudi stoji v oglatih oklepajih npr. [USA]. Take podatke lahko najdemo tudi v slovarju Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983), npr. (E. Ger.). Tudi enciklopedične podatke oz. dodatno razlago je mogoče najti v geslovniku, kar je razvidno iz primera 7. Vendar ni veliko gesel s tovrstnimi dodatki, informacije so običajno skope, npr. v primeru 8.
Primer 7
Cmd Command Paper (1919-56) (in parliamentary procedures)
Vir: The New Penguin Dictionary of Abbreviations (Fergusson 2000: 100)
Primer 8
cm. pf. cumulative preference (shares); cumulative preferred (shares)
Vir: The New Penguin Dictionary of Abbreviations (Fergusson 2000: 100)
2.1.3 Abbreviations Dictionary
Pregledala sem še Abbreviations Dictionary (De Sola 1986), ki šteje 23.000 abecedno urejenih gesel. Tako kot The New Penguin Dictionary of Abbreviations (Fergusson 2000) vsebuje tudi Abbreviations Dictionary obsežen dodatek. V primerjavi z njim ima Everyman's Dictionary of Abbreviations (Paxton 1983) skromnejši dodatek. V slovarju najdemo seveda pretežno angleške krajšave, so pa v njem tudi tuje, ki so dosledno prevedene. Geselski članek je preprost: uvede ga iztočnica, ki je zapisana krepko, pomeni krajšav so med seboj ločeni s podpičjem, kar je razvidno iz primera 9.
J	Primer 9
W	aud audible; audit; audition; auditor; auditorium
Z	Vir: Abbreviations Dictionary (De Sola 1986: 100)
1
K V geslovniku ni podatka o področnih kvalifikatorjih, tuji jezik je izpisan v oklepaju, o za tujo ležeče zapisano razvezavo, sledi pa mu prevod oz. angleška razlaga, kar je razvidno iz primera 10, v katerem lahko opazimo tudi nekaj dodatne razlage, ki pa je v geslovniku redko uporabljena.
Primer 10
a.u.c. ab urbe condita (Latin-from the founding of the city, usually refers to Rome)
Z	Vir: Abbreviations Dictionary (De Sola 1986: 100)
2.1.4 World Guide to Abbreviations of Organizations
^ Pregledala sem še World Guide to Abbreviations of Organizations (Buttress 1976), ki ^ vsebuje 60.000 abecedno urejenih gesel angleških in tujih organizacij. Geselski članek s je preprost, neposredno za iztočnico, ki je zapisana krepko, najdemo pomene krajšav. K Slabost je mogoče to, da tujejezične krajšave niso prevedene. V geselskih člankih tudi ni 1 opaziti podatka o področnih kvalifikatoq'ih in jeziku, je pa navedeno, v kateri državi se krajšava uporablja, a ne vedno. Nekaj nedoslednosti je razvidnih iz primera 11.
a\
0
O
Primer 11
CCD Conseil de Cooperation Douaniere (Belgium) CCF Credit Commercial de France
Vir: World Guide to Abbreviations of Organizations (Buttress 1976: 100)
2.1.5 Dictionary of Abbreviations and Acronyms
Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999) je še en abecedno urejen krajšavni slovar, ki vsebuje 20.000 krajšav. Slovar ima obsežen dodatek, v katerem najdemo krajšave, uporabljene v glasbi, medicini, veterini in zoologiji, geografske krajšave, meteorološke krajšave, pa tudi krajšave za kemične elemente itn. Vse krajšave v dodatku so abecedno urejene. Dodatek je zelo obširen, saj zajema kar več kot 150 strani in predstavlja več kot polovico slovarja, krajšave iz dodatka pa niso zajete v slovarskem delu. Dodatek je sicer zelo uporaben, a lahko zaradi obsega uporabnika zmede, saj ta ne ve natančno, kje iskati neko krajšavo, prej pa si mora tudi v kazalu pregledati in prebrati vsebino dodatka, kar ponovno zahteva čas za iskanje in ponoven vpogled v kazalo pri vsaki uporabi slovarja. V slovarju so pretežno angleške krajšave, najdemo pa tudi tuje, ki so dosledno prevedene. Geslo je preprosto: takoj za iztočnico, ki je zapisana krepko, najdemo pomene krajšave, ki so med seboj ločeni s podpičjem (primer 12). Zanimivo je tudi, da so v slovarju v en geselski članek združeni pomeni krajšav z enakim besednim korenom, kar je razvidno iz primera 12. Popolnoma ločeni, torej vsak v svojem geselskem članku, so preostali pomeni, ki pa imajo enak zapis krajšave in popolnoma drugačen pomen oz. besedni koren (primer 13).
Primer 12
mech mechanical; mechanism; mechanic; mechanics; mechanical	o
Vir: Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999: 100)
•
Primer 13
MC Member of Congress (USA)	^
MC Master Of Ceremonies	^
MC medium capacity (bomb) (MIL)
MC Military Cross (MIL)	^
MC medium coeli (Latin: mid-heaven) (SCI) Vir: Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999: 100)
A
V primeru 13 opazimo tudi rabo področnih kvalifikatoq'ev, ki stojijo v oklepaju, ter ^ podatek o jeziku, ki se nahaja za tujo krajšavno razvezavo in je zapisan v celoti in le- ^ žeče, sledi pa mu prevod. Če obstajata dva zapisa za krajšavo, sta oba zapisana v enem ^ geslu. Drugi zapis ni predstavljen v samostojnem geslu, kar je razvidno iz primera 14.
Primer 14	®
MDS, MMDS multipoint microwave distribution system (FPA)	hJ
Vir: Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999: 101)	c^
O
Enciklopedični podatek je mogoče najti v primeru 15; zapisan je ležeče in stoji v ^ oklepaju za krajšavno razvezavo.	„
Primer 15
MF machine-finished (paper which has been surfaced while on the paper-making machine) (COM)
Vir: Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999: 101)
2.1.6 Abbreviations and Acronyms
V žepnem slovarčku Abbreviations and Acronyms (Geddes - Grosset 1999) je okrog 10.000 abecedno urejenih krajšav. Takoj za krepko zapisano iztočnico najdemo pomene krajšave, ki so med seboj ločeni s podpičjem. V slovarčku najdemo angleške in tuje krajšave, ki so dosledno prevedene (primer 16). V slovarju so tudi podatki o jeziku in področnih kvalifikatorjih. Slovarček nima dodatka.
Primer 16
BMW Bayerische Motoren Werke, German 'Bavarian Motor Works'. Vir: Abbreviations and Acronyms (Geddes - Grosset 1999: 38)
2.1.7 Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary
Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary (Gale Research Company 2006; na spletu je nekaj prosto dostopnih gesel: http://www.gale.cengage.com/pdf/ samples/sp628573.pdf) je obsežen milijonski slovar, ki izide skoraj vsako leto. Slovar zajema obsežen geslovnik, vsak pomen pa nastopa v svojem geslu. Sestavljeno
Z
H

je preprosto: uvaja ga krepko zapisana iztočnica, za katero stoji pomen (primera 17 in 18), v geslu pa so lahko podatki o področnih kvalifikatorjih, enciklopedični
Vir: Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary (Gale Research Company 2006)
podatki in prevodi (primer 19).
1
Primer 17
0	A - Age S
L
Primer 18
A - Agglomerate [ Geology] Z	Vir: Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary (Gale Research
1	Company 2006)
Z	Primer 19
A	AA - Andrew Public Library, Alberta [Library symbol]
p	[National Library of Canada] (NLC)
1	Vir: Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary (Gale Research
s	Company 2006)
K
1	Zanimiv je tudi slovar krajšavnih razvezav, ob katerih so navedene krajšave, z naslovom Reverse Acronyms Initialisms & Abbreviations Dictionary (Gale Research Company 2007; tudi iz njega je na spletu nekaj prosto dostopnih gesel: http://www.
00 gale.cengage.com/pdf/samples/sp628662.pdf); ta ponuja obrnjeno različico krajo šavnega slovarja Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary (Gale Re-
2	search Company 2006) in uporabniku omogoča, da iz razvezane oblike najde ustrezno krajšavo. Slovar izhaja redno že nekaj let kot samostojna publikacija.
2.1.8	The Barnhart Abbreviations Dictionary
Slovar, podoben prejšnjemu, je angleški krajšavni slovar The Barnhart Abbreviations Dictionary (Barnhart 1995), ki vsebuje več kot 60.000 krajšav. Sestavljen je iz dveh delov, slovar'a krajšav in slovarja razvezav; slednji popelje bralca od krajšavne raz-vezave do krajšave. To je nedvomno zelo koristno delo, saj velikokrat potrebujemo tudi tovrstne podatke. Predvsem pri enkodiranju, ko iščemo zapis krajšave v jeziku, so taki slovarji zelo koristni. Za primerjavo bi izpostavila še francoski krajšavni slovar Dictionnaire des Abreviations Courantes de la Langue Frangaise (Faudouas 1990), ki ponuja tudi pot od razvezave do krajšave in vsebuje na koncu še obsežen dodatek.
2.1.9	The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics and Language Learning
Pot od razvezave do krajšave daje tudi The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics and Language Learning (Jung 1991). Slednji zajema obsežen geslovnik, vsak pomen pa nastopi v samostojnem geselskem članku. Geslo uvaja krepko zapisana iztočnica, za katero stoji pomen. Žal pa slovar ne daje prevodnih ustreznic (primer 20), ponuja pa področne kvalifikator'e, vendar ti niso uporabljeni dosledno.
Primer 20
CST Ceskoslovenska Televize	o
CT Critical Theory (Ss)	^ CTA Chicago Transit Authority
CTA Comite des travailleurs Algeriens (F)	^^
Vir: The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics	^
and Language Learning (Jung 1991: 100)	,
K
m
2.1.10 Elsevier's Dictionary of Acronyms, Initialisms, Abbreviations and	^^
Symbols
Izpostavila bi še Elsevier's Dictionary of Acronyms, Initialisms, Abbreviations ^ and Symbols (Mattia 1997), ki ima podobno mikrostrukturo kot prejšnji (Jung 1991), obsežen geslovnik in vsak pomen v samostojnem geselskem članku. Ge- hh slo uvaja krepko zapisana iztočnica, za katero stoji pomen. Žal slovar ne ponuja z prevodnih ustreznic in področnih kvalifikatorjev, v dodatku pa so krajšave zbrane ^ po področjih.
2.2	V angleškem prostoru je krajšavnih slovarjev kar veliko, a le redki izhajajo pogosto. Pravo izjemo predstavlja obsežni slovar založbe Gale, ki izhaja vsako leto in dosega vrtoglave cene. Slovarji se po številu gesel zelo razlikujejo, zelo pa preseneča dejstvo, da od kar desetih obravnavanih trije nimajo prevodnih ustreznic tujih krajšav, kar seveda najverjetneje pogreša marsikateri uporabnik, saj na tak način slovar ne reši vprašanja, ampak povzroči novo. Krajšavni slovarji angleškega jezikovnega prostora se močno razlikujejo v mikrostrukuri. Velikokrat manjkajo kvalifikatorji ali pa so ti uporabljeni nedosledno; podobno je z jezikovnimi in enciklopedičnimi podatki. Nekateri imajo preobsežne dodatke, ki od uporabnika zahtevajo ponovni vpogled v kazalo ob vsakem iskanju niza. Zelo pozitiven pristop pa nedvomno predstavljajo obrnjeni geslovniki, ki uporabnika napotijo od razvezave do krajšave, a slovaropisci vse prepogosto pozabijo na uporabnost takega seznama, ki je po mojem mnenju nujen v vsakem krajšavnem slovarju. Izdelava takega seznama ni zahtevna. Pri angleških krajšavnih slovarjih pogrešam doslednost v mikrostrukturi, v rabi kazalk, jezikovnih podatkih, kvali-fikatorjih in prevodih. Seveda pa velja opozoriti tudi na dejstvo, da se nove krajšave tvorijo vsak dan, slovarji pa izhajajo preredko, da bi jim sledili in tisti izdani hitro zastarajo.
2.3	Krajšave v nemških, italijanskih, španskih in francoskih slovarjih krajšav
Pregledala sem tele slovarje iz nemškega, italijanskega, španskega in francoskega prostora: Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005), Großes Abkürzungsbuch (Koblischke 1983), Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli (Righini 2001), Dizionario delle Sigle e degli Acronimi (Malossini 1999), Dictionnaire des Abreviations et Acronymes (Murith - Bocabeille 1992) in Diccionario General de Abreviaturas Espanolas (Galende 1997, 2001).
O
L
m
O
K
NN
N H
E
Z
1
K
O
S
L O
V Z 1
Z
Preglednica 2
Slovar	Število gesel	Dodatek	Tuje krajšave	Prevod	Kvali-fikator	Jezik	Enciklopedični podatki
Steinhauer 2005	50.000	✓ O	✓	K	✓	✓ K	K
Koblischke 1983	50.000	✓ O	✓	✓	✓	✓	✓
Zingarelli 2001	10.000	/	✓	✓	✓	✓	✓
Malossini 1999	8.000	K	✓	K	✓ K	K	K
Murith - Bocabe-ille 1992	20.000	K	✓	K	K	K	K
Galende 1997, 2001	20.000	K	K	K	K	K	K
Legenda
A	K - ne	✓ - da	✓✓ - da	✓ K - da	✓ O - da	✓ R - da	✓ PO - da
P			(dosledno)	(ne dosledno)	(obsežni)	(redko)	(preobsežno)
K
1 1
6
0
O 2
Še več razlik je v zgoraj omenjenih krajšavnih slovarjih v primerjavi z angleškimi na makro- in mikrostrukturni ravni. Razhajanja so vidna predvsem pri prevodih in kaže, da je najstarejši še najboljši, le da ni dovolj ažuren.
2.3.1 Nemški krajšavni slovarji
(1) Das Wörterbuch der Abkürzungen
Najnovejša slovarska pridobitev na področju krajšav v nemškem jezikovnem prostoru je Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005), ki šteje kar 50.000 krajšav, kar je seveda res veliko, žal pa slovar tujih krajšav ne prevaja oz. jih ima prevedenih le nekaj. Prevode ali razlage tujih krajšav pa pogreša marsikateri uporabnik. Avtorica pravi, da so vključene krajšave splošnega interesa. Navaja še, da so krajšave za imena podjetij in organizacij dobro znane po vsej državi, tudi na mednarodni ravni. Krajšave je zbirala s pomočjo slovarjev, enciklopedij, leksikonov, spleta idr., poleg tega pa je sodelovala s številnimi terminologi. Dodaja še, da tuje krajšave niso prevedene zato, ker naj bi bil namen slovarja predvsem podati razvezavo. Za krajšavo FIAT pa pravi, da je v nemškem prostoru znana, zanimivo pa je predvsem dejstvo, da se bralci zavedajo, da sploh gre za krajšavo. Po mnenju avtorice nemški pomen ni pomemben (A. Steinhauer v zasebni korespondenci: 2007). S to trditvijo se ne strinjam, saj bi opisni prevod ali razlaga uporabniku nedvomno koristila. Gesla v slovarju so abecedno urejena, iztočnice so zapisane modro, kar olajša iskanje in je v sodobnem slovaropisju zelo modno. Pomeni istega besednega korena so zapisani v enem geselskem članku in so med seboj ločeni s podpičjem, kar je razvidno iz primera 21.
Primer 21
jur. - juridisch; juristisch	o
Vir: Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005: 235)
2 •
Razvezave, ki imajo popolnoma drugačen besedni koren, pa so ločene s sredinsko piko, kar je razvidno iz primera 22.	hh
Primer 22
Jr. - Jahr • Januar • Junior
Vir: Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005: 234)
K
S
Če obstajata dva zapisa krajšave, se drugi zapis ne pojavi kot samostojno geslo. V ^ slovarju opazimo tudi področne kvalifikatorje in nekaj nedoslednosti pri izražanju podatkov o jeziku. Pri nekaterih tujih krajšavah podatki so, pri drugih pa ne (pri- hh mera 23 in 24). Tudi prevode je mogoče najti le ponekod (primera 23 in 24). Enci- Z klopedičnosti ni. Znotraj geslovnika lahko opazimo urejene dele, ki imajo zbrane > krajšave določenih področij, npr. domene. Slovar vsebuje tudi obsežen dodatek, v q katerem je seznam od krajšavnih razvezav do krajšav oz. obratni slovar, kar je za uporabnika zelo priročno.
Primer 23
f.i. - for instance (engl.: »zum Beispiel«) • free in (engl.: »frei eingeladen«) Vir: Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005: 158)	^
Sl
Primer 24
FIAT - Fabbrica Italiana Automobili Torino
Vir: Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005, 158)
(2) Großes Abkürzungsbuch
Preverila sem še stanje v mnogo starejšem slovarju Großes Abkürzungsbuch (Ko-blischke 1983). Gesla v slovarju so abecedno urejena, iztočnice so zapisane krepko, kar olajša iskanje. Vsak pomen stoji v svojem geselskem članku, kvalifikatorji in jezikovni podatki so uporabljeni dosledno in vsako tuje geslo je prevedeno (primer 25). Na koncu slovarja stoji še zelo obsežen dodatek.
Primer 25
AAA <engl> American Automobile Association = Amerikanischer Automobilverband (USA)
Vir: Großes Abkürzungsbuch (Koblischke 1983: 15)
Preseneča tudi, da je starejši nemški slovar veliko bolj dosleden od novejšega v smislu mikrostrukture, predvsem glede doslednosti prevodov, enciklopedičnih podatkov, kvalifikatorjev in jezikovnih podatkov, čeprav v njem seveda manjkajo najnovejše krajšave.
O2O

2.3.2 Italijanski krajšavni slovarji
W	(1) Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli
Z	V italijanskem prostoru imamo dva krajšavna slovarja. Dizionario di Sigle Abbrevi-
1	azioni e Simboli (Righini 2001) šteje več kot 10.000 abecedno urejenih italijanskih
^	in tujih krajšav. Vse tuje krajšave so dosledno prevedene v italijanski jezik. Dodat-
O	ka k slovarju ni. Geslo je preprosto, iztočnica je zapisana krepko, pomeni so med se-
s	boj ločeni s krepkimi, ležečimi arabskimi številkami, kar je razvidno iz primera 26.
r O
V z
Primer 26
A. 1 (posta) Assicurata. 2 (teatro) Atto. 3 Autore.
Vir: Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli (Righini 2001: 1)
^ Opazimo tudi rabo področnih kvalifikatorjev in podatek o jeziku, slednji je razviden Z iz primera 27. Podatek o jeziku je zapisan okrajšano in ležeče, prevod stoji za tuje-A jezično razvezavo v oklepaju.
hd 1
S K
Primer 27
ad lib. lat. ad libitum (a volonta).
Vir: Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli (Righini 2001: 6)
Tu so tudi enciklopedični podatki, zapisani ležeče, ki jih ceni vsak uporabnik (pri-6 mer 28).
0
O 2
Primer 28
bps (elab.) ingl. bits per second (bit per secondo, unitä di misura della velocitä di trasmissione dati).
Vir: Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli (Righini 2001: 41) (2) Dizionario delle Sigle e degli Acronimi
Drugi italijanski slovar pa je Dizionario delle Sigle e degli Acronimi (Malossini 1999), ki šteje več kot 8000 abecedno urejenih, italijanskih in tujih krajšav. Tuje krajšave žal niso prevedene in tudi dodatka v slovarju ni. Geslo je preprosto, iztočnica je zapisana krepko, pomeni pa so med seboj ločeni s pikami (primer 29). Podatka o jeziku in enciklopedičnih podatkov v slovarju ni, opazimo pa lahko nekaj področnih kvalifikatorjev.
Primer 29
DRV Device Driver • Driver
Vir: Dizionario delle Sigle e degli Acronimi (Malossini 1999: 106)
2.3.3 Francoski in španski krajšavni slovarji (1) Dictionnaire des Abreviations et Acronymes
Francoski Dictionnaire des Abreviations et Acronymes (Murith - Bocabeille 1992) ima preprost geselski članek, iztočnica je zapisana krepko, pomeni so med seboj ločeni tako, da stojijo vsak v svoji vrstici, pred njimi pa je pomišljaj. Posamezni po-
meni krajšav so zbrani v enem samem geslu. Slovar vključuje angleške in francoske krajšave, kar učinkuje precej zmedeno. Krajšave žal niso prevedene (primer 30).

Primer 30 AAD
-	active acoustic device	hh
-	allocation aux adultes handicapes
Vir: Dictionnaire des Abreviations et Acronymes (Murith - Bocabeille 1992: 3)	^
HH
(2) Diccionario General de Abreviaturas Espanolas
A
Španski krajšavni slovar Diccionario General de Abreviaturas Espanolas (Galende 1997, 2001) zajema samo španske krajšave, tujih krajšav ni. Geslo je preprosto: iztoč- ^ nica je zapisana krepko, posamezni pomeni krajšav pa so zbrani v enem samem geslu.
2.4 Geselski članki slovarjev krajšav so si v nekaterih segmentih zelo podobni, Z npr. iztočnice so navadno zapisane krepko, pomeni so ločeni največkrat s podpičjem, pojavljajo pa se tudi druge oblike ločevanja, npr. arabske številke pri slo- q varju Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli (Righini 2001). Vendar pa je tudi veliko razhajanj. Slovarji v geslovnike vključujejo domače, nekateri tudi tuje krajšave, tujih pa žal ne prevajajo vsi, nekateri jih nedosledno. Prevodi so na primer v slovarju Dizionario di Sigle Abbreviazioni e Simboli (Righini 2001) in v nekaterih angleških slovarjih. Nemški Das Wörterbuch der Abkürzungen (Steinhauer 2005) in italijanski Dizionario delle Sigle e degli Acronimi (Malossini 1999) ter tudi nekateri angleški, npr. World Guide to Abbreviations of Organizations (Buttress 1976), pa krajšav ne prevajajo ali jih nedosledno in tako uporabniku ponujajo le tujejezične krajšavne razvezave. Prevodi in razlage tujih krajšav, ki so v krajšavnih slovarjih, nedvomno koristijo uporabniku in rešijo zapleteni pomen oz. prevod krajšave. V nekaterih slovarjih opazim tudi precej dodatkov, ki so lahko zelo uporabni, če le niso preobsežni in ne zmedejo uporabnika, npr. Dictionary of Abbreviations and Acronyms (Dale 1999). Zamudno je lahko iskanje krajšave iz področno urejenega dodatka, če uporabnik ni prepričan, na katero področje sodi krajšava. V slovarjih so načeloma prisotni področni kvalifikatorji in podatki o jeziku. Nekateri vsebujejo tudi enciklopedične podatke, ki uporabniku pomagajo razumeti krajšavo v celoti. V krajšavnih slovarjih pa nikakor ni pričakovati podatka o naglasu in izgovarjavi ter primerov ali besednih zvez, v katerih se krajšava uporablja. Opaziti je mogoče veliko nedoslednosti v mikrostrukturi, najbolj moteči so nedosledni prevodi ter raba kvalifikatorjev in enciklopedičnih podatkov. Vsi obravnavani slovarji pa imajo še nekaj skupnega: vsi so že stari. Tako tudi ne moremo v njih iskati novih ali manj novih krajšav, recimo SARS, ki je bil pred leti zelo aktualen, ali priljubljenih krajšav, uporabljenih predvsem med mladimi v spletnih klepetalnicah in/ali pri pisanju elektronskih tekstovnih sporočil, kot sta BRB ali LOL. Krajšavni slovarji naj bi bili takrat, ko jih uporabljamo, čim novejši, a žal krajšave nastajajo hitreje kot novi krajšavni slovarji, in ker izdaja kakovostnega krajšavnega slovarja v pisni obliki zahteva določen čas izdelave in tudi denar ter številne strokovnjake, veliko priprav in dela, večkrat pretečejo leta, preden nov krajšavni slovar zagleda luč sveta.
On
J 3 Krajšavni slovarji za slovenščino E
Z Krajšavnih slovarjev je v tujih jezikih zelo veliko in nekateri jeziki jih imajo celo 1 več vrst, v slovenščini pa niti tovrstnega sodobnega slovarja žal še kar nimamo, z ^ izjemo spletnega Slovarčka krajšav (Kompara 2006; http://bos.zrc-sazu.si/kratice. O html), ki vsebuje 5700 slovenskih in tujih krajšav. Slovenci smo sicer dobili prvi s slovenski slovar krajšav Kratice: mala izdaja leta 1948 (Župančič 1948), do danes L pa ni nihče napisal prenovljene izdaje ali novega tovrstnega dela. Župančičev slovar
0	je razmeroma neznan, dostop do njega pa je omejen. Slovar, ki uporablja kot krovni v pojem poimenovanja kratico, je izšel pri Državni založbi Slovenije. V slovarju niso z samo krajšave iz časa nastanka slovarja in slovenskega izrazja, temveč tudi starejše
1	in tuje krajšave, ki se zapisujejo tako, kakor so se pojavile v knjigah, revijah in časopisih. Abecedno urejeni slovarski del zajema na 36 straneh številne krajšave, ki
Z jih danes ne uporabljamo več oziroma niso več tako pogoste, saj so vezane na obdo-A bje nastanka slovarja oziroma na čas pred njegovim nastankom. Nekatere krajšave, p predvsem tuje, imajo poleg pomena tudi razlago. Slovarju sledijo Dodatek, v kate-1 rem so krajšave za učne predmete razvrščene v posebna poglavja, indijski desetiški s sestav, arabske (indijske) številke, rimske številke, računski znaki, dolžinske mere, K ploskovne mere, prostorninske mere, utežne mere, časovne mere, kratice za denar 1 in celo preračunski tečaj z nekaterimi valutami, oznake za formate papirja, znaki za strani neba in nekateri kemični elementi (Župančič 1948: 3-61). Leta 1947 so bile pod naslovom Kratice objavljene krajšave v svojem Koledarju Mohorjeve družbe.
1	Leta 1971 pa je izšel Rečnikjugoslovenskih skracenica avtorja Josipa Zidarja (Zidar • 1971). Kljub temu da je bil Župančičev slovar izdelan mnogo pred računalniško
2	dobo, ob okrnjenih sredstvih, pripomočkih in verjetno tudi nabora strokovnjakov ter povezavo s tujimi viri in strokovnjaki, lahko trdim, da je napisan dobro in odraža svoj funkcionalni namen. Težava je v tem, da je danes krajšav veliko več kot takrat, ko je izšel.
3.1 Kje še zasledimo krajšave
3.1.1	V dodatku Slovarčka tujk in kratic (Verbinc 1969) je na sedmih straneh zajetih približno 300 pogostejših domačin in tujih krajšav ter razvezav. Vse tuje krajšave in razvezave so tudi prevedene. Lahko trdim, da je geselski članke popoln in uporabniku prijazen, saj poleg razvezave in prevoda, ponuja tudi jezikovne kvalifi-katorje in kjer je to potrebno tudi enciklopedične podatke.
3.1.2	V slovenskem prostoru lahko krajšave najdemo v Velikem slovarju tujk iz leta 2002, ki je krajšavam namenil posebno dodatno poglavje z naslovom Simboli, kratice in okrajšave, ki šteje 12 strani (VST: 1289-1300). Na koncu Velikega slovarja tujk je še poglavje, v katerem so zajete krajšave, uporabljene v slovarju (VST: 1301-1303). Ker število krajšav hitro narašča, saj nenadoma pridejo v jezik in v nekaterih primerih tudi nenadoma izginejo iz njega, so tudi težko ulovljive. Splošni slovarji v knjižni obliki jim po eni strani navadno ne namenjajo dovolj prostora in pozornosti, po drugi strani pa krajšavni slovarji preprosto preredko izhajajo, da bi bili kos spremembam. Na voljo so še drugi načini beleženja krajšav; izpostaviti je
treba predvsem spletne zbirke, ki so lahko veliko bolj ažurne. Nekatere med njimi uporabniku omogočajo celo, da sam dodaja krajšave in krajšavne razvezave.

3.1.3	Primer spletne zbirke je Slovarček krajšav (Kompara 2006). Med tujimi gesli v njem so francoske, italijanske, nemške, angleške, španske in ruske krajšave, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru. Krajšave so razvezane, tuje pa imajo tudi ^ slovenski prevod. Nekatere krajšave imajo več različnih pomenov, ki so navedeni
v enem slovarskem geslu (npr. CD) in ločeni z arabskimi številkami. Tuje krajšave ^ imajo pred pomenom označen izvorni jezik. Slovarček krajšav sicer ni razlagal- ^ ni, ampak ponekod vseeno vsebuje razlage krajšav, tujih in slovenskih (npr. MAT ^ in CE), kot dodatno pomoč pri zapletenem iskanju ustreznega pomena krajšave. Slovarček krajšav je nastajal od leta 2004 in je od svoje spletne postavitve postal bogatejši za več kot tisoč krajšav. Žal pa se delo v zadnjem času ažurira vse redkeje. ^ Krajšave v Slovarčku krajšav so preverjene v različnih virih (http://bos.zrc-sazu.si/ kratice.html - seznam virov). Prednost spletne zbirke sta možnost hitrega ažuriranja in preprosto iskanje. Slovarček krajšav ima sicer najobsežnejši geslovnik v slovenskem prostoru, a v primerjavi z drugimi jeziki še vedno zaostaja. Delo bi bilo smiselno izboljšati in ustrezno dograditi ter dodati del, ki bralca popelje od razvezave do krajšave.
O
3.1.4	Podobna spletna zbirka, ki poleg področne terminologije zajema tudi krajšave, je Evroterm (http://www.sigov.si/evroterm/), terminološka zbirka izrazov, ki « je začela nastajati med pripravljanjem slovenske različice pravnih aktov Evropske N unije v okviru Sektorja za prevajanje, redakcijo in terminologijo Službe Vlade RS W za evropske zadeve (SVEZ). Na spletu je na voljo od avgusta 2000, ureja in dopol- ^ njuje se dnevno, vsebuje pa okrog 88.678 izrazov, ki izvirajo iz prevodov pravnih aktov EU in drugih dokumentov, ki jih prevajajo v državni upravi. Zbirka je večjezična in zajema številne jezike, žal pa vsi jeziki niso tako dobro zastopani kot angleščina. V zbirki so tudi krajšave, predvsem kratice angleškega izvora, ki so vedno prevedene v slovenski jezik in občasno tudi v druge tuje jezike, ni pa okrajšav in slovenskih krajšav. Zbirka vsebuje okrog 4000 krajšav, a je žal zastopanost krajšav
v primerjavi z drugimi termini še vedno precej skromna in krajšavam je v zbirki namenjen le drugotni pomen. Zato bi bilo za slovenski prostor smiselno zgraditi krajšavni slovar, ki je uporabniku lahko na voljo v knjižni obliki ali na spletu. Mora pa biti ažuren in predvsem dovolj obsežen. Seveda pa na spletu kar mrgoli tujih, predvsem angleških krajšavnih zbirk oziroma iskalnikov krajšav.
3.1.5	Omeniti velja še zbirko lATE (Inter-Active Terminology for Europe; http:// iate.europa.eu/iatediff/SearchByQuery.do); gre za medinstitucionalno terminološko zbirko Evropske unije, ki jo od leta 2004 uporabljajo inštitucije in agencije Evropske unije. Projekt se je začel izvajati leta 1999 zato, da bi zgradili spletno zbirko EU terminologije in standardizirali informacije. Zbirka združuje vse obstoječe zbirke prevajalskih oddelkov EU v eno samo interaktivno in prosto dostopno zbirko, ki pa je žal nepopolna in nekonsistentno grajena, saj v njej npr. krajšava NATO ni prevedena v slovenščino, v druge jezike pa je. Poleg tega je treba od vpisu krajšave izbrati
izvorni jezik, kar učinkuje precej zamudno. Velikokrat pa tudi ne vemo izvornega W jezika krajšave, saj se v marsikaterem j eziku namesto prevedene različice uporablja N izvirna. Zelo moteče je tudi navajanje razvezav in prevodov vsake ustanove posebej 1 v svoji preglednici. Uporabnik naj bi tako bil prepuščen lastni presoji in sam izbral ustreznico. Tovrstni pristop utegne na uporabnika učinkovati zelo neresno. Težavo O bi lahko preprosto rešili z znotrajinstitucionalnim poenotenjem in podporo informa-
s tikov. L
0	3.2 Med večjimi zbirkami gre omeniti še nekaj tujih, kot je Acronym Finder v (http://www.acronymfinder.com/), ki uporabniku omogoča iskanje krajšav ali kraj-
šavnih razvezav in tudi vnos nove razlage krajšave. Podobno deluje tudi The Free Dictionary (http://acronyms.thefreedictionary.com/). Spletne zbirke so nedvomno ažurnejše od knjižnih, se pa nove krajšave v jezikih pojavljajo izredno hitro, pre-Z hitro, da bi jih ročno oz. nesamodejno beležili v obsežne zbirke. Ročno beleženje A krajšav v geslovnike spletnih zbirk je zamudno, nenatančno in prepočasno. Zato se p številni raziskovalci vse pogosteje ukvarjajo s problematiko samodejnega prepo-
1	znavanja krajšav v besedilih in samodejnega oblikovanja spletnih slovarjev in zbirk s krajšav (o tem Kompara 2009).
Z

a\
o
4 Prihodnost
1 Izgradnja krajšavnega slovarja v slovenskem prostoru je ključnega pomena. Naj-
več krajšavnih slovarjev je mogoče najti v angleškem prostoru. Tovrstni slovarji so 2 prisotni tudi pri Italijanih, Špancih, Nemcih in Francozih. V slovenskem prostoru pa z izjemo spletnega Slovarčka krajšav še nimamo pravega in obsežnega dela, namenjenega krajšavam. Krajšave seveda lahko najdemo tudi v nekaterih drugih delih, pravopisih, Velikem slovarju tujk in Evrotermu, a žal le v naboru do največ 4000 gesel, kar je občutno premalo. Smiselno bi bilo nadgraditi že obstoječi spletni Slovarček krajšav in izkoristiti spletne prednosti, med drugim tudi hitro ažuriranje in preprosto iskanje. Slovar bi bilo treba povečati za vsaj še 5000 gesel in ga tako narediti primerljivega tujim. Seveda pa to predstavlja celostni projekt, h kateremu bi bilo smiselno povabiti tudi strokovnjake za posamezna področja.
5 Sklep
Krajšave so postale del našega vsakdana in so močno prisotne v našem življenju in v vsakem jeziku. Nastajajo tako rekoč dnevno, nekatere ostanejo v jeziku za vedno, druge čez čas počasi izginjajo iz rabe in nanje preprosto pozabimo. Tuji jeziki imajo številne krajšavne slovarje, Slovenci pa smo bili deležni prvega slovarja krajšav leta 1948. Nastal je brez ustrezne računalniške podpore in spleta, a kljub temu popolnoma ustreza funkcionalnemu namenu. Žal pa prav zaradi hitrega nastajanja novih krajšav krajšavni slovarji hitro zastarajo in so pomanjkljivi. Na spletu krajšavnih
slovarjev kar mrgoli, prednost spletnega slovarja pa je nedvomno v preprostem iskanju in hitrem ažuriranju. Poleg tega so spletni slovarji običajno prosto dostopni. o V prispevku na podlagi pregleda zastopanosti krajšav v slovarjih in pregleda tujih krajšavnih slovarjev sem želela opozoriti na to, da je izgradnja slovenskega slovarja krajšav temeljnega pomena za slovensko družbo.

K
Viri in literatura	^
Geddes - Grosset 1999 = Abbreviations and Acronyms, New Lanark: Geddes - ^ Grosset, 1999.	<
Acronym Finder [http://www.acronymfinder.com/].	^
Barnhart 1995 = K. R. Barnhart, The Barnhart Abbreviations Dictionary, 1995 ^
[http://eu.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0471571466.html]. Buttress 1976 = F. A. Buttress, World Guide to Abbreviations of Organizations,
London: L. Hill - Detroit: Gale Research Co., 1976. Dale 1999 = R. Dale - P. S. Dale, Dictionary of Abbreviations and Acronyms, Hertfordshire: Wordsworth, 1999.	^ Debenjak 2003 = D. Debenjak - B. Debenjak - P. Debenjak, Veliki slovensko- ^ nemški slovar, Ljubljana: DZS, 2003. O De Sola 1986 = R. De Sola, Abbreviations Dictionary, New York idr.: Elsevier, 71986.
DUW = G. Drosdowski (ur.), Deutsches Universalwörterbuch, Mannheim idr.: Du- N den Verlag, 1989.	W
Evroterm: večjezična terminološka zbirka [http://evroterm.gov.si/index.php?jezik= ^ slov].
Faudouas 1990 = J. C. Faudouas, Dictionnaire des Abreviations Courantes de la
Langue Frangaise, Paris: La Maison du Dictionnaire, 1990. Fergusson 2000 = R. Fergusson, The New Penguin Dictionary of Abbreviations:
from A to ZZ, London: Penguin, 2000. Gabrovšek 1994 = D. Gabrovšek, Kodifikacija angleškega jezika v specializiranih enojezičnih slovarjih: Too much of everything?, Vestnik: Društvo za tuje jezike in književnosti 28 (1994), št. 1-2, 150-180. Gabrovšek idr. 2005-2006 = D. Gabrovšek idr., Veliki angleško-slovenski slovar
Oxford-DZS, Ljubljana: DZS, 2005-2006. Gale Research Company 2006 = Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary [http://www.gale.cengage.com/pdf/samples/sp628573.pdf]. Gale Research Company 2007 = Reverse Acronyms Initialisms & Abbreviations Dictionary [http://www.gale.cengage.com/servlet/ItemDetailServlet?region =9&imprint=000&titleCode=RAIAD&cf=p&type=3&id=241088]. Galende 1997, 2001 = J. C. Galende, Diccionario General de Abreviaturas Espano-
las, Madrid: Editorial Verbum, 1997, 2001. Garc^a Marquez 2002 = G. Garc^a Marquez, Clave: Diccionario de Uso del Espanol, Madrid: Ediciones Sm.
IATE, 2002 [http://iate.europa.eu/iatediff/SearchByQueryLoad.do;jsessionid=9ea7 E	991c30d57ad56f9aea524f88ae39a587b5b18a1e.e3iLbNeKc3mSe3aNbxuQ
Z	a3iPci0?method=load].
1 Jung 1991 = H. Jung - Udo O. H. Jung, The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics and Language Learning, Frankfurt am Main itd.: O	Peter Lang Publishing Group, 1991.
s Koblischke 1983 = H. Koblischke, Großes Abkürzungsbuch, Leipzig: VEB Biblio-L	graphisches Institut, 1983.
0	Kompara 2005 = M. Kompara, Slovensko-italijanski glosar krajšav: diplomsko v delo, Ljubljana, 2005.
Kompara 2006 = Slovarček krajšav [http://bos.zrc-sazu.si/kratice.html]. Kompara 2009 = M. Kompara, Prepoznavanje krajšav v slovenskih elektronskih besedilih, Jezikoslovni zapiski 15 (2009), št. 1-2, 95-112. Z Kratice = Kratice, Koledar Mohorjeve družbe: za prestopno leto 1948, Celje: Mo-A	horjeva družba, 1947, 39-40.
p Malossini 1999 = A. Malossini, Dizionario delle sigle e degli acronimi, Milano:
1	Avallardi, 1999.
s Murith - Bocabeille 1992 = J. Murith - J. M. Bocabeille, Dictionnaire des Abrevia-K	tions et Acronymes, Paris: TEC&DOC - Lavoisier, 1992.
1 Mattia 1997 = F. B. Mattia, Elsevier's Dictionary of Acronyms, Initialisms, Abbreviations and Symbols, Amsterdam: Elsevier Science B.V.,1997. Paxton 1983 = J. Paxton, Everyman's Dictionary of Abbreviations, London: J. M.
Z
On
1	Dent & Sons, 1983.
• Righini 2001 = E. Righini, Dizionario di sigle abbreviazioni e simboli, Bologna:
2	Zanichelli.
Robert 1996 = P. Robert, Le nouveau Petit Robert, Paris: Dictionnaires Le Robert, 1996.
Sinclair 1999 = J. Sinclair, Collins COBUILD English Dictionary, London: HarperCollins, 1999.
Steinhauer 2005 = A. Steinhauer, Das Wörterbuch der Abkürzungen, Mannheim idr.: Duden Verlag, 2005.
Šlenc 2006 = S. Šlenc, Veliki slovensko-italijanski slovar, Ljubljana: DZS, 2006.
The Free Dictionary [http://acronyms.thefreedictionary.com/].
Verbinc 1969 = F. Verbinc, Slovarček tujk in kratic, Ljubljana: Prešernova družba, 1969.
VST = M. Tavzes idr., Veliki slovar tujk, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.
Zidar 1971 = J. Zidar, Rečnik jugoslovenskih skracenica, prev. I. Fesenko, Beograd: Medunarodna politika, 1971.
Zingarelli 2000 = N. Zingarelli, Vocabolario della lingua italiana, Bologna: Zani-chelli, 2000.
Župančič 1948 = J. Župančič, Kratice: mala izdaja, Ljubljana: DZS, 1948.
Dictionaries of abbreviations
Summary
fS
6
Abbreviations have become part of everyday experience and have a strong presence in life and in every written language. New ones are being formed every day; some ^ become a permanent part of the language, whereas others gradually fall out of use and are simply forgotten. Dictionaries of abbreviations exist in many languages, and the first Slovenian one appeared in 1948. Although this dictionary was cre- ^ ated without modern software and internet access, it nonetheless completely fulfills ^ its function. Unfortunately, however, dictionaries of abbreviations quickly become outdated and insufficient due to the rapid creation of new abbreviations. Diction- ^ aries of abbreviations abound on the internet; online dictionaries have the clear advantage of simple searching and rapid updating. In addition, online dictionaries ^ are usually easy to access. This article examines the presence of abbreviations in dictionaries and provides an overview of non-Slovenian dictionaries of abbrevia- ^ tions, thereby drawing attention to the fact that creating a Slovenian dictionary of ® abbreviations is of fundamental significance to Slovenian society.	^
m
O
K
NN
N H
Reaktualizacija besedilnih vzorcev v radijskih oglasih
Irena Stramljič Breznik
O
HH
K
S
CLh
Prispevek obravnava tip radijskih oglasov, v katerih je mogoče opaziti prvine medbesedilnosti, ki jo lahko razložimo kot vzajemno povezanost in odvisnost najmanj dveh besedil ali njihovih delov. Predstavljeni radijski oglasi so strukturirani kot posnetki ali imitacije znanih besedil tako, da so iz refe-	^
renčnih tekstov aktualizirana le ključna mesta, ki konkretizirajo oglaševani predmet ali storitev.
Ključne besede: oglaševanje, medbesedilnost, radijski oglasi, aktualizacija	O
besedilnih vzorcev
m
Reactualization of text patterns in broadcasted ads	^
The paper deals with the type of radio ads in which the elements of intertex-tuality could be seen, which may be interpreted as a mutual connection and dependence of at least two texts or their parts. Radio ads are structured as cop-	^
ies or imitations of famous texts in a way that only the key sites from reference texts, which help to define the advertised product or service, are actualized.
Key words: advertising, intertextuality, radio ads, text pattern actualization
0 Uvod
0.1 Sodobno oglaševanje1 je kompleksen pojav, ki se vrašča v družbo na vseh ravneh posameznikovega življenja, in kot ugotavlja Korošec (Korošec 2005: 11), izpolnjuje velik del javnega komunikacijskega prostora vseh medijev, v tisku, na radiu in televiziji, vse pogosteje pa tudi na spletnih straneh.
Kot predmet analize sega na področja sociologije, psihologije, kulturologije, medijskih študij, ekonomije, filozofije, zgodovine in psihologije. V devetdesetih letih 20. stoletja pa je jezik oglasov postal predmet intenzivnejšega raziskovanja tudi slovenskih jezikoslovcev z vidika jezikovne zvrstnosti, stilistike, pravopisa, frazeologije in besedotvorja (Bokal 1996/97; Humar 2000; Korošec 2005; Stramljič Breznik 2006; Verovnik - Logar 2006; Černetič 2007; Stramljič Breznik idr. 2008). Družijo jih skupne ugotovitve, da se v oglaševalske namene uporabljajo vsa raz-
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta J6-2238: Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, ki ga financira Agencija RS za raziskovalno dejavnost.
Z
položljiva jezikovna sredstva, še zlasti tudi leksikalna, med katerimi opazno mesto W zasedajo tudi priložnostne novotvorjenke in grafoderivati (Stramljič Breznik - VorN šič 2009), ki so nosilci estetske, ekspresivne in intelektualne vloge ter odražajo vse
1 večjo vizualizacijo oglasne komunikacije. K
O 0.2 Večina domačih in tujih lingvističnih raziskav oglaševanja je osredinjena na s značilnosti tiskanih oglasov (Starc 2009),2 kar je po svoje tudi razumljivo vsaj iz dveh L razlogov. Prvi izhaja iz tiska kot najstarejšega klasičnega medija in drugi iz dostopno-
0	sti do gradiva. Tiskani oglasi so namreč s svojo pisno podobo (besedna in slikovna V izrazna sredstva) takoj primerni za analizo in jezikovno interpretacijo v primer'avi s
televizijskimi ali radijskimi, ki najprej zahtevajo besedni zapis vseh prvin.
Prispevek se tokrat omejuje na radijske oglase z namenom, da opozori na zanimiv, dokaj pogost in posledično opazen pojav t. i. besedilnega vzorčenja ki, kot
Z kaže, ima utemeljitev prav v naravi radijskega medija. A
P
1	1 Radio kot medij
s
K 1.1 Alenka Valh Lopert (2008: 49-50 po Granic 2006: 268) navaja eno izmed 1 sicer različnih klasifikacij medijev, po kateri obstajajo stari ali klasični mediji, to so tiskani (knjige in periodika) ter elektronski (radio in televizija), nove pa predstavljajo splet, elektronska pošta in sms-sporočila. Pri tem je radio ocenjen kot sicer
1	najhitrejši medij (Pivec 2005: 55), a hkrati tudi drugotno občilo, ki ima v primerjavi • s televizijsko sliko in možnostjo večkratnega branja časopisa le izginjajoč glas.
2	Porast radijskih postaj, zlasti lokalnih in komercialnih, pa kaže, da je radio kot medij še zmeraj aktualen. Na to vplivajo naslednji dejavniki: (1) poslušanje radia je del množične kulture in je medij govora, pri čemer je poslušalec aktiven soudeleženec, saj si podobo/sliko poročane situacije ustvarja sam; (2) poslušajo ga ljudje različnih starosti; (3) radio omogoča identifikacijo s skupino in vključenost v družbo; (4) novice prenese hitreje od časopisa in televizije; (5) programsko je raznovrsten in sorazmerno lahko in hitro pokriva različna področja družbenega in zasebnega življenja prebivalcev; (6) ni drag medij (Valh Lopert 2008: 50 po Zgra-bljic Rotar 2007: 22-23).
1.2 Kot povzema Polona Pivec (2009: 47) po vodilnem hrvaškem komunikologu in raziskovalcu elektronskih medijev Mariu Plenkovicu (1993: 156), je prednost radia pred tiskom in televizijo v tem, da najlažje vzpostavi dvosmerno komunikacijo, saj je poslušalec ne samo poslušalec, ampak tudi govorec. To namreč omogočajo kontaktne oddaje, pa tudi različne oblike vključenih izjav, ki so opazen del sodobnega radijskega programa. Osnovnemu radijskemu namenu, tj. prenosu informacij,
a\
2 V primerjavi z omenjeno avtorico uporabljam samo termin oglas, ker ga priznavata tako oglaševalska kot jezikoslovna stroka. Izraz reklama (Korošec 2005: 15) je vezan na vsakdanjo nestrokovno rabo in praktično predstavlja perlokucijsko moč oglasa - oglas dela, naredi reklamo.
se je zelo zgodaj pridružila tudi nova dimenzija (pri nas šele po osamosvojitvi), to sta tržna zanimivost in konkurenčnost programa, kar je rojevalo nove in nove ko- o mercialne radijske postaje. Radio kot dostopen, uporaben in dovzeten medij (Pivec 2009: 49) lahko v trenutku posreduje informacije široki množici ljudi, čeprav nagovarja vsakega posameznika posebej.
3	Pridobljeno 14. 5. 2010 na spletni strani http://www.marketingmagazin.si/novice/v-janu-arju-za-petino-vecji-oglasevalski-kolac/.
4	Pridobljeno 14. 5. 2010 na spletni strani http://www.marketingmagazin.si.
K
2 Radijsko oglaševanje	^
2.1	Radio je bil že zelo kmalu prepoznan kot medij, ki omogoča hitro in učin- ^ kovito oglaševanje, čeprav njegov delež v oglaševalskem kolaču danes postopno upada. Na podlagi rezultatov raziskav lahko potrdimo, da se ta delež iz leta v leto manjša in ga je prehitel celo splet, ki postaja perspektivnejši medij oglaševanja. Po ^ podatkih Mediane je namreč januarja 2010 bruto vrednost oglaševanja v slovenskih medijih znašala 36,5 milijona evrov, kar je za petino več kot v januarju 2009. Televiziji je pripadal 64-odstotni delež, tiskanim medijem pa 25-odstotni. Najvišjo rast bruto vrednosti oglaševanja so glede na januar 2009 zabeležili pri časopisih (53,6 %), na televiziji (31,9 %), v vloženkah tiskanih medijev (14,4 %) in na internetu (10,1 %), medtem ko so največji padec doživeli kinematografi (64,8 %), revije ^ (7,8 %) in priloge dnevnikov (7,1 %).3 Za radio je po podatkih Mediane za leto 2009 O tržni delež znašal 4,3 % in predvidevamo, da je tudi v letu 2010 vsaj enak, če ne celo nižji.4 hh
SI
2.2	In katere so značilnosti radijskega oglaševanja? Gre za tip medija, ki sicer W nagovarja le glasovno, vendar ima možnost vključiti lokalni okus, kar poveča nje- ^ govo privlačnost in poslušnost. Na eni izmed spletnih strani lokalne radijske postaje lahko najdemo pod rubriko Oglaševalske možnosti samopriporočilni oglas z zagotovilom, da je oglaševanje na tem radiu najučinkovitejše in najugodnejše, ker
se po ceni 30-sekundnega radijskega oglasa uvršča v sam vrh med ugodnejšimi. S tem je zagotovljeno, da oglaševalec za svoj denar dobi kar največ in da ne preplača oglaševanja. Hkrati pa naniza še naslednje prednosti, ki jih radio ima in ga delajo edinstvenega:
•	Radio je dnevni spremljevalec in ljudem najbolj dostopen medij. Poslušalci imajo možnost spremljanja programa od jutra do noči, pa tudi v tistih življenjskih položajih, v katerih drugi mediji niso učinkoviti. Radio je edini medij, ki ga lahko poslušalci spremljajo ob drugih opravilih. To je tudi razlog, da povprečen prebivalec Slovenije med vsemi mediji največ časa nameni poslušanju radia.
•	Radio lahko neposredno pred potrošnikovo odločitvijo za nakup oddaja impulze, na primer na poti v trgovsko središče. Promocijske akcije, ki potekajo prek radia, skrbijo za usmerjen »store traffic«.
Z
•	Radio omogoča aktualnost, saj je oglaševalske akcije zanj možno razviti in W izpeljati v kratkem času. Oglaševanje je tako fleksibilno in optimalno.
N • Radijsko oglaševanje je lahko stimulativno, saj v kombinaciji s televizijskim 1	prikliče določene asociacije in predstave tudi z akustičnimi dražljaji. S tem je
učinkovitost oglaševanja znatno povečana v primerjavi s samo televizijskim O	oglaševanjem, saj akcija doseže širši spekter ciljne publike.
S • Primerjalne študije dokazujejo, da radijski medij ob ugodnejši ceni doseže L	več potrošnikov. Produkcijski stroški radijskih oglasov so v primerjavi s pro-
0	dukcijskimi stroški tiskanih ali televizijskih bistveno nižji.
V • Radio zaradi številnih ponovitev v različnih delih programa omogoča hitro širitev prepoznavnosti in učinkovito širjenje blagovne znamke.
•	Televizijskega pojava hitrega preklapljanja različnih postaj, imenovanega »zapping«, pri radiu praktično ni.
Z • Radijski poslušalec dnevno v povprečju posluša le 1,5 različne radijske po-A	staje, to pa pomeni, da je navezanost na neko postajo mnogo izrazitejša kot
P	pri televiziji.5
S Na nekatere tipične značilnosti radijskega oglaševanja je opozoril že Tomo Korošec K (2005: 93-100). Izpostavil je bistveno lastnost radia, ki je omejen samo na slušnost.
1	Ker ima omejeno možnost izrabe pribesedilnih prvin, jih nadomešča z dovršenim izborom jezikovnih sredstev, tj. govorom in dvogovorom, s pritegnitvijo različnih jezikovnih zvrsti in tujejezičnih prvin. Med pribesedilnimi prvinami uporablja predeš vsem glasbo in zvočne kulise. Tako vidno predstavo prepušča naslovniku, s čimer
ga vključi v sporočanjski proces, zato je pritegovalni učinek oglasnega sporočila večji.
3 Medbesedilnost v radijskih oglasih
3.1 Oglasi so besedila, za katera je značilna pozivna funkcija (Hudej 2002: 62). V takih besedilih skuša tvorec od naslovnika doseči, da bi nekaj naredil, ravnal na določen način ali opravil neko dejanje. Moč posameznih argumentov odloča o uspešnosti ali neuspešnosti pozivnega besedila, izvira pa iz njihove prepričljivosti v konkretnih sporazumevalnih okoliščinah. Tvorec, ki želi, da bi se njegov namen zagotovo uresničil, mora izbrati sredstva, s katerimi pridobi naslovnikovo pozornost, vzbudi željo, ustvari potrebo, vzpodbudi naslovnika za dejanje, ki je v korist tvorcu.
Sonja Hudej (2001: 214-215) poudarja, da je argumentiranje s stališča bese-diloslovja prepričevanje, ki se lahko realizira na dva načina, in sicer kot utemeljevanje in kot pregovarjanje (manipulativni vzorec argumentacije). Utemeljevanje poteka s pomočjo pravilnih, dovolj močnih, sprejemljivih in relevantnih argumentov. Argumenti so v tem primeru sredstva racionalnega prepričevanja. Pri pregovarjanju pa so argumenti oblikovani tako, da preprečujejo naslovnikovo razumsko razmišljanje. Preračunani so na vrednote, interese, naslovnikove potrebe, želje in razpo-
Pridobljeno 14. 5. 2010 na spletni strani www.radio-tednik.
loženjska stanja; okrepljena čustva začasno odrinejo razum, dvome, vprašanja. Pri tem načinu nad racionalnimi prevladajo čustveni argumenti, oblikovani s stilistično izbiro izrazja ter z retoričnimi taktikami. Pregovarjanje poteka z vplivanjem na naslovnikova čustva; s sklicevanjem na vrednote, potrebe, želje; z močjo cenjenih avtoritet; s sklicevanjem na znanstvene izsledke; s prirejenimi zgledi oz. poskusi; z opogumljanjem naslovnika, naj si privošči, uživa, kupi.	^
3.2	Tvorec oglasa torej vnaprej premišljeno izbere prepričljiva jezikovna sred-	^ stva, ki bodo zbudila naslovnikovo pozornost, saj je le-ta temeljni pogoj za želen ^ odziv. V naboru tovrstnih strategij ima zagotovo vidno mesto izraba znanih besedil-	^ nih vzorcev v oglaševalske namene.
Jezikoslovni pristop, zlasti v besediloslovju (de Beaugrande - Dressler 1992: ^ 18), označuje medbesedilnost kot odvisnost tvorjenja in sprejemanja danega bese- ^ dila od seznanjenosti udeležencev v komunikaciji z drugimi besedili. Gre za način rabe dobro znanih besedil in za sklicevanja na njih. Načeloma se lahko tvorec besedila sklicuje na vsako poljubno dosegljivo prejšnje besedilo, v praksi pa so primernejša dobro znana besedila, ker so prejemnikom lažje dostopna. Časovni interval med trenutkom tvorjenja izvirnega besedila in trenutkom tvorjenja naslednjega besedila se lahko močno spreminja (de Beaugrande - Dressler 1992: 128).	^
O
3.3	Za natančno analizo medbesedilnosti v oglasih pa je smiselno izhajati tudi
iz teoretičnih temeljev medbesedilnosti v literarni vedi. Sredi šestdesetih let 20. « stoletja se je namreč termin medbesedilnost (intertekstualnost) pojavil kot nov, mo- N derni in mejni pojem, ki se je oblikoval v meddisciplinarni interakciji literarne vede, W semiotike, lingvistike, psihoanalize, matematike, logike in filozofije (Juvan 2000: 5-11). Najbolj se je uveljavil v literarni teoriji, literarni hermenevtiki in teoriji recepcije, v katerih je sooblikoval nove poglede na literaturo in njeno specifičnost, na naravo ustvarjanja, na obstoj, smisel, tematiko, zgradbo in zvrstnost besedila, predvsem pa na vloge avtorja in bralca.
Termin medbesedilnost tako pomeni razmerje med besedili, njihov preplet, vpletenost enega besedila v drugem, vzajemno povezanost in odvisnost najmanj dveh besedil ali njihovih delov. Različni teoretiki ločujejo med občo in posebno medbesedilnostjo, ki sta poimenovani tudi implicitna in eksplicitna, specifična in univerzalna. Gre za ožje in širše razumevanje termina. Posebna medbesedilnost izhaja iz omejitve, da je medbesedilnost le domena literature in da naj bi jo izkazovala samo nekatera besedila, literarne zvrsti, žanri ali stili, drugod pa naj bi bila nera-zvidna ali nerelevantna. Obča medbesedilnost pa je razumljena kot lastnost vseh besedil. Ni le privilegij književnosti, nekaterih njenih zvrsti ali del.
Pojem medbesedilnost tako implicira, da je besedilo replika na referenčno besedilo, s katerim tvori medbesedilni par, je z njim v vrednostni, pomenski, oblikovni in zvrstni soodvisnosti ter se vključuje z njim v množico besedil. Za potrebe medbesedilnega navezovanja se avtorji poslužujejo raznovrstnih tradicionalnih, ustaljenih medbesedilnih povezav, med katerimi so najpogostejše: parafraza, citat, aluzija in imitacija.
3.4 Poseben tip medbesedilnega sklicevanja so medbesedilni posnetki ali imitacije, pri katerih novo besedilo deluje analogno predlogi, vendar je posneti vzorec N postavljen v drugačno perspektivo in se mu s tem spremenita tudi smisel in funkcija 1 (Juvan 2000: 259).
Opazovanje oglasov z vidika medbesedilnih prvin ponuja raznovrstne moO žnosti odkrivanja referenc, vgrajenih v njihovo strukturo, na različnih ravneh, in s sicer na ravni jezikovnih sredstev (frazemi in pregovori v izhodiščni in prenovljeni L podobi (Jerič 2002; Kržišnik 2006: 259-279; černetič 2007: 377-394)), na ravni O besedila (izsek dela znanega besedila, značilni elementi besedila določene funkcij-v ske zvrsti) oz. besedilnega vzorca (izraba celotnega besedilnega vzorca določene funkcijske zvrsti ali standardiziranega obrazca).
V nadaljevanju so predstavljeni zanimivejši radijski oglasi, ki po Koroščevi tipologiji (Korošec 2005: 87) predstavljajo poleg prodajnih storitvenih še tip pred-Z stavitvenih, in sicer t. i. samopriporočilnih. Kot najpogostejši obliki medbesedilne-A ga navezovanja v izbranih oglasih nastopata posnetek (imitacija) navadno enega,
p lahko tudi več besedil hkrati in primer vključitve citata. s
K 4 Imitacija ustaljenih besedilnih vzorcev in prvine citatnosti v oglasih
Z
a\

4.1	Imitacijo lahko pomensko opredelimo kot posnetek oz. ponaredek. V lite-rarnoteoretičnem smislu (Juvan 2000: 33) posnetek dovoljuje, da se avtor drži le
1	nekaterih splošnih namigov originala in mu doda marsikaj svojega. Lahko variira • besede in smisel izvirnika ali se obojemu celo odpove.
2	V tako oblikovanih oglasih besedilno okolje naslovnikovo pozornost najprej pritegne, nato pa od njega zahteva, da mu na podlagi spremenjenih prvin določi pomen in ga razume. V oglasih malokdaj pride do nerazumevanja povezave, saj se oglaševalci trudijo, da bi bili oglasi dostopni najširšemu krogu ljudi. Predloge lahko nastopajo na več ravneh, predstavljeni zgledi kažejo besedilno raven, kjer se na novo aktualizirajo znani in ustaljeni besedilni vzorci.
V oglasih je lahko prisoten tudi citat, ki je izražena in nespremenjena ponovitev večjega ali manjšega besedilnega dela (Kmecl 1996: 11-13). V analiziranem vzorcu citat obsega dobesedno navajanje poslovenjenega latinskega rekla.
4.2	V farmacevtski industriji so zelo agresivni oglaševalci,6 ki za to dejavnost porabljajo veliko sredstev, saj v medijih zakupijo najbolj gledane ali poslušane termine. Tako je npr. na komercialni televizijski postaji POP TV v času od 19.00 do 20.00 v povprečju mogoče zaslediti do šest oglasov za prosto dostopna plačljiva farmacevtska sredstva (vitaminski, imunski pripravki, mazila za sklepe, sirup proti kašlju, protibolečinske tablete itd.).
6 Po podatkih imajo v oglaševalskem kolaču navišji delež farmacevtski izdelki in osebni avtomobili. Pridobljeno 14. 5. 2010 na spletni strani http://www.finance.si.
7	Prepis sledi izvirnemu besedilu, v tem primeru brez nezveneče variante predloga s farmacevtom; obstajajo namreč tudi zapisi z njim.
8	Za pomoč pri zbiranju oglasov se iskreno zahvaljujem dr. Poloni Pivec (Radio Maribor), uredniku Boru Greinerju (Radio City) in novinarki Luciji Šolinič (Radio Celje).

Ob koncu jih vselej spremlja napisano in prebrano priporočilo, ki ga je mogoče šteti med oglaševalske avtomatizme (Korošec1998: 13-29; Verovnik - Logar o 2006: 750): Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.'^ Pogosto ponavljanje tako vpliva na splošno zapomnljivost tega besedila, zato ga oglaševalci posnemajo in tako rekoč reaktualizirajo, kot potrjujejo naslednji zgledi.8	^
4.2.1 Oglas za osvežilno, brezalkoholno pijačo Fruc (dosegljiv tudi na spletu): ^
HH
Pred uporabo ni potrebno ničesar natančno prebrati. O učinku in želenih učin-	^
kih se lahko posvetujete s prodajalcem ali natakarjem. Ta napitek je na voljo brez recepta in vam ne bo pomagal pri vnetju srednjega ušesa. Za več informacij o pravilni rabi obiščite www.fruc.si.
hH
Referenčno besedilo je v oglasu modificirano na tehle ključnih mestih: na Z ravni negacije in naklonskosti dejanja (ni treba ničesar natančno prebrati; lahko > posvetujete), stopnjevanju in nasprotnem poudarjanju samo pozitivnega vpliva re- o zultata dejanja (o učinku in želenih učinkih), aktualizacija živega delovalnika (pro- j dajalec ali natakar), dodano pa mu je še standardizirano priporočilo o dostopnosti ^ brez recepta, toda znova s presenetljivo negacijo dejanja (ne bo pomagal). Prepo- q znan besedilni vzorec je prenovljen na točkah, ki so opazne, in na način, ki zbuja pozornost, ker odstopa od pričakovanega.

4.2.2 Oglas komercialne radijske postaje Radio City za njihovo priljubljeno oddajo Reporter Milan je takle:
Znanstvene raziskave kažejo, da pomanjkanje smeha za 94 odstotkov poveča možnost okužbe z izgubo smisla za humor, ki je danes edini mehanizem, ki vaše telo učinkovito ščiti pred živčnim krahom. Zato priporočamo redni dnevni odmerek Reporterja Milana, kije garantirano brez škodljivih gensko modificiranih organizmov. Reporter Milan. Zdrav duh v zdravem telesu. O tveganju in neželenih učinkih se ne posvetujte z zdravnico ali farmacevtko.
Oglas uporablja tehniko prepričevanja, oprto na argumentacijo preverljivih in zanesljivih podatkov (znanstvene raziskave kažejo, številski podatek 94 odstotkov), ki namiguje na značilnosti strokovnih besedil. Nepričakovan obrat predstavlja uporaba netipičnih leksemov na izpostavljenih delih besedila. V referenčnem strokovnem tekstu je namreč na tem mestu pričakovano pomanjkanje snovi, kot so npr. vitamini, minerali ipd., na posnetku pa ga nadomešča smeh, ki poveča možnost okužbe z izgubo smisla za humor (ne morda okužbe npr. dihal) in rešuje pred živčnim krahom. Opazna in presenetljiva je nova sopojavnica ob pridevniku živčni,
Z
H
tj. krah. Prvič zato, ker je prvina po SSKJ nižje pogovorna s pomenom 'neuspeh, W polom' in kot taka netipična v besedilnem okolju, ki namiguje na tip strokovnega N besedila. Po drugi strani pa sta njeni tipičnejši pridevniški sopojavnici v slovarskem 1 ponazarjalnem gradivu finančni in moralni, ki se pojavljata visoko na lestvici pomensko povezanih besed, preverjeno z uporabo statističnih metod korpusa Fidaplus O (finančen na 10., moralnopolitičen na 12. in popoln na 23. mestu). s	Sledi priporočilo za odmerek zdravila, ki je tokrat aktualiziran z naslovom
L oddaje (Reporter Milan), s katerim jamčijo, da je brez škodljivih gensko modifici-
0	ranih organizmov. Besedna zveza namiguje na področje genskega inženiringa in na v danes precej odklonilnih stališč do njega. Sledi citat poslovenjene oblike latinskega
rekla (Zdrav duh v zdravem telesu) in zaključek s priporočilom, ki vsebuje dve modifikaciji: negacijsko (neposvetujete) in ženskospolsko, zazanamovano različico (z zdravnico alifarmacevtko), najverjetneje uporabljeno kot nasprotje naslovu oddaje,
Z v kateri nastopajo samo moški. A
p 4.2.3 Radijski oglas Nostalgin Radia Celje gradi na kombinaciji dveh oglasnih
1	besedilnih vzorcev, saj izhaja iz priporočila zdravnika in odziva naključnega upo-s rabnika (kot npr. v primerih tv-oglasov za Actimel ali različne zobne paste) ter že K omenjenega avtomatizma iz oglasov za farmacevtske izdelke. Priporočilo za svo-1 jo oddajo, v kateri se vrtijo vedno zelene melodije, ki zbujajo nostalgijo po starih
časih, gradijo na postopku medmedijske reaktualizacije oglasnega besedilnega vzorca:
Z
a\
0
O 2
Sem zdravnica Reiker. Kot učinkovito sredstvo proti stresu priporočam pilulo Nostalgin. Uživa se jo enkrat na teden, najbolje vsako sredo med peto in deveto uro. Ni mus, da na tešče. A veste, ste lahko tudi siti. Izboljšuje prebavo in blagodejno vpliva na vaše počutje.
Zunanji glas: Poglejmo, kaj pravi naključno izbrana ženska, ki danes brez No-stalgina praktično ne more več:
Moje počutje se je zelo izboljšalo, še več, odkar jemljem Nostalgin so se mi začeli vračati prelepi spomini in nimam več težav s prebujanjem. Zdaj se brez težav ob sredah zbudim ob petih, vzamem Nostalgin, ki učinkuje do devetih. Počutim se res odlično.
Zunanji glas: Pri uporabi natančno poslušajte glasbo. O tveganju in neželenih stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom in priporočajte Nostalgin.
V oglas so vključeni strokovnjak (zdravnica), »naključno izbran uporabnik«, kar je pogosta prvina televizijskih oglasov, in zunanji ženski glas (Korošec 2005: 7: vnanji), ki napove uporabnico in sklepno besedilo oglasa. Zdravnica priporoča jemanje zdravila Nostalgin, povezanega z naslovom oddaje, v terminu, ki ustreza njenemu predvajanju. Uporabi prvino pogovornega jezika (ni mus 'ni nujno') in dvoumnosti, ker lahko sitost razumemo v prenesenem (biti česa, koga (do grla, čez glavo) sit 'biti komu kaj odveč, nezaželeno') ali dobesednem pomenu, ki je utemeljen zaradi splošno znanega priporočila, da zdravil ne jemljemo na tešče. Uporab-
nica aktualizira svoje dobro počutje s poslušanjem oddaje in ga zaključi z že kar ustaljeno izjavo uporabnika, pogosto slišano v podobnih tv-oglasih (Počutim se res o odlično). Zaključek predstavlja za oglaševano radijsko oddajo prirejen končni del farmacevtskega opozorila, in sicer Pri uporabi natančno poslušajte glasbo (namesto Pred uporabo natančno preberite navodila). Sledi citat iz referenčnega besedila (O tveganju in neželenih stranskih učinkih se posvetujete z zdravnikom ali farma- ^ cevtom), ki mu je dodana nova sestavina (in priporočajte Nostalgin). S hitrejšim tempom ga prebere zunanji ženski glas.
4.2.4 Zanimiv je tudi oglas, ki je bil predvajan na Radiu Maribor in je vabil k vpisu gledaliških abonmajev, saj je uporabil besedilni vzorec oglaševanja, ki je sicer tipi-
4.2.5 Vabilni oglas Radia Maribor k aktivnemu kulturnemu udejstvovanju združuje modificiran opozorilni stavek, ki je avtomatizem pri oglaševanju alkohola: Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju v kombinaciji z že omenjenim framacevtskim opozorilom:
Oddelek za kulturo opozorja: umetnost lahko lajša življenjske bolečine, umetnost lahko lajša življenjske bolečine.
Pred uporabo natančno sledite svoji intuiciji, o tveganju, pomanjkanju ali neželenih učinkih se obrnite na najbližjo kulturno ustanovo. Ali pa začnite ustvarjati sami.
Znana besedilna vzorca sta prenovljena na nasprotnosti, in sicer negativno (pitje alkohola škoduje zdravju) - pozitivno (umetnost lahko lajša življenjske bolečine), razum (natančno preberite navodila) - čustvo (sledite svoji intuiciji). Pridružena je še ponovitev kot tipičen vzorec radijskega oglaševanja, saj se poved (umetnost lahko lajša življenjske bolečine) dvakrat ponovi, drugič je izgovorjena s počasnejšim tempom. Aktualizacija se zgodi na ravni delovalnika (zdravnik ali farmacevt), ki je konkretiziran z najbližjo kulturno ustanovo. Temu je dodan še poziv Ali pa začnite ustvarjati sami.

A
čen za turistične agencije.	^
hH
Z
Vroča »first minute« ponudba SNG Maribor v sezoni 2008/2009 ponuja umetniško potovanje na destinacije: drama, opera in balet, simfonični orkester in komorni koncert. Ne zamudite vpisa abonmajev SNG Maribor in zagotovite si	^
svoj sedež na zemljevidih umetniških popotovanj skozi vso sezono.	O
hJ
Modifikacija besedila poteka na ravni sopojavnice, ki aktualizira oglaševano (umetniško, ne običajnejše turistično potovanje), destinacije, v običajnih turistič- q nih oglasih zapolnjene s kraji potovanja ali letovanja, postanejo področja ponudbe SNG (drama, opera in balet, simfonični orkester in komorni koncert). Poziv ali apel (Korošec 2005: 85) dvakratno konkretizira gledališče (zagotovite si svoj sedež) in s sopojavnico (umetniških ob pojavnicahpotovanje, potovanj).	„


4.2.6 Zadnja dva oglasa Radia Maribor izkoriščata komunikacijski vzorec s sodišča. W (1) Prvi simulira in modificira dvogovor med pričo in sodnikom za potrebe naj-Z cenejšega nakupa v trgovini Tuš:
^	Sodnik: Priča je dolžna govoriti resnico in ne sme ničesar zamolčati. Za krivo
0	izpoved ste lahko kaznovani.
s	Priča: Razumem, gospod sodnik.
L	Sodnik: Ali je res, da ste v trgovini Tuš kupili pijačo Fanta Line light, liter in
pol za samo 228 tolarjev? Priča: Res je.
Sodnik: Primer najcenejšega nakupa v Sloveniji je s tem dokazan. Razprava N	je zaključena.
1	Zunanji moški glas izreče slogan: Tuš - dokazano najcenejši v Sloveniji.
N	(2) Drugi le povzema ugotovitveni vzorec iz prvega: A
P	Sodnik: Primer najcenejšega nakupa v Sloveniji je dokazan. (Udarec s sodni-
1	škim kladivom kot znak za konec zasedanja sodišča.) Razprava je zaključena.
s	Zunanji glas izreče slogan: Tuš - dokazano najcenejši.

a\
0
O 2
V dvogovoru sta uporabljena moški in ženski glas, ki omogočata večjo preglednost v dvogovoru. Presenetljivost zbuja banalnost položaja, saj mora priča pod prisego potrditi, da je bil nakup določenega izdelka v trgovini Tuš najcenejši, iz česar je izpeljan slogan Tuš - dokazano najcenejši.
5 Sklep
Medbesedilnost je pomembna sestavina pri ustvarjanju oglaševalskih sporočil. Posamezne leksikalne prvine ali kar ustaljeni besedilni vzorci iz drugih komunikacijskih položajev prinašajo svoj izhodiščni pomen, ki je v oglasnem besedilu posneman in preoblikovan tako, da so prvine iz predloge zamenjane s takimi, ki konkretizirajo oglaševani predmet ali oglaševano storitev. Ker radio lahko uporablja samo slušni kanal, je to zanj pomembna bližnjica pri zbujanju naslovnikove pozornosti, ki je tako spodbujen, da vzpostavlja povezave, išče izvorne predloge in se aktivno vključuje v interpretacijo oglasnih sporočil. Reprodukcija besedil ali njihovih delov z ustrezno leksikalno in sintaktično prilagoditvijo za potrebe konkretnega oglasa zato predstavlja uspešno strategijo. Tvorci oglasnih besedil ne vlagajo energije v nastanek izvirnega besedila, ampak ustvarjalni potencial usmerijo na točke znanega besedila, v katerem smiselno aktualizirajo namen oglasa. Takšno besedilo sicer ni unikatno, toda zaradi prepoznavnega in osveženega modela zelo hitro doseže identifikacijo z naslovnikom (ker tvorec in naslovnik delita skupno prepoznavanje besedilnega vzorca) in hkrati pritegne njegovo pozornost, radovednost, ker prihaja do sporočanja nove (oglasne) vsebine, ki ni tipična za uporabljeni besedilni vzorec. V predstavljenih primerih radijskih oglasov je med drugim opazna tudi zanimiva reaktualizacija lastnih oglaševalskih avtomatizmov, ki imajo lahko celo značaj parodije.
Sodobna oglaševalska komunikacija prek imitacij besedilnih vzorcev in z uporabo citatov v predstavljenih radijskih oglasih uspešno izrablja strategijo vzor- ^ čenja ali modeliranja, zato je v takih primerih upravičena ugotovitev, da so nekateri oglasi nova besedila v starem besedilnem vzorcu.	^^
1
HH
Literatura
m
de Beaugrande in Dessler 1992 = Robert de Beaugrande - Wolfgang Dressler, Uvod ^ v besediloslovje, prev. Tjaša Miklič, Ljubljana: Park, 1992.	^
Bokal 1996/79 = Ljudmila Bokal, Jezik oglaševalskih besedil, Slava: debatni list
1996/97, št. 2, 125-126. Černetič 2007 = Marinka Černetič, Vloga in značilnosti frazemov v slovenskih ^ tiskanih oglasih, v: Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah, ur. Erika Kržišnik - Wolfgang Eismann, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007, 377-394. Hudej 2001 = Sonja Hudej, Argumentacijski procesi in prepričevalna sredstva v
besedilu, Slavistična revija 49 (2001), št. 3, 204-222. Hudej 2002 = Sonja Hudej, Uspešnost uresničevanja tvorčevega namena v šestih ^ besedilnih vrstah, Slavistična revija 50 (2002), št. 1, 61-81.	O
Humar 2000 = Marjeta Humar, Besedilne in jezikovne značilnosti reklamnih besedil, v: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ur. Inka Štrukelj, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 2000, 315- N 336.
Jerič 2002 = Marinka Jerič, Značilnosti in vloga frazemov v slovenskih tiskanih ^ reklamah: diplomska naloga, Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2002. Juvan 2000 = Marko Juvan, Intertekstualnost, Ljubljana: DZS, 2000. Kmecl 1996 = Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, Ljubljana: Mihelač in Nešo-vic, 41996.
Korošec 1998 = Tomo Korošec, Stilistika slovenskega poročevalstva, Ljubljana: Kmečki glas, 1998.
Korošec 2005 = Tomo Korošec, Jezik in stil oglaševanja, Ljubljana: FDV, 2005. Kržišnik 2006 = Erika Kržišnik, Izraba semantične potence frazemov, v: Slovensko jezikoslovje danes, ur. Ada Vidovič Muha, Slavistična revija 54 (2006), posebna številka, 259-279. Pivec 2005 = Polona Pivec, Dober javni radio ni samo zabava, v: Spominčice, ur.
Stane Kocutar, Maribor: RTV Slovenija, Regionalni center, Radio, 2005. Pivec 2009 = Polona Pivec, Novi jezikovni in pragmatični model kratkih radijskih informativnih besedil: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Maribor. Plenkovic 1993 = Mario Plenkovic, Komunikologija masovnih medija, Zagreb: Barbat, 1993.
Starc 2009 = Sonja Starc, Časopisna oglaševalska besedila, reklame: struktura in večkodnost, Koper: Založba Annales, 2009.
Stramljič Breznik 2006 = Irena Stramljič Breznik, Pravopisna norma v jeziku sli-W	kovnousmerjenih oglasov, v: Jezikovna predanost, ur. Marko Jesenšek - Zin-
Z	ka Zorko, Maribor: Slavistično društvo - Ljubljana: SAZU, 2006, 388-396.
1 Stramljič Breznik idr. 2008 = Irena Stramljič Breznik - Melita Zemljak Jontes - Simona Pulko - Alenka Valh Lopert - Mira Krajnc Ivič, Tako je bolje: O	priročnik z nasveti, kako odpraviti nekatere najpogostejše jezikovne težave
s	v prodajnih katalogih trgovcev, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za
L	slovanske jezike in književnosti, 2008.
0	Stramljič Breznik - Voršič 2009 = Irena Stramljič Breznik - Ines Voršič, Grafode-v rivati v tiskanih oglasih, Teorija in praksa 46 (2009), št. 6, 826-838.
Alenka Valh Lopert 2008 = Alenka Valh Lopert, Kultura govora v mariborskih medijih: nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Z	Maribor.
A Verovnik - Logar 2006 = Tina Verovnik - Nataša Logar, O jeziku, stilu i utjecaju p	slovenskih tiskanih oglasa, v: Jagoda Granic, Jezik i mediji: jedan jezik - više
1	svjetova: zbornik, Zagreb - Split: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvi-
s	stiku, 2006, 743-752.
K
Z
a\

Reactualization of text patterns in broadcasted ads
1	Summary
o
2 The paper deals with the type of radio ads in which the elements of intertextuality could be seen and it might be interpreted as a reciprocal link or involvement of one text into another. Reproduction of texts or their parts with the appropriate lexical and syntactic adaptation for the needs of a particular ad represents an effective ad-making strategy. So there is no need to invest energy in the formation of new, original texts, but just to concentrate the creative potential to the points of already known text with logically update a regular ad. Such a text is not a unique one, but due to its recognizability and renew model, it reaches the identification with the recipient very quickly. It attracts the attention of audience as bringing a new advertised content not being typical of the used text pattern.
Distribucija pomenov glagolskega predponskega ^^ obrazila po- v češčini in ruščini
Žiga Mujakič
Slovnica Šahmatova in ruska akademska slovnica pišeta o vrstah glagolskega dejanja kot o »podvidih«. Isačenko razlikuje med vrsto glagolskega dejanja oziroma coBepmaeMocTt (cnoco6 rnarontHoro geHCTBHa) in značajem glagolskega dejanja (xapaKTep rnarontHoro geHCTBH») (po Isačenko 1960: 215).
6 1
HH
K
s
Prispevek analizira pomene glagolskega predponskega obrazila po- v češčini in ruščini na podlagi eskcerpcije dvojezičnega slovarja. Ob upoštevanju gla-golskega vida in vrste glagolskega dejanja, kot ju pojmujejo češki in ruski jezikoslovci, se pomeni delijo na slovnične in slovnično-leksikalne, medtem ko	^ so predpone praviloma polisemantične. Raziskava je potrdila, da se skupine Z pomenov v povezavi z vrstami glagolskega v obeh jezikih pretežno ujemajo. ^ Največja razhajanja so pri glagolih premikanja s predpono po-, do razlik pri- ^ haja tudi v količinski distribuciji pomenskih skupin.
Ključne besede: ruščina, češčina, predpona, predponsko obrazilo, glagoli	^
premikanja, vrsta glagolskega dejanja	^
Distribution of meanings of the verbal prefix pa- in Czech and Russian	h^
This paper analyzes the meanings of the verbal prefix po- in Czech and Russian based on excerpts from a bilingual dictionary. By taking into account verbal aspect and lexical aspect, as understood by Czech and Russian linguists,	^ these meanings are divided into grammatical and grammatical-lexical mean- ^ ings, whereas prefixes are generally polysemantic. The research confirmed that groups of meanings in combination with lexical aspect predominantly agree in both languages. The greatest divergence is in verbs of motion with the prefix po-, and there are also differences in the quantitative distribution of semantic groups.
Key words: Russian, Czech, prefix, prefixal affix, verbs of motion, lexical aspect
1 Glagolski vid in vrsta glagolskega dejanja
V češčini in ruščini je prefiksacija, tako kot v vseh slovanskih jezikih, pomembno besedotvorno sredstvo, s katerim se tvorita glagolski vid in vrsta glagolskega dejanja. čeprav gre za osrednji kategoriji slovanskega glagolskega ustroja, bi bilo zmotno domnevati, da o njiju med slavisti obstaja soglasje.1 Kot ugotavljata A. Za-liznjak in A. Šmeljov, se strinjanje o definiciji glagolskega vida konča pri ugotovi-
J tvi, da gre za slovnično kategorijo (Zaliznjak - Šmeljov 2000: 10). V primerjavi z glagolskim vidom pa vrsta glagolskega dejanja ni slovnična kategorija, saj njegovo Z izražanje v ruskem jeziku ni obvezno (Zaliznjak - Šmeljov 2000: 12). Vrsta glagol-1 skega dejanja označuje različne tipe semantične modifikacije glagola, ki so izražene s formalnimi sredstvi (s predponskimi in priponskimi obrazili) in jo lahko razu-O memo kot pojmovno kategorijo vidskosti (tj. obstajanje situacije v času). Vendar s se v primerjavi z vidom kategorija vrste glagolskega dejanja izraža z leksikalnimi L sredstvi (Zaliznjak - Šmeljov 2000: 104). Vsak glagol je dovršnega ali nedovršnega o vida,2 napačna raba glagolskega vida lahko povzroči neslovničnost povedi, medtem v ko vrsta glagolskega dejanja le spreminja leksikalni pomen. Bondarko jo imenuje »podrazred« glagolske leksike, slovnično-leksikalno kategorijo, ki ne premore struktur, ki so značilne za morfološke kategorije (1976: 168).
Z
N
A 2 Tvorjenje glagolov s prefigiranjem P
1 Predponske glagolske tvor'enke se besedotvorno uvrščajo med sestavljenke.3 Osnovna s postopka pri glagolskih tvor'enkah sta prefigiranje in sufigiranje. Za tvor'enje sekun-K darnih nedovršnikov se uporabljata oba postopka. Na tem mestu nas zanimajo glagol-1 ske tvor'enke s predponskim obrazilom po-, ki je izmed vseh slovanskih predponskih obrazil eno najpogostejših s široko paleto pomenov.4 Prefigiranje je osnovni in najproduktivnejši način tvorjenja glagolov. V Češki slovnici beremo, da pomen predponskega
a\

1 glagola ni le navaden seštevek pomenov osnovnega glagola in predponskega obrazila,-
o
temveč je rezultat vzajemnega vplivanja teh pomenov (MČ 1986: 388). Pomen glagola 2 pocvičit si (povaditi) izhaj a iz udej anj anj a pomena majhne mere, ki ga nosi predponsko obrazilo po-, in pomena osnovnega glagola, ki omogoča zamejitev v trajanju glagolskega dejanja. Nasprotno v zvezi noKpacmb ee^u 'pokrasti stvari' predponski glagol ne izraža pomena majhne mere, ampak postopno odvijanje glagolskega dejanja.
S prefigiranjem se spreminja slovnični in včasih tudi leksikalni pomen glagola. Od tod razlikovanje med slovničnimi in leksikalnimi predponskimi obrazili,6 merilo za delitev predponskih obrazil na leksikalne in slovnične (semantično »prazne«) je možnost tvorjenja sekundarnih nedovršnikov (MČ 1986: 391). Isačenko
Dvovidski glagoli pri tem ne izstopajo. V odvisnosti od sobesedila prevzemajo dovršno ali nedovršno vidsko vlogo.
Ada Vidovič Muha uvršča predponske glagolske tvorjenke med sestavljenke, ki so skladenjsko s prvinami propozicije v pretvorbenem odnosu, znotraj katerega se prosti glagol-ski morfemi pretvarjajo v predponska obrazila (2009: 252).
Esvan navaja 933 dovršnih in sekundarnih nedovršnih tvorjenk s predponskim obrazilom po-, kar jih po frekvenci v korpusu SYN2000 uvršča na četrto mesto med vidskimi predponami v češkem jeziku (vy-: 1846, za-: 1761, z-: 1637, po-: 933) (Esvan 2007: 39). V skladu s slovensko besedotvorno terminologijo uporabljamo termin predponsko obrazilo. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni češki in ruski jezikoslovni viri razlikovanja med predpono in predponskim obrazilom ne uvajajo.
Vsako predponsko obrazilo je potencialno slovnično in leksikalno, pri nekaterih glagolih se spreminja le glagolski vid, pri drugih pa se leksikalno modificira glagolsko dejanje.
6
3 Oris pomenov predponskega obrazila po- v češkem jezikoslovju
Poldauf razlikuje med »čistovidskimi« in »razvrstilnimi« predponskimi obrazili(fadic^ pfedpony). Pri obeh tipih gre le za spremembo glagolskega vida, le da se pri »razvrstil-nih« predponski glagol vključuje v skupino skladenjsko in/ali semantično sorodnih glagolov (na-, pisati, slikati, risati itd.; na nekaj) in izraža »abstrakten pomen«, ki je skupen semom osnovnega glagola (1956: 170).
Priročna slovnica češčine (PSČ) tovrstnim glagolom pripisuje pomen vrednotenja dejanja, in sicer 'zadovoljstvo z dejanjem' (uspokojen^ z deje) (1995: 213). V Slovenski slovnici so vrste glagolskega dejanja navedene v pregledu dovršnih in nedo-vršnih glagolov. Izmed nedovršnih glagolov s predponskim obrazilom po- so navedeni glagoli s pomenom malo: pošepavati, podrhtevati itd, ter trije glagoli s pomenom nakna-dnosti: pogrevati, požinjati, pokuhavati ... Pomen naknadnosti pri teh glagolih izhaja iz kombinacije spremljajočega pomena glagolov tipa pošepavati, in sicer 'od časa do časa, po malem', ter pomena osnovnega glagola. Vrste glagolskega dejanja pri dovršnih glagolih s predponskim obrazilom po- izražajo kratkotrajnost (poležati), dodatnost (pogreti), postajanje (pobledeti) (1984: 290). Glagolska predponska obrazila po pomenskih skupinah opisuje Milena Hajnšek-Holz (1978: 35) in glede na pomen jih deli na takšne s krajevnim, časovnim, načinovnim pomenom in dovršnostnim pomenom. Pri tem upošteva, da prihaja do prehodov med skupinami in združitev pomenov.

pri tem opozarja, da lahko k vrsti vidskih parov tvorimo sekundarne nedovršnike, ki nimajo enakega pomena kot prvotni nedovršni glagoli (1960: 161). Omembe vredna je tudi polemika med Kopečnim in Poldaufom o obstoju »čisto vidskih«, »razvrstilnih« in leksikalnih predpon,7 ki posredno zadeva vprašanje definicije glagolskega vida in zlasti »slovničnosti« njegovega pomena. Ob upoštevanju teh razmišljanj obravnavamo prefigiranje z nastankom čistovidskega parnega glagola ^ kot spremembo kategorialnega (slovničnega) pomena, ki se lahko izrazi tudi s pomenom rezultativnosti. Leksikalni pomen predponskega glagola pa razumemo kot pomensko modifikacijo glagola. Predponski glagol pridobi prislovni pomen, ki je neločljivo povezan s pomenom predponskega obrazila in se z drugimi sorodnimi predponskimi glagoli uvršča v vrsto glagolskega dejanja.
Češka akademska slovnica kot najpogostejša pomena predponskega obrazila po-v češčini omenja »pokriti površino nečesa« (pomalovat, polepit, pol^t, posolit) in »(majhno) mero dejanja«: nekaj časa, malo (pohoupat, poborit, pomačkat), omejitev intenzivnosti dejanja pri glagolih z dvodelnim predponskim obrazilom (po- ^ vzdechnout, povytahnout, povyschnout), prekinjeno odvijanje dejanja in zmernejšo O intenzivnost dejanja nedovršnega glagola (pobol^vat,pokrikovat,poskakovat), daljše ali krajše trajanje s pomenom do zadostitve, dejanje, opravljeno z veseljem, do « zadovoljstva (glagoli z refleksivnim si: postyskat si, požertovat si).8 Med preosta- N limi pomeni predponskega obrazila po- je navedeno še postopno odvijanje dejanja W (večinoma pri predponskih nedovršnih glagolih: pozamykat, pozab^jet, pochytat, ^ postr^let), narediti nekaj takšno, kot označuje samostalniška osnova (pobratrit), pridobiti lastnost, ki jo označuje pridevniška osnova (potmavet,potemnet), dovršenost dejanja (pozdravit, postrašit, poradit, pochvalit)"9 (1985: 397-98).
8
9
Pomene pokritja površine nečesa (postopno zapolnjevanje površine), majhne W mere glagolskega dejanja, prekinjenega odvijanja dejanja in postopnosti navaja že N Kopečny v delu Glagolski vid v češčini (Kopečny 1962: 129-132). Novejša, Uhro-1 va študija poleg omenjenih pomenov dodaja prostorski (poposednout, pol^t), eksistenčni (pochopit, porozumet, postrelit, pob^t, pominout) in vrednotenjski pomen O (posoudit, potlačit, povest, pomoct, potvrdit, pomluvit) (Uher 1986: 66-82). Pomen s vrednotenja pozna tudi Priročna slovnica češčine, a ga pripisuje glagolom z refle-L ksivnim si. Dodatno vpeljuje pomensko razlikovanje med nedoločeno in majhno O mero glagolskega dejanja na podlagi formalnega merila enojne ali dvojne prefiksa-V cije (pobavit, pocvičit, pochlubit se, pomazlit se : povyskočit, posmat se, pozeptat se, N pozmenit) (PMČ 1995: 209).
Z 4 Oris pomenov predponskega obrazila po- v ruskem jezikoslovju A
P Kot edina izmed glagolskih predpon ima predponsko obrazilo po- v češčini tudi 1 prihodnjiški pomen. S tvorjenjem usmerjenih glagolov premikanja s predponskim s obrazilom po- ne pride do čiste dovršnosti glagola niti do katere izmed leksikalnih K modifikacij, ampak se na ta način tvori prihodnji čas (pujdu - bom šel, pojdem; 1 ponesu - bom nesel, ponesem; polet^m - bom letel, poletim).
Pri ruskih avtorjih se je uveljavila precejšnja enotnost pri poimenovanju pomenov predponskega obrazila po- in njihovi vsebini. Tako Zaliznjakova in Avilova
a\
1 kot tudi akademska slovnica opozarjajo na poseben pomen predponskega obrazi-
o
la po- pri glagolih usmerjenega premikanja (noümu, nonememb). Tem glagolom 2 pripisujejo pomen začetka glagolskega dejanja oz. ingresivni pomen. Tovrstni pomen imajo sicer še nekateri drugi glagoli, ki ne opisujejo premikanja (no^wöumb, nonyecmeoeamb). Druge vrste glagolskega dejanja spominjajo na tiste v češčini: prekinjeno-atenuativna vrsta gl. d. (npepHBHCTO-CMarHHTentHHH cnoco6 ra. g.: no-xa^ueamb, noceucmueamb), distributivna (gHCTpH6yTHBHHH cnoco6 ra. g.: noom-Kpueamb, noeuöueamb), delimitativna (genHMHTaTHBHHH cnoco6 ra. g.: no^umb, no^y^Hmb), atenuativna (aTeHyaTHBHHH cnoco6 ra. g.: nopaccKa3amb, nosameM-Hemb), rezultativna (pe3ynBTaTHBHHH cnoco6 ra. g.: nocmpoumb).
5 Polisemantičnost predponskega obrazila po-
Iz navedenega izhaja, da so predponska obrazila polisemantična (Uher 1987: 23); konkreten pomen predponskega obrazila je odvisen od pomena osnovnega glagola in sobesedila. Češki glagol povykladat v povedi S rovesn^ky si rad povykladal o politice ve svete 'Z vrstniki je rad malo poklepetal o politiki v svetu' pomeni nekaj časa, poved Stačila jim povykladat pohadky nebo pr^behy 'Uspela jim je povedati pravljice ali zgodbe' pa napeljuje na pomen »eno za drugo«. Enak pomen ima ruski glagol noöopomb v povedi noöopo^ ecex npomueHuKoe 'Premagal je vse nasprotnike', medtem ko tega ne moremo reči za pomen iz sobesedila M e^e c humu
noöopmcb, u Hu^e^o He cdenamm 'Še se bom z njimi (po)boril in ničesar ne bodo storili' (Dostojevski), ki izkazuje pomen majhne mere glagolskega dejanja.	o
Zavedanje o polisemantičnosti glagolskega predponskega obrazila po- v če-ščini in ruščini porodi vprašanje, v čem lahko najdemo skupno slovansko osnovo njenih slovničnih in leksikalnih pomenov ter katere so posebnosti rabe glagolov s predponskim obrazilom po- v obeh jezikih. V tem prispevku nas torej zanimajo ko- ^ ličinske in kakovostne razlike v distribuciji pomenov predponskega obrazila po- v češkem in ruskem jeziku. Razlike v distribuciji vrst glagolskega dejanja in pomenov ^ predponskega obrazila10 po- ugotavljamo na podlagi analize slovarskih pomenov11 ^ čeških in ruskih glagolskih tvorjenk.
6 Slovnični pomen predponskega obrazila po- v češčini in ruščini

6.1 Slovnični pomen predponskih obrazil izhaja iz spremembe glagolskega vida, pri čemer ne sme priti do kakršnih koli semantičnih modifikacij osnovnega glagola. Iz tega sledi, da prefigiranje s t. i. čistovidskimi predponskimi obrazili zadeva le slovnično kategorijo glagolskega vida, leksikalni pomen glagola pa ostaja enak. Nekateri jezikoslovci (Maslov, Isačenko) spremembo vida iz nedovršnega v do- ^ vršnega povezujejo s pomenom rezultativnosti, ki izraža dovršenost glagolskega O dejanja do točke, ki pomeni dosego rezultata glagolskega dejanja. Isačenko ob tem opozarja, da se rezultativnost ne pokriva povsem z dovršnim vidom. V akademski « slovnici lahko preberemo: »Vidski pari [...] se tvorijo le v primeru, da predpon- N sko obrazilo glagolu ne prinaša dodatnega leksikalnega pomena (razen pomena meje, konca dejanja)« (po Isačenko 1960: 157). V tem smislu pri dovršnih glagolih ^ nosaempaKamb, nooöedamb ni bistveno izražanje okoliščin glagolskega dejanja, ampak predvsem to, da je bilo dejanje dovršeno. Hkrati pa dejstvo, da obstaja več različnih predpon, s katerimi tvorimo dovršne glagole (dovršnost ima stalen pomen), napeljuje na ugotovitev, da je izbira predponskega obrazila odvisna od pomena osnovnega (nedovršnega) glagola. Takšen premislek pa nedvomno pritrjuje van Schooneveldovi tezi o redundanci pomena predponskega obrazila12 in osnovnega glagola.
Raziskovanje pomenov glagolskih predponskih obrazil poteka v dveh smereh. Večina avtorjev (Avilova, A. Zaliznjak, Uher, Kopečny) si prizadeva za razmejitev in (p)opis pomenov predponskih obrazil, pri čemer Boguslawski (1960: 19) opozarja na nevarnost prevelike razdrobljenosti ali posplošitve pomenov. Iskanje semantične invariante pred-ponskega obrazila predstavlja obraten pristop, Uher in Camus ga povezujeta s poliseman-tičnostjo predponskega obrazila (1987: 23). Težavo predstavlja predvsem visoka abstraktnost morebitnega invariantnega pomena, saj ga je empirično težko preveriti. Osnovo za izpis glagolskih tvorjenk s predpono po- sta predstavljala Češko-ruski (ČRS 1976) in Rusko-češki slovar iz leta 1976.
Van Schooneveld meni, da je oznaka »prazna predpona« pri čistovidskih glagolih napačna. Po mnenju nizozemskega slavista ima predponsko obrazilo vedno nek abstrakten pomen. Ob tvorjenju glagolskih predponskih sestavljenk običajno pride do trka med pomenom osnovnega glagola in pomenom predponskega obrazila. Poudari se tisti pomen
6.2 Dovršnih vidskih parov s predponskim obrazilo po-, ki označujejo dosego W rezultata glagolskega dejanja, je v češčini manj kot v ruščini13 (146: 168). Mednje N sodijo glagoli kot so: pozvat, potvrdit, potrestat, postarat se, pojmenovat, pochopit. 1 Zelo pogosto se glagoli iz te skupine uvrščajo v več vrst glagolskega dejanja glede na sobesedilo: pochytil rybu /všechny ryby (ujel je ribo, vse ribe), kratcepotloukl / potloukli se (kratko je potolkel, potolkli so se). Znotraj skupine vidskih parov težko s najdemo omembe vredne skupne seme. Nekaj t. i. glagolov obedovanja se tvori s L predponskim obrazilom po-: posvačit, poj^st, posn^dat, povečeret, poobedvat, še neO koliko številčnejša pa je skupina glagolov kot npr.: podarit se, pogratulovat, pode-v kovat, poblahoprat, povest se, poštestit se, pochvalit, polichotit, politovat, poct^t, ki jih uvrščamo v pomensko skupino glagolov vrednotenja (podobno je storil v svoji razvrstitvi Uher, gl. točko 3).
Z
a\
Z 6.3 V ruščini se med dovršne vidske pare uvrščajo glagoli kot npr.: nose^eHemb, A noKpacHemb, nono^Hemb, noso^omemb, no^eHumbcn, no^epmeoeamb, nooöe^amb, p nocepemb, nomen^emb, noseamb, nomoHymb ... Ravno tako kot v češčini tudi v ruš-1 čini velja, da se dovršni glagoli obedovanja tvorijo s predponskim obrazilom po-: s nosaempaKamb, nooöedamb, noy^uHamb.
K	Mnogi izmed teh glagolov se lahko sobesedilno uvrščajo tudi v druge vr-
1 ste glagolskega dejanja. Težko bi našli skupno lastnost, ki bi povezovala vse te glagole, kar nekaj pa jih označuje spremembo barve (no^e^memb, nocuHemb, nonepHemb, noposoeemb, no^ony6emb), spremembo telesnega stanja (nomoncmemb,
1	nomyuHemb, noxopomemb, nocmapemb), spremembo temperature (noxo^odamb, • nomen^emb, noxonodemb, noena^Hemb). Čeprav gre za rezultativno vrsto dejanja,
2	je pri teh glagolih doseganje rezultata dejanja postopno, kar izhaja tudi iz pomena osnovnega glagola. Ker pomen postopnosti vsebuje predponsko obrazilo po-, nemara v tem tiči razlog, zakaj je za tvorjenje dovršnih glagolov v ruskem jeziku ravno predponsko obrazilo po- tako produktivno. Ti primeri lahko prispevajo k razumevanju polisemantičnosti predponskega obrazila po-, nikakor pa seveda z njimi ne moremo razložiti, zakaj se predponsko obrazilo po- uporablja za pare seamb -noseamb, moHymb - nomoHymb ipd.
Ob primerjavi čeških in ruskih dovršnih rezultativnih glagolov ugotovimo precejšnje število ruskih predponskih glagolov s predponskim obrazilom po-, ki se v češčino prevajajo s predponskim obrazilom z-. Večinoma gre za glagole s postopnim doseganjem rezultata glagolskega dejanja, nekateri izmed njih označujejo spremembo barve oz. vidnih lastnosti predmeta ali osebe: noöaepoeemb,
osnovnega glagola, ki sovpada s pomenom predpone, tako ob vzajemnem vplivanju predponskega obrazila in osnovnega glagola. Van Schooneveld imenuje tovrstno medsedboj-no vplivanje semantična resonanca (van Schooneveld 1958: 161). Predponsko obrazilo je čistovidsko tedaj, ko določa naravni rezultat procesa, ki ga označuje leksikalni pomen glagola. Predponsko obrazilo se torej pomensko ujema z glagolom, zato van Schooneveld namesto o praznih predponah govori o semantični redundanci pomena. V SSJČ in PSČJ se za predponske glagole s po- navaja pomen posega na površini nečesa. Tega pomena ruski slovarji eksplicitno ne omenjajo, ampak tovrstne glagole beležijo kot vidske pare.
14	Če stanje v obeh jezikih primerjamo s slovenščino, ugotovimo, da se glagoli, ki označujejo spremembo barve, v slovenščino dosledno prevajajo s predponskim obrazilom po-(pozeleneti, posvetliti, posiveti, pomodreti, pobeliti, pordečiti, potemneti, porumeneti). Slovenščina ima pri tem več skupnih potez z ruščino kot s češčino. Pri drugi skupini glagolov, ki izražajo splošno spremembo lastnosti, pa je potrebno biti previden, saj se ti glagoli (v ruščini s predpono po-, v češčini s predpono z-) v slovenščino prevajajo zelo različno (postarati se, toda tudi ostareti, zresniti se, otrdeti, zrediti se, postati grd, spametovati se).
15	Slovenski prevod je naveden le za tiste glagole, za katere lahko najdemo prevod v rusko-slovenskem ali češko-slovenskem slovarju. Razumljivo je, da je težko najti le en ustrezen prevod za posamezen glagol, zato so slovenski prevodi bolj kot ne ilustrativni.
16	Slovenščina je nekje med češčino in ruščino, saj poznaposlovaniti, počeščiti, a tudi rusi-ficirati, evropeizirati.
nose^eHemb, noposoeemb, noceem^emb, nocepemb, nocuHemb, nocMyexemb, noco-Moeemb, no^e^memb, noöe^emb, no^o^y6emb, noKpacHemb, noMpauHemb, nop^a- o eemb, nodypHemb, no6^eKHymb ...14 Druga skupina glagolov označuje splošno spremembo lastnosti: no^py6emb, nomn^e^emb, noyMHemb, noxopomemb, ^ nonepcmeemb, nomo^cmemb, nocmapemb, nono^Hemb, noMepmeemb, nomyuHemb, ^ nocepbesHemb, no^pycmHemb.	^
Seznam ruskih glagolov s predponskim obrazilom po-, ki se v češčino prevajajo s predponskim glagolom s predponskim obrazilom z-, je obsežen: no6a^poeemb ^ -znachovet 'zaripniti od jeze',15 no3e^eHemb -zezelenat 'pozeleneti', noposoeemb - ^ zružovet 'postati rožnat', noceemnemb -zesvetlet 'posvetliti', nocepemb -zešednout ^ 'posiveti', nocuHemb - zmodrat 'pomodreti', nocMy^Memb - zhnednout 'porjaveti', no^e^memb - zežloutnout 'porumeneti', no6e^emb -zbelet 'pobeleti', no^o^y6emb ^ - zmodrat 'pomodreti', noKpacHemb - zrudnout 'pordečiti', noMpauHemb - potem- ^ net 'potemneti', nop^aeemb - zrezavet 'zarjaveti', nodypHemb - zošklivet 'postati grd', nomn^e^emb - ztežknout 'postati težji', noyMHemb - zmoudret 'spametovati se', noxopomemb - zkrasnet 'olepšati se', nonepcmeemb - ztvrdnout 'otrdeti', nomo^cmemb -ztloustnout 'zrediti se', nocmapemb - zestarnout 'postarati se, ostareti', nono^Hemb - ztloustnout 'zrediti se', noMepmeemb (o exasax, o ^u^e) - zmrtvet 'omedleti, odmreti', nomyuHemb - ztloustnet 'zrediti se', nocepbesHemb - zvažnet ^ 'zresniti se', no^pycmHemb - zesmutnet 'razžalostiti', no^acumb (ceem, xaMny) - O zhasnout 'pogasniti, ugasniti', no^y6umb - zkazit 'skvariti', nodpeMamb - zdr^m-nout si 'podremati', no6ecnoKoumbcn - byt znepokojen, znepokojovat se 'vznemiriti « se', nosdopoeemb - zotavit se, uzdravit se 'pozdraviti se', noKpumuKoeamb - zkri- N tizovat 'skritizirati', noMepemb - zemr^t 'umreti', noMepsHymb (o depeebnx) - po- W mrznout, zmrznout 'pomrzniti', noMonnamb - odmlčet se 'pomolčati, umolkniti', ^ nonopmumb - pokazit, zkazit 'pokvariti', nomepnmb (kmwhu) - ztratit 'izgubiti', nomyxHymb (o Kocmpe, o naMne, o nanupoce) - zhasnout 'ugasniti'.
Češki prehodni glagoli s pomenom 'narediti Y takšnega, kot je X' - poslo-vanštit (se), poruštit (se), pokrešfanštit (se), pokatoličtit (se), poevropštit inpočeštit (se) - se v ruščino dosledno prevajajo z dvovidskimi glagoli cnoenHuaupoeamb, pycu^u^upoeamb, xpucmuaHusupoeamb, eeponeusupoeamb, nexuaupoeamb.1^
J 7 Leksikalni pomeni predponskega obrazila po- v češčini in ruščini w
Z 7.1 V češčini obstaja nezanemarljiva skupina glagolov, katerim predponsko 1 obrazilo po- pridaja pomen 'opraviti glagolsko dejanje po površini', pri čemer se ^ glagolsko dejanja izvaja na celotni površini ali razpršeno, na nekaterih mestih. PoO seg po površini nakazuje neke vrste distributivnost, ki pa ne zajema množinskosti S udeležencev, ampak je omejena na samo glagolsko dejanje. Glagoli s tem pomenom L dopuščajo različne sobesedilne interpretacije, bodisi v smislu majhne mere (posolit:
0	malo), rezultativnosti (posolit: nanesti sol) ali razpršenosti glagolskega dejanja po V površini (posolit: posoliti del površine).
N	Glagoli pochromovat (xpoMupoeamb), pokovit (Mema^^usupoeamb), pobron-
1	zovat (6poH3upoeamb), ki nosijo pomen 'pokriti s tenko plastjo kovine', se v ruščino prevajajo z dvovidskim prevzetim glagolom. S predponskim obrazilom po- se v rušči-
Z no prevajata pozlatit (nosonomumb) in postf^bfit (nocepe6pumb). Glagoli, ki imajo v A češčini pomen posega na površini se sicer v ruščino prevajajo precej različno, najpo-P gosteje s predponskim obrazilom no-, včasih o6- in ostalimi predponskimi obrazili:17 1 pozlatit (nosonomumb), pozinkovat (ouuHKoeamb), postf^bfit (nocepe6pumb), poS chromovat (xpoMupoeamb), poc^novat (nonydumb), pobronzovat (6poH3upoeamb), K pokovit (uemannuaupoeamb), povlect (noKpumb), potf^t (noMasamb), potähnout 1 (noKpumb), poškräbat (o/no^apanamb), posypat (nocunamb), posolit (noconumb), popräšit (nocunamb), pomoučit (o6ucunamb MyKou), pomazat (noMasamb), poma-stit (noMasamb ^upoM), pokm^novat (nocunamb mMuHoM), pohladit (no^na^umb),
1	pogumovat (npopeauHumb), počmärat (ucnepmumb), pocukrovat (nocaxapumb), 0 pomočit se (noMonumbcn), polit se (o6numbcM), pokapat se (saKanambc^), poka-
2	kat se (o6KaKambcM), podelat se (o6denambcM), počurat se (onucamb), pocintat (se) (3anawKamb), pobryndat (se) (sanauKamb), pobl^t (se) (eupeamb), poblinkat (cpu^Hymb), pozvracet (cmomHumb).
7.2 Pomen majhne oz. omejene mere predponsko obrazilo po- izraža z delimita-tivno vrsto glagolskega dejanja. Omejitev glagolskega dejanja v češčini in ruščini je lahko časovna (nekaj časa: pozdržet se, povafit, pomazlit se, poveselit se, povy-tähnout, noesdumb, no^umb ...), količinska (malo: pousmät se, pofoukat, povyklä-dat, postf^knout, no^pemb, noKoKemHuuamb, nodueumbcn ...) ali v nekaj primerih časovno-prostorska (do omejene višine in za kratek čas: povznest,povfšit; na mesto v bližini: pohnout, popojet, poodej^t ...). Med temi slovarskimi pomeni obstajajo glede na sobesedilo številna prehajanja med vrstami glagolskega dejanja, razvejanost delimitativne vrste glagolskega dejanja v češčini pa napeljuje na misel, da gre
a\
17 Zanimivo je, da je pri tej skupini glagolov češčina zelo podobna slovenščini, ki za pred-ponsko obrazilo po- ravno tako pozna pomen posega na površini nečesa. Ti češki glagoli se v slovenščino zelo dosledno prevajajo s predponskim obrazilom po-: pozlatiti, pocinkati, posrebriti, pocinkati, prevleči, popleskati/namazati, prevleči/povleči, popraskati, posipati, posoliti, potresti/poprašiti, pomokati, pomazati, namazati z maščobo, pogla-diti, posladkati, politi se, pokapljati se, pokakati se, podelati se, polulati se, popackati. Pri nekaterih izmed njih se pomenu posega na površini pridružuje pomen majhne mere 'poprašiti, posladkati, posoliti'.
18	Skoraj vsi v nadaljevanju našteti ruski in češki glagoli se tudi v slovenščino prevajajo s predponskim obrazilom po-: povaditi, poklepetati, pozabavati se, posedeti, popiti, pole-žati,pospati,poigrati se,poplavati. Enako kot ruščina tudi slovenščina v tem primeru ne uporablja povratnega zaimka.
19	Stilistična zaznamovanost ruskih atenuativnih glagolov s predponskim obrazilom po- seveda vpliva tudi na to, da jih slovarji beležijo v zelo omejeni meri.

za enega temeljnih pomenov predponskega obrazila po-. Izraz delimitativna vrsta glagolskega dejanja prevzemamo iz ruskega jezikoslovja (Avilova, A. Zaliznjak). o Zdi se nam ustreznejši od poimenovanja majhna mera glagolskega dejanja, saj gre v resnici za različne (časovno, količinsko in prostorsko) omejitve glagolskega dejanja, čeprav velja, da je pomen količinske omejenosti v pregledanem gradivu najštevilčnejši.
Podrobnejši pregled glagolov, ki so v češčini in ruščini delimitativni, razkrije, da v tej skupini številni glagoli označujejo dejavnosti, ki sprožajo ugodje. ^ V češčini imajo ti glagoli povratni zaimek si v dajalniku. češka slovnica pomen glagolskega dejanja opisuje z besedami »do zadoščenja, opravljeno z veseljem, do zadovoljstva« (Mč 1985: 397), Priročna slovnica češčine pa jim pripisuje pomen »zadovoljstva z dejanjem« (PMČ 1995: 213). V ruščini se povratni zaimek v tem pomenu ne uporablja, pomensko kompleksnost teh glagolov je zato treba izrazi- ^ ti opisno:18 pocvičit - noynpa^HumbCH, popov^dat si - no^oeopumb, porozprävet si (pobesedovat si), noöecedoeamb, povyklädat si - nosaöaeumbcn, posedet si -nocudemb, pop^t si - nonumb, poležet si - none^amb, pospat si - nocnamb, pohrät si - nouepamb, poplavati si - nonnaeamb, pokoketovat si - noKOKemHunamb. Pri teh glagolih se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri resnično lahko govorimo o majhni meri oz. časovni omejenosti glagolskega dejanja. Glede na opis iz češke slovnice ^ (Mč 1985) (do zadoščenja, z veseljem), v katerem gre vse prej kot za izražanje O majhne mere glagolskega dejanja, bi bilo morda primerneje govoriti o deminutiv-nosti v glagolskem dejanju. Iz vsakdanje rabe jezika vemo, da izjave kot na primer: « Greva poklepetat/se pozabavat/nekaj popit ipd. ne pomenijo nujno majhne mere. Da N deminutivnost glagolskim tvorjenkam s predponskim obrazilom po- ni povsem tuja, W nakazuje tudi poimenovanje deminutivno-iterativni način glagolskega dejanja za ^ nedovršne glagole s predponskim obrazilom po- (tippokašlävat - noKam^ueamb).
V ruščini se za omejeno število glagolov (nopa3eneHbCH, nopasdyMamb, nooöcoxHymb) s predponskim obrazilom po- v slovarjih pojavlja pomen blagega izvajanja glagolskega dejanja. A. Zaliznjak kot odločujočo značilnost navaja dvojno prefiksacijo, medtem ko delimitativni glagoli glagolsko dejanje zamejujejo količinsko, ga atenuativni kakovostno (Zaliznjak - Šmeljov 2000: 120). A. Derganc povzema, da gre predvsem za prostorečne in neknjižne glagole z dvodelnim predponskim obrazilom (1986: 15).19
7.3 V češčini in ruščini nekateri glagoli s predponskim obrazilom po- in mno-žinskimi udeleženci izražajo postopnost glagolskega dejanja. Distributivna vrsta glagolskega dejanja A. Zaliznjak in Avilove, ki jo Kopečny imenuje postopnost glagolskega dejanja, Uher pa členjeno dejanje, je edina, ki je povsem odvisna
od sobesedila: pozav^rat (dvere), pozatykat (zlodeje), pozamykat (spisovatele), W povraždit (nepr^tele), pokacet (stromy). Večinoma gre za nedovršne glagole, pri N katerih se distributivnost ujema s procesualnostjo. Glagolsko dejanje postopno 1 zajame vse udeležence, drugega za drugim in vse po vrsti: popadat - nonadamb 'popadati', pomrznout - noMepsHymb 'pomrzniti', pop^chat - noKonomb 'popika-O ti', pokrast, ukrast - noKpacmb 'pokrasti', pobrat - omHumb 'pobrati', posb^ra-s ti - nosaöupamb, nocoöupamb 'zbirati, pobirati', pošt^pati - noKycamb 'popikati', L postf^leti - nepecmpe^nmb, nopaccmpe^nmb 'postreliti', povražditi - noyöueamb
0	'pomoriti', pozamykati - nosanepemb 'zapreti' 20 Distributivna vrsta glagolskega v dejanja torej ni odvisna le od predponskega obrazila po- (ta distributivnostni pomen
sicer semantično omogoča), temveč tudi od skladenjske vezave glagola (noöopomb cmpax, ecex npomueHUKoe). Iz zapisanega lahko razberemo, da so zato prehajanja med vrstami glagolskega dejanja glede na število udeležencev razmeroma pogosta:
Z Oh no^eHUMCH Ha Heu. CuHoebH y^e ece no^eHUMUCb. A
p 7.4 Vpetost vrste glagolskega dejanja v kategorijo glagolskega vida je očitna
1	pri nekaterih nedovršnih glagolih s predponskim obrazilompo-: poblyskavat se -s noö^ecKueamb 'svetlikati se', pobol^vat - noöanueamb 'po malem boleti', pochich-K tavat se - nocMeueambcn 'posmehovati se', pochrapavat - noxpanueamb 'po malem 1 smrčati', pohekavat - noKpnxmueamb 'stokati', pohoupavat - noKauueamb 'pozi-
bavati', pohoupavati se - noKauueambCH 'pozibavati', pohravat si - nou^pueamb 'poigravati se', pokašlavat - noKam^ueamb 'pokašljevati', poklepavat, pot'ukavat
Z
a\

1 - nocmyKueamb 'potrkavati', pokrapavat - noKpanueamb 'kapati', pokfikovat -
o
noKpuKueamb 'vpiti', pokufovat si - noKypueamb 'po malem kaditi', polehavat 2 - no^e^ueamb 'poležavati', pom^chavat - noMemueamb 'po malem mešati', po-p^chävat - noKa^ueamb 'po malem zbadatV, pop^jet - nonueamb 'popivati', pop^s-kavat - nonucKueamb 'popiskavati', pop^skävat - noceucmueamb 'požvižgavati', poplacavati - noxnonueamb 'trepljati', popraskavat - nompecKueamb 'po malem prasketati', popohanet - nomopannueamb 'priganjati', poskakat - noeucKaKueamb 'poskakati', pospavati - nodpeMueamb 'dremuckati', postavati - nocmaueamb 'postavati', postonavati - npuxeapueamb 'bolehati', posupavat - nocanueamb 'po malem sopihati', pošvihavat - nocmeaueamb 'pošvrkovati', pošvihavati -noxnecmueamb 'pošvrkovati', potfasat - nompnxueamb 'potresati', povyskakovat - noeucKaKueamb 'poskakati iz'.
Navedenim glagolom je skupen pomen občasnega poteka glagolskega dejanja. Ta vrsta glagolskega dejanja je v ruščini bolj produktivna kot v češčini, poleg večjega števila primerov (med katerimi je nekaj stilno zaznamovanih) tudi formalno dosledno sledi zapisu no-koren-H/a/HBaTt (v češčini po-koren-avat). Ruski avtorji (Avilova, A. Zaliznjak) tovrstne glagole uvrščajo v deminutivno-iterativno vrsto glagolskega dejanja, ki izraža pomen od časa do časa (Zaliznjak - Šmeljov 2000:
20 V slovenščini lahko za te glagole večinoma najdemo prevodni glagol s predponskim obrazilom po-, ki ima distributivni pomen, če je osebek ali predmet množinski, rezulta-tivni pomen pa, če je edninski (pobrati vsa jabolka /pobrati jabolko).
122), podobno Češka slovnica, ki piše o prekinjenem odvijanju dejanja in zmernejši intenzivnosti (MČ 1985: 397). Večinoma so ti glagoli s sufiksacijo izpeljani iz do- o vršnih glagolov, ki izražajo delimitativno vrsto glagolskega dejanja (noKamnnmb, noKypumb, noKpunamb, nouepamb), toda z njimi ne tvorijo vidskih parov. Glagoli deminutivno-iterativne vrste izražanje majhne mere ohranijo, dodaten pomen prekinjenega glagolskega dejanja pridobijo zaradi spremembe glagolskega vida.
8 Glagoli premikanja s predponskim obrazilom po- v češčini in ruščini

K
m
HH
e^
Leksikalno polje dovršnih glagolov premikanja s predponskim obrazilom po- si zasluži posebno obravnavo. Že Gebauer in pozneje Kopečny ugotavljata, da imajo ^ ti glagoli v češčini prihodnjiški pomen: pujdu, pojedu, ponesu, povezu, polezu. Sem ^ sodita tudi glagola porostu, pokvete, ki označujeta rast.21 V slovanskih jezikih vez med glagolskim časom in vidom slabi od severa proti jugu, Kopečny se dotakne tudi primerjave s slovenščino22 (1962: 46). Tudi v ruščini se dovršni glagoli premikanja s predponskim obrazilom po- uporabljajo za izražanje prihodnosti, za razliko od češčine pa izražajo tudi začetek glagolskega dejanja, ki po A. Zaliznjak te glagole uvršča v ingresivno vrsto glagolskega dejanja: noumu - j^t, odej^t 'iti, oditi', noexamb - jet, odjet 'iti, odpeljati se', no^ememb - zač^t letet, poletet 'poletiti', O non^umb - plavat, vyplout 'plavati, odplavati', no^esmb - zač^t lezt, polezt 'začeti lesti', noHecmu - odnest, zanest 'ponesti, odnesti', noöe^amb - rozbehnout se, « dat se do behu 'steči', noeenmb - zavanout 'zapihati', noma^umb - zač^t tahnout N 'povleči, začeti vleči', nomuHymb -potahnout 'povleči, začeti vleči'. Poleg teh se W k ingresivni vrsti glagolskega dejanja prišteva še nekaj drugih ruskih glagolov, ki ^ ne označujejo nujno premikanja, npr.: noKponumb - zač^t pršet, rozpršet se 'začeti deževati', no^umb - zač^t l^t, rozpršet se 'začeti deževati', nonwöumb - zač^t m^t rad 'vzljubiti', noceumb - nas^t, zas^t 'posejati, zasejati', nocKaKamb - zač^t skakat 'začeti skakati', nocunambcu - zač^t se sypat 'začeti sipati'. Češčina ingresivne vrste glagolskega dejanja pri glagolih s predpono po- ne pozna, ruski glagoli se zato najpogosteje prevajajo opisno ali z glagolskimi tvorjenkami s predponskimi obrazili roz- in za-, s katerima češčina izraža začetek glagolskega dejanja.
21	Rast je pomensko ustrezna premikanju navzgor.
22	Navaja vzporednice med slovenščino in češčino pri glagolih usmerjenega premikanja s predponskim obrazilom po-, ki imajo v češčini enoznačno funkcijo tvorjenja prihodnjika, medtem ko so v slovenščini oblike pojdem, poletim, popeljem se, ponesem ipd. po SSKJ danes stilistično zaznamovane, namesto njih se uporabljajo bom šel, bom (po)letel, se bom peljal, bom nesel. Še vedno torej velja, da obstaja v slovanskih jezikih vez med kategorijo glagolskega vida in glagolskega časa, ki se rahlja v smeri od slovanskega severa proti jugu. V češčini pri glagolih premikanja niti sobesedilno ni možen pomen majhne mere; v ta namen se uporablja dvodelno predponsko obrazilo popo- (poponesu,popojedu ...).
Žiga Mujakič, Distribucija pomenov glagolskega predponskega obrazila po- ... J 9 Sklep
Z Iz zapisanega sledi, da glagolski vid nedvomno zamejuje vrsto glagolskega dejanja. 1 Glagoli deminutivno-iterativne vrste glagolskega dejanja so namreč v obeh jezikih ^ nedovršni, glagoli distributivne vrste glagolskega dejanja so v obeh jezikih pretežno O nedovršni. Poleg tega lahko razliko med delimitativno in deminutivno-iterativno vr-s sto glagolskega dejanja pojasnimo le s spremembo glagolskega vida in sufiksacijo. L Iz definicije glagolskega vida kot slovnično-leksikalne kategorije in vrste glagol-
0	skega dejanja kot leksikalne izhaja dvojnost slovnične in leksikalne vloge predpon-v skega obrazila po-. Predponsko obrazilo po- se v češčini uporablja kot slovnični N morfem pri glagolih premikanja za izražanje prihodnosti, pri drugih glagolih pa
1	poleg spremembe vida označuje razne semantične modifikacije osnovnega glagola oz. vrste glagolskega dejanja.
Z	Distribucija pomenov potrjuje polisemantičnost predponskega obrazila po-,
A predponski glagoli v obeh jezikih glede na pomen osnovnega glagola izražajo rep zultativnost, pomene majhne mere, postopnosti in prekinjenega poteka. Pri vseh teh 1 pomenih v češčini in ruščini opažamo količinske razlike: v ruščini je primerjalno s nekoliko več glagolskih tvorjenk s predpono po-, ki se uvrščajo v delimitativno in K deminutivno-atenuativno vrsto glagolskega dejanja. Poleg stičnih pomenov, v obeh 1 jezikih opažamo tudi posebnosti: v češčini upoštevamo pomen glagolskega dejanja na površju nečesa, v ruščini pa ne moremo mimo pomena začetka dejanja pri nekaterih glagolih (predvsem) usmerjenega premikanja s predponskim obrazilom po-.
a\

1	Skupni pomeni predponskega obrazila po- in odstopanja v obeh jezikih potr-• jujejo, da se pomeni predponskih obrazil in produktivnost tvorjenja v času spremi-
2	njajo. V pričujočem članku smo obravnavali večpomenskost predponskega obrazila po- na podlagi slovarskega gradiva, zato vanj niso vključeni novejši predponski glagoli domačega in tujega izvora, ki bi lahko nakazali, kako se produktivnost pomenov glagolskega predponskega obrazila po- razvija danes.
Viri in literatura
Avilova 1976 = N. S. Avilova, Vid glagola i semantika glagol'nogo slova, Moskva: Nauka, 1976.
Boguslawski 1960 = Andrzej Boguslawski, Prefiksalne pary aspektowe a seman-tyka prefiksalna czasownika rosyjskiego, Slavia Orientalis (Warszawa) 9 (1960), 139-175.
Bondarko 2005 = A. V. Bondarko, Teorija morfologičeskih kategorij i aspektologi-českie issledovanija, Moskva: Jazyki russkoj kul'tury, 2005.
ČRS 1976 = L. V. Kopecky idr., Česko-rusky slovn^k: P-Ž, Praha: SPN, 1976.
Derganc 1986 = Aleksandra Derganc, Glagolska predpona po- v ruščini in slovenščini, VestnikDruštva za tujejezike in književnosti 20 (1986), št. 1-2, 12-21.
Esvan 2007 = Francois Esvan, Vidova morfologie českeho slovesa, Praha: NLN -Üstav Českeho narodniho korpusu, 2007.
Hajnšek Holz 1978 = Milena Hajnšek Holz, O pomenih slovenskih predpon, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 14, Ljublja- o na: Filozofska fakulteta, Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnosti, 1978, 33-58.
Isačenko 1960 = Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavljenii s slovackim
2: morfologija, Bratislava: Izdatel'stvo slovackoj akademii nauk, 1960.	^
Kopečny 1962 = František Kopečny, Slovesny vid v češtine, Praha: Nakladatelstv^ ^ ČSAV, 1962.	c'i
MČ 1986 = Mluvnice češtiny 1-2, Praha: Academia, 1986.	^
Poldauf 1956 = Ivan Poldauf, Ješte k »proste vidovym predponam« v češtine, Slovo ^ a slovesnost 15 (1956), 169-174.	<
PMČ 1995 = M. Grepl idr., Pr^ručn^ mluvnice češtiny, Praha: NLN, 1995.
PSJČ 1935-1957 = Pr^ručn^ slovn^k jazyka českeho 4/1, Praha: Statn^ nakladatel-stv^, 1935-1957.
SS 1984 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 21984.
SSJČ 1989 = Bohuslav Havranek (ur.), Slovn^kspisovneho jazyka českeho 4, Praha: Academia, 1989.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 3: Ne-Pren, SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1979.
Uher 1987 = František Uher, Slovesne predpony, Brno: Univerzita J. E. Purkyne, O 1987.
van Schooneveld 1958 = C. H. van Schooneveld, The so-called »preverbes vides«
and neutralization, v: Dutch Contributions to the Fourth International Con- N gress of Slavicists, s'Gravenhage: Mouton, 1958, 159-161.	W
Vidovič Muha 2009 = Ada Vidovič Muha, Skladenjska interpretacija glagolskih ^ predponskih obrazil - vprašanje propozicije, Slavistična revija 57 (2009), št. 2, 251-261.
Zaliznjak - Šmeljov 2000 = A. A. Zaliznjak - A. D. Šmeljov, Vvedenie v russkuju aspektologiju, Moskva: Jazyki russkoj kul'tury, 2000.
J Distribution of meanings of the verbal prefixpo- in Czech and Russian w
Z	Summary
This paper contrastively examines the meanings of verbal prefix po- in Czech and
O	Russian. The collected material is based on a collection of verbs with the prefix
s	po- that were excerpted from a Czech-Russian bilingual dictionary. The data were
L	classified by groups of meanings according to lexical aspect. Due to the polyse-
0	mantic character of verbal prefix po-, some verbs could be classified into several v	groups that depend on contextual use. In Czech and Russian, verbs with the prefix N	po- bear grammatical and grammatical-lexical meanings. Grammatical meanings
1	primarily include change of verbal aspect (from imperfective to perfective: poz-vat, podekovat; nooöedamb, noxonodemb). Russian perfective verbal pairs with the
Z prefix po- to a great extent correspond with Czech perfective verbs with the pre-A fix z- (nocMy^nemb - zhnednout, no^enmemb - zežloutnout, noöenemb - zbelet). p Prefixation with the prefix po- of verbs of motion implies different consequences 1 in Czech and Russian. Russian determinate verbs of motion (noümu, noexamb, s nonememb, nonnumb) bear ingressive lexical meaning expressing the start of the K verbal act, whereas Czech verbs exercise a purely grammatical function of express-1 ing the future (fut. pujdu, pojedu, polet^m, ponesu). Some other lexical meanings are common to both languages regardless of terminological differences in this field: delimitative (pocvičit si - noynpa^HumbCH, popov^dat si - no^oeopumb, si
On

1 pobesedovat si - noöecedoeamb), distributive (pošt^pati - noKycamb, popadat -
o
nonadamb, pomrznout - noMep3Hymb), and diminutive-iterative (poblyskavat se 2 - noönecKueamb, pobolivat - noöanueamb, pochichtavat se - nocueueambCM). In addition to these groups of meanings, some verbs classified as pure verbal pairs in Russian (nonydumb, noMasamb, noconumb) are seen as verbs in which the verbal act takes place on (top of) a substance (pokovit, pochromovat, posolit). However, the nature of the verbal act does not differ in either of the two languages. Therefore it can be concluded that, although different linguistic terminology is used, there are great resemblances in groups of meanings of the verbal prefix po- in Czech and Russian with the exception of determinate verbs of motion.
Korelacja rodzaju gramatycznego i naturalnego w dialektach polskich
Helena Grachala-Szczepanek
6 1
HH
K
s
Razmerje med slovničnim in naravnim spolom v poljskih narečjih
Namen prispevka je skozi predstavitev nekaterih vidikov kategorije spola ponazoriti obstoj te kategorije v narečju. Pri tem se osredotoča na prikaz razmerij med slovničnim in naravnim spolom z opisom obstoječih simetrij in asime-trij med jezikovnimi strukturami in spolom v narečnih jezikovnih različkih.
Ključne besede: poljska narečja, slovnični spol, naravni spol
The correlation of grammatical and natural gender in Polish dialects
This article presents selected aspects of grammatical gender by addressing the issue of gender in dialect. It focuses on the relationship between grammatical and natural gender through symmetries and asymmetries in linguistic structures and gender in Polish dialects.
Key words: Polish dialects, gender categories
0 Wprowadzenie
W polszczyznie rodzaj jest kategorij zlozonq, szerokq. i niejednolitq, bo obejmuje wszystkie odmienne czqsci mowy, ale w rozny sposob (por. Nowosad-Bakalarczyk 2009: 11). Kazdy rzeczownik i zaimek rzeczowny ma okreslonq, niezmiennq i syn-taktycznie niezaleznq wartosc tej kategorii. W pozostalych czqsciach mowy, za-leznych skladniowo od rzeczownika (przymiotniki, liczebniki i czasowniki), rodzaj jest kategoriq fleksyjnq. Badania nad rodzajem w j^zyku polskim ukazujq rožne podejscia j^zykoznawcow: (1) kryterium skladniowe (por. Manczak 1956; Saloni 1976; Laskowski 1998), (2) kryterium fleksyjne (por. Zaron 2004), (3) kryterium wieloaspektowe (por. Rothstein 1976; Kucala 1978; Zieniukowa 1981; Nowosad-Bakalarczyk 2009).
W najczqsciej przyjmowanym ujqciu skladniowym rodzaj rzeczownika wy-dzielany jest na podstawie jego Iqczliwosci z innymi wyrazami w zdaniu. Uwzglqd-niajqc synkretyzm biernika oraz Iqczliwosc rzeczownika z przymiotnikami, za-rowno w liczbie pojedynczej, jak i mnogiej, wyr0žnia siq piqc klas rodzajow dla rzeczownika polskiego: mqskoosobowy, mqskozwierzqcy, mqskorzeczowy, nijaki i ženski (por. Manczak 1956; Laskowski 1998).
W opisach wieloaspektowych rodzaj traktowany jest jako »kategoria jqzyko-wa« usytuowana i opisywana na r0žnych »poziomach jqzyka: fleksyjnym, skla-
NN
Z >
O
hJ
s
O
K
NN
N H
dniowym, slowotworczym, leksykalnym, takze kontekstowym i konsytuacyjnym« E (Nowosad-Bakalarczyk 2009: 7).
N	Rodzaj gramatyczny w dialektach ludowych ma takq. samq. funkcjq, jak w
1 JQzyku ogolnopolskim. Niemniej jednak gwary wykazujq wiele swoistych roznic w zakresie tej kategorii gramatycznej (por. MAGP; Urbanczyk 1962; Dejna 1973; O Dubisz 1995; Karas 2009).
s L
O 1 Zmiany rodzajowe i formy fleksyjne rzeczownika
z Wahania w rodzaju wystqpujq najczqsciej w obrqbie deklinacji mqskiej i zenskiej i 1 dotyczq glownie rzeczownikow zakonczonych na spolgloski miqkkie lub funkcjo-nalnie miqkkie. Rzeczowniki odmieniajqce siq w jQzyku ogolnym wedlug mqskiej Z deklinacji, w gwarach przybierajq ženski typ odmiany, a rzeczowniki zenskie odmi-A eniajq siq wedlug wzorca mqskiego, np.
P
1	(ten) biel, dzieia, krtan, podstawek, potrow 'trawa z drugiego pokosu', pol-
s	skrzynek 'szuflada w skrzyni', (ta) beretka 'beret', cien, dyszel/dyszla, liska
'lis', leb, palica 'palik', rdzen, siqga (siqg 'dawna jednostka dlugosci rowna rozpiqtosci ramion ludzkich; sqzen'), toporka 'trzonek w maslnicy', iolqdi.

6 Zmiany wystqpujq takže w obrqbie deklinacji zenskiej i nijakiej, np. (ta) biedra 2 'biodro', (to) pomietlo 'miotla do wymiatania popiolu z piekarnika', powieko 'po-0 wieka' oraz mqskiej i nijakiej, np. (ten) goronc 'gorqco', ud 'udo'. •	Widoczne sq rožnice w rodzaju pomiqdzy nazwami gwarowymi a ich syno-
nimicznymi odpowiednikami z jqzyka literackiego, np.:
(ten) maras - bloto, swabel - zapalka, wigon/slafrok - sukienka,
(ta) godzinka - zegarek, grula - ziemniak, hudra - lach, macharzyna -pqcherz,
pochnos - zapach, polywka - rosol, zousnicka - kolczyk,
(to) obucie - buty,
(te) papry - lupiei.
Niektore ženskie rzeczowniki spolgloskowe w gwarach naležq do typu deklinacyj-nego -a, np. chorqgwia 'chorqgiew', krokwia 'krokiew', marfa 'marchew' mysza 'mysz', ale zdarza siq takže sytuacja odwrotna, np. mil 'mila', plac 'placa', ziem 'ziemia'.
Gwarowe rzeczowniki mqskie majq inny niž w jQzyku ogolnym rozklad koncowek, np. w celowniku koncowka -u zastqpowana jest przez -owi, np. bratowi, chlopowi, kotowi, ojcowi, psowi,^ w dopelniaczu koncowka -u zastqpowana jest
W dziejach jqzyka polskiego koncowka celownika -owi pierwotnie wlasciwa byla nie-licznej grupie tematow na *-u, pozniej wkroczyla w zakres tematow na *-o, *-jo, usuwa-jqc koncowkq -u. Tendencja do zastopowania koncowki -u przez -owi rozpoczqta w pra-slowianszczyznie, wzmocnila siq »na przedhistorycznym podložu dialektow polskich. Rozpowszechnienie siq koncowki -owi naležy tlumaczyc jej wiqkszq wyrazistosciq, jako koncowki znamiennej tylko dla celownika« (Klemensiewicz 1964: 269-270).
przez -a, np. do chlewa, do lasa, z potoka, z woza, ze šniega. Podobnie rzeczowniki rodzaju nijakiego w celowniku przybierajq. w niektorych gwarach koncowkq -owi, o np. oknowi, miastowi. W miejscowniku jest nieco inny rozklad koncowek -e i -u, np. w tamtym domie, o synie. Zdarza siq rowniez pomieszanie miejscownika z celo-wnikiem, np.:
2	Numerowane cytaty pochodz^ z gwar poludniowomalopolskich.
3	Zob. takze mapy 487 i 488 oraz komentarz na s. 79-84 w 10 tomie MAGP, t. 10.
[1]	Oni siedzom tu przy tym starym domowi, co tyn pon z Krakowa to kupiot.'2	ts^
[2]	Matka fse myslala o synowi, dzie on jes, co robi, cy sie kiedy wroci. No	^ bo oni nie byli tacy mlodzi, to by pasuwalo, zeby mlody gazda byl na	hh gazdowce.
Inny jest zakres uzycia rzeczownikow nijakich w poszczegolnych gwarach. Na	^ polnocy kraju formy typu kurczak, prosiak, zrebak wyparly formy typu kurczq,
prosiq, zrebiq, i odwrotnie na poludniu Polski. Typ na -q jest bardzo zywy na polu-	hh
dniowym Sl^sku, gdzie nazwy malych dziewcz^t tworzone sq. takze przy pomocy	Z tego przyrostka, np. coreczka Lipy - to Lipiq, Lipiqcia, coreczka Czyza - to Czyzq,
Czyzqcia (Urbanczyk 1962: 39).	q
1.1 Rodzaj m^skoosobowy i niem^skoosobowy
W liczbie mnogiej rodzaj mqskoosobowy i niemqskoosobowy jest z reguly ro-zrozniany, np. ci chlopi kosiyli, te baby grabiyly. Jednak niejednokrotnie pojawiajq. siq formy rodzaju niemqskoosobowego typu: chlopy, doktorzy, hajduki, sqsiady, wojoki, zandary.
Stan zgodny z jqzykiem ogolnopolskim panuje na Slqsku, w Wielkopolsce i w poludniowej Malopolsce (ci dobrzy chlopiposzli, ale te dobre kobiety, dzieci, psy spaly). Nie jest to jednak stan bezwzglqdnie jednorodny, bo tu i owdzie pojawia-jq. siq formy typu chlopy spaly, psy spali. Istotne jest tutaj to, ze istniejq. osobne formy mqskoosobowe. Gwary w srodkowo-zachodniej Malopolsce, na polnocnym Slqsku, prawobrzeznym Mazowszu i Kujawach wyodrqbniajq kategorij mqskooso-bowq tylko w czasownikach czasu przeszlego (bez zroznicowania przymiotnikow i zaimkow), np. te stare chlopy szli orac, ale te kobiety praly. W gwarach polnoc-no-wschodnich formy mqskoosobowe czasownikow wystqpujq w odniesieniu do wszystkich trzech rodzajow (bez zroznicowania przymiotnikow i zaimkow), np. te ludzie szli orac, te kobiety prali, te dzieci mowili, te krowy sie pasli. Na terenach Polski srodkowej i poludniowo-wschodniej nie rozrozniania siq rodzajow w liczbie mnogiej, np. te ludzie szly, te kobiety praly (por. Dubisz 1995: 108-110; Urbanczyk 1962: 45-46; Dejna 1973: 232-234, mapa 70).3
W Malopolsce, Wielkopolsce i na Kujawach powszechne sq rzeczowniki zakonczone w liczbie mnogiej na -a, np. muzykancia, wojcia, takze niemqskooso-bowe, np. dokumenta, fundamenta. W dopelniaczu znacznie czqsciej spotyka siq koncowkq -ow niz w j^zyku literackim, np. krowow, myszow. Na Warmii i Mazowszu funkcjq biernika pelni dopelniacz, np. oni majq dobrych psow, zas w gwarach poludniowych wystqpuje pierwotny biernik, np. mam dwa syny.
L
m
O
K
NN
N H
J	2 Przymiotnik i zaimek przymiotny w
Z	Systematyczne oslabianie koncowego -o w typie tego, dobrego chlopa spowodo-
1	walo na zachodzie Wielkopolski zrownanie koncowki z dopelniaczem liczby mno-
^	giej: tych dobrych chlopa (Urbanczyk 1962: 46). Wiele dialektow ma identycznq.
O	postac zaimkow w dopelniaczu i celowniku - miejscowniku liczby pojedynczej
s	rodzaju zenskiego, np. ty glupi baby (dopelniacz), ty glupi babie (celownik - miej-
L	scownik). Przypadki rozrozniane sq. w gwarach poludniowego Sl^ska i Beskidow,
o	np. do te baby, ty babie (Dubisz 1995: 93).
v	Z gwar poludniowomalopolskich znane sq przyklady zastqpowania przymio-
N	tnikow mqskoosobowych - niemqskoosobowymi:
[3] To dobre ludzie som. z	[4] Grzecne chlopcy byli.
[5] Teroz juz ludzie som takie inteligyntniyjse, rozumniyjse.
>
P
1
S
K 1
6
3 Odmiana liczebnika
Duze odstqpstwa od jqzyka ogolnopolskiego obserwuje siq w gwarowej odmianie i uzyciu liczebnikow. Liczebniki mogq przybierac rozne warianty, nawet w tej samej gwarze. Przykladowo narzqdnik liczebnika szešč moze przybierac formy: szesciq,
Kj szescioma, szesčma, szesciomi, szosčmi. o
O •
2
Do wazniejszych zjawisk nalezy odmiana liczebnika dwa, ktora wyraznie oddziela gwary Polski polnocnej od gwar Polski poludniowej. Dialekty polnocne (gwary kociewskie, dobrzynsko-chelminskie, mazowieckie) uogolnily formq dwa na wszystkie rodzaje. W gwarach tych nieznana jest forma dwie i mowi siq dwa ko-nie oraz dwa krowy, dwa owce. W pozostalych dialektach odroznia siq formy dwa i dwie. Na Slqsku powszechne jest uzycie formy dwie dla rodzaju zenskiego i nija-kiego, np. dwie krowy, dwie cielqta, dwie okna. Na terenach polnocnych (Kaszuby, Bory Tucholskie, Kociewie) spotyka siq tez zjawisko braku odmiany liczebnikow, np. przed piqč dniami, o siedem chlopach. Na wschodnim pograniczu wystqpuje inna skladnia liczebnikow dwa, trzy, cztery: dwie osob, trzy kur.
W gwarach nie spotyka siq na ogol form mqskoosobowych typu dwaj, trzej, czte-rej. Zamiast nich wyst^pujq formy dwa, trzy, cztery lub dwoch, trzech, czterech, np.:
[6]	Dzie wy dwa idziecie?
[7]	Nos bylo dwof na zebraniu. Byla Spotocnio i jo byl.
[8]	Coz juz teroz, zestarzeli sie i oba siedzom takie grzybki stare (mowa o malzenstwie).
[9]	Jo miala trzek bratok, ale ino nomlodsy zyje.
Nalezy podkreslic, ze formy typu dwa, dwoch odnoszq siq zarowno do samych mqzczyzn, jak i przedstawicieli obu plci. Pytanie w cytacie 6 (Dzie wy dwa idzie-cie?) skierowane jest do kobiety i mqzczyzny. Podobnie wypowiedz nr 7 i 8 mowi o przedstawicielach obydwu plci. Jedynie cytat 9 odnosi siq do samych mqzczyzn.
4 Formy czasu przyszlego
W wypowiedziach mieszkancow wsi dominuj^cym rodzajem jest - mqski lub mqskoosobowy, np.:

Przy czasownikach niedokonanych warto zwrocic uwagq na formy czasu przyszlego. Rodzaj mqski liczby pojedynczej ma zawsze formq (bqdq) robil, sial, widzial. Natomiast rodzaj ženski zawiera bezokolicznik (bqdq) robic, siac, wiedziec. Bada-cze zwracajq. uwagq, že bezokolicznik w tej pozycji wywoluje wraženie ženskosci. ^ Poza tym jest to sposob unikniqcia dlužszej formy z koncowkq. -la. Zjawisko to wystqpuje w wielu gwarach, zwlaszcza na poludniu Polski (por. Nitsch 1956: 190196; Urbanczyk 1962: 52; Sobierajski 1977: 61-62).	^
CLh
5 Rodzaj w kwantyfikacji zdaniowej	^
Z >
[10]	Kozdymu cosi trza dac. Jednymu i drugiymu (mowa o dzieciach: corce i	O synu). J
[11]	Tak sie zmiyniylo w tyf rodzinaf, ze kiedy ludzie to šli jedyn do drugiego.
Dzisiok te telewizory, to juz nie widziec nikogo.	q
[12]	Ftoryn to zrobiol (pytanie do dzieci).
6 Osobowe nazwy m^skie i nazwy ženskie
Gwarowe nazwy ženskie, podobnie jak w jQzyku literackim, tworzone sq dose re-gularnie od odpowiednich mqskich, glownie przy pomocy formantow -ka, -anka, -owa, -ula (por. Klemensiewicz 1957; Kreja 1964; Kupiszewski 1967).
Wiele osobowych nazw mqskich nie posiada odpowiednich form ženskich, np. baca, bednarz, grabarz, furman, juhas. Nazwy mqskie pozostajqce bez ženskich osobowych odpowiednikow dotyczq glownie zawodow i funkcji spolecznych, bqdqcych w srodowisku wiejskim typowo mqskim zajqciem. Od niektorych mqskich nazw zawodow tworzone sq nazwy ženskie, lecz w wiqkszosci dotyczq one rodzaju nieosobowego lub wyjqtkowo osobowego, ale niebqdqcego symetrycznq nazwq ženskq zawodu, np.:
baca - bacula (nazwa pokrewienstwa) lub bacowka (nazwa miejsca), bednorz - bednorka (nazwa przedmiotu), furmon - furmanka (nazwa przedmiotu), juhas - juhaska (nazwa czynnosci).
Wsrod ženskich nazw wykonawcow czynnosci wystqpujq takže formy niemajqce mqskich odpowiednikow, np. akuszerka, knapka, miqdlarka 'kobieta miqdlqca len', przqdka, szwaczka. Nazwy te okreslajq tradycyjne czynnosci wykonywane przez kobiety wiejskie.
Z
H
Od rzeczownikow mqskich tworzone sq. formy w liczbie mnogiej odnosz^ce W siq do kobiet i do mqzczyzn, np. krzesnankowie 'ojciec chrzestny i matka chrzestna N (krzesnanek i krzesnomatka); rodzice chrzestni', ojcowie 'ojciec i matka; rodzice', 1 panowie 'pan i pani; panstwo'.
Nazwiska (przezwiska) kobiet tworzone sq. od nazwisk (przezwisk) mqskich O sufiksami: -ka, np. Kowalka, -ula, np. Bacula, -owa, np. Bigosowa, -ina, np. Plus cina. Innym sposobem okreslania kobiet jest forma opisowa typu: Zoska odBace, L Maryna od Kowola (por. Bubak 1970-1971; Golqbiowska 1971; Grochola-Szcze-
0	panek 2010).
V N
1	7 Zakonczenie
Z Zagadnienie kategorii rodzaju w polskich gwarach ludowych wymaga dokladne-A go zbadania i omowienia. Wybrane powyzej aspekty kategorii rodzaju na roznych p poziomach jqzyka ludowego sygnalizujq wiele roznic w stosunku do jqzyka ogol-1 nopolskiego a takze i odmiennosci terytorialnych. Roznice i wahania w rodzaju s wystqpujq pomiqdzy poszczegolnymi regionami Polski. Zdarzajq siq zmiany miqdzy K poszczegolnymi generacjami w obrqbie jednej gwary lub nawet jednej miejscowosci. 1	W gwarach ludowych zauwaza siq zmiany rodzaju niektorych rzeczownikow.
Inny jest zakres stosowania form mqskoosobowych i niemqskoosobowych. Na pozio-mie leksykalnym uwidacznia siq brak symetrycznych odpowiednikow w osobowych
On

1	nazwach wykonawcow czynnosci mqskich i zenskich. W nazwach symetrycznych ki-erunek derywacji prowadzi zawsze od form mqskich do zenskich. Pierwotnosc nazw
2	mqskich jest szczegolnie wyraznie widoczna w nazwiskach kobiet.
o
Literatura
Bubak 1970-1971 = Jozef Bubak, Nazwiska ludnosci dawnego starostwa nowotar-skiego 1-2, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Osso-linskich - Wydawnictwo PAN, 1970-1971.
Dejna 1973 = Karol Dejna, Dialekty polskie, Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Os-solinskich , 1973.
Dubisz - Karas - Kolis 1995 = Stanislaw Dubisz - Halina Karas - Nijola Kolis, Dialekty i gwary polskie, Warszawa: Wiedza Powszechna, 1995.
Golqbiowska 1971= Teresa Golebiowska, Antroponimia Orawy, Krakow: Uniwer-sytet Jagiellonski, 1971 (Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego 256; Prace Jqzykoznawcze 34; Studia Orawskie 6).
Grochola-Szczepanek 2010 = Helena Grochola-Szczepanek, Nazwy osobowe miesz-kancöw i mieszkanek wsi w aspekcie wspölczesnych zmian spolecznych na przy-kladzie gwary spiskiej, [w:] Wspolczesna polszczyzna w badaniach jqzyko-znawczych: od gramatyki do jqzyka w komunikacji, red. Piotr Zbrog, Kielce: Instytut Filologii Polskiej - Uniwersytet Humanistyczno-Przyrodniczy Jana Kochanowskiego - Krakow: Staplo - Wydawnictwo Libron, 2010, 57-69.

Karaš 2009 = Halina Karaš (red.), Gwary polskie: przewodnik multimedialny, War-szawa, 2009 (www.gwarypolskie.pl).
Klemensiewicz 1957 = Zenon Klemensiewicz, Tytuly i nazwy zawodowe kobiet w swietle teorii i praktyki, JqzykPolski 37 (1957), 101-117.
Klemensiewicz 1964 = Gramatyka historyczna jqzyka polskiego, red. Zenon Klemensiewicz - Tadeusz Lehr-Splawinski - Stanislaw Urbanczyk, Warszawa, ^ 1964.
Kreja 1964 = Boguslaw Kreja, Slowotworstwo nazw zenskich we wspolczesnym
jqzyku polskim, Jqzyk Polski 44 (1964), 129-140.	^
Kucala 1978 = Marian Kucala, Rodzaj gramatyczny w historii polszczyzny, Wro- ^ claw: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1978 (Prace Instytutu Jqzyka Polskiego 23).
Kupiszewski 1967 = Wladyslaw Kupiszewski, Tytuly i nazwy zawodowe kobiet, Poradnik Jqzykowy 8 (1967), 371-374.
Laskowski 1998 = Roman Laskowski, Kategorie morfologiczne jqzyka polskiego, [w:] Gramatyka wspolczesnego jqzyka polskiego: morfologia, red. Renata Grzegorczykowa - Roman Laskowski - Henryk Wrobel, Warszawa: PWN, 21998, 207-217.
MAGP = Maly atlas gwar polskich, opracowany przez Pracowniq Atlasu i Slowni- ^ ka Gwar Polskich Zakladu Jqzykoznawstwa PAN w Krakowie, t. 1-2 pod O kierunkiem Kazimierza Nitscha, t. 3-13 pod kierunkiem Mieczyslawa Ka-rasia, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich - Wydawnictwo PAN, 1957-1970.	N
Manczak 1956 = Witold Manczak, Ile rodzajow jest w polskim?, Jqzyk Polski 36 W (1956), 116-121.	^
Moszynski 1984 = Leszek Moszynski, Wstqp do filologii slowianskiej, Warszawa: PWN, 1984.
Nitsch 1956 = Kazimierz Nitsch, Tajemnice polskiego czasu przyszlego zlozonego, JqzykPolski 36 (1956), 190-196.
Nowosad-Bakalarczyk 2009 = Marta Nowosad-Bakalarczyk, Plec a rodzaj gramatyczny we wspolczesnejpolszczyznie, Lublin: UMCS, 2009.
Rothstein 1976 = Robert Rothstein, Uwagi o rodzaju gramatycznym i cechach se-mantycznych wyrazow, JqzykPolski 56 (1976), 241-253.
Saloni 1976 = Zygmunt Saloni, Kategoria rodzaju we wspolczesnym jqzyku polskim, [w:]. Kategorie gramatyczne grup imiennych w jqzyku polskim: ma-terialy konferencji Pracowni Gramatyki Wspolczesnej Polszczyzny Instytutu Jqzyka Polskiego PAN, Zawoja, 13-15 XII 1974, red. Roman Laskowski, Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Ossollinskich, 1976.
Sobierajski 1966-1977 = Zenon Sobierajski, Atlas polskich gwar spiskich na tere-nie Polski i Czechoslowacji 1-4, Poznan: PTPN (4: Warszawa: PWN - Poznan: PTPN), 1966-1977.
Urbanczyk 1962 = Stanislaw Urbanczyk, Zarys dialektologii polskiej, Warszawa: PWN, 1962.
Wrobel 2001 = Henryk Wrobel, Gramatyka jqzyka polskiego, Krakow: Od Nowa, 2001.
Zaron 2001 = Zofia Zaron, Aspekty funkcjonalne polskiej kategorii rodzaju: chaW	rakterystyka fleksyjna, Warszawa: WP UW - Punsk: Aušra, 2004. N Zieniukowa 1981 = Jadwiga Zieniukowa, Rodzaj mqski osobowy we wspölczesnych 1 jqzykach zachodnioslowianskich, Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Ossol-
K	linskich, 1981.
o
S
L	Razmerje med slovničnim in naravnim spolom v poljskih narečjih
o
V Z
Povzetek
Namen prispevka je skozi predstavitev nekaterih vidikov kategorije spola ponazoriti obstoj te kategorije v narečju. Pri tem se osredotoča na prikaz razmerij med Z slovničnim in naravnim spolom z opisom obstoječih simetrij in asimetrij med jezi-A kovnimi strukturami in spolom v narečnih jezikovnih različkih. p	Kategorija spola ima v narečjih enako funkcijo kot v knjižnem jeziku. Ven-
1 dar razčlemba te slovnične kategorije v narečjih razkrije veliko značilnih razlik. s Gre predvsem za nihanja v spolu nekaterih samostalnikov ter različne rabe spolskih K oblik za moške osebe v nasprotju z drugimi spolskimi oblikami. Avtorica obravna-1 va najpomembnejša pregibnostna, besedna, besedotvorna, pragmatična in sobese-dilna dejstva, povezana s to kategorijo.
a\
0
O 2
The correlation of grammatical and natural gender in Polish dialects
Summary
This article presents selected aspects of grammatical gender by addressing the issue of gender in dialect. It focuses on the relationship between grammatical and natural gender through symmetries and asymmetries in linguistic structures and gender in Polish dialects.
The category of gender in dialects has the same function as in the standard language. However, dialects reveal many specific differences in this grammatical category. These differences mainly involve changes in the gender of some nouns and different use of masculine and non-masculine gender forms. The most important gender-related inflectional, lexical, word-formational, pragmatic, and context issues are discussed.
siovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko taid 'tat'
Luka Repanšek
Ključne besede: slovanščina, keltščina, moška ijevska debla, nomina actio-nis, nomina agentis, paradigmatski prehod
6 1
HH
K
s
V članku je ponovno kritično pregledan odnos med praslovanskim leksemom *tätb in staroirskim leksemom täid. Pri tem se posameznojezično stanje poskuša umestiti v odnos do internega in eksternega gradiva.
Z >
On the correspondence between Proto-Slavic *tatb and Old Irish täid	O
The relationship between Proto-Slavic *tätb and Old Irish täid is reviewed,	^
whereby an attempt is made to relate the attested forms to language-internal	^
and -external material.	O
Key words: Slavic, Celtic, masculine i-stem nouns, action nouns, agent nouns,	^
paradigmatic shift	^
N H
0	Na vzporedno psl. *tätb in stirs. täid kot identični podedovani tvorbi je bilo h, sicer v literaturi že večkrat opozorjeno (npr. Brugmann 1906: 428; IEW: 1010; Furlan v Bezlaj 2005: 156-157), vendar se v novejšem času na podlagi izpričanega stanja v stari irščini pojavlja mnenje o siceršnji sorodnosti, vendar neidentičnosti obeh leksemov (o tem npr. Matasovic 2009: 372). Glavni cilj prispevka je pokazati,
da slednja domneva ni upravičena, pri čemer se staroirsko stanje poizkuša utemeljiti z načeli, ki ne ogrožajo predpostavljenega razmerja psl. *tätb = stirs. täid.1
1	Psl. *tätb 'tat, lopov' je ijevski samostalnik moškega slovničnega spola, prim. stcsl. Ied TdTh, Red tath, Imn tathe2 < *tatbie ob sln. Ied tät, Red tatw,3 Imn tatje^ iz
Za strokovni komentar, ki se je pri nastajanju tega prispevka izkazal za nepogrešljivega, se zahvaljujem dr. Jürgenu Uhlichu z Oddelka za irski jezik Univerze v Dublinu Coläiste na Trionoide in svoji mentorici, izr. prof. dr. Metki Furlan.
Množinska oblika je izpričana v Zografskem, Marijanskem in Assemanijevem evangeliju ter v Savovi knjigi (Staroslavjanskij slovar' 1999: 189-690).
S prehodom v sklanjatev moških ojevskih samostalnikov in s sklonilom praslovanskih ujevskih osnov v rodilniku ednine.
Oblika knj. sln. tatje (navedena npr. v SP 2001: 1552) je v sodobnem knjižnem jeziku starinska, kot nezaznamovana pa se uporablja tatovi, ki je nastala s prehodom v sklanjatev moških ojevskih samostalnikov in s križanim sklonilom praslovanskih ujevskih in moških ojevskih osnov v imenovalniku množine.
psl. Ied *tätb, Red *täti, Imn *tätbie. Površinsko je leksem besedotvorno identičen W s tipom psl. *(pä)mqtb 'pamet', kar je enako lit. (at)-mintis 'pomnjenje', sti. mat^-N 'mišljenje', lat. mens, -tis 'pamet, razum', got. (ga)-munds 'spomin' (Brugmann 1 1906: 430), vse iz pide. izglagolskega nomena actionis *m(e)n-ti-s 'mišljenje' k ao-ristnemu korenu *men- 'pomisliti'. Pomensko gre pri leksemu 'tat' torej za nomen O agentis s pomenom 'kdor izvaja krajo/kdor je vršilec kraje', ki je po pomenskem s premiku nastal iz prvotnega nomena actionis s pomenom 'kraja' (Furlan v Bezlaj L 2005: 156-157; Brugmann 1906: 428). Tipološko se tak prehod lahko primerja s
0	stanjem v stari indijščini, kjer se najdejo vzporednice tipa c^tti- (ž) 'razum' ob 'kdor v je pameten, razumen' k *cai- 'zaznati, opaziti' < *k^ei- (Mayrhofer 1992: 531),
dhüti- (m) 'tresenje' ob 'agitator, kdor trese' k *dhavi- < *dheuH- (Mayrhofer 1992: 782; Brugmann 1906: 428). Pomenski prehodi podobnega tipa se interno slovansko beležijo tudi drugod. Tak primer je npr. nomen loci *pet'b 'peč' (ž), ki je prav tako Z nastal iz prvotnega izglagolskega nomena actionis *peku-ti- k *peku- 'peči' (Snoj v A Bezlaj 1995: 18). Ob splošni tendenci izglagolskih pojmovnih samostalnikov s pri-p pono *-ti- po označenosti z ženskim slovničnim spolom (Brugmann 1906: 428-435)
1	(deloma tudi še po prehodu v nomen agentis, prim. stirs. flaith (ž) 'vladanje; vladar') s je tranzicijo po spolu, do katere je nedvomno prišlo pri psl. *tätb, treba razumeti kot K posledico asociacije leksema z vršilci dejanja pretežno moškega naravnega spola.
Z
66 2 Stirs. taid 'tat, lopov' je samostalnik moškega spola mešane sklanjatve. Iz
•	nabora oblik Ied taid, tudi taith, taidh, taid, Red tathat, tadat, tadhad, tadhat, Ted
1	tathaid, tadaid, Dmn taitib (eDIL: T, 21.53, GOI § 326)5 je na staroirsko jezikovno
•	stanje mogoče projicirati naslednjo paradigmo: Ied taith, Red tathat, (Ded taid?),
2	Ted tathaid, Dmn taitib (enako GOI § 326). Pri tem imenovalniška oblika taith oz. taid^ in morebitna dajalniška oblika taid kažeta na ijevski samostalnik (prim. Ied flaith (ž, -i) 'vladanje; vladar', Ded flaith), medtem ko rodilnik in tožilnik ednine in dajalnik množine nedvomno kažejo na samostalnik nt-osnove (prim. Red carat (Red i-osnove je, nasprotno, izglasen na vokal, npr. Red flatho), Ted carait in Dmn cairtib k Ied carae (m, -nt) 'prijatelj'). Do spremembe v spolu je prišlo po istem načelu kot v slovanščini, tj. prvotni nomen actionis ženskega spola *täti- je po že izvršenem prehodu v nomen agentis sekundarno pridobil moški slovnični spol, in sicer pod vplivom naravnega spola najpogostejšega referenta. Pomembno pri tem jezikovnem dejstvu je, da semantični prehod v nomen agentis sam po sebi ni zadostna motivacija za tranzicijo po spolu. K temu prim. že omenjeno stirs. flaith 'vladar' < *ulH-ti-'^ k *uelH- 'imeti oblast, biti močan' (LIV: 676), ki se v staro-irskem obdobju ohranja kot prvotni samostalnik ženskega spola in se sporadično
Dr. Uhlich me je opozoril tudi na obstoj dajalniške oblike ednine taid (Corpus iuris Hi-bernici 536.24), ki sicer ni povsem jasno čitljiva in bi jo bilo treba v obravnavo gradiva vključiti s previdnostjo.
Oblika je nastala v procesu izglasnega ozvenečenja nezvenečega zobniškega pripornika. Po zapisovalnem uzusu klasične stare irščine se ta zapisuje z <d>, kasneje z <dh> (Mc-Cone 1996: 132).
Razvoj zaporedja *#URHC- > *#URaC-/*#URaC- je v keltščini dobro izpričan. Prim. stirs. olann, srkimr. gwlan, oboje 'volna', < *H2ulH-neH2, stirs. olc 'zloben' < *ulkuo- ipd.
6
najde kot samostalnik moškega slovničnega spola šele v srednjeirskem obdobju8 (de Bernardo Stempel 1999: 51; eDIL: F, 160.9-10). Takšna sta tudi para techt (ž, o -ö) 'das Gehen' ^ 'sel' in cerd (ž, -a) 'rokodelstvo' ^ 'rokodelec', oba s pomenskim prehodom prvotnega nomena actionis v nomen agentis, cerd s poznim ne v celoti izvršenim prehodom v samostalnik moškega spola (GOI § 288; de Bernardo Stempel 1999: 550-551).
3 Na podlagi sorodnega eksternega gradiva9 je kot izhodiščno mogoče rekonstruirati glagolsko osnovo *teH2- 'krasti, odtujiti komu kaj' (LIV: 616). Ta se kot ^ motivirani sedanjik *teH^-ie/io- ohranja v hetitskem glagolu taiia/taiii-^^ 'krasti', ^ sthet. 3ed taiiezzi (ta-a-i-iz-zi), mhet. taiiazzi, tudi taiiezzi (ta-a-i-e-iz-zi) (Oettinger 1979: 396, Lindeman 1970: 50),10 najverjetneje pa je bila tudi podlaga za nastanek ^ variantne osnove z istim pomenom *teH2i-,11 ki se ohranja v sti. (s)täyü- 'tat' itd. ^ (dalje prim. op. 11). Ker je tako slovanski kot keltski leksem treba izvajati iz izhodišča *täti- < *teH2-ti-, se ob sorodnem starogrškem izglagolskem samostalniku t^t^ 'kraja' < *teH2-teH2 in izsamostalniškem glagolu TnTdop.ai < *teH2-t-eH2-ie/io-'trpeti pomanjkanje, biti oropan česa, pogrešati kaj' (Frisk 1970: 895) pokaže, da bi bilo treba rekonstrukcijo *teH2-ti- oz. *teH2-teH2 preurediti v izhodiščno *teH2-t-i/eH2. Pri tem je prvotna osnova *teH2-t- nastala z naplastitvijo sufiksa *-t-na glagolsko osnovo *teH2-, pri čemer je bila njegova primarna funkcija tvorba iz- O glagolskih nomina actionis (Brugmann 1906: 425). Ta besedotvorni tip je ohranjen npr. v sti. stüt- (ž)12 'hvaljenje, slavljenje' (av. stüt- 'isto') < *stu-t- k pide. steu- «
N H
8	Prim. Red an flatha (eDIL: F, 160. 9) za pričakovano (in)na flatha, dalje as treisi flaith fiora (eDIL: F, 160.50) 'vladar je močnejši od podanikov' za pričakovano as treisi flaith fiora (= firu) ipd.
9	Gradivo navedeno po IEW: 1010, LIV: 616, Furlan v Bezlaj 2005: 156-157.
10	Pri tem je domnevna geminata -ii- nastala po asimilaciji iz *-H2i- (Oettinger 1979: 391).
11	Nastanek variantne osnove je mogoče pojasniti s sekundarno naplastitvijo prvega dela prezentovega sufiksa *-ie/io-, tj. *-i-, na osnovo *teH2-. Za drugačno interpretacijo prim. Rasmussen 1989: 62-63, kjer se sklepa le na obstoj osnove *teH.i-, iz katere so bile vse obstoječe oblike (ne le izglagolske) tvorjene po različnih morfonoloških procesih (o teh Rasmussen 1989: 47-50). Na obstoj variantne osnove je sicer nedvomno treba sklepati ob sti. izglagolskem nomenu agentis stena- 'tat', kar je po kontrakciji nastalo iz *sta i-nö- < *taH2i-nö- < *teH2i-nö-. Eventualno tudi ob osnovi izglagolskega nomena agentis *teH2iü-, ki se ohranja v sti. täyü- (ob stäyü-) 'tat', av. täiiu- 'id.', lid. teju- 'id.' in stgrš. pridevniškem TnC(öioq) 'nekoristen, neuspešen' < *Täju-Tjo-q, vendar le, če gre za primarno tvorbo k razširjenemu korenu, tj. *teH2i-ü-, in ne za naplastitev sestavljenega sufiksa *-iü- na osnovo *teH2- tipa sti. päyü- 'čuvar' < *peH2-iü- k pide. *peH2- 'čuvati' (Brugmann 1906: 223; Schwyzer 1939: 480). Psl. deverbativ *taib 'skrivnost', ki se ohranja v stcsl. prislovu TaM (= *taib) 'skrivaj' in denominativu stcsl. t^htm 'tajiti', 2ed Tauwu < psl. *taiiti, 2ed *taiišb (tudi *taiäti, 2ed *taidiešb) in je identičen z av. täiia- 'kraja' (Furlan v Bezlaj 2005: 147), prav tako lahko kaže na tematizacijo že podedovane variantne osnove *teH2i-, torej *töH.i-o- (tip stgrš. TÖ^oq 'del; kar je odrezano' k pide. *temH-- 'odrezati', psl. *udz^ < *uögh-o- k pide. *uegh- 'voziti (se)' ipd.) ali eventualno na deverbativ, tvorjen k sedanjiški osnovi *teH2-ie/io- 'krasti' (tako Furlan v Bezlaj 2005: 147).
12	Sicer kot zadnji del kompozit, npr. devastüt- 'hvaleč boga' (Monier-Williams 1899: 1259).
Z
'hvaliti' (Brugmann 1906: 425). Sekundarna naplastitev sufiksa *-i- pa se potrjuje W v variantnem sti. stuti- (ž) (Brugmann 1906: 425), nadalje pri paru sti. samit- (ž) ob N variantnem samiti- (ž), oboje 'srečanje', < *-H1i-t-(i-) k pide. *H1ei- 'hoditi'13 ipd. 1 in v pide. leksemu *nokr-t- 'noč', ob katerem se ohranja variantna oblika *nokr-t-i-'isto', k čemur prim. sti. nak (indeklinabile) < *-kt, stgrš. vv^ (ž), Red yukto^, het. O Red nekuz < *nekr-t-s proti lat. nox (ž), Red noctis, got. nahts (ž), lit. naktis (ž), s psl. *ndtb (ž) (Brugmann 1906: 426; Furlan v Bezlaj 2005: 156-157). Status su-L fiksa *-i- kot variantnega aglutinativnega elementa brez sposobnosti modifikacije
0	prvotnega pomena se med drugim potrjuje v parih sti. drš- (m!) ob drš^- (ž), oboje v 'gledanje, videnje' < *drk-(i-) k pide. *derk- 'zagledati' (Brugmann 1906: 170).
Tako pri psl. *tatb kot stirs. taid gre torej nedvoumno za izglagolski nomen actionis tvorjen s sufiksom *-t-, na katerega je bil pozneje dodatno naplaščen sufiksalni ijevski element, ki je botroval uvrstitvi leksema med ijevska debla (v stari grščini Z podedovana osnova *teH2-t- preide v eH2-osnovo). Tako nastale osnove z izglasnim A *-t- oz. prestrukturirane osnove z izglasnim *-ti- < *-t-i- so bile, kakor kaže stanje p v posameznih indoevropskih jezikih, po prehodu pide. binarnega sistema spola v
1	ternarni uvrščene med samostalnike ženskega spola.14 S tega stališča je prehod s slovanskega in staroirskega leksema k samostalnikom moškega slovničnega K spola, kakor je bilo opisano zgoraj, treba razumeti kot sekundarni razvoj, torej
1	inovacijo. 1
Os
•	4 Neenotno paradigmo, kakršna se nam kaže na staroirski stopnji goidelske g keltščine, tj. Ied taith, Red tathat, Ded taid (?), Ted tathaid, Dmn taitib, je v luči
•	nesporne etimološke razlage imenovalniške oblike treba razumeti kot neprvotno.
2	Pri tem obstaja možnost, da sinhrona paradigma predstavlja skupek oblik dveh dia-hrono upravičenih sklanjatvenih vzorcev.
Stranskosklonske oblike prvotne paradigme Ied taith, taid, Red **tatho, **tatha, Ded **taith (ohranjeno v taid?), Ted **taith, ... Dmn **tath(a)ib (prim. cnaim (m, -i) 'kost', Red cnamo, Ted cnaim, Ded cnaim, Dmn cnam(a)ib (GOI § 300)) so do staroirskega obdobja očitno prešle iz rabe. Kakor je mogoče sklepati iz ohranjenih virov, so jih izpodrinile oblike, ki so izpričane v Red tathat, Ted tathaid in Dmn taithib. Da bi šlo pri teh oblikah za sekundarno preoblikovane oblike ije-vske sklanjatve, ki bi nastale po reinterpretaciji novonastalega rodilnika tathat < **tatha + agentivni znak *-t15 (tako de Bernardo Stempel 1999: 544) kot rodilnika
Mayrhofer 1992: 102.
Prim. stgrš. vv^ < *nok^-t-, ki je ženskega slovničnega spola, s het. **nakut- 'večer' < *nök^-t-. Imenovalniška oblika sicer ni ohranjena, prav tako ni internih hetitskih znakov o spolu samostalnika. Vendar je ob ohranjenem genitivu nekuz in besedotvorno identičnem tipu het. kašza [käsc] (c.) 'lakota', Red kaštaš < *Kost-os s posplošeno ojevsko pre-vojno stopnjo korena za pričakovano **kešz(a) < *Kest-s (k stranskosklonskemu korenu v ejevski prevojni stopnji prim. pridevnik kištuuant- 'lačen' < *Kest-uent-) na hetitsko stanje projicirana oblika **näkut- upravičena, prav tako tudi domneva o njeni uvrščeno-sti med samostalnike živega spola, tj. spola commune.
»... mit dem redeterminierenden Antritt eines agentiven -(V)t# an den ursprünglichen Gen. Sing. *tatha ...« (de Bernardo Stempel 1999: 544).
15
nt-osnove (npr. po modelu **tätha : täthat = X : carat, X = **cara, iz česar sledi sinhrona interpretacija, da je -t znak rodilnika ednine nt-osnov), ni prepričljiva, ker o nista znana ne model ne pritisk, ki bi narekovala sinhrono naplastitev elementa -t na podedovano obliko **tätha oz. **tätho.16 V nasprotju z npr. flaith < *ulH-ti- k *uelH- 'vladati', ki je prvotni pomen nomena actionis obdržal tudi še v staroirskem obdobju, je pomen leksema täith, täid v tem obdobju izključno agentiven. To se ^ jasno pokaže pri pojmovnem samostalniku tä(i)de, tudi tä(i)the 'tatvina, prikritje, skrivnostnost' (navaja GOI § 262), ki je bil s sufiksom -e < *-io- izpeljan iz nomena ^ agentis täith, täid. Takšen besedotvorni tip je bil produktiven pri tvorbi izsamostal-niških nomina abstractum s pomenom pripadnosti (de Bernardo Stempel 1999: 353, ^ GOI § 262), npr. r^ 'kralj' ^ r^ge 'kraljestvo' < 'kar pripada kralju', car(a)e 'prijatelj' ^ cairde 'prijateljstvo', m^l 'vojščak' ^ m^lte 'vojaška služba' in je po izvoru ^ sufiks za tvorbo izsamostalniških pridevnikov pripadnosti (tip sti. ävya- 'ovčji' k ^ ävi- 'ovca'), ki so bili sekundarno substantivizirani (de Bernardo Stempel 1999: 352-353). Glede na dejstvo, da pojmovni samostalnik tega tipa ob flaith 'vladar' ne obstaja, je jasno, da je bila njegova tvorba motivirana z jezikovno potrebo po izražanju abstraktnega pomena. Ker je tak pomen pri leksemuflaith ohranjen, potrebe po nastanku oblike **flaithe ni bilo. Nasprotno pa je bil nastanek nomena abstractum täithe, täide motiviran prav zaradi odsotnosti prvotnega pomena 'kraja, prikrivanje, ^ ipd.' pri täith, täid.17 Potrebe po dodatni označitvi agentivnega täith torej ni bilo. O Starost pojmovnega samostalnika täithe sicer ni enoznačno določljiva. Interno irsko stanje kaže, da je bil sufiks naplaščen na osnove, ki še niso bile podvržene sinkopi « (stirs. cairde < zgstirs. *karšde), vendar je ob ohranitvi sufiksa *-io- oz. Sieversove N variante *-iio- v britanski keltščini (srkimr. cerennyd 'prijateljstvo' < *karent-iio-) W upravičena razlaga, da je ta tip samostalnikov prakeltske starosti (KVG II: 10-11). ^ Iz tega bi sledilo, da je bil pomenski prehod nomena actionis v nomen agentis pri osnovi *täti- do konca izvršen že v tem obdobju. Takšna domneva sicer ni dokazljiva, saj bi se ob predpostavljenem poznem pomenskem prehodu stirs. nomen agentis täith 'tat' lahko zgledoval tudi po podedovanih parih r^ : r^ge in bi bil e naplaščen na osnovo täith (rezultat bi bil isti: pkelt. *tä-t-(i)i-ä- > stirs. täithe vendar možno tudi
Palatalizirani th v Dmn sicer v tem pogledu ni problematičen, saj ni nujno nastal po tretji palatalizaciji, tj. po palatalizaciji soglasnikov, ki so se znašli v položaju pred sinkopira-nim sprednjim samoglasnikom, temveč je verjetno, da bi tudi po že končanem obdobju delovanja sinkope, ki je iz že apokopiranih oblik odstranila samoglasnike vsakega drugega zloga (tj. v obdobju zgodnje stare irščine), v primeru analoških sprememb lahko pričakovali, da so bili vzorci, ki jih izkazujejo že sinkopirane oblike, pravilno posnemani, npr. carat : cairtib = täthat : X, X = täitib, in torej ne nujno *karxd(ah) : *karxdaß(ih) = *tä9-Sd(ah) : X, X = *tä9-Sdaß(ih).
Do obratnega razvoja pa je, kot kaže stirs. flaithem 'vladar; princ' (navaja eDIL: F, 161.36), prišlo pri flaith. Zaradi jezikovnega šuma, ki je moral nastati ob formalni pre-krivnosti leksemov s pomenoma 'vladar' in 'vladanje', se je s sufiksom stirs. -em (< *-iamon) tvoril novi nomen agentis flaithem.

stirs. taith + *-e > taithe). Pri tem je treba izpostaviti, da domnevni zgodnji pomenih ski prehod ni brez tipološke vzporednice (prim. psl. *tatb 'tat').18 N	Za čas, ki mu je sledilo klasično staroirsko obdobje, bi bilo torej treba predpo-
1 staviti soobstoj dveh istopomenskih leksemov in njunih ustreznih paradigem. Na pod-^ lagi stgrš. denominativa TnTdop.ai < *teH2-t-eH2-ie/io-, v katerem se ohranja osnova O *teH2-t- 'kraja', bi bilo mogoče sklepati na obstoj identične tvorbe tudi v prakeltšči-s ni/pragoidelščini. Ta se sicer ni ohranila kot glagol šibke vrste (pričakovali bi stirs. L **tathaid 'krasti (?)' kot pri marbaid 'umreti' < *maru-ä-ti k *maru-o- 'mrtev'),
0	vendar se možne sledi njenega nekdanjega obstoja kažejo v stranskosklonskih obli-v kah paradigme taith. Slednje bi bilo treba interpretirati kot sklonske oblike posamo-
staljenega deležnika k izsamostalniški glagolski osnovi *tä-t-ä- < *teH2-t-eH2-, torej pkelt./pgoid. *tä-t-ä-nt-. Dolgi priponski *-ä- je bil v položaju pred zvočnikom in sledečim zapornikom skrajšan po Osthoffovem zakonu, kar je omogočilo prednjenje Z kratkega *a v položaju pred nazalom in sledečim zapornikom.19 Po rednih glasovnih A razvojih tako dobimo neizpričani Ied **tath(a)e [täöe] < *tä9änt-s in izpričane oblike p Red tathat [täösd] < zgirs. *tä9xdah < zgpkelt. *tä-t-änt-os, Ted tathaid [täösd'] <
1	**tä9^dwn < *tä-t-änt-m in Dmn taitib [tätsß']20 < **tä9sdaßih < *tä-t-änt-bhis?^ s Ker je bil obstoj oblike taith, taid »zaščiten« z nomenom abstractum taithe, K taide^2"^ ki je bil najverjetneje tvorjen že v prakeltskem obdobju (vendar je starost v 1 tem oziru povsem irelevantna), j e Ied posamostaljenega deležnika z istim pomenom
('kradeč' > 'tat' kot 'ljubeč' > 'prijatelj') postal redundanten. Na podlagi modela taith (-i) ob variantnem **tathae (-nt) : taithe = carae (-nt) : cairde so bile lahko kot
Z
a\

1	stranskosklonske pogosteje rabljene oblike nt-osnove (carat caraid ..., torej tathat, tathaid ...), pri čemer so stranskosklonske oblike i-osnove sčasoma prešle iz rabe
2	(deloma se lahko še ohranja Ded).
o
' Prav tako je v stari irščini izpričan nomen abtractum taitech 'tatinstvo' (eDIL: T, 56.38), ki je najverjetneje nastal že na osnovi vsaj v prakeltščini izoblikovanega *tä-t-(i)i-ä-ko-(< *teH-t-i-eH) (KVG II: 30).
' K razvoju prim. pkelt. *ankus > *wnkus > zgirs. wnguh > *Sguh > arhirs. *Sg > stirs. ec 'smrt' (McCone 1996: 56-57, 79).
' Oblika dajalnika množine se je morala po sinkopi arhirs. *tä9sdaß' razviti v zgstirs. *tä9ddß', pri čemer se je *-&-, ki je prišel v stik z *-d-, deleniziral, zaporedje *-td- pa se je onezvenečilo. Geminata *-tt- se je nato poenostavila, od koder stirs. oblika *tät(t)3ß'< taitib>. K opisanim razvojem prim. stirs. tecnate 'domačen' < *teggnatte < *tey-yna9'5'e (GOI § 137 in § 142-145).
Identično stanje je izpričano pri leksemu carae 'prijatelj', ki je po izvoru prav tako po-samostaljeni deležnik k denominativni glagolski osnovi *kar-ä- tvorjeni k ničtostopenj-skemu izglagolskemu pridevniku *kH2-rö- (Matasovic 2009: 191; KVG II: 103-104). S polnostopenjskim korenom se ta pridevnik ohranja v lat. cärus 'drag, ljub' < *keH2-rö-(prim. stanje pri psl. stär^, proti sti. sthira- 'trden' < *st(e)H2-rö- (Brugmann 1906: 350; Furlan v Bezlaj 1995: 312)).
' Variantna oblika taide vsekakor kaže na ozvenečenje medvokalnega *-&- (ozvenečenje tudi za dolgim naglašenim vokalom (sicer neopisano v McCone 1996) se potrjuje vsaj v variantnem Red tadat za prvotno tathat) in ni mogla nastati iz posamostaljenega deležnika, saj bi pgoid. *tä9-ä-nt-iiä dalo stirs. tat(a)e [täte] in ne izpričano taithe oz. taide [täö'e] oz. [täS'e].
Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko taid 'tat' 5 Sklep
o
Ob primerjavi z eksternim gradivom se torej izkaže, da je psl. *tatb in stirs. taith, taid treba izvajati iz prvotnega nomena actionis *teH2-t-, na katerega je bil sekun- ^ darno naplaščen strukturalni ijevski sufiks, ki je povzročil uvrstitev obeh leksemov ^ med i-osnove. V obeh primerih je bil iz pozne praindoevropščine podedovani žen- ^ ski slovnični spol po prehodu leksemov v označevalca vršilcev glagolskega dejanja prestrukturiran po načelu asociativnosti leksemov z referentom najpogosteje moškega naravnega spola. Kot je bilo pokazano, se nomen actionis *teH2-t- v prvotni ^ nemotivirani obliki lahko ohranja v pkelt. osnovi *tatant- < *teH2-t-eH2-nt-, ki na ^ sinhroni staroirski ravni služi kot stranskosklonska osnova paradigme samostalnika taith, taid, gledano diahrono pa kot variantna osnova k podedovanemu ijevskemu ^ taith, taid. Formalna in semantična identičnost psl. *tatb s stirs. taith, taid je torej ^ nedvomna.
Z >
Krajšave	®
L
arhirs. = arhaičnoirsko; av. = avestijsko; got. = gotsko; het. = hetitsko; lat. = latin- ^ sko; lid. = lidijsko; lit. = litovsko; m = samostalnik moškega slovničnega spola; O mhet. = mladohetitsko; pgoid. = pragoidelskokeltsko; pide. = praindoevropsko; pkelt. = prakeltsko; psl. = praslovansko; sln. = slovensko; srkimr. = srednjekimrij- « sko; stcsl. = starocerkvenoslovansko; sthet. = starohetitsko; stgrš. = starogrško; sti. N = staroindijsko; stirs. = staroirsko; zgirs. = zgodnjeirsko; zgpkelt. = zgodnjeprakelt- W sko; zgstirs. = zgodnjestaroirsko; ž = samostalnik ženskega slovničnega spola; -ä = ^ samostalnik ä-osnove; -i = samostalnik i-osnove; -nt = samostalnik nt-osnove
Viri in literatura
de Bernardo Stempel 1999 = Patrizia de Bernardo Stempel, Nominale Wortbildung des älteren Irischen, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 1999.
Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III: P-S, dopolnila in uredila Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1995.
Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV: Š-Ž, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, ur. Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC (zal.), 2005.
Brugmann 1906 = Karl Brugmann, Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/1, Straßburg: Karl J. Trübner, 21906 (ponatis 1967).
Dokler 1915 = Anton Dokler, Grško-slovenski slovar, Ljubljana, 1915 (ponatis 1999).
eDIL = Electronic Dictionary of the Irish Language [http://www.dil.ie]. W Frisk 1970 = Hjalmar Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch II, Heidel-N	berg: Carl Winter Universitätsverlag, 1970.
1 GOI = Rudolf Thurneysen, A Grammar of Old Irish, Dublin, 1946 (ponatis 1993).
IEW = Julius Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern -O	München: Francke Verlag, 1949-1959.
s KVG II = Holger Pedersen, Vergleichende Grammatik der keltischen Sprachen II, L	Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1913 (ponatis 1976).
0	Lindeman 1970 = Frederik Otto Lindeman, Einführung in die Laryngaltheorie, v Berlin: Walter de Gruyter, 1970.
LIV = Helmut Rix idr., Lexikon der indogermanischen Verben, Wiesbaden: Dr.
Ludwig Reichert Verlag, 22001 (11998). Matasovic 2009 = Ranko Matasovic, Etymological Dictionary of Proto-Celtic, Lei-Z	den - Boston: Brill, 2009.
A Mayrhofer 1992 = Manfred Mayrhofer, Etymologisches Wörterbuch des Altindo-p	arischen I, Heidelberg: Carl Winter, 1992.
1	Mayrhofer 1996 = Manfred Mayrhofer, Etymologisches Wörterbuch des Altindo-s arischen II, Heidelberg: Carl Winter, 1996.
K McCone 1996 = Kim McCone, Towards a relative chronology of ancient and medi-1	eval Celtic sound change, Maynooth: The Cardinal Press, 1996.
Monier-Williams 1899 = Monier Monier-Williams, A Sanskrit-English Dictionary, Delhi: Motilal Banarsidass Publishers, 1899 (ponatis 1997).
Z
On
1	Oettinger 1979 = Norbert Oettinger, Die Stammbildung des hethitischen Verbums, • Nürnberg: Verlag Hans Karl, 1979.
2	Rasmussen 1989 = Jens Elmegärd Rasmussen, Studien zur Morphophonemik der
indogermanischen Grundsprache, Innsbruck: Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft, 1989. Schwyzer 1939 = Eduard Schwyzer, Griechische Grammatik (auf der Grundlage von Karl Brugmanns griechischer Grammatik) I, München: C. H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, 1939. SP 2001 = Jože Toporišič, Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, 2001 (ponatis 2003).
Staroslavjanskij slovar' 1999 = CmapocnaeuHcKuü cnoeapb no poyKonucnm X-XI eeKoe, MocKBa, 21999 (11994).
Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko taid 'tat' On the correspondence between Proto-Slavic *tatb and Old Irish taid
Summary


The formal and semantic correspondence between Proto-Slavic tätb and Old Irish täid, both denoting 'thief, has been pointed out several times. Nonetheless, there ^ seems to exist an element of doubt regarding their identical structure, mostly because Old Irish exhibits a mixed paradigm with an i-stem nominative singular and the oblique cases inflected like nt-stem nouns. Based on evidence from the Ancient Greek denominative verb inxdo^ai 'to suffer want, to miss' < *teH2teH2ie/io PSl. tätb and OI täid are shown to derive from a feminine deverbative action noun *teH2t 'act of stealing' secondarily equipped with a structural suffix *-i-. Support for this ^ derivational type comes from Vedic, in which stut- (fem.) 'praising' < PIE *stut-(PIE *steu 'to praise') occurs alongside the semantically identical stuti- (fem.) < PIE *stut-i-. In both cases, the transition to an agent noun took place at an early stage, whereas the transition in grammatical gender (feminine to masculine) developed in accordance with the common association of the lexeme with masculine agents.
It is argued that in Old Irish the synchronically established paradigm Nsg ^ täith, Gsg täthat, (Dsg täid?), Asg täthaid, Dpl täitib must represent a conflation O of two originally separate but coexisting inflectional patterns. The existence of an original nt-stem noun **täth(a)e is proposed, which is shown to represent a second- hh arily substantivized present participial to a deverbative base *tätä < *teH2teH2 (cf. N OGr. T^xdo^ai). Because one of the synonymous nominatives must eventually have H become redundant, the preservation of an i-stem nominative is due to the existence ^ of täithe, täide < *teH2tieH2, an abstract noun of demonstrably Proto-Celtic date. In the oblique cases, however, the reverse process took place, with the nt-stem forms being established. This development might be due to the fact that, according to the model täith (-i) 'thief and **tathae (-nt) 'thieving one' > 'thief vs. täithe 'concealment, act of stealing' = carae 'loving one' > 'friend' (-nt) vs. cairde 'friendship', the forms täthat, täthaid, . . . täitib (cf. carat, carait, . . . cairtib) were more commonly used, eventually supplanting the i-stem forms **tätho, **täith, . . . täth(a)ib.
Ocene in poročila
Tri novejša dela hrvaškega narečjeslovja
Elod Dudas
6 1
NN
K
m
HH
Dure Blažeka, Meäimurski dijalekt: hrvatski kajkavski govori Meäimurja, Varaždin: Matica hrvatska, 2008 (Knjižnica Matice hrvatske 31), XII + 272 str.	N
Stjepan Belovič - Duro Blažeka, Rječnik govora Svetog Duräa: rječnik ludbreške Podra- ^ vine, Zagreb: Učiteljski fakultet, 2009 (Posebna izdanja 2), 599 str.
Z
Duro Blažeka - Istvan Nyomarkay - Erika Racz, Mura menti horvat tajszotar = Rječnik ^ pomurskih Hrvata, Budapest: Tinta Könyvkiado, 2009 (Segedkönyvek a nyelveszet ta-nulmanyozasahoz 95), 396 str.
O
L
Prispevek predstavlja monografijo medžimurskega narečja in dva novejša narečna slovarja kajkavskih govorov s posebnim poudarkom na zgradbi slovarskih	O enot. Izpostavljen je pomen slovarjev za slovensko narečjeslovje, saj imajo nekateri vzhodnoslovenski govori skupne lastnosti s kajkavskimi govori. Predsta- ^ vljene so konkretne vzporednice v zrcalu primerov med slovenskim središkim ^ govorom in pomursko-medžimurskim narečjem ter govorom Svetega Durda.
H
Ključne besede: hrvaščina, slovenščina, medžimursko narečje, narečna slov-	h^
nica, narečno slovaropisje, jezikovni stik
Three new works in Croatian dialect studies
This article presents a monograph on the Medimurje dialect and two recent dialect dictionaries of Kajkavian subdialects with a special emphasis on the structure of the lexicographic units. Emphasis is placed on the significance of the dictionaries for Slovenian dialectology because certain eastern Slovenian subdialects share characteristics with Kajkavian subdialects. Specific parallels are presented through examples as reflected in the Slovenian subdialect of Središče, the Mura Valley-Medimurje dialect, and the Sveti Durd subdialect.
Key words: Croatian, Slovenian, Medimurje dialect, dialect grammar, dialect lexicography, language contact
Hrvaški jezikovni prostor delimo po odrazu jata tradicionalno na tri narečne skupine: na kajkavsko (odraz jata je e), čakavsko (odraz jata je i) in štokavsko narečno skupino, kjer na mestu jata stoji e (srbska knjižna različica) ali ije/je (hrvaška knjižna različica). Seveda lahko tudi te narečne skupine naprej delimo na manjše enote. Kajkavsko narečno skupino, katere narečja so jezikovno najbližja slovenščini, Mijo Lončaric (2009) po naglasnem sistemu in vokalizmu deli na 15 narečij. Eno izmed njih je medžimursko narečje, ki se je v zadnjih dveh letih obogatilo z monografijo
(Blažeka 2008) in narečnim slovarjem pomurskih Hrvatov (Blažeka - Nyomarkay W - Racz 2009). Leta 2009 je izšel narečni slovar (Belovic - Blažeka 2009), ki je prav N tako velik prispevek h kajkavskemu narečjeslovju, obravnava pa govor kraja Sveti 1 Durd, ki jezikovno pripada varaždinsko-ludbreškim narečjem, vendar ima več lastnosti medžimurskega narečja. O	Monografija Dura Blažeka (2008), raziskovalca in dobrega poznavalca kaj-
s kavskih narečij, prinaša celovit pregled medžimurskega narečja. Avtor je snov raz-L delil na deset poglavij, ki bralcu ponujajo natančen znanstveni popis tega narečja. V
0	uvodu lahko beremo, kako je avtor zbiral gradivo, kar je bilo posebej težko, ker so v že šestdesetletni informatorji »premladi« za dialektološko raziskavo zaradi velikega
vpliva hrvaškega knjižnega jezika (Blažeka 2008: 2). Najdemo tudi zgodovinski pregled dosedanjega raziskovanja medžimurskega narečja. Uvodu sledi poglavje s klasifikacijo medžimurskih govorov, v katerem so tri podnarečja razčlenjena na Z skupine govorov. Merili za delitev na podnarečja sta razmerje med odrazoma e in A polglasnika v nenaglašenem položaju in razmerje med odrazoma zlogotvornega I in p zadnjega nosnika g (Blažeka 2008: 12-13).
1	Posebna dragocenost te razdelitve je, da upošteva govor pomurskih Hrvatov, s ki živijo na območju Madžarske in govorijo medžimursko narečje. Njihov govor K je predstavljen na podlagi govora Serdahelja, največje pomurske hrvaške vasi na 1 Madžarskem. Pred Blažekom ni bilo nobenega opisa tega narečja. V knjigi bralec spozna predvsem glasoslovje in oblikoslovje. Besedilo dopolnjujejo različne preglednice, ki omogočajo lažje razumevanje delitve medžimurskega narečja na
Z
a\

1 podnarečja. Zelo dragoceno in koristno je poglavje, ki obravnava razmerja med
o
medžimurskim narečjem in drugimi hrvaškimi kajkavskimi ter slovenskimi govo-2 ri. Monografijo dopolnjujejo različni zemljevidi, npr. karta kajkavskega narečja in karta izbranih glasoslovnih in oblikoslovnih lastnosti. Posebej je treba poudariti, da so glasoslovni in oblikoslovni pojavi v monografiji ponazorjeni s številnimi primeri, ki potrjujejo zapisane trditve.
Poleg Blažekove monografije bi želel predstaviti še dva novejša dosežka hrvaškega narečjeslovja, oz. hrvaškega narečnega slovaropisja zadnjih dveh let, in sicer Slovar govora Svetega Durda (Belovic - Blažeka 2009) in Slovar pomurskih Hrvatov (Blažeka - Nyomarkay -Racz 2009). Slovar govora Svetega Durda zajema besedje vasi Sveti Durd. Kot je bilo že omenjeno, ta govor pripada varaždinsko--ludbreškemu narečju, vendar ima več značilnosti medžimurskega narečja. Zbiranje narečnega gradiva je delo Stjepana Belovica, ki je govorec tega narečja in se že več desetletij ukvarja z govorom svoje rodne vasi. Iz zbranega gradiva je izdelal slovar s pomočjo dialektologa Dura Blažeka, ki je poskrbel za strokovno plat pri ureditvi slovarja (fonetični zapisi, oblikovanje slovarskih enot). Drugi slovar, Slovar pomurskih Hrvatov, je rezultat mednarodnega sodelovanja hrvaškega dialektologa Dura Blažeka in madžarskega slavista, akademika Istvana Nyomarkayja ter Erike Racz, ki je tik pred izidom slovarja doktorirala z disertacijo iz pomurske kajkavščine. Njen materni jezik je pomursko-medžimursko narečje. Ta slovar je posebno dragocen, ker spada med redka dela, ki se ukvarjajo s kajkavskim narečjem na Madžarskem, ki je več kot tisoč let prisotno na območju županije Zala. Pomursko-me-džimursko narečje se govori ob reki Muri na hrvaško-madžarski državni meji. Ta
slovar predstavlja govor vasi Mlinarci (Molnari), Murski Krstur (Murakeresztur) in Serdahelj (Totszerdahely). Namen slovarja je ohranitev in dokumentiranje še dostopnega narečnega besedja. Izhodišče za slovar je slovarsko gradivo Mlinarcev, dopolnjeno z besedami iz drugih dveh krajev.
Vemo, da narečja zaradi vpliva knjižnega jezika čedalje bolj izgubljajo svoje značilnosti. To še bolj velja za narečja manjšinskih jezikov, v dvojezičnem okolju, ^ kjer ljudje govorijo še en jezik oz. državni jezik na isti ravni kot svojo materinščino (ali še boljše), saj ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih. Narečje uporabljajo le v družinskem okolju ali na različnih manjšinskih prireditvah . Še bolj žalostno po- ^ dobo pomurskih Hrvatov kažejo tile podatki. Po zadnjem popisu prebivalstva, leta ^ 2001, v teh treh pomurskih vaseh živi 1346 ljudi, katerih materni jezik je hrvaščina oz. pomursko-medžimursko narečje. Dodali bi še lahko, da narečje govori le sta- ^ rejša generacija. To je razumljivo, saj se otroci v šolah učijo knjižno hrvaščino, ne ^ pa narečja. Poleg teh dejstev moramo upoštevati še izseljevanje prebivalstva bodisi zaradi boljših možnosti za zaposlitev bodisi zaradi študija v večjih mestih, ki so daleč od domačega kraja. (Položaj porabskih Slovencev je zelo podoben položaju pomurskih Hrvatov.) Tukaj navedena dejstva bi lahko osvetlile sociolingvistične raziskave, s katerimi bi lahko dobili podrobnejše in natančnejše podatke o procesih, ki potekajo v ozadju in vplivajo na jezik in rabo jezika pripadnikov manjšin. Slovarsko gradivo so zbirale učiteljice pomurskih osnovnih šol; vodila jih je Erika O Racz. Fonetične zapise je naredil Duro Blažeka. Zbrano gradivo je uredil Istvan Nyomarkay.
Vsak od slovarjev vsebuje približno 10.000 slovarskih enot. Zgradba slovar- N skih enot v slovarjih je podobna. Sestavljene so iz štirih delov: iztočnice, slovničnega podatka, pomenske razlage in ponazarjalnega gradiva. Iztočnice so poknjižene ^ (»arhileksemi«), torej so zapisane po pravilih hrvaškega knjižnega jezika in neo-naglašene. Izjema je zapis zvenečih soglasnikov v izglasju. Kadar gre pri iztočnici za nestvarno (»arhileksemsko«) homonimijo, je s številko označena le poknjižena iztočnica, saj se kanonizirani narečni obliki razlikujeta, npr. v geslih POD1 kot ona-glašeni samostalnik in POD2 kot neonaglašeni predlog. Pri stvarni homonimiji pa sta s številko označeni tako poknjižena iztočnica kot kanonizirana oblika, saj se tudi zadnji dve ne razlikujeta (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 12, 17), npr. v geslih »CAPA1 [c'apa1 c'ape] f šapa [...]« in CAPA2 [c'apa2 c'ape] f morski pas [...]« (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 44). Vsaka iztočnica ima tudi fonetični zapis v oglatem oklepaju, npr. »PES [p'es p'esa] m pas (lat. Canis lupus familiaris L.) [...]« (Belovic - Blažeka 2009: 308) in »PES [p'es p'esa] m pas | kutya | Hund [...]« (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 207).
Pregibne besedne vrste so navedene v osnovnih slovarskih oblikah. V Slovarju govora Svetega Durda je dodana knjižna hrvaška ustreznica ali pomenska razlaga, npr. »NALEV [...] m povečanje obujma vimena prije teljenja. [...]« (Be-lovic - Blažeka 2009: 252). V Slovarju pomurskih Hrvatov so poleg knjižnih hrvaških ustreznic ali pomenskih razlag dodane še madžarske in nemške ustre-znice, npr. »NAMLATITI [...] pf. 1. istuči, isprebijati | megver || prügeln [...] 2. završiti mlačenje žita | befejezi a cseplest, sokat csepel || das Dreschen beenden [...]« (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 176). V obeh slovarjih sledi posa-
meznim razlagam ponazarjalni primer iz vsakdanjega govora, ki ga uvaja znak ♦. V slovarjih je predstavljeno tudi frazeološko gradivo. Uvaja ga znak □ in ga N lahko najdemo na koncu slovarske enote, redkim frazemom pa so pripisani (ali 1 vsaj nakazani) tudi pomeni, npr. »ITI [...] □ 'Idi v r'it! (lakša psovka | enyhebb szitok || gelinder Fluch)« (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 108); »ITI [...] □ O 'iti š'irum (početi se odljepljivati; razilaziti se)« (Belovic - Blažeka 2009: 162). s Pisava iztočnic s samo velikimi črkami lahko povzroča težave pri prepoznavanju L lastnih imen. Mogoče bi bilo boljše, če bi bile iztočnice pisane z malimi črkami,
0	kar bi olajšalo razumevanje bralcu, ki teh lastnih imen ne pozna. Mislim na manj v znana lastna imena, ki jih lahko najdemo v obeh slovarjih, npr. »BARA [B'ora
B'ore] f oblikženskog imena Barbara.« (Belovic - Blažeka 2009: 55); »KANIŽA [Kan'iža Kan'že] f grad u jugozapadnoj Maäarskoj | Kanizsa || Kanizsa [...]« (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 118). Namen vseh narečnih slovarjev je Z tudi ohranitev poimenovanj iger, manj znanih poljedelskih izrazov itn. V tem A lahko narečni slovarji pomagajo etnologom in vsem bralcem, ki jih zanimajo te p besede. V obeh slovarjih lahko naletimo na mnoge take besede, npr. »ČEBRICA
1	[c'ebrica c'ebrice] f posuda za vodu za hladenje cijevi rakijskog kotla [...]« (Bes lovic - Blažeka 2009: 88); »BATAČ [b'otac b'otaca] m rubac koji se stavlja na K rame - dio narodne nošnje | virägos nepviseleti vällkendö || blumengeschmücktes 1 Schultertuch [...]« (Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009: 28).
Slovarsko gradivo obeh slovarjev je tudi idealna osnova za raziskovanje medjezikovnih stikov, saj vsebuje precej germanizmov (cimerman 'tesar', dunst
Z
a\

1 'para', fertik 'gotov', fraj 'svoboden') in hungarizmov (berek 'močvirno ozemlje',
o
dund 'biser', fela 'vrsta', jezero 'tisoč'). Seveda je več hungarizmov v Slovarju 2 pomurskih Hrvatov, saj ti živijo v dvojezičnem okolju, kjer vsak dan prihajajo v stik z madžarskim jezikom. (Madžarsko-hrvaške jezikovne stike natančno predstavlja Laszlo Hadrovics (1985).) V Slovarju govora Svetega Durda gre za staro plast prevzetih madžarskih besed. Vzroki za izposojo segajo v zgodovino, saj so se kajkavščina, vzhodna slovenščina, nemščina in madžarščina skozi stoletja prepletale in vplivale druga na drugo. Večstoletno sobivanje je lepo razvidno tudi v teh jezikih. Gradivo bi lahko uporabili za arealne raziskave skupnih pojavov v sosednjih jezikih. V pomoč bi bilo tudi pri raziskavah skupnih vplivov latinščine in nemščine, ki sta bili v tem prostoru zelo pomembni, na hrvaščino, madžarščino in slovenščino.
Slovarja sta zelo pomembna prav s slovenskega stališča. Razpravljanje o izvoru in sorodnosti vzhodnih slovenskih in kajkavskih govorov sega vse do 19. stoletja (Lundberg 2003: 55). »Nekateri prleški in haloški govori so morda kajka-vskega izvora, saj izkazujejo kajkavski sovpad prvotnih *e in *b/b,« pravi Green-berg (2002: 27). V nadaljevanju bi rad predstavil nekatere vzporedne pojave med medžimurščino in govorom Svetega Durda ter slovenskim središkim govorom (sre-diške primere navajam po Greenberg 1999). Govor kraja Središče ob Dravi pripada prleškim narečjem in ima skupne lastnosti in podobnosti z nekaterimi kajkavskimi govori, ki izhajajo iz praslovanske dediščine.
(1)	na mestu b je e, npr. medžimursko den [d''en], megla [m'egla],pes [p'es]; Sveti Durd den [d'en], megla [m'egla], pes [p'es]; središko den [den], megla [mägla], pes [pas];
(2)	odraz jata je e, npr. medžimursko breg [br'ek], greh [gr'eh], mesto [m'estu]; Sveti Durd breg [br'ek], greh [gr'eh], mesto [m'estu]; središko breg [breg], greh [greh], mesto [mfsto];	^
(3)	izguba razlike l in l', ki je govor Svetega Durda ne pozna, npr. medžimursko kluč [kl'uc], kral [kr'ol], ludi [l'udi], zemla [z'^mla]; središko kluč [klfič], kral [kral], ^ ludi [lüdi], zemla [zemla];	^
(4)	prehod v ^ f pred (a) nezvenečimi priporniki in (b) na koncu besed: medži- ^ mursko (a) fpelati [fp'elati], fpičiti (se) [fp'iciti (se)], ftrnuti [ft'rnuti]; (b) cev [c'ef],
črv [c'rf]; Sveti Durd (a) fpičiti (se) [fp'iciti (se)], ftrčiti se [ft'rciti se]; (b) cev ^ [c'ef], črv [c'rf]; središko (a) vsipati [fsipati], vteknoti [ftaknoti], vtič [ftič]; (b) cev ^ [cef], črv [črf];
(5)	protetični v-: medž. vuho [v'uhu], vuš [v'uš]; Sveti Durd vuho [v'uhu], vuš [v'uš]; sred. vuho [vüho], vuš [vüš].
Z >
O
Po mojem mnenju imata hrvaška in slovenska dialektologija odprta skupna vpra- ^ šanja o podobnosti med vzhodnimi slovenskimi narečji in kajkavskimi govori. To bi zahtevalo skupne programe za natančnejše raziskave narečnega gradiva in za O primerjavo narečij, kar vse bi pomagalo pri reševanju zapletenih vprašanj medna-rečnih razmerij.	«
Monografija in oba slovarja so dobri primeri natančnega raziskovanja in ob- N delovanja narečnega gradiva. Ponujajo podatke na znanstveni ravni in so lahko upo- W rabni tudi na drugih znanstvenih področjih, npr. v etnologiji. To so zelo dragocena ^ dela, saj imamo po njihovi zaslugi več podatkov, ki bogatijo hrvaško dialektologijo in naše vedenje o medžimurskem narečju in o govoru Svetega Durda.
Literatura
Belovic - Blažeka 2009 = Stjepan Belovic - Duro Blažeka, Rječnik govora Svetog Durda: rječnik ludbreške Podravine, Zagreb: Učiteljski fakultet, 2009 (Posebna izdanja 2).
Blažeka 2008 = Duro Blažeka, Medimurski dijalekt: hrvatski kajkavski govori Medimurja, Varaždin: Matica hrvatska (Knjižnica Matice hrvatske 31), 2008.
Blažeka - Nyomarkay - Racz 2009 = Duro Blažeka - Istvan Nyomarkay - Erika Racz, Mura menti horvät täjszotär = Rječnik pomurskih Hrvata, Budapest: Tinta Könyvkiado, 2009 (Segedkönyvek a nyelveszet tanulmanyozasahoz 95).
Greenberg 1999 = Marc L. Greenberg, Slovarček središkega govora, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999), 128-175.
Greenberg 2002 = Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Maribor: Aristej, 2002.
Hadrovics 1985 = Laszlo Hadrovics, Ungarische Elemente im Serbokroatischen, W	Budapest: Akademiai Kiado, 1985.
N Lončaric 2009 = Mijo Lončaric, O klasifikaciji slovenskoga i hrvatskoga jezika s 1	posebnim osvrtom na kajkavsko narječje, v: Slovenska narečja med sistemom
in rabo = Obdobja 26, ur. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2009, O	277-289.
s Lundberg 2003 = Grant H. Lundberg, A Preliminary Report on Dialectological Field-L	work in Northwestern Croatia: Brezova Gora and the Croatian-Slovene Dia-
o	lect Continuum, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 4 (2003), 55-64.
V N
N A
P 1
s K
1 1
6
0
O 2
slovar srednjemoravskega narečja Jarmile Vojtove
Mateja Kosi
Ključne besede: češka narečja, narečni slovar, slovaropisje
1	Jarmila Vojtova je nekdanja sodelavka Inštituta za češki jezik Češke akademije znanosti, od leta 1999 predavateljica na Oddelku za češki jezik Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu.
2	To je poskus prenosa češke strukture klasifikacije narečij v slovensko. Po njej ima češki jezik 4 narečne skupine z narečji in podnarečji (in brez zamejitve krajevnih govorov).
6 1
HH
K
m
Jarmila Vojtova, Slovn^k stfedomoravskeho nareči horskeho typu, Brno: Masarykova univerzita, 2008, 279 str.	SI
Delo Slovnik stfedomoravskeho nareči horskeho typu (Slovar srednjemoravske-	^
ga narečja hribovskega tipa) je nastalo na podlagi avtoričine doktorske diserta-	Z
cije. Hribovsko podnarečje iz naslova je v češki dialektologiji termin za podtip	>
(podnarečje) južnega srednjemoravskega narečja v okviru srednjemoravske na-	q
rečne skupine, ki se govori severozahodno od Brna v okolici Tišnova, Blanska in Sloupa. Delo je vsekakor velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine obravnavanega področja in vsestransko zanimivo za ljubitelje čeških narečij.
L
m
O
K
The dictionary of the mountain-type central Moravian dialect	^
by Jarmila Vojtova	^
H
The volume Slovnik stfedomoravskeho nafeči horskeho typu (Dictionary of the mountain-type central Moravian dialect) was created based on the author's doctoral dissertation. The mountain-type subdialect in the title is a Czech dialectology term referring to a subtype (or subdialect) of the south central Moravian dialect as part of the central Moravian dialect group, which is spoken northwest of Brno in the vicinity of Tišnov, Blansko, and Sloup. The work is a great contribution to preserving the cultural heritage of this area and has general appeal for those interested in Czech dialects.
Key words: Czech dialects, dialect dictionary, lexicography
Slovar srednjemoravskega narečja hribovskega tipa (Slovn^k stfedomoravskeho nafeč^horskeho typu) Jarmile Vojtove1 je nastal na podlagi avtoričine doktorske disertacije. Hribovsko podnarečje iz naslova je v češki dialektologiji termin za podtip (podnarečje) južnega srednjemoravskega narečja v okviru srednjemoravske narečne skupine,2 ki se govori severozahodno od Brna v okolici Tišnova, Blanska in Sloupa.
Od drugih srednjemoravskih narečij izstopa zaradi posebnosti v razvoju kratkega W vokalizma, in sicer zaradi zamenjave o in u, npr. kopec za češko 'kupec', slov. 'kuN pec', in kupec za češko 'kopec', slov. 'grič, hribček'.
1	Delo, ki je po besedah avtorice za zdaj prvo, ki popisuje stanje in razvoj
narečnega besedja v mikroarealu na zahodnem Moravskem po najnovejših leksi-O kografskih metodah (str. 3), je razdeljeno na štiri poglavja, in sicer na uvod (str. s 7-25), diferencialni slovar s slikovno prilogo (str. 27-167),3 ideografski geslovnik L oz. indeks, torej predstavitev besedja po pomenskih poljih (str. 169-227), in abece-
0	dno kazalo vključenih leksemov (str. 229-279).
v	V uvodu so najprej predstavljene zemljepisne in gospodarske značilnosti
raziskovanega področja, to je hribovitega predela Češkomoravskega hribovja (Ti-šnovsko) in Drahanske planine (Blanensko). Sledi historiat raziskav tega narečja. Iz popisa zbranega narečnega gradiva je podano splošno znanje o strukturnih zna-Z čilnostih in razvojnih tendencah moravskih narečij, predstavljena pa je še metoda A zbiranja in obdelave narečnega izrazja. Izhodiščni korpus za sestavo slovarja je bil p zbran v letih 1988-1998 in je nastal na podlagi avtoričinega terenskega dela v šestih
1	izbranih krajih: Debl^n, Drasov, Lažany-Lipuvka, Podles^, Räjec-Jestfeb^ in Sloup;4 s v raziskavo je bilo vključenih 30 informatorjev. Avtorica je želela zajeti predvsem K najstarejšo podobo narečja in na tej osnovi predstaviti njegove tipične značilnosti 1 in razvojne tendence, zato je v raziskavo vključila tudi izpolnjeno vprašalnico za
Češki jezikovni atlas (Česky jazykovy atlas 1-5, ČJA, 1992-2005) Slovn^kovy do-tazn^kpro vyzkum českych näreč^ (1954 in 1958) in gradivo iz slovarja F. Bartoša
Z
a\

1 Dialekticky slovn^kmoravsky (1906), kar je označeno s krajšavo Bš. Zbrala je okrog
o
9000 leksikalnih enot, ki predstavljajo razmeroma kompletno narečno leksiko.
2	Sledi podpoglavje Leksikografska obdelava narečnega gradiva, v katerem
je avtorica opisala tip diferencialnega razlagalnega slovarja in nato sestavo gesla v svojem slovarju, predstavila ideografski geslovnik oz. indeks besed, razvrščenih po pomenskih poljih, ter podala kratko analizo narečnega gradiva. Sledijo še uporabljene kratice in krajšave ter literatura. Besedje je zapisano v poenostavljeni fonetični transkripciji, ki se na Češkem uporablja po pravilih za znanstveni prepis narečnih zapisov (Pravidla pro vedecky pfepis dialektickych zäpisü, Vestnik Česke akademie ved a umen^ 52 (1953), 63-68).
Sledi obsežno osrednje poglavje semaziološko5 zasnovanega diferencialnega6 slovarja s slikovno prilogo. Vsebuje 1180 gesel, v katerih je 293 leksemov za-
Slikovna priloga je vključena na str. 159-167. Slik oz. risb je 10.
Območje je prikazano na zemljevidu na naslovnici knjige. Kraji, v katerih je potekala raziskava, so obarvani rdeče.
Do zdaj nastali slovenski narečni slovarji so pripravljeni s semaziološkega vidika, v katerem je koncept usmerjen od besede k razlagi (po Hartmann - James 1998: 102). Tudi večina slovenskih semazioloških slovarjev je zasnovana diferencialno. Po terminologiji Karmen Kenda-Jež in Petra Weissa so slovenski narečni slovarji razdeljeni na kon-trastivne, to je zasnovane kontrastivno s knjižnim jezikom, in konfrontativne slovarje, ki sopostavljajo leksiko dveh sistemov - narečnega in knjižnega - istega diasistema, narečno besedje pa je pojmovano kot skupek leksikalnih enot narečja (Kenda-Jež - Weiss 1999: 28-30). Vsenarečni slovar naj bi bil že po definiciji kontrastivni, slovar določenega
6
pisanih povsem na novo, vključeno pa je le diferencialno izrazje, torej tisto, ki se razlikuje od knjižnega. To pomeni, da je bilo celotno besedje vključeno v onomazi- o ološko zasnovani ideografski indeks besed, primerjan s Slovarjem češkega knjižnega jezika (Slovn^kspisovneho jazyka českeho 1-8, SSJČ, 1960-1971). Po že znanih načelih primerjave so diferencialni tisti izrazi, (1) ki jih v SSJČ ni, (2) ki so v SSJČ označeni kot narečni, ljudski ali pokrajinski, (3) ki so vključeni z drugim pomenom ^ ali drugačnim tipom uporabe in (4) izrazi z besedotvornimi, morfološkimi ali nepravilnimi glasoslovnimi spremembami (Bachmannova 2009: 36). Po drugi strani ^ pa izrazi, ki so drugačni le po pričakovanih glasoslovnih narečnih, pokrajinskih ali jezikovnoplastnih spremembah (tj. iz pogovorne, t. i. »mluvene« češčine), niso označeni kot diferencialni.
Geslo diferencialnega slovarja je sestavljeno zelo pregledno (prepis je tudi ^ oblikovno enak tistemu v knjigi), npr.:

frfnit se, -^m se, pufrfnene ned. nimrat se (zprav. v jidle)
expr.	^
SSJČ naf. expr., Bš	O
Srov.: drapat se, mrvit se, šošnit se	j
Odvoz.: pu-, rus-, du-	^
26-l9	^^
kul^pke, -bek, plt. nerovnomerne vysoke strnište	^
(SSJČ kol^bky naf. ,hrst posečeneho obil^', Bš delat kolibke »pokosy ovsa shrabovati v hro-	^
madky, co by mohl vz^ti do naruči«) ČJA III-68	N
Srov.: pudfatke	M
32-46-1	h,
kun, kuna, m. kobylka, skäkavy hmyz žijici v trave nebo na stromech Bš/Kt, ČJA II-48 Dem.: kun^k, kun^ček 19-93
stulička, -e, f.
1.	šarka (viz obr. 7)
(SSJČ stolice, sedatko, lavice) ČJA III-135
33-21
2.	čast dfevenych plužnich koleček (viz obr. 9) ČJA III-46
Srov.: putkladek 32-42-3
govora pa konfrontativni. Konfrontativni so tile slovenski narečni slovarji: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1-6- (1982-2009-), Ludwig Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten (slovarski del, 1990), Han Steenwijk, The Slovene dialect of Re-sia: San Giorgio (slovarski del, 1992), Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A-H) (1998). Drugi slovenski narečni slovarji so zasnovani kontrastivno.
^	ščerbak, -a, m. človek s mezerou mezi zuby
E	Bš ščerbač »človek, kteremu chybi zub«, ščerbaty »zubaty
z	20-24-4 1
K	+tracht^r, -o/-a, m. trychtyr, nalevka
o	31-51
s L
o
N
Iztočnici sledijo t. i. osnovne slovarske oblike in knjižna ustreznica oz. opis pomena. Če je beseda povezana s slikovno prilogo, za knjižno ustreznico sledi kazalka viz obr. 'glej sliko' s številko slike (prim. geslo stulička). Dodana je še morebitna raba iztočnice v stalnih besednih zvezah in frazemih, npr. dlöhe jak bidlu pod Z geslom bidlu (str. 33). Ponekod je dodan kvalifikator expr. - ekspresivno (prim. 1 geslo frjnit se). V geselskem članku najdemo tudi kazalko na geslo v SSJČ, geslo je predstavljeno tudi s stališča odvisnosti s starejšimi raziskavami - zabeležene so vzporednice v Bartoševem slovarju (1906), bralec pa je usmerjen tudi na narečno ^ karto v Češkem jezikovnem atlasu (ČJA) (prim. geslo kul^pke).'' V istem geslu so ^ predstavljeni tudi pomensko bližnji izrazi, kot v geslu ščerbak (tudi ščerbač iz Bš). s Lahko je dodana manjšalnica (prim. geslo kun). Pri glagolih so za kazalko Odvoz. K (= odvozene podoby slova) navedene izpeljanke, večinoma vidski par (prim. geslo
1	frfnit se). Na žalost za posamezni leksem ni podatka, v katerem od raziskovanih krajev se je pojavil, dobro pa bi bilo dodati tudi ponazarjalno gradivo.
6	Sledi še številčna kazalka na onomaziološki del, torej ideografski geslovnik
2	oz. indeks (npr. 19-93), kar je zelo uporabno, saj ta tip kazalk v slovarjih, ki so 0 brez njih, npr. v NTC's Dictionary of Commonplace Words in Real-Life Contexts • avtorice Anne Bertram, za lažjo orientacijo po knjigi manjka. Simbol za plus pred
geslom nakazuje, da gre za generacijsko omejen izraz, ki živi kot pasivni besedni zaklad (arhaično, starinsko, prim. geslo +tracht^r). Po oceni Stanislave Kloferove (2009: 33) gre za prvi češki narečni slovar, ki h geslu umešča tudi tako izdelan sistem kazalk in simbolov.
Tretje poglavje je posvečeno onomaziološko8 zasnovani predstavitvi besed po pomenskih poljih (ideografskemu geslovniku). Izrazi so po pomenskih poljih razvrščeni v štiri skupine po zgledu Halligove in Wartburgove tradicionalne klasifikacijske sheme (Kloferova 2009: 308) ob upoštevanju prakse slovarja Česky slovn^k vecny a synonymicky in po zgledu slovarjev Podkrkonošsky slovn^k Jarmile Bachmannove (1998) in Lašska slovn^ zasoba Zdenke Sochove (2001): (I) Vesolje, svet okrog nas, (II) Človek, (III) Človek in družba in (IV) Odnosi splošnega
Kratica Kt v seznamu kratic manjka, pomeni pa Kottove dodatke k Bartoševemu slovarju (Bachmannova 2009: 36).
Po razlagi v delu Dictionary of Lexicography (Hartmann - James 1998: 101-102) ono-maziološki slovar predstavlja besedje in besedne zveze kot izraze pomensko povezanih konceptov, kot so pomeni, ideje, zaznamki, besedne družine in podobna razmerja. Pomembno merilo je usmerjenost od razlage pomena k besedi raje kot od besede k razlagi (kot v semazioloških slovarjih). Onomaziološki slovar vodi uporabnika od relativno dobro poznanih konceptov k relativno manj znanim besedam v nasprotju s tradicionalnimi semaziološkimi slovarji, v katerih so relativno neznane besede razložene s poznanimi.
8
značaja. Vsaka od skupin se deli še na podskupine; oštevilčenje večstopenjske hierarhične strukture pa ni preprosto razumljivo.9 Podskupine imajo številke I: 10-19, o II: 20-29, III: 30-45, IV: 46-52, te pa se še delijo, npr. 1. in 2. podskupina pomen- g skega polja 38 Verejna sprava ('javna uprava'), ki spada v III. skupino Človek in družba, na kar nas usmeri prva številka v številčenju pomenskega polja, je:
38 Verejna sprava
38-1 prezident	^
parlament senat
vlada, preceda vlade ministr
38-2 policije	^
policajt
esenbak, četn^k velitel
38-21 harest/harešt, vjezen^, šatlava
serfet	^
bachar
amnestije	O
38-3 zakon	Isd
paragraf žalovat sod
soci, soce	^
porota [...]
Posamezni izrazi v ideografskem geslovniku niso razloženi, saj njihov pomen izhaja iz konteksta. Posebej dragocena je vključitev izbora lastnih imen, in sicer lastnih imen bitij in zemljepisnih lastnih imen z ledinskimi imeni (mikrotoponimi). Izmed 9000 leksikalnih enot so s krepkim tiskom označene enote diferencialnega slovarja. Žal si skupine v razdelkih, kot sta 38-1 in 38-2 v prepisanem primeru, sledijo brez vsake prazne vrstice in torej novo podenoto označujejo le spredaj zapisane številke. Uporabno bi bilo, če bi bili posamezni leksemi v skupini navedeni po abecednem vrstnem redu. Leksem soci 'sodnik' je zapisan krepko, kar pomeni, da ga najdemo v diferencialnem slovarju (vendar je enak slog izbran tudi za označitev novega po-
Zelo dober in enostaven sistem kazalk ima na primer onomaziološko zasnovani slovar Sistematski rečnik srpskohrvatskoga jezika (Jovanovic - Atanackovic 1980), v katerem so geselski članki celega slovarja zaporedno oštevilčeni od 1 do 3906, kljub temu da v vsako pomensko polje spada le po nekaj iztočnic, npr. pod pomensko polje medicina sodijo iztočnice, oštevilčene od 3741 do 3797 (na žalost ta izbor iztočnic znotraj pomenskega polja ni abecedno razvrščen, kar pogrešam tudi v predstavljenem slovarju J. Vojtove). V indeksu besed smo torej usmerjeni samo k logično oštevilčeni iztočnici, npr. pri besedi lekarna je kazalka na 3797 (iztočnica apoteka).
9
menskega polja - v navedenem primeru Vefejna sprava, ki pa je v diferencialnem W slovarju ne najdemo). Tako kot v semaziološko zasnovanem diferencialnem slovar-N ju je tudi v onomaziološkem delu tisk izrazito negospodaren, saj so besede nanizane 1 druga pod drugo v stolpec, na eni strani v knjigi pa sta dva taka stolpca.
v diferencialnem slovarju prevladujejo samostalniki in glagoli, druge bese-O dne vrste so redko zastopane (najdemo npr. prisl. durch 'vseskozi' in hinda 'drugs je', prid. hostate 'utrujen' ...), podobno je tudi v onomaziološko zasnovanem delu. L	Podobno kot predstavljeni slovar J. Vojtove sta zgrajena tudi že omenjena
0	češka narečna slovarja Jarmile Bachmannove (1998) in Zdenke Sochove (2001), ki v ju Vojtova oba tudi navaja v seznamu literature in se nanju sklicuje pri razvrstitvi
besedja v pomenska polja. V primerjavi s tema slovarjema, v katerih iz onomazio-loško zasnovanega indeksa ne moremo ugotoviti, katero besedo bomo našli tudi v diferencialnem slovarju, je v predstavljenem slovarju J. Vojtove iskanje lažje zaradi Z zapisa takih besed v krepkem slogu. V slovarju Z. Sochove manjkajo tudi kazalke A iz diferencialnega slovarja na ideografski indeks, tako da besed, ki jih najdemo v p diferencialnem slovarju, ne najdemo enostavno v razvrstitvi po pomenskih poljih,
1	kar je Vojtova nadgradila s kazalko v vsakem geslu, enako rešitev pa najdemo že s pri J. Bachmannovi. Če sta slovarja Z. Sochove in J. Bachmannove precej bolj go-K spodarna s prostorom, pa je slovar J. Vojtove bogatejši za zelo uporabno abecedno 1 kazalo vključenih izrazov s kazalkami na onomaziološki del slovarja.
Delo J. Vojtove je dober metodološki prispevek k narečnemu slovaropisju, koristno izhodišče za nadaljnje bohemistične in širše (primerjalno)slavistične štu-
Z
a\

1	dije, bogato narečno gradivo pa tudi za druge znanstvene stroke. Delo je vsekakor velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine obravnavanega področja in vse-
2	stransko zanimivo za ljubitelje čeških narečij.
o
Literatura
Bachmannova 1998 = Jarmila Bachmannova, Podkrkonošsky slovn^k, Praha: Aca-demia, 1998.
Bachmannova 2009 = Jarmila Bachmannova, Jarmila Vojtova: Slovnik stfedomo-ravskeho nafeči horskeho typu, v: Naše reč (Brno) 92 (2009), št. 1, 35-38.
Bertram 1997 = Anne Bertram, NTC's Dictionary of Commonplace Words in RealLife Contexts: an Essential Guide to the Everyday Objects in American Life, Lincolnwood, Illinois: NTC Publishing Group, 1997.
Blažeka 2008 = Duro Blažeka, Prijedlog koncepcije izrade rječnika poljoprivre-dnog nazivlja u medimurskom dijalektu, Croatica et Slavica ladertina (Za-dar) 4 (2008), 157-180.
Bokal 2003 = Ljudmila Bokal, Slovenski narečni slovarji, v: Zinka Zorko - Mihaela Koletnik (ur.), Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 25), 24-42.
Dornseiff 1970 = Franz Dornseiff, Der deutsche Wortschatz nach Sachgruppen, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 1970.
Hartmann - James 1998 = R. R. K. Hartmann - Gregory James, Dictionary of Lexicography, London - New York: Routledge, 1998.	o
Jovanovic - Atanackovic 1980 = Ranko Jovanovic - Laza Atanackovic, Sistematski rečnik srpskohrvatskoga jezika, Subotica: Minerva, 1980.
Kenda-Jež - Weiss 1999 = Karmen Kenda-Jež - Peter Weiss, Posebnosti (slovenskega) narečnega slovaropisja, v: Seminar slovenskega jezika, literature in ^ kulture: zbornik predavanj 35 (1999), 27-46.
Kloferova 2009 = Stanislava Kloferova, Jarmila Vojtova: Slovnik stredomoravske- ^ ho nareč^ horskeho typu, v: Linguistica Brunensia (Brno) 57 (2009), št. 1-2, ^ 306-309.
Matejč^k 1975 = Jan Matejč^k, Lexika Novohradu: vecny slovn^k, Banska Bystrica: Osveta, 1975.
Ostromqcka-Frqczak 2007 = Božena Ostromqcka-Frqczak, Historia leksykografii ^ slowenskiej, Lodz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lodzkiego, 2007.
Sochova 2001 = Zdenka Sochova, Lasskä slovn^ zäsoba, Praha: Academia, 2001.
Wehrle - Eggers 1993 = Hugo Wehrle - Hans Eggers, Deutscher Wortschatz: ein Wegweiser zum treffenden Ausdruck, Stuttgart - Dresden: Ernst Klett Verlag für Wissen und Bildung, 1993.
Weiss 2003 = Peter Weiss, Uvod v slovenski narečni slovar, v: Jezikoslovni zapiski ^ 9 (2003), št. 1, 49-61.	O
NN
N
H
Zgodovinsko-etimološki slovar ruske latovščine ^
^^^^^ Rojs
1
NN
K
m
HH
M. A. Gračev - V. M. Mokienko, Russkij žargon: istoriko-etimologičeskij slovar', Moskva: Ast-press kniga, 2008, 336 str.	N
V slovarju je predstavljena ruska latovščina (argo), to je besedje in besedne	^ zveze prestopnikov različnih kategorij kriminalnega podzemlja (morilcev, ta-	^ tov, prostitutk idr.) od 11. do 20. stoletja, kar vse je zbrano iz leposlovja in živega jezika. Najpogostejši argoizmi imajo pripisano etimologijo, navedeni pa	^ so tudi načini in okoliščine tvorjenja novih besed in besednih zvez.	O
Ključne besede: ruščina, latovščina, leksikologija, slovaropisje, etimologija	^
m
Historical-etymological dictionary of Russian argot	O
This is the dictionary to present Russian argot; that is, the words and phrases	^
used by offenders from various areas of the criminal underground (murder-	^
ers, thieves, prostitutes, etc.) from the eleventh to twentieth century. All of	N
the material was collected from literature and from the living language. Ety-	^
mologies are provided for the most frequent argot expressions, and the man-	h^ ners of circumstances of coining new words and phrases are also described.
Key words: Russian, argot, lexicology, lexicography, etymology
Med socialne podzvrsti ruskega jezika prištevamo interesne govorice, kot so sleng, žargon in latovščina (argo). Pri rabi teh jezikoslovnih izrazov je v ruščini (in tudi v drugih jezikih) kar nekaj zmede zaradi različnih pojmovanj in zaradi težavnega razmejevanja pojavov.
Obravnavani slovar M. A. Gračova in V. M. Mokijenka predstavlja rusko latovščino - besedje in frazeme prestopnikov različnih kategorij kriminalnega podzemlja - morilcev, tatov, prostitutk idr. Ta se je oblikovala dolgo časa, v glavnem pa proti koncu 18. stoletja. Prav v tem času je Rusija doživljala intenziven razvoj blagovno-denarnih odnosov, ruska država se je stabilizirala, dobila je redno policijo in sistem zaporov, izginjati so začele razlike med narečji in oblikoval se je normirani knjižni jezik, uradno predpisan v slovarju ruske akademije.
Obravnavani slovar zajema argoizme od 11. do 20. stoletja. Njegova naloga je določiti tudi etimologijo najpogostejših argoizmov, tj. besed in frazemov, ki so prešli v druge zvrsti splošnega ruskega jezika, predvsem v pogovorni in knjižni jezik. Etimologija argoizmov je težka naloga, ker se raziskovalec sreča z nenavadnim le-
o
ksikalnim gradivom. Tvorjenja novih besed je v latovščini veliko več kot v knjižnem jeziku, saj se argoizmi oblikujejo iz leksikalnih prvin različnih zvrsti ruskega jezika:
(a)	iz knjižnega jezika (npr. ap6yc 'glava'; cKpunKa 'pila za prepiljenje železne K mreže'; nacmouKa -'prostitutka');
(b)	iz živih ljudskih besed in frazemov (npr. Mopdonnrnü 'pištola';po^aK 'oseba'; 3a6ueamb 6a6Ku KoMy-nu6o 'varati koga');
(c)	iz dialektizmov (npr. 6a6oHKa 'srajca'; 6anewHuK 'pijančevanje, krokanje'); (č) iz besed iz drugih socialnih zvrsti (npr. numepKa 'poročnik notranjih vojaških enot' - beseda je tvorjena iz vojaškega žargonizma numep 'lajtnant'; Kpymunb^uK 'šofer' - žargonizem KpymunKa 'volan' uporabljajo vozniki osebnih avtomobilov);
^ (d) iz tujejezičnih leksemov (npr. monHuK 'tat, specializiran na kraje iz trgovin', z	iz angl. shop 'trgovina');
A (e) iz drugih argoizmov (npr. ^uHmoeamb 'prestajati zaporno kazen', podstavna P	beseda je ^uHma 'ječa').
Pri določanju izvora besed v latovščini je treba upoštevati subkulturo prestopniške-ga sveta, njegove običaje, navade, moralo, želje ... Na izvor vrste besed je vplival ^ zaničevalni odnos do pravovarstvenih organov. V zvezi s tem je v sodobni latovščini dokaj produktivna pripona -eK, npr. HauanbHuueK 'predstavnik pravosodnih 5 organov', sa^umHuueK 'odvetnik'.
2	Podrobno znanje nekaterih raziskovalcev pomaga določiti natančno etimologi-
jo vrste argoizmov. Tako so nekatere karte imenovane na način npoeoKamop 'kralj', cu6upcKaHHsea 'sedmica', in sicer zato, ker pri kartanju niso kaj prida. Enaindvajset točk je mogoče doseči, če asu ali desetici dodamo prvo izmed teh kart, kar pa je redko.
Na izvor vrste argoizmov je vplivala ruska ljudska in narečna izgovarjava in tudi izgovarjava predstavnikov neruskih nacionalnosti, npr. eapdanaK 'vlomilec, razbojnik, morilec otrok', xyeamb (od xoeamb) 'skrivati'.
V latovščini ima posebno mesto tabuiranje - jezikovna prepoved, katere kršitev je povezana z neuspehom in ki je eden izmed dejavnikov pri nastajanju novih besed. Ko človeku odvzamejo svobodo, je ponekod v Rusiji prepovedano uporabljati argoizem mecmb 'priliznjenec, pomočnik tatov'. Taka vrsta ljudi obstaja, zato je potrebno opisno imenovanje in zanje se uporabljajo leksemi ecmb, ^eeHa^^amb Ha dea, ^ea^^amb Ha dea, ^ea^^amb uemupe Ha uemupe. Namesto besede ceudemenb 'priča' se uporablja beseda o^eeu^e^ z enakim pomenom. Obstaja tudi določena zveza med evfemizmi, ki so nastali zaradi tabuja v splošnem ruskem jeziku, in tabujem v latovščini. Eni in drugi so slabšalni, npr. v splošnem ruskem jeziku leksemi za hudiča HeMumuK, Hedo6puK, oKanmKa, aHuymKa 6ecnHmuü in v latovščini leksemi za policaja 6oneaH, ^a^, snudeHb, 3y6omuKa.
Pri nastanku novih argoizmov ima precejšnjo vlogo analogija. Obstajajo leksikalni pari: s konca 19. in začetka 20. stoletja argoizem cmpenoK 'berač' in sodobna argoizma cHaünep, 6oM6ucm 'berač' (prim. analogna glagola cmpennmb, 6oM6umb 'prositi miloščino'); menKa 'lahkoživka' iz začetka šestdesetih let 20. stoletja in eon 'lahkoživec' iz osemdesetih let 20. stoletja.
Oblikovanje nekaterih argoizmov poteka po že ustaljenih modelih: tako je argoizem ^upea 'dekle lahkoživega obnašanja' narejen s križanjem argoizmov o Kypea, nnpea 'prostitutka, lahkoživka' in ^una 'dekle, prijateljica tatu'.
Včasih je nastanek argoizmov povezan s kako vladno uredbo, ki zadeva kazensko zakonodajo. Tako so npr. po sprejetju uredbe Prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR »O povečani kazni za majhno huliganstvo« decembra 1973 prestopniki začeli ^ uporabljati besedo deKaöpucm 'človek, obsojen za majhen prestopek'.
Slovar ruske latovščine navaja slovarska gesla po azbučnem zaporedju. Zato ^ je na samem začetku danes zastarela beseda aöpomHuK 'konjski tat', ki ima za prou- ^ čevanje ruske latovščine simbolni pomen, saj jo je leta 1908 tudi jezikoslovec V. F. ^ Trahtenberg postavil na prvo mesto v svojem slovarju Bolotnaja muzyka, ki je temeljno delo za preučevanje ruske latovščine. Ta latovski (argojski) izraz je bil znan ^ v zaporih južnih in zahodnih gubernij. Beseda oöpomb z različicama oöpomKa in ^ aöpomKa lahko pomeni 'jahalna uzda'. V tu obravnavanem slovarju sledi na šestih straneh razlaga te besede različnih avtorjev. Omeniti velja, da M. Vasmer navaja pra-slovansko obliko *ob-rhtb z izhodiščnim pomenom 'uzda' (Max Vasmer (= Maks Fasmer), Etimologičeskij slovar' russkogojazyka 3, Moskva: Progress, 1987, 108).
Beseda aMÖa je prav tako zapisana že v Trahtenbergovem slovaq'u v pomenu 'konec, brezizhoden položaj'. Sledi opomba, da se pogosto uporablja za oznako nasilne smrti, ki jo navadno označuje beseda KywK. Še danes se v latovščini uporablja v pomenu O 'brezizhoden položaj'. V slovaq'u so na treh straneh navedene še dodatne razlage.
EaÖKu 'denar' je ena izmed najstarejših še rabljenih besed v ruski latovščini. « Nastala je zato, ker je bila na denarju upodobljena carica Katarina II. (pravzaprav je N ona öaÖKa). V začetku 20. stoletja so prestopniki tako imenovali ves denar, ne glede W na vrednost. Danes se beseda uporablja samo v množini.	^
Beseda eopoH, najpogosteje nepHuü eopoH, je v latovščini dvajsetih let 20. stoletja pomenila pokrit tovornjak, opremljen za prevoz zapornikov. Prvi nepHue eopoHu so se pojavili v Moskvi v letu 1927, v času »ježovčine« pa so to že bili črno pobarvani pettonski tovornjaki, ki so vozili le ponoči. Šaljivo so te avtomobile imenovali tudi nepHan Mapycn (prim. pogovorno slov. marica). V sodobni latovščini pomenijo leksemi eopoH, nepHuü eopoH, eopoHoK avtomobil za prevoz zapornikov in jetnikov. Prek slenga je beseda prišla v sodobno književnost in dobila širši pomen - avtomobil za prvo medicinsko pomoč ali avtomobil za prevoz pijancev. Ta avto imenujejo Rusi tudi xMeneyöop^uK ali ^eMeHmoeo3.
rad je leksem iz kletvic prestopnikov in iz vulgarnih pesmi in je blizuzvoč-nica besede Kam 'rabelj'. V ruski jezik je beseda Kam prišla v začetku 18. stoletja. Poznajo jo tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih: ukrajinskem, poljskem in češkem. Po mnenju M. Vasmeqa leksem izvira iz nemškega jezika, V. I. Dalj pa pravi, da je beseda v zvezi z besedo Kamop^a 'kazen, odvzem svobode'. Možna je še ena razlaga: beseda Kam je prišla v živi ruski jezik in je v zvezi z argoizmom Kamamb 'tolči z bičem, pretepati'.
Beseda ^MypuK 'pokojnik, rajnik' je prišla v latovščino sredi 20. stoletja iz smolenskih narečij in asociira smrt, nevarnost. V ruskem jeziku je ta sopomenski niz nenavadno bogat: KypHocan, 3aeu6 nempoe, HeaH nempoe, nemp HeaHoeun (prim. slov. matilda). Tovrstno tvornost pojasnjujemo z močno ekspresivnostjo
Z
'Ji
^ ustreznega pojma v kriminalni družbi: čim večjo nevarnost predstavlja dejavnost W za življenje, tem močneje se v njej razvijajo argoizmi, ki izražajo razumevanje N samostalnika »smrt« in glagola »umreti«. Leksem ^MypuK je bil osnova za niz 1 slengovskih besed: ^Myp 'pokojnik', ^MypoeuK 'muzikant, ki igra pri pogrebu',
^Mypmpecm 'pogrebni zavod'. O	3^K(a) 'zapornik, zaporniki' je okrajšava besedne zveze 3aKMWHeHHUü
s KaHaMoapMee^ - tako so v uradnih preiskovalnih dokumentih imenovali kaznjen-L ce in politične zapornike, ki so gradili Belomorski prekop. V tem času je nastalo
0	več okrajšav, npr. ^up 'žena izdajalca domovine', ncup 'član družine izdajalca V domovine'. Te in podobne besede so sčasoma izginile in samo beseda 3^K(a) se v
latovščini še vedno uporablja.
H^pamb Ha cKpunKe 'piliti mrežo za pobeg'. To je kalk iz francoščine, kjer jouer du violon dobesedno pomeni 'igrati na gosli, violino'. Omenjeni ruski lato-Z vski idiom se je pojavil proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja, v času intenzivnega A prevzemanja galicizmov. V latovščinah v različnih jezikih je mnogo enakih besed, P kar dokazuje splošen tip razmišljanja prestopnikov pri različnih narodih. Frazem
1	u^pamb Ha cKpunKe se je uporabljal do šestdesetih let 20. stoletja.
s	Kpumb HeneM v ljudski govorici pomeni 'nič ne odgovoriti, nič ne opore-
K kati', nastal pa je v latovščini kvartopirskih goljufov, saj je pomembno, da igralec 1 nima kart, s katerimi bi vzel nasprotnikove karte (ali karto).
Argoizem naeaH se uporablja v idiomu 6umb Ha naeaHe 'skrivati se pred policijo', izhaja pa iz starojudovske besede lwono 'luna'. 1	Ho^u denamb pomeni v latovščini 'pobegniti, skrivati se'. Šaljiva različica je
• npudenueamb Hogu neMy-nu6o - ta argoizem je v sodobnem ruskem pogovornem 1 jeziku dokaj živ, uporabljajo ga nekateri pisatelji in novinarji v pomenu 'krasti, vzeti, odnesti'. To je star evropski argoizem tatov (prim. slov. kaj dobi, ima noge 'kaj se izgubi, izgine' in nem. jemandem Beine machen 'nagnati koga').
ConHumKo ^u^aHCKoe je v ruski ljudski govorici, narečjih in latovščini posmehljiv frazem za polno luno, mesec.
Ty^ma in myxma: v latovščini gulagov je my^ma in redkeje myxma pomenilo prikaz lažnega dela, slepitev z lažnimi besedami. V latovščini tatov je to vrsta prevare z nekakovostnimi stvarmi, v govoru kvartopircev pa igranje kart brez denarne stave. V ljudski govorici se uporablja v pomenu 'ponarejanje, prevara, laž, podtaknjena stvar, bedarija, malenkost'.
0apm je v latovščini 'sreča, uspeh'. Izvedenke so ^apmumb 'peljati v čem', ^apmu^ep 'pomočnik žeparja', ^apmoee^ 'srečnež' iz ^apmoeuü 'prestopnik, pogost stanovalec v zaporih'.
XaH e dupe 'cerkev' - to je zastarel argoizem, tvorjen na osnovi sozvočja s xaHdupu, ki pomeni 'cerkev' tudi v ciganščini.
Slovar ruske latovščine obširno razlaga primere iz zaporniške folklore, pri čemer se sklicuje na več avtorjev. Predstavljeni so številni primeri iz leposlovja in živega jezika prestopnikov. Na koncu je naveden seznam več kot 300 osnovnih virov - jezikoslovnih knjig ali člankov. Slovar je še posebej dragocen, ker je tudi prvi etimološki slovar ruskih argoizmov.
v spomin
Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov) 1967-2010
6
V torek, 25. maja 2010, je v Vidmu (Udine) na pragu svojega 43. rojstnega dne -rojen je bil 11. junija 1967 v Moskvi - nepričakovano sklenil svojo življenjsko pot baltist in slavist Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov).
Nikolaj Mihajlov spada v plejado tistih ruskih znanstvenikov (Aleksander Vostokov, Izmail Sreznjevski, Nestor Petrovski, Aleksej Haruzin, Jevgenija Linjo-va, Iskra Čurkina, Ljubov Kurkina), ki so pomembno prispevali k raziskavam slovenske kulturne in jezikovne dediščine. Po osnovni izobrazbi je bil klasični filolog, toda izjemna nadarjenost za jezike (obiskoval je desetletko z ruskim in francoskim učnim jezikom) in neizmerna zakladnica znanja, ki mu jo je nudilo domače okolje (mama - vidna ruska filologinja Tatjana Vladimirovna Civjan - in družina velikana ruske filologije, akademika Vladimira Nikolajeviča Toporova), sta ga pripeljali v baltoslovansko filologijo in mitologijo.
Po krajšem podiplomskem študiju na Inštitutu za slavistiko in balkanistiko pri akademiku Nikiti Tolstoju ga je življenjska pot leta 1990 vodila v Italijo, kjer je najprej poučeval ruščino na različnih jezikovnih tečajih v Bolzanu in Trentu, v letih 1992-1998 pa je deloval kot lektor za ruski jezik na Univerzi v Pisi, v letih 1993-1995 tudi kot docent za ruski jezik na Univerzi v Trentu. V letih 1995-1998 je zažarel kot meteor na slavističnem in baltističnem nebu. Skupaj s Pietrom Di-nijem je v Pisi v letih 1995-2003 izdal devet letnikov baltističnega zbornika Res Balticae, sam pa v Madridu leta 1998 knjigo Baltische und Slawische Mythologie. Za doktorski študij na univerzi v Leidnu (Nizozemska) si je izbral jezikoslovno analizo slovenskih jezikovnih spomenikov od 14. stoletja do Trubarja; promoviral je leta 1998. Njegov promotor je bil ugledni nizozemski slavist Frederik Kortlandt.
K
m
HH
e^
A
N
NN
Z >
O
L
m
O
K
NN
N H
Knjiga Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der sloW wenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550) je izšla v Amsterdamu in Atlanti (GA) leta N 1998, močno skrajšani slovenski prevod Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine 1 pa v Trstu leta 2001. Knjiga, predvsem 450 strani obsegajoči nemški izvirnik, je doživela številne ugodne ocene v najuglednejših slavističnih revijah sveta, saj je
0	bila z njo zapolnjena zevajoča vrzel v jezikoslovnih obravnavah zgodovine slovens skega jezika. Mihajlov je leta 1998 postal izredni profesor na univerzi v Vidmu in L bil v študijskem letu 1999/2000 predstojnik katedre za slovenistiko. Krajši čas je Q predaval tudi na univerzah v Veroni in Ljubljani.
v	Kot učenec ruske mitosemiotične šole V. N. Toporova se je Mihajlov z ve-
liko vnemo posvečal tudi raziskavam na področju baltske in slovanske mitologije, zlasti na litovskem in slovenskem gradivu. V letih 1985-1990 je sodeloval na raziskovalnih taborih, ki jih je na litovskem podeželju organizirala Vilenska univerza, v Z letih 1988-1990 pa je pri litovskem veleposlaništvu v Moskvi soorganiziral tečaje A litovskega jezika in na njih tudi predaval. Litovščino in slovenščino je obvladal kot p redkokateri tujec, Litovci pa so mu za zasluge v baltistiki podelili litovsko drža-
1	vljanstvo.
s	Pri Slovencih je odločilno spodbudil zanimanje za poglobljeno raziskovanje
K domačega mitološkega izročila v slovanskem kontekstu in za izjemni znanstveni 1 opus V. N. Toporova. Na njegovo pobudo je leta 1998 v Ljubljani in Pisi začela izhajati mednarodna znanstvena revija Studia mythologica Slavica (od leta 2000 izhaja v Ljubljani in Vidmu), katere sourednik je bil skupaj z Moniko Kropej z In-
Z


1 štituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Doslej je izšlo že trinajst
o
letnikov. Z njegovim posredovanjem je na Oddelku za etnologijo in kulturno an-2 tropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2002 izšel (fragmentarni) slovenski prevod knjige V. N. Toporova Predzgodovina književnosti pri Slovanih: poskus rekonstrukcije. Istega leta je v Trstu izšla knjiga N. Mihajlova Mythologia Slovenica: poskus rekonstrukcije poganskega izročila pri Slovencih.
Nikolaj Mihajlov je avtor več kot 150 znanstvenih in strokovnih publikacij s področij slovanske in baltske mitologije, baltistike, klasične filologije in slovenisti-ke, objavljenih v različnih evropskih jezikih.
Presenetljivo je, da je prav Nikolaj Mihajlov in ne kdo od Slovencev sestavil italijansko-slovenski in slovensko-italijanski žepni slovar, ki je v Milanu v letih 1996-2008 izšel v kar sedmih izdajah.
S svojimi deli se je za vedno vpisal v zgodovino slavistike in baltistike, s svojim osebnim šarmom pa tudi v srca vseh, ki smo ga osebno poznali.
Italijanski in slovenski kolegi in prijatelji smo se od Nikolaja poslovili 29. maja v cerkvi glavnega pokopališča v Vidmu, njegovi ruski in litovski kolegi in sorodniki pa teden dni pozneje na Vagankovskem pokopališču v Moskvi. Mami Tatjani Vladimirovni Civjan, ki ji je usoda namenila eno najhujših preizkušenj, kar jih lahko doživi mati, izrekam v svojem in v imenu slovenskih kolegov tudi ob tej priložnosti svoje najgloblje sožalje.
Silva Tarkar
Izbor iz bibliografije
Knjige
Mitologia slava: studi sulla mitologia dei popoli slavi: antologia, uvod in ur. N. Mikhailov, Pisa: ECIG, 1993.
Mitologia baltica: studi sulla mitologia dei popoli baltici: antologia, ur. Pietro U. ^ Dini - Nikolai Mikhailov, Pisa: ECIG, 1995.
Dizionario italiano-sloveno, sloveno-italiano, Milano: Vallardi, 1996, 720 0 8.	^
I monumenti linguistici sloveni dell'epoca dei manoscritti: lingua e letteratura slo- ^ vena dai Monumenti di Frisinga a P. Trubar: con una nuova edizione del ^ manoscritto di Cergneu, Pisa: ECIG, 1997.
Baltische und slawische Mythologie: ausgewählte Artikel, Madrid: Actas, 1998 ^ (Studia mythosemeiotica 1).
Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam - Atlanta (GA): Rodopi, 1998 (Studies in Slavic and General Linguistics 26).
Vladimir Toporov, Balt^ mitologijos ir ritualo tyrimai, izbor Nikolai Mikhailov, Vilnius: Aidai, 2000.
Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine: rokopisna doba slovenskega jezika (od
XIV. stol. do leta 1550), Trst: Mladika - Knjižnica Dušana Černeta, 2001. O
Mythologia Slovenica: poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila,
Trst: Mladika - Knjižnica Dušana Černeta, 2002.	hh
SI
Razprave in članki	H
Appunti su *Belobog e *Černobog, v: Ricerche slavistiche 41 (1994), 41-51.	^
K peKOHCTpyK^HH OTgentHHX ^parMeHTOB CnaB^HCKOH KOCMOnOrHH Ha OCHOBe ^ontKnopHHX HCTOHHHKOB, Kwu^eßHa ucmopuja 26 (1994), št. 94, 325-337.
Eme pa3 o *Eeno6oae h *^epHo6oae: k bo3mo«hocth npHBne^eHHa HeKOTopHX KoCBeHHHX hctohhhkob), CnaßHHoeedeHue 1995, št. 3, 89-96.
Das »gemischte« slawisch-baltische Pantheon von Christian Knauthe, Res Balticae (Pisa) 1 (1995), 115-139.
Lett. näve, lit. novis, altslaw., altruss. *navi u. a.: zum Problem der Realisierung eines balto-slawischen (Ur)stammes auf der mythologischen Ebene, Ponto-Baltica 6 (1995), 95-102.
Baltico-slovenica: alcuni paralleli mitologici, v: Res Balticae 2 (1996), 151-178.
K peKOHCTpyK^HH oTgentHHX KoCMoroHHHecKHX / KoCMonorH^ecKHX H aHTpono-norH^ecKHX ^parMeHTOB cnaBSHCKOH Mogenn MHpa Ha MaTepnane pyccKHX 3aroBopoB, v: Studies in Slavic Folklore and Folk Culture 2, Oakland (CA), 1997, 57-76.
Eine slowenisch-prußische lexikalisch-mythologische Parallele: kres/kresze, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997), 153-159.
Materiali preliminari per una bibliografia della mitologia baltica (1900-1996), v: Res Balticae 3 (1997), 165-213.
Kr(e)snik, eine Figur der slowenischen Version des urslawischen Hauptmythos, Kwu^eeHa ucmopuja 29 (1997), št. 101, 23-37.
Vieno šaltinio lingvistines-mitologines reabilitacijos klausimu: Jono Lasickio »De W	Diis Samagitarum«, Naujasis židinys-Aidai (Vilnius) 1997, št. 11-12, 449-
Z	454.
1 Baltoslovanska mitologija - baltska in slovanska mitologija - slovenska mitologija:
nekaj terminoloških opomb, Traditiones 26 (1997), 77-99. O O poflH cnoBeHCKoro a3HKa B BeHe^HH Ha py6e«e XV-XVI bb.: k 500-neTHro nep-s	BOH cnoBeHCKOH 3anHCH ^epHeHCKOH pyKonHCH, Cnoeo u Ky^bmypa I: naMM-
L	mu HuKumu H^buna To^cmo^o, MocKBa: HHgpHK, 1998, 143-160.
0	Baltische Mythologie: der aktuelle Zustand der Forschung: Probleme und Perspek-v tiven, v: Baltistik: Aufgaben und Methoden, ur. A. Bammesberger, Heidel-N berg: Universitätsverlag Carl Winter, 1998 (Indogermanische Bibliothek 19),
1	409-416.
E^e pa3 o6 ogHOM TpaKTaTe no ahtobckoh MH^onorHH (nonHTKa pea6H^HTa^HH Z	Tpyga ^Ha ^acH^KO^o o «eMaHTCKHX 6orax), v: noXvzponov k 70-^emuw
A	B^aduMupa HuKo^aeeuna Tonopoea, MocKBa: Hh^phk, 1998, 428-438.
p Eines der ersten slowenischen Sprachdenkmäler: Klagenfurter Handschrift 1	(Celovški/Rateški rokopis), XIV. Jh., Ponto-Baltica 7 (1997), 129-161.
s CnoBeHCKHe HHCAHTentHHe B »PyKonucu U3 VduHe« (1458), v: CnaeuHCKue ^mw-K	du: cöopHUK k wöuMew C. M. To^cmoü, ur. E. E. HeBKHeBCKaa, MocKBa:
1	HHgpHK, 1999, 279-285.
BanTHHCKHe 6orH b cep6o-^y«H^KOM naHTeoHe A. OpeH^e^a, v: Ea^mo-cnaeuHC-Kue ucc^edoeaHUH 1997, MocKBa, 1998, 392-399.
a\

1 Die sogenannte »slowenische Homilieskizze« (»Slovenski načrt za pridigo«) aus
o
der handschriftlichen Periode der slowenischen Sprache, Slovenski jezik -2	Slovene Linguistic Studies 2 (1999), 77-90.
Edition der Handschrift mit slowenischen Monatsnamen (1466) aus Škofja Loka, v: ^o^muKa. Hcmopun ^umepamypu. ÄuH^eucmuKa = Essays in Poetics, Literary History and Linguistics: cöopHuK k 70-^emuw BunecMaea Bceeo^o-doeuna HeaHoea, MocKBa: OrH, 1999, 619-625.
Epitetni pomen slovanskih poganskih teonimov kot morebitna razlaga polikefal-nosti nekaterih božanstev (še enkrat o rekonstrukciji slovanske mitologije), Traditiones 28 (1999), št. 1, 179-183.
Einige Anmerkungen zum Begriff »baltisch-slawische« Mythologie, v: Aspekte baltischer Forschung: R. Eckert zum 65. Geburtstag, ur. J. D. Range, München - Greifswald, 2000, 206-225.
»3anag Ha BanKaHax« hah »6anKaHCKHH 3anag« b nHHrBHCTH^ecKOM acneKTe: ganMaTHHCKHH a3HK, v: BocmoK u 3anad e öanKaHCKoü KapmuHe Mupa: naMumu B^aduMupa HuKo^aeeuna Tonopoea, Poe. aKag. HayK, Hh-t cnaBÄHOBegeHHÄ, ur. odbor T. H. CBemHHKOBa - H. A. CegaKOBa - T. B. ^HBBaH, MocKBa: HHgpHK, 2007, 280-286.
yKp. MoMb^ap, cabh. malavar u gp.: geMOHonornnecKaa napannent, Terra Bal-kanica - Terra Slavica: öanKaHCKue nmeHuu 9: K wöuMew T. B. ^uebUH, ur. odbor T. M. HnKonaeBa (odg. ur.) - H. A. CegaKOBa - T. H. CBemHHKOBa, MocKBa: Hh-t cnaBSHOBegeHu PAH, 2007, 93-97.
Uredniško delo
Studi slavi, Pisa (Genova), 1993-1998 (skupaj z G. Dell'Agata, S. Garzoniom,
P. U. Dinijem in J. Maruškovo) Res Balticae: miscellanea italiana di studi baltistici, Pisa, 1995-2003 (skupaj s P. U. Dinijem).
Studia mythologica Slavica, 1998-2010, ZRC SAZU, Ljubljana - Dipartimento di ^ Lingue e Civiltä Centro-orientali, Universita degli Studi di Udine (skupaj z M. Kropej).
Eanmo-c^aeuHCKue ucc^edoeaHuu, MocKBa, 2004-2009.	^
e^
A
Z
V
o
L
m
o
K
NN
N H
seznam sodelujočih
6 1
HH
K
Aleksandra Bizjak Končar
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU	N
Novi trg 4, 1000 Ljubljana
Aleksandra.Bizjak@zrc-sazu.si
Z
Helena Dobrovoljc	^
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU	q
Novi trg 4, 1000 Ljubljana	^^^
Helena.Dobrovoljc@zrc-sazu.si	^
Elod Dudas	O
H-2251 Täpioszecso, Jokai utca 13, Madžarska	^
dudaselod@gmail.com	hh
Metka Furlan	^
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU	^
Novi trg 4, 1000 Ljubljana	^ Metka.Furlan@zrc-sazu.si
Helena Grochola-Szczepanek
Instytut Jqzyka Polskiego PAN Mickiewicza 31, PL-31-120 Krakow, Poljska helenags@ijp-pan.krakow.pl
Robert Grošelj
Oddelek za prevajalstvo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Robert.Groselj@ff.uni-lj.si
Mojca Kompara
Dane 1, 6210 Sežana mokopt@yahoo.com
Mateja Kosi
Osnovna šola Beltinci Panonska 35 b, 9231 Beltinci mateja18@yahoo.com
Majda Merše
W	Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Z	Novi trg 4, 1000 Ljubljana
Majda.Merse@guest.arnes.si
Žiga Mujakič
Oddelek za slavistiko Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Ziga.Mujakic@ff.uni-lj.si
Luka Repanšek
Homec, Bolkova 40, 1235 Radomlje Luka.Repansek@siol.net
Jurij Rojs
^	Goriška ulica 1a, 2000 Maribor
^	Jurij.Rojs@triera.net
1
s Irena Stramljič Breznik
K	Oddelek za slovanske jezike in književnosti
1	Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Koroška cesta 160, 2000 Maribor Irena.Stramljic@uni-mb.si
Matej Šekli
Oddelek za slavistiko Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Matej.Sekli@guest.arnes.si
Silvo Torkar
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Silvo.Torkar@zrc-sazu.si
a\
Navodila avtorjem
Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke.
Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali odtisnjena na papir in oddana uredništvu.
Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov.
Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo.
Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku Odmevi.
Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
Jezikoslovni zapiski 16 • 2010 • 2
Razprave in članki
Majda Merše, Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove
prevodne predloge Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov
na -ajne v cerkljanskem narečju Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini
slovenskega knjižnega jezika (s poudarkom na vezavi) Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc, Proces
podomačevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed Mojca Kompara, Krajšavni slovarji
Irena Stramljič Breznik, Reaktualizacija besedilnih vzorcev v
radijskih oglasih ŽigaMujakič, Distribucija pomenov glagolskega predponskega
obrazila po- v češčini in ruščini Helena Grochola-Szczepanek, Korelacja rodzaju gramatycznego
i naturalnego w dialektach polskich Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko taid 'tat'
Ocene in poročila
ElödDudas, Tri novejša dela hrvaškega narečjeslovja Mateja Kosi, Slovar srednjemoravskega narečja Jarmile Vojtove Jurij Rojs, Zgodovinsko-etimološki slovar ruske latovščine
V spomin
Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov): 1967-2010 {Silvo Torkar)
ISSN 0354-0448
9 //uoo^
9770354044012