LETO XXIII. — Številka 61 Ustanovitelji: obS. konference SZDl Jesenice, Kranj, Radovljica šk. i^oka ln Tržič. - Izd~Ja CP GorenlskJ tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ■» Odgovorni urednik 4.1bln (Jčakar KRANJ, sreda, 12. VIII. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 sol tednik. Od I. Januarja 1930 kot poltednik. Od 1. Januarja 19K trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, (n sicer ob sredab in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V okviru praznovanj ob radovljiškem občinskem prazniku je bila v petek popoldne v Radovljici slavnostna seja občinske skupščine, na kateri so za častnega občana Radovljice proglasili znanega arhitekta, univerzitetnega profesorja, inž. Ivana Vurnika. Listino o častnem meščanstvu mu je izročil predsednik skupščine občine Stanko Kajdiž. — Foto: F. Perdan mešanica kav Gradnja novih obratov tovarne Iskra 53.000 obiskovalcev Na upravi Gorenjskega *>eJma smo včeraj izvedeli, ~a je XX. jubilejni sejem *e obiskalo 53.000 ljudi, od jjffia najmanj 15.000 tujcev. jjwslaivlja]ci so v petek, soboto, nedeljo in v ponede-*J«k prodali za približno 700 ®tar'h milijonov blaga. Med Podanim blagom prednjači Pohištvo, nato pa sledijo go-f^odinjski in kmetij skd stroji avtomobili. —jk Pred kratkim so v kranjski Iskri začeli z gradinjo novega obrata avtomatskih telefonskih naprav. Obrat bo -imel 15.000 kvadratnih metrov površine. Telefonija je ena od najbolj perspektivnih proizvodnih panog, zato sta povečava delovnih površin in razširitev proizvodnje nujna za nadaljnji razvoj podjetja. Proizvodnja v novem obratu naj bi stekla čez dve leti. Predvidevajo tudi izgradnjo novega obrata slikal. S tem bo ves prostor v okviru tovarne pozidan. Ker namerava Iskra zgraditi tudi sodoben objekt za elektronsko telefonijo, bo morala poiskati Lokacijo drugje. V teh obratih bo našlo zaposlitev prek 1000 delavcev, predvsem pa bo treba zagotoviti dovolj strokovnjakov in kvalificiranih delavcev. Doslej je Iskra zgradila 15 tovarn, v njih pa dela 18.000 ljudi. Osnovno za rast Iskre, so sorazmerno dobro uspo- sobljeni kadri z industrijsko tradicijo. Razpolaga z visoko razvito tehnologijo in delo je organizirano po sodobnih metodah! Za raven tehnologije v Iskri so najboljše spričevalo številne inozemske kooperacije in licence. Tako Iskra sodeluje s firmami, članicami ITT Evropa, General Electric — ZDA, Braum AG — ZRN, Bosch — ZRN, Dan-fos — Danska, Gocrtz — Avstrija, Hoover — Anglija, ASEA — Švedska, Girmi — Italija in drugimi. Tuji partnerji pri svojem delu vedno bolj izkoriščajo Iskrim« izkušnje. V Indiji so zgradili tovarno elementov za elektroniko, v Turčiji gradijo tovarno telefonskih central, v Južni Ameriki uvajajo proizvodnjo telefonskih naprav in radijskih Aparatov. Iskra je tudi solastnik tovarne kontaklni-kov na Danskem. L. B. Krvodafalska akcija Občinski odbor RK v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo v Kranju organizira krvodajalsko akcijo 17. in 18. avgusta. Upamo, da se bo prijavilo dovolj krvodajalcev, da bi tako zagotovil] dovolj te dragocene tekočine Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani in s tem vsem zdravstvenim postajam v Sloveniji, in omogočili pomoč več ponesrečencem in bolnikom. V PRODAJALNAH KOKRE PRODAJA BLAGA S POPUSTOM IN PO ZNIŽANIH CENAH Specializirana prodajalna s pohištvom Dekor Kranj Koroška 35 vam nudi 5 % popust pri nakupu pohištva v času od 7. do 18. 8. 1970 Brezplačna dostava do 30 km Strokovna montaža Prodaja na kredit Prodajalna Gorenje Kranj, Prešernova 11 Prodaja blago za ženske letne obleke in predpasnike po 40 do 60 % znižanih cenah Prodajalna Tekstil Kranj, Prešernova 5 vam nudi moške srajce in pletenine s 50 % popustom V naših prodajalnah boste vedno kupili poceni in kvalitetno blago! Za obisk se priporoča KOKRA KRANJ! blagovnica JMBSSHBL škof fa loka 10 7« popust od 7. do 18. avgusta — pohištvo — pletenine — posoda — kolesa — mopedi — motorji — konfekcija — metrsko blago — T V in radio aparati — obloge za tla — dekorativno blago — perilo — gospodinjski aparati — usnjena galanterija — športne potrebščine — volna, pletilni stroji — gramofoni, magnetofoni — dežniki Kupite dobro, kupite sedaj, kupite poceni! IS I veleblagovnica I Ijnbljana JESENICE Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške Železarne so med drugim ugotovili, da je žiro račun tega delovnega kolektiva še vedno blokiran zaradi 10,7 milijarde starih dinarjev neporavnanih obveznosti. Te obveznosti pa so zaradi dobrega gospodarjenja 2eiezarne vedno manjše in če bo šlo tako naprej, žiro račun ne bo blokiran dlje od enega leta. Vsota dolžnikov pa se je poveča! in sicer na 19 milijonov starih dinarjev. Železarna se je odločila, da tistim kupcem, ki ne plačujejo redno, ustavi dobavo ali jim. sama preskrbi kredite za poravnavo obveznosti Želtfzami. -jk Ob polletju lani je bilo v jeseniški občini zaposlenih 12.162 ljudi, letos pa 12.043. Zaposlenih moških je bilo lani ob polletju 8642. ob letošnjem polletju pa 8482. Na Jesenicah je bilo lani ob poletju zaposlenih 3520 žena, letos pa 3501. To pomeni, da je letošnja polletna zaposlenost za 1 odstotek manjša od lanskoletne. Zaposlenost moške delovne sile je za 1,9 odstotka manjšat od lanske polletne, zaposlenost žena pa za 1,2 odstotka večja od lanske. Pri tem moramo poudariti, da pri zaposlenosti moških ne gre za pomanjkanje delovnih mest, ampak za pomanjkanje ljudi, saj bi lahko v jeseniški občini takoj zaposlili 300 do 400 moških. Pomanjkanje moških delavcev občuti predvsem Železarna in gradbeništvo. V jeseniški občini je bilo lani med zaposlenimi 29 odstotkov žena, letos pa nekaj več. Ce te podatke primerjamo z republiškimi in gorenjskimi ugotovimo, da je v SRS med zaposlenimi 44 odstotkov žena, na Gorenjskem pa kar 45 odstotkov. Jeseniške strukture zaposlenih se ne da spremeniti prek noči, četudi bi imeli sredstva in proizvodne prostore. V prihodnje bodo na Jesenicah lahko zaposlili le naravni prirastek žena, starejši del' nezaposlene ženske armade pa se bo moral usmeriti v turizem Ui njemu sorodne panoge. -jk Ivan Štucin - Zana 65 - letnik TRŽIČ Kulturne prireditve v preteklem tednu so doživele lep obisk. Na letnih igrah so tržiški gledališčniki-amaterji zabeležili lep uspeh: piemiero Mik love Zale je obiskalo nad 3.000 gledalcev. Ce bi jim bilo vreme vsaj nekoliko bolj naklonjeno — prav prvi večer jim je že kar tradicionalni dež onemogočil prireditev — bi bil obisk še dosti večji. Nabito polna je bila dvorana Cankarjevega doma, kjer so člani domače folklorne skupine Karavanke priredili vačer pesmi in plesov narodov Jugoslavije. -ok Zahvala Antonu Dežmanu - Tončku 12. junija letos je praznoval 50. obletnico rojstva narodni heroj in dolgoletni družbeno politični delavec Anton Dežman-Tonček iz Radovljice. Da bi se mu družbenopolitična skupnost oddolžila za vse napore v narodnoosvobodilni borbi in po- vojni graditvi, mu Je predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž na slavnostni seji skupščine v petek, 7. avgusta, izročil skromno darilo ln se mu zahvalil za vse, kar je prispeval napredku in razcvetu družbene skupnosti. -Jk Te dni je praznoval svoj 65. rojstni dan znani tržiški prvoborce Ivan $tucin-2ana. 2e kot 16-Ieieu fant se je vključil v delavsko prosvetno dduštvo Svoboda v Tržiču. Izučil se je "za čevljarja. 1928. je bil sprejet v Komunistično partijo. Vse do 1931. je bila pri njem ilegalna javka za zvezo s Koroško; tedaj pa je bil obsojen na 8 mesecev Glavnjače. Kot politično sumljivega so ga v začetku 1941. leta internirali v Ivanjico, odkoder se je vrnil v dneh kapitulacije stare Jugoslavije. Takoj se je vključil v osvobodilno fronto- v Kranju, 23. julija 1941 pa je odšel v partizane. Bil je borec tržiške čete, kokrškega odreda, pozneje pa politični komisar zaščitne čete komande mesta Tržič. Po osvoboditvi je opravljat razne dolžnosti na <>!u-;iju Kranj, prevzel je dolžnost direktorja tovarne čevljev Kranj med leti 1947 in 1951 pa je imel pomembne funkcije v republiškem ministrstvu za industrijo. V tem času je bil kot glavni direktor usn jarsko-eevl jarske in galanterijske direkcije za Slovenijo zadolžen tudi za izgradnjo Planike v Kranju in je leta 1951 postal tudi prvi direktor te tovarne. Konec 1951. je prevzel mesto direktorja tovarne obutve Peko v Tržiču, kjer je ostal do 1961., ko je bil upokojen. V času njegovega vodenja Je tovarna Peko (tedaj se Triglav ) doživela pomemben razvoj. Zgradili so nov obrat, po« površini večjega od starega, v katerem je lahko stekla moderna industrijska proizvodnja, izboljšali pa so se tudi delovni pogoji. Proizvodnja se je v teh desetih letih potrojila: od 350.000 parov čevljev je narasla prek milijona. 'Tovariš studii je vseskozi opravljal tudi pomembne dolžnosti v družbenopolitičnem življenju, 1951. leta pa je bil izvoljen tudi za ljudskega poslanca v slovenski skupščini. številnim čestitkam ob njegovem jubileju se pridružujemo tudi ml. — ok Cesta na Jezerski vrh Je končno dobila novo asfaltno prevleko in urejene bankine. Na mejnem prehodu so nam vedeli povedati, da je promet že v prvih dneh izredno narastel. Dela je izvaialo Cestno podjetje iz Kranja. — Foto: I. J. i:;ii:i,;ii!m!iiiiii!iii!ii:!iiiiiiiiiiii!!iniiiiii:i;i!::!!iin iO E X P O R T KOVINOTEHNA IMPORT Celje Pralni stroji Gorenje L a kvaliteta od 1.950.— dinarjev dalje hladilniki Gorenje in Zoppas SEZONSKA RAZPRODAJA štedilniki Gorenje elektrika, plin, kombinirani, super od 350.— din dalje tovarniško znižano I BLAGOVNICA FUŽINAR I JESENICE I Velika reklamna prodaja i I na mednarodnem sejmu v Kranju I od 7. do 18. avgusta Kredit brez porokov in obresti poseben popust pri nakupih z gotovino reklamne tovarniške cene strojev prodaja blaga z lepotno napako brezplačna dostava na dom Poleg tega: IZREDNO UGODEN NAKUP POMIVALNIH OMARIC Emo Celje in Gaber POSEBNO UGODEN NAKUP KERAMIKE skodelice, vi.ze, krožniki, servisi SEJEMSKI POPUST DO 80 % Kupujte dobro, kupujte poceni, a najboljše in najceneje boste kupili v paviljonu blagovnice Fužinar šUiiiiimmiiiimmiiiMiiimimiiiiiiimiiiiiMiiiMiim Nova trgovina V Britolu pri Kranju gradi veletrgovina Živila Kranj nov potrošniški camter. Veljal bo okrog 2 mi-iHjona novih dinarjev, prodajna in skladiščna površina pa bo znašala okrog 500 kvadratnih metrov. Potrošniški con-ter( v katerem bo samopostrežna trgovina, mesnica in bite, bo kmalu odprt. PRESENEČENJE vy za .vaše: , fr? GOSTE ^> KAVA Nova betonarna v Jasni SGP Sava iz Jesenic je zgradilo v Jasni pri Kranjski gori moderno betonarno. Betonarna bo izkoriščala velike prodne nanose v Jasni. Beton, ki ga bo proizvajala nova betonarna bodo uporabljali pri gradnji hotela Central in pri gradnji drugih turističnih objektov. — B. B. V okviru XX. Gorenjskega sejma je vsak dan ob 18. uri v avli občinske skupščine modna revija, na kateri sodeluje 45 proizvajalcev metrskega blaga in konfekcije iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, s preko 200 modeli. Prevladuje jesenska in zimska moda. — Foto: F. Perdan KULTURNE VESTI JESENICE — slikarska razstava — Domači slikarji amaterji likovne sekcije Dolik so v Delavskem domu odprli kolektivno razstavo v letošnjem letu. Na njej sodeluje 11 avtorjev, ki prikazuje 32 večjih del in 21 miniatur v olju, akvarelu in temperi. • RAVNE NA KOROŠKEM — slikarska kolonija — V torek, H. avgusta, se je v okviru prireditev ob 350-letnici železarne, začela tudi slikarska kolonija. V njej sodeluje šest slikarjev, med njimi tudi Ljubo Ravnikar iz Kranja in Kamilo Legat iz Tržiča. Slikarji bodo ustvarjali v Ravnah in okolici. Po končani koloniji bo železarna, ki je tudi mecen prireditve, odkupila od vsakega slikarja po eno delo. V našem zimskem turističnem in športnem središču Kranjska gora so se že sredi letne sezone začeli pripravljati na zimo. Med drugim popravljajo spodnjo postajo žičnice, tako da bo ob prvem snegu že na red. — Foto: I. J. j v p r a š a n j e 3 o d g o v dr i Varčujmo za potovanje Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah se že claipj časa pripravljata na bližnje sve-tovmo prvenstvo v padalstvu naša ženska in moška državna vrsta. Poiskali smo tri junake poti pisanimi kupolami in jih vprašali: »Kako ste zadovoljni s pripravami na bližnje svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo v Lescah in kakšno mesto po vašem mnenju lahko zasedejo naši padalci in padalke?« 0 ŠTEFAN PESJAK, ALC Lesce: »Priprave na svetovno prvenstvo v padalstvu ne potekajo tako kot bi morale. Vse premalo skokov opravimo dnevno. Ekipa motornega letala, iz katerega skačemo, vozi dnevno namreč samo 6 ur, ker ji nihče noče plačati nadurnega dela popoldne. To bi morala urediti Letalska zveza Jugoslavije. Za našo moško državno vrsto bi bil uspeh, če bi se uvrstila med prvih deset ekip na prvenstvu. Zase pa upam, da se bom uvrstil v državno reprezentanco. Kandidatov zanjo je namreč tukaj v Lescah veliko več kot pa je v njej mest.« 9 DARINKA KRSTIC, ALC Losce: »Priprave še zdaleč niso takšne kot bi morale biti. Vse premalo skokov imamo za, seboj. Če bi plačali pilotom Sudi popoldansko letenje, bi bile naše priprave veliko boljše, posebno zato, ker imamo po dolgem času spet dobra domača padala tovarne Franjo Kluz iz Beograda. O uvrstitvi naše ženske vrste in o svojem mestu med najboljšimi padalkami sveta ne morem govoriti. Ne vem, kako močne so ostale ekipe, pa tudi dokončnih prijav še ni. Lahko povem da se ostale ekipe gotovo pripravljajo boljše od naše.« O IVAN LOTRIČ, ALC Lesce: »Sam s seboj nisem preveč zadovoljen, saj mi pri figurativnih skokih nagajajo predolge noge. Sem letošnji republiški prvak in upam, da bom v izbrani reprezentanci. Tako namreč upajo tudi ostali tovariši, ki so z menoj na pripravah. O uvrstitvi naše ekipe je težko reci kaj določenega. Uvrstitev med prvih deset ekip pa bi bila po mojem za moško vrsto uspeh. Kakšne so možnosti posameznikov? Vsaka napoved je varljiva, ker nasprotnikov ne poznamo dobro.« P. s. S sogovorniki smo se pogovarjali i dan pred tiskovno konferenco, na kateri se je organizacijski odbor X. svetovnega prvenstva v padalstvu odločil, da bo denarno po magal pri pripravah naše reprezentance in plačal pilotom letala nadiure, tako da sedaj naši fantje in dekleta skačejo tudi popoldne. Poteza, vredna pohvale! Na kaj takšnega bi lahlko že pmej pomislila i udi Letalska zveza Jugoslavije, ki odgovarja za priprave naših rep rezan t an tov! J. Košnjek Jubilej Klare Perčič Komite občinske konference zveze komunistov Kamnik je v ponedeljek priredil skromno, toda nadvse prisrčno in prijetno slovesnost ob šestdesetem življenjskem jubileju Klare Perčič. Klara Perčič je od 1958. leta tajnica Slovenske izseljenske matice, podružnice Domžale—Kamnik in ima veliko zaslug za uspešno delo podružnice. Klara se je poročila 1929. leta, ko je svetovna kriza povzročila selitev lačnih delovnih množic, ki so šle s »trebuhom za kruhom«. Tudi Klara in mož sta se tri mesece po poroki podala na pot in v francoskem rudniku po iskala delo. Po 18 letih izseljenskega življenja se je Klara s tremi hčerkami 1946. leta vrnila v domovino. V Franciji je bila vedno v naprednih društvih in je bila že 1937. leta sprejeta v komunistično stranko, med vojno pa sta z možem sodelovala v francoskem odporniškem gibanju. Nikdar ni zatajila narodne pripadnosti kljub hudemu terorju, ki so ga oku- patorske oblasti izvajale nad izseljenci v Franciji. Ob jubileju se čestitkam pridružuje tudi uredništvo Glasa. J. Vidic liani z otroki, ki bodo jeseni ostali brez otroškega varstva? Na Jesenicah sc v zadnjem času zaposluje vse več žena, zato se je tudi močno povečal vpis v vzgojno varstvene ustanove. Letošnji vpis v vrtec Julke Pibernik na Jesenicah je že presegel vse do sedanje. Za šolsko leto 1970/ 1971 so starši vpisali že več kot 200 otrok, medtem, ko je normailna zmogljivost vrtca le za 60 otrok v KS Sava in 20 otrok v oddelku Pod-mežaklo. Skupine v vrtcu bodo morali povečati ( pa vendar bo brez varstva ostalo še več kot 30 vpisanih otrok. V gradnji kapacitet za otroško varstvo na Jesenicah zelo zaostajajo, saj so v zadnjih 25. lotih zgradili le vrtec Podmežakla in adaptirali nekaj že obstoječih zgradb, ki pa v večini primerov funkcionalno ne ustrezajo več. Iz podatkov okvirnega programa otroškega varstva, ki ga je izdelala po sebna strokovna komisija pri temeljni skupnosti otroškega varstva na Jesenicah, je razvidno, da na posameznih območjih občine ni vključenih v varstvo okoli 580 otrok v starosta do 6 let. Še posebno se starši zanimajo za var- stvo dojenčkov in šolskih otrok, vendar za varstvo teh zaenkrat ni možnosti. Največ otrok brez varstva je na Plavžu, Savi, Javorniku itd. Z gradnjo novih stanovanj in vedno večjo možnostjo za zaposlovanje žena na Jesenicah, pa bo število otrok, ki bodo potrebni organiziranega varstva, vedmo večje. Zato so pri temeljni skupnosti otroškega varstva že pripravili program adaptacije starih in gradnje novih vrtcev, ki naj bi ga realizirali do leta 1974. V neposredni bližini vrtca Julke Pibernik grade stolpnico, ki jo od vrtca loči le vrt. Del pritličja bi kazalo že med gradnjo nameniti vrtcu. Za razširitev vzgojno varstvenih kapacitet na Plavžu so že izdelani načrti in se bo gradnja predvidoma pričela že letos. Z intenzivnim delom bi se dalo vsaj na ožjem območju mesta za drugo leto rešiti vprašanje otroškega varstva. Sicer pa bi k reševanju tega perečega problema jeseniške občine kazalo pritegniti tudi delovne organizacije, da bi z ustrezno fmanono udeležbo sodelovale pri razširjanju kapacitet vzgojnega varstva v občini. tli J .to] pri Gorenjski kreditni banki Turistično podjetje Kompas iz Ljubljane bo zgradilo v Kranjski gori nov hotel A kategorije. Hotel bo imel 280 ležišč, restavracijo z 400 sedeži, bar, avtomatsko kegljišče, garaže za tO avtomobilov in druge prostore. Skupščina občine Jesenice je na slavnostni seji v soboto, 1. avgusta, razglasila hotel za objekt splošnega interesa. Zgradili ga bodo v bodoči hotelski coni za motelom v Kranjski gori. — Foto: V. J. Kljub temu da je hotel Erika razmeroma zastarel, saj je bil /grajen pred 35 leti, jim gostov ne manjka! Upravnica hotela tovarišica šrancova nam je povedala, da so poleti najčešči gosti Italijani. V Kranjski gori jim ugaja mir in lepa okolica. Nič manj gostov ni pozimi! ZASTOPSTVO TRIESTE TRST PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-26^2 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, tekcfon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODA lO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl št. 26/3, telefon 93-787 Deset kmetov vzredilo lOO.OOO piščancev Lani je v kamniški občini deset kmetov vzredilo 100.000 piščancev. Piščance so vzredili do povprečne teže 1,75 kg. Že 1964. leta se je v kamniški občini začela kooperacija za vzrejo piščancev s tistimi kmeti, ki imajo za te namene primerno urejene prostore po strokovnih nasvetih obrata Kooperacija, Emona Ljubljana. Kmet dobi iz valilnice Ćrnelovo (last podjetja Emona) toliko piščancev, kolikor znašajo njegove zmogljivosti glede na urejene prostore. Tako nekateri kmetje vzamejo na en* krat na vzrejo 3000, drugi 5000 ali pa še več piščanca Iz obrata Kooperacija kmetu vsak dan na dom pripeljejo krmo. Na vsakega piščanca kmet dobi do vzreje 3 kg krme. Ce jo porabi več, jo mora plačati, če pa jo porabi manj> izplačajo kmetu v de-'tiarju prihranjeno krmo. Tako so letos nekemu kmeta^ ki je prihranil 1500 kg krma izplačali 225.000 S din. Ko jo omenjeni kmet po dveh mesecih vzreje oddal 3000 pil ščancev Emoni Ljubljana, je skupno pri vzreji zaslužil či-i stih 650.000 S din. Kmet nam-, reč piščance in krme ne plača. Piščanci postanejo dovoli težki v dveh mesecih. Zaslužek je lep, terja pa precejšw nje investicije za preuredin tcv prostorov. Te dni neK kmet v kamniški občini preureja gospodarsko poslopje za vzrejo piščancev. Ta investicija ga bo veljala 20 mili-i jonov S din. Piščanci mesnate pasme, ki se izvalijo v valilnici črne-lovo, so pasme »Nikols«^ »Huberta« in »Loman«. I. V. Na Gorenjskem sejmu od 7. do 18. avgusta 1970. na razstavišču I. (šola Simon Jenko) ugodno kupite: KMETOVALCI! traktorje: pasquali — ferguson — zetor z vrsto priključkov, posebno kosilnice, pluge, brane in prikolice, kot tudi samohodne kosilnice znamke laverda, prav tako z raznimi priključki VABI VAS KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Industrija konfekcije Modna oblačila Ljubljana prodajalna Kranj, JLA 2 (pri kinu Center) Razprodajamo damske in moške obleke ter otroško konfekcijo Obiščite našo prodajalno v Kranju, Cesta JLA 2 (pri kinu Center) znižanje cen do 60 °/o • ugoden nakup na kredit brez porokov • za devize 10 °/o popust Mladinska knjiga Ljubljana prodajalna Kranj OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V ŠOLI SIMON JENKO Kupili boste vse za vašega šolarja 6 velika izbira aktovk po znižanih cenah • Šolske -leposlovne in knjige o turizmu 9 velika izbira SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Kakor vsako leto, tudi letos sodelujemo na Gorenjskem sejmu z veliko izbiro damske in moške elegantne obutve. Oglejte si naš razstavni prostor na razstavišču I v pritličju pri izhodu (šola Simon Jenko). IZKORISTITE SEJEMSKI POPUST. Zadovoljni boste z nakupom. Priporoča se MODNO ČEVLJARSTVO STANKO KERN Kranj, Partizanska c. 5. Temeljna izobraževalna skupnost Radovijica KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE razpisuje za šolsko leto 1970; 71 sledeče štipendije: L 2 ŠTIPENDIJI za predmetno skupino matematika - fizika, 2 ŠTIPENDIJI za predmetno skupino slovenščina - knjižničarstvo, 2 ŠTIPENDIJI za predmetno skupino slovenščina - zgodovina ali zemljepis, 2 ŠTIPENDIJI za predmetno skupino tehnični pouk - fizika (kemija), 2 ŠTIPENDIJI za predmetno skupino glasba, 2 ŠTIPENDIJI za študij telesne vzgoje. 2. 20 ŠTUDIJSKIH POSOJIL v višini od 200 do 350 din za študij pedagoške in upravne smeri srednja in višja ter visoka stopnja. Prednost imajo domači prosilci z odličnim in prav dobrim uspehom, ki nimajo potrebnih sredstev za študij na srednjih in višjih šolah, zlasti pa tisti, ki čutijo posebno veselje za poklic vzgojitelja in učitelja na osnovni šoli. Prosilci morajo vložiti prošnje z vsemi potrebnimi dokazili (zadnje spričevalo, potrdilo o imovinskem stanju in povprečnem mesečnem zaslužku staršev, potrdilo o vpisu na PA oz. šolo, ki jo bo obiskoval ter druga potrdila, ki podpirajo prošnjo prosilca najkasneje do 25. 8. 1970 na tajništvo Temeljne izo braževalne skupnosti Radovljica. i\lovi eksponati priznanih proizvajalcev na Gorenjskem sejmu 5% popust - kredit Na Spodnji Senici pri Medvodah so v nedeljo popoldne izročili namenu nov dom družbenih organizacij, za katerega je občinska skupščina Ljubljana-Šiška prispevala 7 milijonov starih dinarjev, ostalo pa so prispevali občani sami. — Foto: J. Košnjek Konfekcija ZID Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Večje število kvalificiranih šivilj, polkvalificiranih ali priučenih 2. Večje število vajenk za poklic šivilje z dokončano osemletko 3. Ekonomskega tehnika z znanjem strojepisja ali moč z končano administrativno šolo ali tečajem Osebni dohodki po pravilniku OD podjetja. Stanovanja ni na razpolago Nastop možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave poslati na upravo podjetja komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja. Sprejem"prijav najpozneje 8 dni po objavi. Enkratna priložnost v paviljonu Murke na Gorenjskem sejmu v Kranju dnevna soba, spalnica ali kuhinja lahko tudi zastonj Kupci, ki bodo v času Gorenjskega sejma kupovali v paviljonu Murke izdelke Bresta, Mebla in Marlesa bodo po končanem sejmu prišli v pošt cv pri nagradnem žrebanju. Kupec, ki bo izžreban, bo dobil kupljeno pohištvo brezplačno! Obiščite največji paviljon na Gorenjskem sejmu! MURKA LESCE Jugoslovanski dan na 19. avstrijskem letnem sef m u V petek, 7. avgusta, je bil na 19. avstrijskem letnem sejmu v Celovcu, na katerem razstavlja 17 slovenskih in 23 hrvaških podjetij, jugoslovanski dan. V razgovoru z novi- narji je podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije ing. Jože Valcnčič poudaril, da možnosti blagovne menjave med Slovenijo in Avstrijo še daleč niso izkoriščene in da sta obe deželi enaka zainteresirani za dotok kapitala, in da so pri nas odprte številne možnosti koroškemu kapitalu, seveda ob istih pogojih kot to velja za naša podjetja na Koroškem. .. o Ločani pa zidajo, z'dajo! Prva etapa gradnje novega škofjeloškega naselja Podlubnik se bliža koncu Na terasastem Vcštersk<:m polju, ob cesti v Selško dolino, kjer je še lani rastel krompir, danes kot gobe po dežju poganjajo nove stanovanjske hišice, 57 lastnikov parcel hiti, da bi do zime spravilo zidove pod streho. Ogrodja v bodočih zgradb predstavljajo zametke prve etane naselja Podlubnik, ki se bo razprostiralo med Staro Loko in obalo selške Sore. Kot smo zvedeli, so občani pokupili vsa razpoložljiva zemljišča Stanovanjska skupnost je namreč že predčas-no napeljala kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter območje deloma tudi elektrificirala, tako da so stroški same zidave mnogo manjši kot sicer. Spomladi prihodnje leto bodo z javnimi deli nadaljevali, asfaltirali dovozne poti, postavili razsvetljavo in uredili zelenice. Načrt naselja kajpak ustreza sodobnim urbanističnim zahtevam, zato se morajo lastniki strogo držati vnaprej izdelanega plana. Ker pa je nekaj občanov vseeno poskušalo samovoljno spreminjati izgled stavb in jih prilagoditi svojemu okusu, so se odgovorni odločili, da bodo pri drugi etapi prodajali samo parcele z že začetimi gradnjami (temelji vključno s kletno ploščo). Cena takšnih zemljišč, ki naj bi bila kupcem na voljo konec maja 1971, je seveda precej večja — od 80 do 110 tisoč novih IVova bencinska črpalka V Radovljici bo podjetje Petrol zgradilo novo bencinsko črpalko. Lokacijo zanjo so že odobrili, postavili pa jo bodo nasproti samopostrežne ! restavracije v bližini kopaiišča in kampa. M. H. din. Povemo naj še, da Stanovanjska skupnost prodaja tudi 8 vrstnih, skoraj povsem dograjenih hiš, ki bodo na-red okrog 15. decembra letos. Cena: 145 tisoč novih din Vanjo je vračunana stavba s komunalno povsem opremljeno parcelo vred. (iS) Na razstavišču III v delavskem domu — pritličje razstavlja veletrgovina Mercatorf poslovna enota iz Tržiča vse vrste pohištva priznanih slovenskih tovarn s 5 odstotnim popustom, pohištvo Brest pa z 8 odstotnim popustom, nadalje tehnično blago (gospodinjske stroje in opremo) s 5 odstotnim popustom, tekstil, preproge, zavese hi konfekcijo s 5 odstotnim popustom ter beljene ostanke BPT iz Tržiča s 30 odstotnim popustom. V paviljonu veletrgovine Mercator iz Ljubljane, enota Tržič, prejme vsak kupec darilo, vsak stoti kupec pa še posebno nagrado. Razstavljeno blago prodajajo na potrošniko posojilo do milijona starih dinarjev brez poroka in brezplačno dostavo na dom. DOBRODOŠLI V PAVILJONU VELETRGOVINE MERCATOR. PRI MERCATORJU DOBITE VSE1 POHITITE! Izredna priložnost v času Gorenjskega sejma od 7. do 18. 8. 1970 Vsi avtomobili in motorji, kupljeni v času sejma 27.CENEJE Prodajni paviljon pred Tekstilno šolo — Kranj KMETOVALCI POZOR! Na Gorenjskem sejmu imate izredno priložnost za nakup svetovno znanih motornih žag Homelite z 20 % popustom; prej 3.280.— N din, na sejmu samo 2.800.— N din, torej 480.— N din popusta. POTROŠNIKI! Nudimo veliko izbiro pralnih strojev — štedilnikov — hladilnikov, vseh vrst gospodinjskih aparatov — televizorjev — radio aparatov — tranzistorjev — elektromotorjev — hidroforjev Magnetofoni s 30 % popustom Obiščite paviljon na razstavišču I. drugi trakt Ugodni kreditni pogoji! Elektrotehna Ljubljana (10. nadaljevanje) Stari nacistični bojevniki ga niso marali; pravili so mu Marzveilchen, »marčna vijolica«, ker je postal član nacistične stranke šele marca 1933, torej potem, ko je prišel k državnemu krmilu Hitler. Pravili so mu tudi »lažni advokat«, ker je svoje pravne študije dokončal šele potem, ko so se "začeli zanj zanimati esesovski voditelji. Po zunanjosti je bil šibak, njegovo telo je bilo drobno, lica upadla, svojim pohlepnim ambicijam je žrtvoval svojo nesporno inteligenco, izredno delavnost, pomanjkanje tankovestnosti in naravnost genialno sposobnost za kovanje najrazličnejših spletk. Ni bil irdoglav kot poprečni esesovci, niti ni bil tako birokratsko sadističen kot njegov predstojnik Hein-rich Himmler niti fanatičen kot vsi njegovi kolegi. Morda ni bil niti patriot. Bil je intelektualni gangster, katerega nesporne sposobnosti si je znala Hitlerjeva Nemčija dobro obrniti sebi v prid. Po desetih letih naglega napredovanja v SS ni njegova sla po oblasti poznala že nobenih meja več. Vsak dan zgodaj zjutraj se je odpravil s svojega stanovanja blizu Kurfustendama, da bi se poleg hlevov v Tiergartnu sestal z admiralom Canarisom. Drug vštric drugega sta ziagoma jezdila po stezah, ki so bile pokrite z odpadlim Ustjem, In nato skupaj zajtrko-vala. Berlinčane, ki so odhajali na delo in katerih sinovi so sc klali v Musiji, je moral pogled na dva častnika, ki sta lenobno poskakovala v sedlu, spravljati v jezo. Niso vedeli, da se stari, rdečelični gospod in mladi bledoliki mož zaradi spleta okoliščin smrtno sovražita. Vodja Abwehra si je v zadnjih desetih letih na moč prizadeval, da bi preprečil nevarno širjenje obveščevalne službe SS. Schellenberg, ki je postal njen vodja leta 1942, pa se je na vse kriplje trudil, da bi absorbiral Abvvehr in tako postal vodja vseh nemških obveščevalnih služb. Vedel je. da se mu bo to posrečilo samo prek admiralovega trupla. Tudi Canaris je to dobro vedel. Sleherni izmed njunih jutranjih sprehodov je bil podoben pritajenemu dvoboju; drug dit'gega sta skušala in hotela odkriti, kakšen bo in s katere strani bo padel naslednji udarec. Za Schellenberga, ki je vse dneve preživljal sredi omejenih idiotov v štabu SS, sO imeli ti pogovori več kot zgolj praktično vrednost; to je bila priložnost, da je lahko meril svoje umske moči s sebi enakim nasprotnikom. Zavoljo tega ni od leta 1940 dalje nikoli zamudil jutranje ježe s Canarisom, niti tedaj ne, ko je leta 1942 med nočnim letalskim napadom zadela njegovo hišo bomba in Je bila postelja njegovega sina vsa polna odkruškov. Kmalu potem, ko sc je zdanilo, je pustil svojo ženo samo in odhitel na sestanek z admiralom. Ko je pozneje Canaris za to zvedel, ni mogel skriti svoje ganjenosti. Schellenberga je oštel, zakaj ni odšel z družino v zaklonišče, brž ko so sirene naznanile začetek alarma. To nI bila hinav-ščina, kot bi si nemara kdo utegnil misliti — medsebojni človeški odnosi niso nikoli preprosti — zakaj ta dva moža sta drug do drugega vseeno čutila pravo naklonjenost. Schellenberg je občudoval admiralovo inteligenco in njegov nastop. Canaris je cenil Schellen-bergovo obzirnost, ugajala pa mu je tudi njegova mladost. Pravil mu je »moj mladi prijatelj«; večkrat mu je pokazal na Seppla, svojega ljubljenega psa, ki se je smukal okoli konj, In mu pravil: »Poglejte, kako so živali boljše od ljudi. Moj pes je nevsiljiv in molčeč, nikoli me ne bo izdal... Kaj takega bi za ljudi ne mogel reči!« Schellenberg mu je hočeš nočeš prikimal. Invazija se je vedno bolj približevala. Schellenberg je menil, da je zaradi defetizma Abvvehr prešibak, da bi lahko zmagal v tej pritajeni vojni. Schellenberg si je želel, da bi on odkril veliko zavezniško skrivnost. Na Himmlerjevo pisalno mizo je že večkrat položil zajeten dosje o podtalnih manevrih Abvvehra in se spraševal, kdaj neki se bo vodja SS odločil in obtožil Canarisa veleizdaje. 5. BRADAČI PROTI ČRNUHARJEM Canaris in njegovi pomočniki se niso imeli za izdajalce. Prepričani so bili, da bo nacizem Nemčijo uničil, zato so skušali prekrižati Hitlerjeve načrte. Na vse kriplje so se trudili, da bi preprečili vojno, ki se jim je zdela že vnaprej izgubljena. Ko je polkovnik Oster opozoril Dance in Norvežane iia neizogibni napad, je upal, da se bo britanska vojna mornarica pravočasno zganila, zaplula na morje in preprečila operacijo. Ko je Miil-ler obvestil Nizozemce in Belgijce, da bo pregažena nevtralnost teh dveh držav, je upal, da bo to dvignilo tolikšno zgražanje, da bodo morali podpisati slovesne izjave, da se bo moral Hitler umakniti in ne bo mogel sveta še enkrat postaviti pred izvršeno dejanje. Ko so izročili Churchillu načrte za operacijo »Morski lev«, so upali, da se bo Hitlerju ponesrečila odločilna operacija, s katero bi si lahko podredil vso Evropo. Medtem ko je bil nacistični vojaški stroj v polnem zaletu, so se sodelavci Abvvehra' trudili, da bi nesrečo čim bolj omejili. Ko je Hitler poslal Canarisa h genera'u Francu, da bi ga pridobil za vstop v vojno, je admiral v nasprotju s svojimi navodili caudilla prepričeval, naj ostane Španija, ki jo je ljubil, nevtralna. Leta 1943 so Canarisa obvestili, da namerava Italjja izstopiti iz vojne, vendar pa ni o tem nemškemu vrhovnemu poveljstvu črhnil niti besedice; tako je dal tej nesrečni Gilles Perault državi priložnost, da je lahko uredila svoje zadeve. Ko je Švicarje obvestil o nameravanem napadu, ni tega storil, ker ni hotel žrtvovati nemških vojakov, temveč zato, ker je upal, da bodo nagli obrambni ukrepi vzeli nemškcnti vrhovnemu štabu sapo in se bo zato tej operaciji odpovedal. Canarisa in njegove sodelavce, večinoma častnike stare šole, ki so spoštovali stroga pravila časti, ni preganjala vest; res da so bili izdajalci režima, nikakor pa niso bili izdajalci svoje domovine. Pri esesovcih takšnih občutij ni mogoče opaziti; menili so, da so »bradači«, kakor so pravili priletnim voditeljem Abvvehra, zreli za vrv. V očeh esesovcev so bili izdajalci, to pa je hudo resna stvar. Bili so tudi rivali« česar jim ni bilo moč oprostiti. Po letu 1933 so Himmler in njegovi ljudje — »črnuharji«, kakor so jim pravili v Abvvehru zaradi barve njihove uniforme — zgradili policijsko kraljestvo, katerega oblast se je končala le pred vrati Hitlerjeve pisarne. Še vedno pa je ostal Abvvehr tujek, ki jim je glodal živce in je nadziral vse vojaško obveščevalno delo. Hevdrich, vodja gestapa in SchellenbergoV predhodnik na čelu obveščevalne službe SS, je s Canarisom že kmalu prekrižal svoj meč. Gestapu je ukazal, naj budno pazi na vse* kar počenjajo »bradači«. Toda tokrat je imel opravka s profesionalci. Zastonj sc je trudil, da bi v Abvvehr vtihotapil svoje ljudi. Velika večina agentov Abvvehra ni niti slu* tila, kakšne spletke kujejo proti njihovim voditeljem. Seveda niso imeli v Abvvehru nikakršnih jutranjih konferenc, na katerih bi sklepali, katere nemške vojaške skrivnosti naj bi zvečer izročili zaveznikom. Novice o nemški agresiji so prišle na uho Kopen-hagnu, Oslu, Haagu, Bruslju, Londonu, Beogradu in Ženevi le zaradi osebne pobud«- DUOBOJ uoHunou GLAS * 9. STRAN MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 8 Do volitev je še šest dni. In v teh dneh divjajo skvadristi po slovenskih krajih na obrobju Trsta: v Dolini, Boljuncu, Borštu in Ricmanjah, v krajih, ki jih' Slavko še vedno nosi v spominu iz svojega zadnjega predvojnega leta v Trstu. V Borštu sta bila nekega dne s tato in lastnikom miljske tiskarne, ki jo je tata takrat vodil. Milje in Miljsko pristanišče so položene tik Pod vasjo. Tako se spominja Slavko, kakor se spominja fantovskega petja in potem poti v Milje, od koder sta s tato odšla v pristanišče, da bi se z ladjo odpeljala v Trst. Neka lepa rdečelasa gospa ju je takrat srečala in se ustavila. Pobožala ga je Po laseh in potem rekla tati v nemščini, kako ljubkega sinka ima. Dala mu je čokolado in se smehljala, potem pa prijazno stisnila njemu in tati roko. — Dobra in prijazna gospa. Niti ne pozna me ne, pa naju ustavi in te obdari, pa ji niti hvala nisi rekel. Kaj si bo mislila o tebi? — je tata takrat rekel in mu zabičeval, da se mora drugič gospe vljudno zahvaliti, kadar jo bosta1 še srečala, saj je gospa dobra kakor mama ali pa še bolj. — To pa že ne, — se je Slavko takrat postavil za mamo in rekel, da mu je žal, ker se gospe ni zahvalil, toda to, da bi bila katerakoli druga gospa boljša od mame pa tati ni pustil veljati. — Kaj ti veš? — je potem rekel tata. — Vem. Pa tudi ti veš, da je tako, — je rekel in se pomiril šele, ko mu je tata pritrdil. Ne bi se spomnil tega, ko bi sedaj ne bral v Edinosti o nasilju, ki so ga te dni fašisti zganjali v Borštu in krajih nad Miljami in o katerih zopet piše prijatelju Karli ju, čepiav mu pri tem spo minu za nekaj trenutkov zastane pero, v ušesih pa mu zveni tisti očetov: Kaj ti veš . . . »Torej se mama in tata že takrat nista razumela?« ga zaboli v duši, takoj nato pa, kakor da hoče izruvati bolečino iz duše, močneje pritisne s peresom, tako da so črke vidno močnejše od prejšnjih. »Ja, kakor vselej so razbijali in divjali. Razdejali so prostore tamkajšnjega pevskega društva .Slovenec'. Davno nekoč sem poslušal petje fantov iz Borštva, Doline, Ricmanj in Boljunca. Kakšni pevci! Še danes slišim njihove glasove, čeprav sem takrat hodil šele v prvi razred osnovne šole in jih slišal enkrat samkrat...« In potem piše, kako so skvadristi 10. maja /azdejaili stanovanje zaupnika .lipove vejice' v ncicin neznanih Cekinah pri Bujah, mu razdejah sooe, iz Katerih se je izlilo v velike luže kakih petindvajset hektolitrov vina, mimo tega pa še razbili kakih dvesto steklenic s starim žlahtnim vinom in napravili škode za colo bogastvo. »Istega dne so se spravili tluda nad Tolmin ter z noži in pestmi napadli župnika Kodermaca. Nasleclniji dam so v Trstu sprožili pravi lov za raznašai'kami časnika .Edinost', jim pobirali in uničevali časnike. Včeraj in predvčerajšnjim pa so se jih lotili vnovič, potem pa so sami ponujali ,Edinost' mimoidočim. Kdor jo je vzel, so ga pretepli. Nasilje, samo nasilje nad našimi ljudmi in delavci. Ja, tudi nad delavci,« Slavko prvič piše o tem. »Prvega maja so jim fašisti zažgali delavski dom v Trstu. Tisti delavski dom, v katerega je pred vojno in med vojno hodil predavat Ivan Cankar. Tako mi je te dni pisala mama. Danes pa smo že štirinajstega maja. Ni dneva brez nasilja. Oblast ne ovira na-silmikov, čeprav divjajo okrog oboroženi z revolverji in celo ročnimi granatami. V Črnem Kalu so predvčerajšnjim že drugič vdrli v hišo zaupnika lipove vejice', nate pa pred njegovo hišo napravili grmado iz slovenskih knjig, društvenih zapisnikov in slovenskih glasovnic za jutrišnje volitve. Grmada je, kakor poroča »Edinost', gorela s takim plamenom, da so oddaljenejši vaščani mislili, da je izbruhnil požar in so prihiteli gasit, fašisti pa so jih razgnali s streli iz revolverjev in granatama. Pri tem so nekoga ranili. Včeraj so fašisti napadli v Bujah odposlanca društva .Edinost' in mu pobrali im uničili glasovnice z lipovo vejico. V istrskih vaseh je najhuje. V Vrsarju pri Poreču so fašisti na--padli domačine An ko so se branili, so piidrli karabinjerji in ponovilo se je, kakor doslej V vseh podobnih primerih: puške so naperili v domačine, potem pa moške drugega za drugim uklcnili kakor razbojnike in jih odgnali v zapor. Tudi v Herakih so zaprli več kakor trideset domačinov samo zato, ker je bil pri spopadu med domačini in fašisti ranjen karabinjerski poveljnik. Pa so že jutri volitve. Kaj bo, ne vem. Oblastva ščitijo nasilnike kljub temu, da je na protest političnega društva .Edinost' italijanski predsednik Giolitti z vladno okrožnico zagrozil,-da bo oblast kaznovala sleherno nasilje ob volitvah, pa naj pride s katerekoli strani. Tako je voditeljem .Edinosti' in slovenskemu narodnemu voditelju dr. Vilfanu predvčerajšnjim zagotovil tudi civilni komisar Masconi. Toda, kdo bi še Giolittiju in Masconiju, tema lažnivcema in podpornikoma fašističnih skvadristov, verjel. Jaz že ne! Vrana vrani ne izkljuje oči! V tem se v celoti strinjam s svojim skrbnikom rudarjem Pahorjem. Bojim sc, da bo jutri za nas črn dan, saj je v zaporih že toliiko naših ljudi, da bomo izgubili nekaj sto glasov ali pa še več, zlasti na Tržaškem in v Istri, kjer je nasilje najhujše. K nam pa se fašisti še vedno ne upajo. A kaj ko se večina rudarjev volitev ne bo udeležila, med njimi tudi moj skrbnik, ki je pristaš Godinovih in Bordigovih komunistov . . . Vseeno upam, da bomo v slovenskih krajih Slovenci zmagali in dosegli odcepitev od Italije in združitev s svobodno domovino .. .« Tako veruje Slavko ta dan .pred volitvami in o tem piše srečnemu prijatelju Karli ju, ki živi v svobodni slovenski Ljubljani. Ko se vrača s pošte, kjer je novemu italijanskemu uradniku oddal priporočeno pismo, naleti na skupino sošolcev, ki prebirajo neki letak. »Hej, Fedcrle, kaj praviš k temu?« mu zbegani kažejo letak. Spomini kmečke delavke (3 — Konec) Šest tednov smo žele na Koroškem zadnjič sem s pripovedovanjem končala tam, ko nas je neka gospodinja še pred Sinča vesjo na Koroškem povabila, naj Kremo k njej žet. Najprej nas je peljala v gostilno in nam kupila golaža, potem smo pa šle na njen dom. Bila je dobra gospodinja. V nedeljo je rekla Marjana, da bomo šle k maši nekam čez Dravo. Ob mostu nekje je °ila gostilna in godec, ki je na široko vlekel meh. Jaz nisem šla plesat, ker nisem znala, Franca pa se je nekajkrat zavrtela. Seveda pa tega nismo smele doma povedati. Ko smo na »Slovenem« (s tem izrazom Drobunova goto vo misli na tistikrat še čisto slovenske kraje na Koroškem, najbrž južno od Drave, zakaj Pozneje, ko so šle preko Drave proti sevei^i, tega izraza ne uporablja več — op. ur.) Požele, je bilo treba iti na-Piej. Marjana naju je vprašala, kam naj gremo. Saj ti Veš, sem ji rekla, ona pa: »Če gremo proti Celovcu, bomo več zaslužile, bolj slabo Jedle pa še bolj žleht ljudje 80 tam. če gremo pa v La-fental (dolina Labotnice, ki teče od St. Leonharda proti Jugu in se pri Labotu, tik Pred avstrijskojugoslovar.sko rnejo, severozahodno od Dravograda, izliva v Dravo — op. ur.), bomo tam manj zaslužile, vendar je boljša hrana in tudi ljudje so boljši.« Sklenile smo, da gremo v »Laf en tal«; jaz sem se bala žleht ljudi. Ko pridemo tja, nas je pa takoj dobil neki človek in nas peljal čez grič in dolino in na drugi hrib. To je bilo v petek in gospodinja, kamor smo prišle, je rekla, da danes ne bomo žele, ker je petek, petek pa je slab začetek; danes počivajte, jutri boste pa žele, je rekla. V soboto smo šle na njivo. Bilo je v hribu in veter je žito tako nagnil, da smo se na glavo postavljale, ko smo rž pobirale. Franca je bila huda: »Jest ne bom tole žela, če prov vsak dan samo za en groš kruha pojem. Tukaj ne bomo pa ne bomo!« V nedeljo smo potem odšle v št. Andraž (kraj ob Labot-nici, v dolini med Svinjo na zahodu in Golico na vzhodu — op. ur.). Po maši so ljudje prišli iskat žanjice. K nam je prišel mlad človek in nam rekel, naj drugi dan pridemo žet. Onidve sta šli z njim in mi rekli: »Bova vidlc, kakšno imajo votlo in kruh. če bo voda dobra, bomo šle. Ti pa naju tukaj počakaj.« čakala sem in ko sta prišli nazaj, sem vprašala: »Ali bomo šle?« In reče ena: »Voda je dobra, kruh je bolj slab. Nama ga je dal za jesti, pa sem še za tebe prosila, naj ga da en kos.« Odvila ga je; bil je tako lepo pečen in dober! Onidve se smejeta: »En malo sva te mislile nahecat!« Potem smo šle spet čez hrib in dolino. Ko smo prišle k hiši, nas je gospodinja zelo pomilovala, kako da smo lačne in utrujene. Hitro nam je postregla z južino. Jed smo pospravile, kruh in meso pa shranile, da smo imele za večerjo. Ponoči smo namreč imele namen odkuriti naprej, zato večerje nismo hotele. Kako je bila dolga noč! Smo mislile, da bo ura štiri, je bila pa dvanajst. Enkrat se pa le vzdignemo in gremo. Na drugem hribu smo se vsedle pod drevesa in počakale do štirih, potem pa odšle spet naprej in kmalu srečno prišle do novega gospodarja. Tam je bilo pa lepo in dobro. Prej sem pozabila povedati: na »Slovenem« smo bile pri več gospodarjih. Naj še povem, kakšna je bila hrana; bile so vse sorte gospodinje. Zjutraj smo dobile sok s kislim mlekom pomešan; timu so rekli »melka«. Enkrat smo pa dobile žgance in mleko gor. Jaz sem prva prišla do mize in videla, da na mleku plava ščurek. Hitro sem ga zajela z žlico in vrgla pod mizo. Franca me je vprašala, kaj je bilo; seveda nisem povedala. Za južino je bila včasih kaša ali pa ješprenj. Na suhem mesu so bili majhni črvički, ki se zaredijo v mesu, plavali so po juhi, pa smo vseeno jedle; doma ne bi za noben denar. Saj pravijo, da tak človek vse je, ki po svetu gre. Pri novem gospodarju, kamor smo prišle po tistem nočnem pobegu, je bilo res vse čedno in dobro. Bila je velika kmetija; imeli so dva fanta in dve dekleti, ki pa nista prišli žet. Mlinar (tako se je pri hiši reklo) nam je nosil malico: prekajen »špeh«, mošt, kruh in podobno. Kakšen dan nam je tudi dež nagajal. Nekega takega dne so domači rž mlatili, pa sva šle še midve s Franco na parmo (pod), da bova tudi midve mlatili. Nekaj časa delamo, pa pride Mlinar pogledat. Midve sva prav radi nagajali. Franci namignem: »Dajva ga na kozla!« Hitro primem cepec in ga mu pomolim med noge, ona ga prime na drugem koncu in ga vzdigneva, da se je prevalil. Oh, kako je bil hud: »Frdamte bajberle krajna-riš!« Ko so na to nekoliko pozabili, sem opazila, da nameravajo prekucnili Franco. Zavpila sem:-»Franca, aulpa-sen!« To so me pogledali! Ko smo požele tudi oves, smo jo pa navezale proti domu, šest tednov smo bile od doma, 30 goldinarjev sem pa zaslužila. Naju s Franco je vleklo domov, ker sva imeli delo tudi doma, prav hudo lakomne pa tudi nisva bile, da bi morali prav veliko zaslužiti. Marjana bi bila pa še rada gor. Za samice je bilo drugače. Rekla je: »Tukaj imam plačo in hrano, doma v Zalogu pa ni tako. Tudi Iona ne dajo toliko. Če grem ajdo žet ali krompir pobirat, ne dobim večerje, moram doma skuhati ali pa brez večerje spat. Samice so morale biti previdne, zima je bila dolga. Vendar ns ; ni hotela pustiti sami. Pot je bila dolga in vse tri smo odšle domov. Ivana Drobun Cerklje Gorenjski in ljudje r „ A............. (18. nadaljevanje) Tiskarna »Sava« je sicer s koncesijo, ki jo je uporabljal tiskar Ivan Primož Lampret. prevzela tudi naprednega duha tega vrlega moža — a njegove podjetnosti in dobre tiskarske tradicije ni znala podedovati. — Bilo pa je v letih med obema vojnama izjemno veliko potreb po tiskih. Tako je tiskarna »Sava« kljub svojim starim strojem (4 veliki, 2 srednja in 5 malih tiskarskih strojev poleg stavnega stroja »Linotvpe«) za silo le mogla ustreči želji po najraznovrstnejših tiskih. Priložnostno je dobivala v delo tudi tiskanje raznih časopisov, revij in brošur. Naj omenim le nekatere: Uradni list državnih železnic, glasilo vrtnarjev in rejcev malih živali, Prijatelj narave, železničar-ski mesečnik Zadrugar, glasili sokolske organizacije Ve-stnik gorenjske sokolske župe in Vestnik sokolskega društva v Kranju, humoristični polmcsečnik Škrat, tednik Zabavni list, politični tednik Triglav, glasilo zadruge državnih uslužbencev Zadružni Vestnik, tednik Svobode idr. POLITIČNI BOJI Zelo, zelo pa mi je žal, ker za staro tiskarno »Savo« ne morem reči dobre besede. Res je, da je podjetje veljalo za napredno, posebno njen tednik »Sava«, ki se je odločno boril proti mračnjaštvu in priobčeval izjemno dobre politične in sve-tovno-nazorske članke — a kaj, ko dejansko ni vodil tiskarne grafični strokovnjak pač pa skupina gospodarstvenikov. Vsekakor pa si velja zapisati samozavestne besede, ki jih je priobčila »Sava« v prvi številki drugega letnika (3. januarja 1914): »Temno je še v naši krasni Gorenjski in zlasti razširja tu naš tednik luč prosvete in napredka.« Pripomniti je še treba, da je bil ob koncu leta 1914 kot odgovorni urednik podpisan deželni poslanec Ciril Pire — bila je to poteza hrabrosti, kajti v drugi polovici 1. 1914 — t. j. v letu izbruha prve svetovne vojne — je bilo nevarno tiskati sleherno napredno misel, poudarek slovanstva ali človečnosti do ljudi onstran fronte. Takrat se je namreč v naši deželici razbes-ncl avstroklerikalizenv kj je zahteval »Srbe na vrbe« in vpil »vse za vero, dom, cesarja.« SLAB SLOVES Prav zato, moramo tednik »Savo« ne le pohvaliti pač pa celo občudovati, da je v onih tesnobnih dneh upal objaviti toliko treznih in poštenih člankov, vesti, novic ... Prcjle sem zapisal, kako žal mi je, da pa o tiskarni »Savi« — taki kot je bila med obema vojnama — ne mo rem reči dobre besede. Že zaradi resnice — pa četudi sem prijateljeval z lastniki tiskarne »Sava« in v njej naročal vrsto tiskov -r- brošur in drugih tiskovin. Da pa ne bi bil preoseben in pristranski, raje citiram v naslednjem mnenje prof. dr. Branka Berčiča iz njegove študije o slovenskem tiskarstvu: »Izdelki tiskarne Save niso bili na glasu dobre kvalitete, čemur je bila vzrok pogosta nelojalna konkurenčnost, kakor tudi premajhna skrb za zaposlovanje, dobro kvalificiranih tiskarskih strokovnjakov. — Nepravilni odnosi vodstva tiskarne do zaposlenih organiziranih tiskarskih delavcev so 16. februarja 1931 sprožili v tiskarni splošno stavko. Neposreden vzrok za takšen ukrep je bilo pogosto zaposlovanje neorganiziranih pomožr i delavcev, nalaganje strojnikom večjih delovnih dolžnosti, kot je bilo dopustno in sprejem neorganiziranega stavca, ki je delal tudi na nadštevilnih tiskalnih stro jih, samovoljno odtegovanje zaslužka zaradi naključno povzročene škode in spori zaradi neporavnanih denarnih obveznosti, odpust delavskega zaupnika idr. — Po sedmih dneh stavke je tiskarna začela obratovati s stavkoka-zi (bilo je to 5—6 Hrvatov; op. C. Z.) in je odpovedala tarifni sporazum. Stavkajoči delavci so bili odpuščeni (med njimi tudi sin prvega kranjskega tiskarja Nace Reš; op. Č. Z.), vendar so po posredovanju tiskarske strokovne organizacije dobili nove zaposlitve v drugih podjetjih ali pa so kot nezaposleni prejemali podporo (ki pa ni bila dosti manjša kot prejšnja plača; op. Ć. Z.). Vodstvo tiskarne je proti nekaterim tiskarskim aktivistom sprožilo celo sodni postopek, tiskarna pa je ostala med redkimi netarifnimi tiskarskimi podjetji v Sloveniji.« STAVKOKAZI Ta, kaj malo modra, odločitev vodstva tiskarne »Save«, podjetju ni prinesla ne ugleda, ne poslovnega uspeha. Izdelki tiskarne »Save« so bili poslej polni napak (krivda neslovenskih stavcev in površnega korektorja). (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč 1 I I I Dr. J. Prešern: Kronika PD Radovljica 1895-1970 1 1 1 1 Ponatis z dovoljenjem uredniškega odbora Planinskega vestnika. Prispevek je bil objavljen leta 1955 v PV. — 8 — V zadevo je potem posegla še podružnica Gorje, s katero že od njene ustanovitve, kateri se je društvo upir/flo, ni vladalo ravno prijateljsko razmerje. Da posega Radovljica v njen delokrog, se je pritožila na Osrednji odbor. Obojestranski dopisi v tej zadevi so zelo ostri in bojeviti. Osrednji odbor je naročil pogajanja. Do soglasja pa ni prišlo, ker so Gorje zahtevale, da naj k skupnim gradbenim stroškom prispeva Radovljica 2/3, na dohodkih pa naj participira z 1/3 — torej nekaka soci-etas leonina, kakor bi juristi dejali. Kaka odločitev Osrednjega odbora pa ni padla — prišla je vojna. Tako je bil ta načrt za vedno pokopan in nikomur ni treba biti žal za njim, ker bi bila nastala konkurenca s Športhotelom, ki je bil med tem zgrajen, pa tudi zaradi strašno dolgega dostopa brez pravih prometnih zvez še danes in razmeroma zelo daleč od gorskih vrhov. Bili so obravnavani tudi načrti za povečanje verande pri domu, podružnica se je pogajala za nakup koče na Dobrči, a so lastniki stavili previsoke zahteve — vse skupaj pa je preprečila vojna. V teh točkah je storila samo dobro! Drugače je društvo sledilo razvoju planinstva sploh. Zgradilo je moderno kočo, imelo svoj alpinistični odsek in seveda šlo z ostalimi podružnicami v boju zoper Osrednje društvo. Uprlo se je tudi nameri generala Živkoviea, ki je hotel zmetati vsa športna, sokolska in planinska društva v en sam koš. Zadnja odborova seja se je vršila 27. II. 1941 (nač. Slavko Šuršteršič, tajnik Vladimir Krištof, blagajnik Ivo Bulovcc, odborniki: Fr. Šolar, Janko Novak, Slavko Ven-gar, Vatroslav Tratnik, I. Pazler in Bogdan Vovk). Blagajnik je na tej seji poročal, da ima 2000 din gotovine, naložbe pa znašajo 14.020 din. (Konec) VIRI: Društvene novice v 54 letnikih PV (1895-* 1954) Arhiv SPD — Ljubljana. Zapuščinski spis po Hugonu Robleku, As 215/20 okr. sod. Radovljica. Zbirka zemljeknjižnih listin okr. sod. Radovljica. Mitteilungen des Dcuschen und Oster- reichischen Alpenvereines, 1899. Die Scction Krain 1874 bis 1901, Ljubljana 1901. Fran Suklje: Iz mojih spominov, Ljubljana 1926, 1929, Viktor Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tržič, 1936. Dr. Jože Rus: Nacionalna stran v začetku SPD, PV 1933. Jože Dolinar: Ob 50-letnici prve planinske koče v Planici, PV 1952. Dr. J. Prešeren: Ob 20-lctnici Vilfanove koče, PV 1928. Radovljiška podružnica (ob 40-letnici SPD), PV 1933, Roblekov dom, PV 1934. Iz stare spominske knjige, PV 1951, Kriški podi — Pogačnikov dom, PV 1952. Janko Mlakar: Jakob Aljaž, triglavski župnik, Ljubljana 1953. Podatki iz deloma ohranjenih spominskih knjig (Zavetišče v Planici, Vodnikova koča, Vilfanova koča). Razprodafa rex mizic STOL industrija pohištva stol kamnik Jugoslavija paviljon MURKE na Gorenjskem sejmu : GORENJSKEM SEJMU od 7.8.do 18.8.70 PRODAJANA KREDIT 5% POPUST 8% POPUST pri nakupu pohištva BREST Cerknica Nagradnožrebanje za vsakega kupca ilOVEHiJMES POHIŠTVO Na XX. Gorenjskem sejmu Hala B (pri Tekstilni šoli) razstavlja in prodaja SIPAD najkvalitetnejše in naj solidne j še pohištvo IZKORISTITE IZREDNE UGODNOSTI 10.000 N din kredita na 24 obrokov 5°|„ sejemski popust brezplačna dostava na dom Prodajalna Kranj, Cesta JLA 6. I Ti I Mercatorl obiščite nas na Gorenjskem sejmu: POHIŠTVO • TEHNIČNO BLAGO • KONFEKCIJA • TEKSTIL # ZAVESE • PREPROGE • ITD. • UGODNI KREDITI BREZ POROKOV < NJA ZA KUPCE 4 PREJME DARILO ) DO 1 MILIJON PRESENEČE-VSAK KUPEC ' VSAK STOTI KUPEC ŠE POSEBNO NAGRADO DOSTAVA BLAGA • NASVETI Pri Mercatorju dobite vse! Hmiii!tii!!i:i:imi!!ii!iiim;iii!iiiiiiHi!i:miimiin Tudi letos sodelujemo na 20. jubilejnem Gorenjskem sejmu v Kranju z veliko in ugodno ponudbo: pohištvo, pralni stroji, hladilniki, televizorji in tranzistorji, pO" steljnina, odeje in preproge ter veliko i/biro oblačil za poletje, jesen in zimo. I Obiščite naš paviljon na razstavišču III. Zadovoljni boste z nakupom. fiiiiiiiiiiiHimmiiiHiimiiiiiimmn 70 let gasilskega društva Stara Loka Nešteto rdečih petelinov so že ukrotili Avgusta leta 1900 je bilo, ko so v vasi Stara Loka, danes najstarejši četrti Škofje Loke, ustanovili samostojno gasilsko društvo. Tiste čase je namreč veljalo pravilo, da mora sleherni večji kraj imeti lastno protipožarno četo. Prebivalci so že leto poprej začeli zbirati denar za gradnjo gasilskega doma, ki j« zrastel pod Ka mm tri ikom, blizu sedanjega Groharjevega naselja. Pobudnik velike akcije ni bil nihče drug kot Franc Dolenc starejši, posestnik, trgovec in naprednjak, znan tudi po svojem prijateljstvu s slikarjem Groharjem in po tem, da bi brez njega mesto ob sotočju dveh Sor nikdar ne dobilo Sokolskoga doma. Društvo je spočetka štelo 30 mož, večinoma okoliških kmetov. Starosta »prfarških« gasilcev, 87-letni Peter Poren-ta, ki mu bodo na slovesnosti v nedeljo podelili častno diplomo, se spominja, da so fantje takrat iz lastnin žepov financirali nabavo enotnih paradnih in delovnih uniform ter kupili ročno gasilsko brizgamo. Ekipa je v naslednjih letih ukrotila celo vrsto »rdečih petelinov« in često odhitela pomagat tudi drugim. V kroniki društva piše, da so Staroločani gasili požare v Gorenji vasi, v Žabnici, v Dor-farjih, na Suhi, na Trati, v Retečah, na Godešiču in v Sori. Čeprav je med 1. svetovno vojno večina članov morala obleči vojaško suknjo, aktivnost ni zamrla. Ko so se kasneje vrnili z bojišč — le eden je manjkal — je delo gasilske čete postalo še uspešnejše. Leta 1930 so z veliko svečanostjo »žegnali« novo motorno brizgalno, deset let kasneje pa razvili lasten prapor. Zadnja vojna gasilcev gasilskega društva Stara Loka POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA AVTOMOBILA OSEBNI AVTO TOMOS AMI-6 BREAK, leto izdelave 1968 s prevoženimi 30.000 km Začetna cena 6.500.—din Ogled vozila je možen vsak delovni dan pri Zavaro valnici Sava — PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2. ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ ni kaj prida prizadela. Nemška komanda se je dobro zavedala, da bi v slučaju zračnega napada utegnili igrati zelo pomembno vlogo. Tako so v letih okupacije svoj strojni park celo popestrili — in sicer z moderno DKW motorko. Po osvoboditvi je društvo doživelo precejšen napredek. Starejše člane so deloma zamenjali z mlajšimi. Dragocena zbirka plaket in priznanj, osvojenih na raznih tekmovanjih, priča, da je ekipa Sta-roločanov vselej dobro pripravljena in izvežbana. 45 aktivnih gasilcev namreč redno vadi, razen tega pa tesno sodelujejo z vsemi sorodnimi skupinami v komuni. Dasi jim občinska gasilska zveza letno odrine samo 600 din, si znajo sami dobro pomagati (razne akcije in tradicionalna vsakoletna veselica). Svoj jubilej bodo člani sta-rološkega društva proslavili v nedeljo, 16. avgusta. Najprej je na sporedu velika sektorska vaja v Binklju — udeležile naj bi se je ekipe iz cele občine — zatem sledi zbor gasilcev v Groharjevem naselju, slavnostni govor in podelitev diplom pred gasilskim domom ter velika parada skozi Staro Loko. V večernih urah se bo množica preselila na vrt za Frtunovčevo hišo, prizorišče vsakoletne veselice, kamor vabijo tudi vse ostale ljubitelje poskočnih viž in dobre kapljice. (ig) V skromni hiši na Javorniku 13 pod Joštom živita zako*1 Frančiška in Lovrenc Svoljšak, ki v teh dneh praznujeta ^ obletnico »kupnega življenja, zlato poroko. Lovrenc se Je \ dil 1894. leta v Stari Loki in se tam zagledal v šest let stajj Šo FrančiŠko od Svetega Tomaža v Selški dolini, ki je ho**' mimo njegove hiše v Loko po opravkih. Vzela sta se 1920. le Lovrenc je imel za seboj Šest let vojaške suknje. 4 leta vOJs*. vanja na različnih frontah in dve leti ujetništva. Ko sC> vrnil iz ujetništva, sta se s Frančiško, ki ga je čakala p0'-šest let, po vseh prestanih tegobah poročila. življenje je teklo. Preselila sta se na Javornik, v d««113' Jo, odmaknjeno od poti. Rodila sta se jima hčerka in s danes že odrasla in poročena. Zajela jih je druga sveto*" vihra, Svoljšakov dom na obronkih Jošta je postal <"j dom partizanom, saj so prvi prišli k njim že 1941. leta i*1 j zahajali v njun dom vse do osvoboditve, čeprav so bili ^ ti časi, sta srečna in zdrava dočakala svobodo. Otroci so šli, onadva pa sta ostala na kmetiji. Včasih so imeli U"'1 pet krav, danes pa imata le dve. Stara sta in več jih ne zw reta. Delo v teh robeh in bregu je težko. Veliko jima voit\i tudi Lovrenčova pokojnina. Zaslužil jo je, saj je od 1942. 11 dalje sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. V SOBOTO BODO POD JOŠTOM SVATOVALI. PONOVjj PO PETIH DESETLETJIH. V IMENU NAŠEGA UREPJ ŠTVA: DRAGA SLAVLJENCA, VSE NAJLEPŠE, VEL1^ SREČE, šE DOLGA LETA ŽIVLJENJA IN KAR VAMA VERJETNO NAJDRAŽJE, OBILO ZDRAVJA! J. Košnje* F* — 12. avgusta 1970 GLAS * 13. STRAN mmissmm Obiščite nas na XX. GS •»a razstavišču I. Postregli vas bomo s kvalitetnimi Proizvodi priznanih podjetij. 2iTO KOESTLIN SLGBODA FRUCTAL KOLINSKA KANDIT TOBAČNA TOVARNA SUMI DANA VITAMIN PODRAVKA ZLATOROG ^GREBŠKE MLEKARNE Po ogledu sejma P« se okrepčajte v bifeju mirna "Jer vas bodo I2l Postregli z oranimi morskimi ribami In pristnim vlP*»vskim vinom Se priporočili« felVIl-A Kranj JARCKE leghorn bele in rjave, stare okrog treh mesecev, dobite vsak dan na Okroglem št. 24 pri Naklem 3526 Prodam dobro ohranjen italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ogled po poldne. Vidic Jelka, Cankarjema 2, Kranj 3527 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sifrer, Jezerska cesta 3, Kranj 3528 Prodam »ZAPRAVLJIV-CEK«, dva »KOMATA« in navaden VOZ. Tržič, JLA 39 3529 Prodam 2000 kosov strešne OPEKE bobrovec. Sifrer, Zabnica 23 3530 VALILNICA NAKLO po končani valilni sezoni RAZPRODAJA 1 LETO STARE KOKOSI po zelo ugodni ceni. Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« KrnnJ, Ulica Mošc Pijade — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba ohčlnvkc skupftči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135 — Te lefoni: redakcijo 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-leda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo Prodam vprežno (za enega konja; KOSILNICO na mo torni pogon. Pivka 11, Naklo 3531 Prodam 2 m» PLOHOV in DESKE 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3532 Ugodno prodam VRVI iz mineralne volne za izolacijo centralne. Naslov v oglasnem oddelku 3533 Prodam eno leto starega PSA volčjaka. Staneta Žagarja 3, Kranj 3534 Po zelo nizki ceni prodam skoraj novo 130-litrsko VODNO CRPAI.KO (hidrofor). Fabjan Marjan, Zg. Bitnje 146, Zabnica 3535 Zaradi selitve pocenj prodam skoraj novo DNEVNO SOBO. Ogled v četrtek od 18. do 19. ure. Cadož Zofka, Begunjska 13. Kranj 3536 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Mali Tončka, Kranj, Kebetova 3 ali telefon 23-102 3537 Kupim gradbeni LES (pun-te, bankine, deske). Ničemer | Hinko, Preddvor 2 3538 NK LTH Skofja Loka vabi vse prijatelje nogometa na izredno zanimivo nogometno tekmo med domačim moštvom in ljubljansko OLIMPIJO. Tekma bo v petek, dne 14. avgusta ob 17. uri na igrišču v Puštalu. Vstopnina bo 2 in 5 dinarjev. MOTO Prodam MOTOR JAWA ro-aclster, letnik 69. Drol Leon, Železniki 38 3490 Prodam FIAT 750 v voznem stanju. Licitacija *bo v nedeljo 16. 8. ob 9. uri AMD Cer- Iščem SOBO v Kranju ali I bližnji okolici. Valjavčeva 6, ! Kranj 3540 Dvosobno komfortno STANOVANJE brez centralne kunave v bloku v Kranju ZAMENJAM za tro- ali več-sobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo. Ponudbe poslati pod »Nizka najemnina« 3541 i Dv;e KROJAŠKI VAJENKI za takoj rabi MODNO KRO JASTVO Rupar, Skofja Loka, Sorska 16 3510 CRKOSLIKAR - samostojen, dobi dobro slu/bo. Nastop takoj, zaslužek odličen, stanovanje brezplačno. Reklamni atelje Merjasec, Ljub-Ijana-Sentvid, Gunclje 45 (Strukljeva 17), telefon 51 641 3512 Sprejmem VA.TFNKO CA. Mili Ivan, krojaštvo, Letence 4, Golnik 3542 Sprejmem VAJENCA ali DELAVCA. Tesarstvo Zavrl Ivan, Lahovče 21, Cerklje 3543 TRGOVINA MODNA OBLAČILA, Center Kranj, išče trgovsko pomočnico. Zglasite se lahko v trgovini 3544 <2GUBU£N0 Od Bes niče do Nemil j izgubljena URA se dobi pri Po točnik Francu, Nemilje 3545 Od Tupalič do Preddvora najdeno VETROVKO dobite na Zg. Beli 55 pri Preddvoru 3546 Na Gorenjskem sejmu razstavišče III (Delavski dom) Za vaše otroke: punčke, medvedki, razna galanterija — nudi: IAGODIC MATILDA KRANJ OSTALO CENJENE STRANKE OB VEsčAM, da bo zaradi ko lektivnega dopusta delavnica zaprta od 17. avetuta do 10. septembra 1970. KERN STANKO, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska 5 3547 V najem vzamem GA7.AZO na Zlatem polju. Dr. Debeljak Andrej, Moša Pijade 46, Kranj • 3548 Oddam , seno v zamen;.- o za / Irrska deta pri popravil-} hiše. Draga 17, Medvode sn JADRAN FILM IZ ZAGREBA potrebuje večje itevilo STATISTOV od 20 do 26 let starosti, obeh spolov, zaradi snemanja filma na Bledu in okolici. Vsi, ki so zainteresirani, naj pridejo dne 13. 8. ob 17. uri pred kino Center v Kranju. EKI INKRET, Skofja Loka, Sorska c. 23 vam nudi odlična sredstva za čiščenje in pomivanje: BLANC za strojno pomivanje posode BLANC DRY za splakovanje posode v strojih VITROPLEX za ročno pomivanje posode FEROL za odstranjevanje madežev od rje PERNOL za pranje sintetike volne in svile CALVEX za mehčanje vode NEL za odstranjevanje kurjih očes in nego nohtov na rokah in nogah Obiščite nas prodajni prostor na Gorenjskem sejmu razstavišče I. drugo nadstn pje. Kranj CENTER 12. aagusta zah. nem. barv. CS film PIRATI M1SSIS1PI-J A ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma UMOR V BEVERL1 HILLY ob 20. uri 13. avgusta amer. barv CS fihn UMOR V BEVERLI Hl-LLY ob 16., 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barv. CS film F KOT Fl.INT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC .12 avgusta franc. barv. CS hhn VESELE POČITNICE ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta zah. nem. barv. CS film PIRATI MISS1SIPI-JA ob 16., 18 in 20. uri 14. avgusta amer. barv. C S film UMOR V BL\ ERI.I HILLY ob 18. ki 20. uri zah. nem. barv. CS film PIRATI M1SSIS1PPIJA ob 16. uri Tržič 13. avgusta amer. film RUMENO NELO ob 18. in JO. uri 14. avgusta amer. barv. CS Mm RUSI PRIHAJAJO. RUSI PRIHAJAJO ob 17.30 m 20. uri Kamnik DOM 14. avgusta amer. barv. CS film BOSTONSKI DAVILEC ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 12. avgusta amer. barv. lilm DVOJNIK V TEŽAVAH 13. avgusta itali j.-span. barv. film ZADNJI SPOPAD 14. avgusta franc.-italij. barv. CS film BAR BARELA Jesenice PI-AVZ 12. avgusta itali j.-špan. barv. CS firm ZADNJI SPOPAD 13. -14. avgusta franc. barv. CS film "JETNICA Dovje — Mojstrana 13. avgusta amer. barv. CS lilm LOVEC NA KRVAVE NAGRADE Kranjska gora IV avgusta amer. barv. fihn DVOJNIK V TEŽAVAH * Javornik DELAVSKI DOM 12. avgusta franc. barv. CS film JETNICA Radovljica 12. avgusta italij. barv. film PIŠTOLE ODLOČAJO ob 18. uri, franc. barv. film NEŽNA LETA ob 20. uri 13. avgusta italij. barv. film ŽENE VLADAJO ob 20. uri 14. avgusta franc. barv. film NEŽNA LETA ob 20. uri Skofja Loka SORA 12. avgusta amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barv. CS PRIŠLI SO V CORDURO ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. CS PRIŠLI SO V CORDURO ob 18. in 20. uri Mod silovitim neurjem, ki je v noči od sobote na nedeljo divjalo čez naše kraje, je strela udarila v drvarnico Amalije Rozman iz Moš 43 pri Smledniku, ki je pogorela. Zanimivo je, da je strela udarila že četrtič v hišo v zadnjih letih. — Foto: F. Rozman Nesreće v zadnjih dneh ZAPELJAL NA LEVO STRAN VOZIŠČA V soboto, 8. avgusta ob 19,40, se je pripetila na cesti Bled —Gorje pri vasi Rečica huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Skumavec Iz Spodnjih Gorij je vozil z Bleda proti Gorjam. Iz nasprotne smeri pa se je na kolesu s pomožnim motorjem peljal Simon Vengar iz Zabreznice, ki je pred srečanjem z voznikom osebnega avtomobila iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran vozišča in trčil v prednji del Skumavčevega avtomobila. Vengar se Je pri trčenju hudo telesno poškodoval: ima zlom lobanjskega dna, zlom lobanje, zlom leve krače in levega stegna. Po nesreči so ga odpeljali v jeseniško bolnico, kjer je še isti dan ob enajstih zvečer poškodbam podlegel. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 5.500 dinarjev. TRČENJE NA OREHKU V nedeljo, 9. avgusta pa se je pripetila prometna nesreča na cesti 1/1 na Orehku pri Kranju. Milan Cešnovar iz Zagreba, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, je z osebnim avtomobilom v koloni vozil iz Kranja proti Ljubljani. Na Orehku je zavozil iz kolone v levo in pri tem trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Jakoba Avšiča iz Ljubljane, Avšič je pri trčenju utrpel udarec v prsni koš, vrat in glavo. Na vozilih je večja materialna Škoda7. -jk Nesreča v gorah V nedeljo zjutraj se je na Storžiču poškodoval Karlo Delija iz Kranja, ki se je skupno s tremi mladinci vzpenjal na vrh. Med potjo je padel po skalah približno 10 metrov globoko. Planinci so ga prinesli v Mače nad Preddvorom, odtod pa so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v kranjski zdravstveni dom in naprej v ljubljansko bolnišnico. Pri padcu je dobil lažji pretres možganov iin odrgnine po telesu. * — jk Našli truplo V soboto opoldne so v Savi pri vasi Hrastje pri Kranju našli moško truplo, ki je bilo v vodi približno tri tedne. S pomočjo sorodnikov so ugotovili, da gre za Julijami Kikeij iz Kranja, ki so ga pogrešali od 15. julija dalje, ko je spravljal les iz močno narasle Kokre. -jk Cesto v Vrata zasulo Zaradi neurja, ki je divjalo ponoči od sobote na nedeljo, je zemeljski plaz zasul cesto Mojstrana - Vrata pri Perič-niku in sicer v dolžini 50 metrov, plaz pa je na nekaterih mestih visok tudi 3 metre. Promet je zaenkrat nemogoč. Nekateri avtomobili, ki so bili v Vratih, so se sicer vrnili, tega pa Še vseeno ne upa tvegati okrog 100 osebnih avtomobilov in trije avtobusi. V Vratih bodo počakali toliko časa, da cesta ne bo očiščena. -J k Okradeni profesor V petek, 7. avgusta, se jc j oglasil na postaji milice na Bledu Višeslav Krsmanovič, profesor sociologije iz Beo grada in povedal, da mu je ! nekdo ponoči med 5. in 6. i rv1 ist< mu iz niet/ove sobe v . domu Počitniške zveze na Bledu vzel 1500 dinarjev, 180 šilingov in 13.000 lir. Kaznivega dejanja je osumljen neki moški, ki je v tem domu prespal dve noči. •Jk Nesreče je kriv brzovlak Ljubljana, 10. avgusta — Preiskovalna komisija pod predsedstvom Eda Greben-ška, je končala preiskavo o vzrokih železniške prometne nesreče, ki se je pripetila 7. avgusta 1970 na železniški postaji Skofja Loka. Dne 7. avgusta 1970 jc vlak Dalmaci ja-express štev. 905 ob 4.04 uri v km 585,311 čelno trčil v uvozeći tovorni vlak štev. 970. Vlečni vozili vlaka štev. 905 in vlaka štev. 970 sta bili tehnično v brezhibnem stanju in opremljeni z, brzinomerni-mi trakovi, na katerih je registrirana hitrost. Brzovlak štev. 905, elektro lokomotivo 342/034, jc UptUV-ljal strojevodja Branko Hart-man, ki je imel pod nadzorom na stroju še kandidata za strojevodjo Alojza Lipo-glavška. Oba delavca sta bila iz Sekcije za vleko Ljubljana. Tovorni vlak štev. 97U, elektro lokomotivo 342/008, sta upravljala strojevodja Ciril Čuden in pomočnik strojevodje Alojz Medja, oba iz delovne enote 3 Jesenice,' Sekcija za vleko Ljubljana. Dolžnost vlakovnega odpravnika na postaji Skolja Loka je opravljal vlakovni odpravnik Roman Gostiša. Vsi imenovani delavci so bili zdravstveno sposobni za opravljanje svojega dela ter s predpisanimi strokovnimi izpiti. Delo so opravljali po razporedu službe. Križanje vlaka št. 905 z vlakom štev. 970 je bilo preloženo na postajo Skofja Loka. V ta namen je bil postavljen uvoz za brzi vlak 905 na tir štev. 6 in za tovorni vlak 970 na tir štev. 3. Silni signali so bili postavljeni z olektro-relejno varno stno napravo "tako, da so dovoljevali vsakemu od obeh vlakov vožnjo do izvoznega signala. Ustavitev pred izvoznima signaloma je bila pred-signalizirana z ustreznimi in predpisanimi signalnimi znaki jia pravilni razdalji. Strojevodja brzega vlaka 905 ni upošteval predsignalizLranja niti izvoznega signala, katerega je prevozil tako, da je prerezal kretnico Štev. 1, ki je bila postavljena za uvoz tovornega vlaka 970. Po podatkih iz brzinomer-nih trakov na obeh električnih lokomotivah je razvidno, da je tovorni vlak 970 vozil z redno hitrostjo, ki bi mu zagotovila pravočasno ustavitev na postaji Skofja Lo ka, medtem ko je brzovlak štev. 905 vozil s hitrostjo 100 km/h proti izvoznemu signalu. V neposredni bližini izvoz- nega signala je strojevodji brzovlaka uporabil hitro za* voro, zmanjšal hitrost na 50 kilometrov na uro do trče nja. Zaključek: Nesrečo je P°" vzročil brzi vlak štev. 905, Id je prevozil izvozni signal & 61 na postaji Skofja Loka. kateri je kazal signalni znak »Stoj« In Je bil predpisano p red signaliziran. Kraja mopedov V četrtek, 6. avgusta med šesto uro zjutraj in drugo uro popoldne je neznanec s parkirnega prostora pred to varno Iskra v Kranju vzel moped tomos-colibri, modre barve, last Franca Zupana U Vogel j. V soboto ob dese tih zvečer pa je nekdo ukradel moped tudi Ivanu Tihlju i* Kranja. -Jk Moriiee se je javil Uprava javne varnosti v Kranju sporoča, da se je Giumičič Mile, za katerim je bila razpisana tiralica zaradi uboja sodelavca Bora Radanoviča, včeraj opoldne sam javil na postaji milice v Kranju. Morilec je bil na begu od 5. avgusta, ko Je v obratu VI. tovarne Sava v Kranju po daljšem prepiru streljal na sodelavca. -lb Padel z vlaka V soboto, 8. avgusta v večernih urah je na progi Kranj —Ljubljana v bližini železniške postaje Zabnica padel z dosedaj še neznanega brzega vlaka poljski državljan Ma-kslmiljan Skalic iz Krakovva, po poklicu tehnični modelar. Okrog polnoči se je Skalic zatekel v farmo KZK v Zab-nici, kjer jc zaprosil za zdrav- niško pomoč. Prepeljali so ia v kranjski Zdravstveni do«1' kjer so mu nudili prvo zdrav' niško pomoč. Zaradi težji*1 poškodb na glavi, desni noS* in hrbtu pa je bil prepelj^1 na Kirurgični oddelek spl<* ne bolnice v Ljubljani. ■»? izven življenjske nevarnost1, -Jk Ogenj pustoši V ponedeljek nekaj minut po polnoči je izbruhnili požar na gospodarskem poslopju Ljudmile Lampe iz Spodnjega Brnika. Goreti je začelo zunaj poslopja in sicer na kraju, kjer so- bile p^xl strešnim napuščem položene buta-rice. Škodo cenijo na 15.000 dinarjev. Vzroke požara raziskujejo, vendar komisija meni, da gre za požig. Istega dne ob 16.40 je izbruhnil požar iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov tudi v skednju Lovra Ferjana iz Most pri Žirovnici. Skedenj, poln sena, je popolnoma po- gorel. Začela je goreti tud hiša, vendar je jesen išktf" gasilcem ogenj uspelo P°&* siti. Škodo cenijo na 5000 d* narjev. Metka Ulčar dz Spodinjif1 Gorij je v potek obvestila P*; stajo milice na Bledu, da r je verjetno že pred mesccci'1 pogorel senik mod Perniki jj Mežakljo. Senik je bil zgord lesen, spodaj zidan. Ob V°" žaru je bU povsem prazc"' Vrednost pogorolega objekt' cenijo na 20.000 dinarje* Pristojni organi menijo, d* je požar najverjetneje zanetila strela. -jk Gostilna BI a ž ti n Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 (Klanec) SE PRIPOROČA — DOBRO BOSTE POSTREŽENI — Domača gorenjska jedila — Divjačina — Razni mešani narezki, domače klobase - pečenice — Jedila in pijače vseh vrst SREDA — 12. avguste !?70 GLAS * 13. STRAN Franc Peternel — trikratni prvak Po nedavni zmagi na občinskem prvenstvu v streljanju s pištolami je Francu Petemelu (SD Sava) uspel izreden podvig tudi na nedavnem republiškem prvenstvu. Iz Ljubljane se je vrnil s tremi zlatimi medaljami. Po prvem dnevu, ko je bilo na sporedu tekmovanje s hitrostrclno pištolo, je bil sicer malce razočaran, čeprav je dosegel najboljši rezultat. Dan prej, v petek, je namreč na treningu izenačil svetovni rekord v tej disciplini. Dosegel je 594 krogov od 600 možnih, sobotno zmago pa je priboril že s 565 krogi. Slabši jt» bil isti dan s pištolo proste izbire. Pristal je na petem mestu. Zato pa je bil izreden v nedeljo, ko si je priboril prvo mesto s serijsko pištolo in nazadnje Se z revolverjem velikega kalibra. Boljša od Kranjčanov sta °ila še Poženel in Prestor, katerima se je v nedeljo Pridružil z dobrim šestim mestom še Frelih. Rezultati 50 bili v splošnem zaradi slabih vremenskih razmer Povprečni. Boljše uvrstitve Kranjčanov: hitrostna pištola: 1. Peternel 565, 4. Prestor 540; pištola proste izbire: 5. Peternel 1514, pištola »Drulov«: 1. Peternel 516, 6. Fre-bh 490; revolver velikega kalibra: 1. Peternel 578, 5. Poženel 562. B. Malovrh Tekmovanfe na Savi BD Kranj je bil v nedeljo ( Prireditelj 5 km dolgega kajakaškega spusta od Kranja do Trboj. Nastopilo je nad 50 tekmovalcev, ki so na razbesneli Savi morali pokazati vse svoje znanje. VRSTNI RED: K-l — člani: 1. Skok (Tacen), 2. Ma-takovič (Zagreb), 3. Cižman (Tacen). KI — mladinci: L SFRJ : SFRJ - študenti© 6 : © Kranj — Letni bazen, sodnik Pičulim (Kranj), gledalcev 300, prijateljsko srečanje. Strelci za SFRJ: Sandič 2, Jankovič 2, Ru-dič 1, Belamarič 1, za študente pa so bili uspešni: Djoni 2 Lozovima 2, Kovačev i e 1, Rad j eno vič 1. Maloštevilnim gledal- cem se je tokrat na kranjskem bazenu predstavila smeuna jugoslovanskega vaterpola. Reprezentance, ki se v Kranju pripravljajo na balkansko in evropsko prvenstvo ter na univerzi-jado so kljiub zanimiv: igri razočarali. Videli smo le nekaj izrednih st relov. — dh Triglav premagal Slovana Prvenstvo Kranja v atletiki Tradicionalno, tokrat že sedmo po vrsti, prvenstvo Kranja v atletiki je bilo v soboto popoldne na stadionu Stanka Mlakarja. Organizator, AK Triglav, je tudi letos za zmagovalce po sameznih disciplin pripravil spominske medalje in darila, najboljša tekmovalka Vera Nikolič 'a tekmovalec Marjan Gre-delj pa sta dobila praktična darila, poklon pokrovitelja prireditve, tovarne Sava iz Kranja. Lahovcc (Tacen), 2. Barič (Hrastnik), 3. Ra/.inger (Hrastnik), €-1 — člani: 1. Vesel-ko, 2. Sarenko (oba Zagreb) 3. Fok (Tacen), C-l — mladinci: 1. Vrankar (Tacen). 2. časar (Vikrče), 3. Stihar ( Hrastnik, C-2 — člani 1. Andrejašič-Guzelj, 2. Gerk-man-Žitnik (vsi LBD), 3. Bajda-Stoklas (Hrastnik). Košarkarji kranjskega Tri- , *'ava so bili prireditelji kvantnega košarkarskega tur-rJa v počastitev občinskega S tolika. Nastopile so ekipe: |?*8i zvezni ligaš Slovan ^lubljana) ter slovenski li-J*: Kroj (Skofja Loka), Je-eJlc^ in domači Triglav. P° ogorčeni borbi za prvo : Ql**to med Triglavom in Slo I vanom so zmagali domačini ter tako osvojili prvo mesto. REZULTATI: Jesenice : Kroj 85:92 (46:56), Triglav : Jesenice 73:69 (34:26), Slovan : Kroj 93:71 (43:30), Triglav : Slovan 79:77 (41:33). VRSTNI RED: 1. Triglav, 2. Slovan, 3. Kroj, 4. Jesenice. -dh Na letošnjem prvenstvu je nastopilo okoli 100 atletov in atletinj iz 11 klubov iz Slovenije, Hrvatske in Koroške. Manjkali so nekateri dobri tekmovalci iz sosednje Avstrije> ki so morali nastopiti na njihovem državnem prvenstvu v štafetnih tekih. Rezultati, čeprav letos ni bilo rekordinih dosežkov, so v glavnem zadovoljivi. Najboljši dosežek pri ženskah je dosegla Vera Nikolič (Dinamo) v teku na 400 m — 56,5; pri moških je vrgel Marijan Gredelj (Miladost Zg) disk 52,33 m. Celovčan Ervvin Golob je razveselil tabor KACa z novim mladinskim rekordom Koroške v teku na 100 m Kraničanka Metka Papler pa je dosegla gorenjski rekord v metu diska (39,51 m) in ponovno premagala svojo najhujšo tekmico v mladinski konkurenci — Mariborčanko Ronu t lijevo. Domači tekmovalci so le tos osvojili štiri prva nesta. Najboljši je bil Slavko Udovč, ki je spet preskočil 7 m in z rezultatom 722 cm le za 8 cm zaostal za svojim najboljšim dosežkom pri skoku v daljino. Mladinec Iztok Kavčič je, čeprav precej počitniško, zmaga! v teku na 800 m, metalec Jože Sati er pa v suvanju krogle. Prvo mesto je osvojila še Nada Kavčič. Slabši so bili letos tekači na najkraiši progi — teku na 100 m. Nasprotno je bilo pri atletinjah, ki so zabeležile zelo dobre rezultate; štafeta Kladivarja 4 x 100 m pa je dosegla celo letošnji najboljši čas v Sloveniji. Organizatorji tekmovanja so letošnje prvenstvo pripravili skrbno, brez pomanjkljivosti. To ne preseneča, saj jim je tekma služila kot priprava na bližnje posamično prvenstvo Slovenije za člane hn članice_ ki bo v petek in soboto. 21. in 22. avgusta na kranjskem stadionu. PRVAKI KRANJA ZA LETO 1970 SO POSTALI: moški — 100 m: Dvoršak (KI) 11,2, 400 m: Glad (Kvarner) 49.4, 800 m: Kavčič (Tr) 1:56,6, 3000 m: Svet (KI) 8:32,8, višina: Medvešček (Ol) 1%, daljava: Udovč (Tr) 722, krogla: Satler (Tr) 14,00. disk: Gredelj (Ml) 52,33, 4kx 400 m: Kvarner Reka 3:34,4; mladinci — 1000 m: Golob (KAC) 2:32,6 ženske — 100 m: Mrdja (Ml) 12,1, 400 m: Nikolić (Di) 563, daljava: Antuno-vič (Kv) 584, krogla: Vlacho-pulos (KAC) 11,51, disk: Vachopulos (KAC) 41,16, 4 100 m: Kladrvar 48,9; mladinke — 80 m ovire: N. Kavčič (Tr) 13,5. M. Kuralt 25. državno prvenstvo v plavanju Triglav četrti Kranj čanka Rebeka Po renta postavila osem novih rekordov Vevče — V ponedeljek zvečer se je na vevškem bazenu končalo letošnje 25. jubilejno državno prvenstvo v plavanju. Nastopilo je nad 200 tekmovalcev iz 23 jugo slovanskih plavalnih klubov. Naslov ekipnega državnega prvaka je osvojil splitski Jadran, ki prav letos praznuje 50. letnico obstoja. Edini gorenjski predstavnik kranjski Triglav pa si je spet priboril odlično četrto mesto. Že kot na vseh prvenstvih so levji delež k osvojitvi četrtega mesta prispevale mlade plavalke. Junakinja prvenstva pa je bila, kljub temu, da ni osvojila nobenega državnega naslova, Rebeka Porenta, saj je že prvi dan na 200 m hrbtno s časom 2:38,4 postavila kar šest rekordov (ml. in pio. SFRJ, čl. st. ml. mlajše ml. ter st. pionirke). Zadnji dan prvenstva pa še rekord SRS na 800 m prosto. Odlično so plavale še Švarceva (rekord SRS na 200 m prsno), Mandeljčeva, Pečjakova ter Panj ter jeva. Pri moških pa so se iskazali veteran Sašo Košnik, Andrej Slavec in Grošelj. REZULTATI — moški: 200 m prosto: 1. Linhart (Lj) . . .6. Košnik, 200 m delfin: 1. Kuridja (JS). . . 7. Slavec, 200 m mešano: 1. Rogošič (JS) ... 8. Slavec, 4x 100 m prosto: 1. Partizan.. 7. Triglav, 400m prosto: 1. Rogo šič (JS) ... 5. Košnik, 100 m prsno: 1. Kurbanovič (Partizan) . . 5. Grošelj, 400m mešano: I. Rogošič (JS) . . . 5. Slavec, 1500 m prosto: 1. Rogošič (JS) ... 4. Košnik, 200 m mešano: 1 Matic (Part) ... 6. Grošelj, 200 m delfin: 1. Rogošič (JS) ... 4. Slavec, 200 m prsno: 1. Kur-banovic (Part)... 4. Slavec, 4 x lMm mešano: 1. Jadran ... 4. Triglav. 2enske — 200 m hrbtno: 1. Pilić (JS) . .. 2. Porenta, 3. Pečjak, 200m mešano 1. Bjedov (Mor.) .6. Svarc, 4 x 100 m prosto: 1. Jadran ... 4. Triglav, 400 m prosto: 1 Boban (JS) ... 4. Porenta, 100 m prsno: 1. Bjedov (Mor)... 2. Mandelic, 3. Svarc, 100m hrbtno: 1. Pilić (JS) ... 4! Pečjak, 5. Porenta, 400 m mešaaO: 1. Boban (JS)... 9. Pečjak, 800 m prosto: 1. Boban (JS) . . . 4. Porenta, 200 m prsno: Bjedov (Mor)... 2. Svarc, 3. Mandeljc, 4x100 m mešano: 1. Triglav. Ekipno: I. Jadran 44.099, 2. Primorje 30.941, 3. Mladost 29J23, 4. Triglav 23.16« itd. D. Humor BAČA tovarna volnenih izdelkov Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na Gorenjskem sejmu v Kranju od 7. do 18. avgusta po sejemskih cenah: krep žoržet za ženske obleke, kamgarne za moške obleke, ženske kostime in zlasti kamgarne za ženske hlačne kostime, težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih iz. čiste runske volne. Izkoristite izredno priložnost! Priporočamo se! 1619 GLAS SREDA — 12. avgusta 1970 Po dolgi suši in hudi vročini je v noči od, sobote na nedeljo zajelo Gorenjsko hudo neurje. V Kranju in oko lici je padala kot jajce debela toča, ki je najhuje prizadela vasi Grenak, Drulov-ka, Breg ob Savi, Čirče in Hrast je. Posevki na nji vali Padala je kot jajce debela toča (koruza, proso, ajda, pa tudi detelja in otava) so popolnoma uničeni. Zelo je okleščeno tudi sadno drevje. To ča je sklestila vso letošnjo letimo. Na skoraj vseh hišah je toča razbila opeko, na nekaterih strehah v Dru lovki jo bodo morali zamenjati kar do tisoč kosov. Nekaj streh pa je praktično dobesedno uničenih. Razbitih je tudi veliko šip. Ledenega zrnja je padlo toliko, da je v tanki plasti ležalo po poljih še vso nedeljo^ »pod kapom« pa so še kasneje ležali celi kupi toče. Toča tudi ptičem ni prizanesla. Tako je pod kostanji1 blizu kranjske tekstilne šole ležalo v nedeljo na tleh vse polno škorcev. Cenijo, da jih je samo tu našlo smrt kakih dva tisoč. Med neurjem jc strela povzročila več požarov. Udarila je v uto Pavle Pesjak na Gorenjski cesti v Radovljici. Uta je, z vsem kar jc bilo v njej, pogorela tako, da je škode za 10.000 din. Strela je zanetila požar tudi na kozolcu Vinka Mlinarja v Stari va- si pri Zireh. Pogorel je kozolec, dve toni sena in 7 m' lesa. škodo cenijo na 25.000 din. Treščilo je tudi v tnans-iormator v Zasipu pri Bledu in ga povsem uničilo. Veter je podrl tudi več kozolcev! Skupščina občiine Kranj je že imenovala dve komisijit eno za levi in drugo za desni breg Save, ki bosta skupno s krajevnimi odbori ugotavljali škodo, ki jo je povzročila toča na posameznih kulturah. Oškodovanci sami P* bodo prijavili škodo s posebnimi formularji, ki jih je občina že dostavila vsem krajevnim uradom, oškodovane* na območju mesta pa jih dobe v informacijski pisarni n& občini. Na podlagi prijav posameznikov, kakor tudi na podlagi podatkov, ki jih bodo zbrali strokovnjaki KZK in zavarovalnice in obe komisiji, bo izdelana ocena povzročene škode. Skupščina občine Kranj bo priznala davčne olajšave tistim privatnim kmečkim gospodar« stvomf ki jim je neurje povzročilo največ škode. L. B. OBJAVA Skupščina občine Kranj obvešča vse oškodovance z območij, ki jih je zajelo neurje s točo dne 9/8-1970, da lahko vložijo prijave o povzročeni škodi najkasneje do 17. avgusta 1970. Prijave lahko vložijo pri pristojnih krajevnih uradih in v sprejemni pisarni Skupščine občine Kranj. Obrazci za vložitev prijave se dobijo pri naštetih uradih. Povzročeno škodo bodo ocenile posebne komisije, ki so imenovane za posamezna območja. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Kranj, dne 10/8-1970 fuhilejni mednarodni Cflorenfski sejem v Kranju od 7. do 18. avgusta