PROIZVODNI
PROGRAM:
Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 0609/635-868
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 718-285,710-12-10
Magradna igra za nakup nad 2000 SIT!
Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
Nagrajenci žrebanja:
1.	Barbara Lokar,	3. Roman Zlobko,
Limovce 9, Trojane	Latkova vas 10, Prebold
2.	Rafael Gaberšek, Griže
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
Pridelek je bolj kot suša
oklestila vročina
Kosovni odpadki v Surovino
V petek popoldne je bil na delovnem obisku v Žalcu minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj s sodelavci. Najprej se je v sejni sobi občine pogovarjal z župan
Lojzetom Posedelom, direktorjem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag. Iztokom Koširjem ter: Ivanom Povše-tom. Slavkom Leskovškom, Ivanom Kudrom, Ferdinandom
vin iške doline
Leto // • številka 6 • cena 200 SIT • 28. junij 2000
Občina Žalec	Po dolini
Svetniki tudi o problematiki drog Ervin Friz častni občan
str. 2	str. 7
Kunstom in Dragom Pingarj-em, nato pa si je ogledal hmeljišča, ki sta jih prizadela vročina in suša.
Kot je poudaril minister, je imel njegov obisk dva namena: seznaniti se s posledicami vročine in suše predvsem za hmeljišča ter s potekom odkupa hmeljišč zasebnih hmeljarjev od Hmezada Kmetijstva v stečaju. Kot je povedal župan občine Žalec Lojze Posedel, je bila občinska komisija za oceno škode že imenovana, podrobneje pa je obseg škode predstavil mag. Iztok Košir. Minister Smrkolj je menil, da mora komisija natančno opraviti svoje delo in ministrstvu predlagati ukrepe za zmanjšanje škode. Več o tem na strani 10. KR.,foto:T.T.
Podjetje Surovina PE Žalec in Občina Žalec sta v petek na prostoru Surovine v Vrbju odprli tako imenovano reciklažno dvorišče, na katerem bo potekalo ločeno zbiranje kosovnih odpadkov. Občina je dosedaj zbiranje kosovnih odpadkov v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi organizirala na posebej določenih mestih po krajevnih skupnostih, kar se je po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Občine Žalec Aleksandra Žolnirja odrazilo v zmanjšanju divjih odlagališč. Vendar pa so bili zabojniki za kosovne odpadke kmalu polni navadnih komunalnih odpadkov, njihova stojna mesta pa so bila marsikje zelo neurejenega videza.
Zato se je občina odločila podpreti gradnjo asfaltiranega reciklaženga dvorišča v Surovini, kjer stojijo zabojniki za vsako vrsto odpadkov posebej, tako za kovinske odpadke, akumulatorje, papir, lesne odpadke, steklo, biološke, gradbene in ostale
izkušnje podobnega načina zbiranja odpadkov naj bi kar 76 odstotkov odpadkov šlo v predelavo, s čimer se za četrtino razbremeni komunalna deponija. Sergej Laurenčič z ministrstva za okolje in prostor pa je poudaril, da mora biti cilj reciklaženga dvorišča, da vsak občan na leto pripelje 100 kilogramov ločenih odpadkov. Pri ozaveščanju o nujnosti ločenega zbiranja odpadkov in s tem predelovanje odpadkov v čim večji meri, pa je treba začeti že z otroci v vrtcih in šoleh, je še povedal.
Novo reciklažno dvorišče sta s prerezom traku ob pomoči Aleksandra Žolnirja odprla učenca osnovne šole Griže, ki je v tem šolskem letu zbrala največ časopisnega papirja. Po Žolnirjevih besedah pa reciklažno dvorišče ne pomeni nasprotovanja projektu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga pripravljajo Javne naprave Celje, prav tako pa bo sodelovala pri gradnji regijskega središča za ravnanje z odpadki. Predvidoma že letos naj bi postavili prve, tako imenovane ekološke otoke v strnjenih naseljih.
KR.
Poletje je tu, z vsemi radostmi in nevšečnostmi, ki sta jih že povzročili vročina in suša. Blagodejen dež je minuli konec tedna razočaral nekaj organizatorjev prireditev, a za veselje in druženje bo v prihodnjih dneh še veliko priložnosti. Predvsem pa za sprostitev, ki si jo homo privoščili tudi v uredništvu Utripa, zato bo naslednja številka izšla šele v sredo, 30. avgusta. Veliko zanimivega se bo zgodilo do takrat, o tem pa boste gotovo lahko brali v avgustovski številki Utripa.
odpadke. Na tem mestu bo možno tudi začasno deponiranje zapuščenih motornih vozil, odstranjenih z javnih površin. Reciklažno dvorišče je namenjeno samo občanom občine Žalec, za katere bo odlaganje brezplačno. Za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, bo brezplačno odlaganje samo tistih odpadkov, ki imajo kot sekundarne surovine vrednost za podjetja - predelovalce teh surovin. Količina
dostavljenih odpadkov ne sme presegati prostornine avtomobilske prikolice oziroma enega kubičnega metra, občani pa se bodo morali identificirati. Dvorišče bo odprto vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9- do 14. ure.
Reciklažno dvorišče ima urejen krožni režim prometa, urejeno pa je tudi odvajanje in čiščenje odpadnih vod, ki se pomešane z meteornimi vodami čistijo preko lovilcev olj in ostalih nečistoč. Po besedah vodje žalske poslovne enote Surovine Viljema Pleterskega, je vrednost investicije, ki pa še ni povsem dokončana, 40 milijonov tolarjev. Glede na
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
WMl
TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ
PARIZLJE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/ 70-33-130
STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 063/ 728-340
ZASTOPSTVO IN VGRADNJA
MONTAŽA KOSIR
KOSIR LADISLAV s.p.
Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 063/472-596 GSM: 041 666-468
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088
Kultura
120-letna tradicija ne bo zamrla
str. 19
Savinjske zgodbe
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino
str. 25
Pohištvo xa vaš DOM
Ttjamk« pfouvod.to povelj« Ccije
KOSOVA 6, 3000 CEUE tet.: 063 / 443-144
Odprto: pon. - pet 4-19. ure, sobota 8.-12. ur.
Svetniki tudi o problematiki drog
Na 15. redni seji občinskega sveta občine Žalec so imeli svetniki na dnevnem redu kar 19 točk. Informacijo o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje - zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine za območje, ki ga opredeljuje omenjen lokacijski načrt, so med sejo umaknili z dnevnega reda. Predstavniki ministrstva za promet in zveze, ki so prišli v Žalec, s seboj niso imeli zagotovil, da se bodo hkrati z gradnjo avtocestnega priključka rešili tudi najbolj pereči prometni problemi v Levcu.
Svetniki so sejo pričeli s točko imenovanj. Za predstavnika občine v nadzornem odboru sklada za razvoj obrti in podjetništva so imenovah Marka Dolarja iz Gotovelj, na pobudo Združene Uste socialnih demokratov Žalec pa so na funkciji člana odbora za finance, proračun in premoženje Franca Tratarja zamenjali z Danico Jezovšek-Korent. Razlog za zamenjavo je bil Tratarjev odstop iz svetniške skupine te stranke.
Po več premoženjsko-pravnih zadevah so obravnavah informacijo o poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva in dah soglasja za povečanje obsega sredstev za izplačilo delovne uspešnosti ter soglasja za priznanje enkratnih nagrad direktorjem javnih zavodov. Kot je v uvodu povedala vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar, so vsi javni zavodi zaključili s pozitivnim rezultatom, minimalno izgubo pa so imele v preteklem lem tri šole.
Gospodarstvo razmeroma uspešno
Poslovanje gospodarstva v občini in na območju žalske upravne enote
sta nato predstavila vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Upravne enote Žalec Melanija Žvikart ter sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Poslovanje gospodarstva je bilo razmeroma dobro, saj je bil neto finančni efekt za gospodarstvo kot celoto pozitiven, število zaposlenih se ni zmanjšalo, stopnja registrirane brezposelnosti (14,7 %) pa je nižja kot na ravni regije, vendar višja kot na ravni države. Investicijska vlaganja so se povečala za več kot polovico v primerjavi z letom 1998. Določene dejavnosti pa so poslovale negativno, med njimi sta gradbeništvo in gostinstvo. Neugodna je tudi blagovna menjava s tujino, saj je uvoz lani presegel izvoz. Plače še vedno zaostajajo za državnim povprečjem. Povprečna bruto plača na zaposlenega v državi je bila lani 155.034 SIT, v občini Žalec pa 137.228 SIT. Podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov so prav tako ugodni. Čeprav je njihovo število nekoUko upadlo, pa je struktura samostojnih podjetnikov drugačna. Vzrok za samostojno podjetništvo večinoma ni več izguba službe. Hkrati se število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih veča. Svetniki so se na 15. seji seznanili tudi s poročilh o delu GIZ Podjetniški center Žalec, o delu sklada za razvoj obrti in podjetništva ter o poslovanju stanovanjskega sklada občine.
709 milijonov za devetletko
Po daljši razpravi in nasprotovanju svetnikov iz Griž so potrdili tudi predlog potrebnih investicijskih vlaganj za zagotavljanje prostorskih pogojev za uvedbo 9-letne osnovne šole v občini. Ta bo v vseh šolah v občini, razen v OŠ Šempeter, uvedena v šolskem lem 2003/2004, za investicije pa bo do takrat potrebno zagotoviti okvirno 709-000.000 SIT.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da bo do konca letošnjega leta občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve odlokov o ustanovitvi OŠ Griže in OŠ Petrovče, s katerima se bosta spremenila šolska okohša, tako da se bo POŠ Liboje v šolskem lem 2001/2002 priključila OŠ Petrovče. Slednja ima namreč za devetletko dovolj prostora, medtem ko bi bile potrebne na griški šoli večje investicije. Svetniki so prav tako potrdili sklep o objavi javnih razpisov za izbor izvajalcev del za knjižnco v šempetrski šoh, telovadnico z dvema vadbenima prostoroma pri OŠ Petrovče in izdelavo glavnega projekta za POŠ Trje. Še letos bo tudi javni razpis za izdelavo glavnega projekta za gradnjo nove glasbene šole v Žalcu, ki jo bodo kot soustanoviteljice sofinancirale tudi druge občine. V juniju se po sklepu svetnikov zberejo tudi ponudbe za sanacijo strehe na POŠ Liboje, letos pa izdela idejna osnova za POŠ Ponikva in dopolni popis potrebnih investicijskih del na OŠ Griže.
Svetniki o drogah
Precej obširno razpravo svetnikov je spodbudila problematika drog v občini, ki je v zadnjem času v javnosti zelo odmevna. Svetniki so razmišljah o vzrokih za razširitev tega problema med mladimi in se seznanili z dosedanjimi aktivnostmi občine na tem področju. Ob koncu razprave so sprejeh več sklepov: Nadaljevale se bodo aktivnosti Centra za socialno delo Žalec s preventivnim in tudi kurativnim programom. V okviru Zdravstvenega doma Žalec bo ustanovljen center za preprečevanje odvisnosti od drog, ki se bo vključil v koordinacijo centrov pri ministrstvu za zdravstvo. Zveza športnih društev občine bo skušala s športom še bolj zapolniti proste popoldneve otrok in mladine, še posebej pa poskrbeti zanje v času počitnic. Poleg športa bo potrebno pripraviti tudi druge
Znanje še vedno največ velja
Župan izroča priznanja šempetrskim odličnjakom.
Ob koncu šolskega leta je župan občine Žalec Lojze Posedel pripravil sprejem za najboljše učence in njihove starše. Sprejem je bil v Domu II. slovenskega tabora, v kulturnem programu pa je nastopil harmonikarski orkester
žalske glasbene šole.
Glede na to, da osnovne šole v Žalcu, Petrovčah, Grižah in Šempetru skupaj z njihovimi podružnicami obiskuje skoraj dva tisoč otrok, je tudi število najboljših temu primemo veliko. 46 osmošolcev je prejelo priznanja in knjižne nagrade za odličen
uspeh v vseh osmih letih šolanja. Prav tako so prejeli priznanja in knjižne nagrade tudi učenci, ki so na državnih tekmovanjih osvojili zlato, srebrno ah bronasto plaketo oziroma prva tri mesta na športnih tekmovanjih. Mnogi učenci so dosegli več uspehov naenkrat, med njimi izstopa
izvenšolske aktivnosti. O drogah bodo organizirana strokovna predavanja za pedagoge osnovnih šol in vrtcev, saj so ti navadno prvi, ki zaznajo spremembe pri otrocih in mladostnikih, a niso strokovno usposobljeni za nudenje pomoči. Nekaj takšnih predavanj je že bilo. Občina Žalec bo nadaljevala s sofinanciranjem zdravljenja odvisnikov v komunah v tujini in doma. Sofinancirala bo tudi dve novo nastali društvi; društvo staršev za pomoč mladim in društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica. Prav tako bo nudila materialno pomoč ostalim društvom in posameznikom, ki bodo želeh sodelovati v boju proti drogi.
Tudi o pokopališki dejavnosti
V nadaljevanju seje so žalski svetniki sprejeh predlog programa sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine, v prvi in drugi obravnavi pa potrdili spremembe odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Veljavnost odloka so podaljšali do potrditve novega obračunavanja cene odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov, predvidoma do letošnje jeseni. V prvih obravnavah sta bila sprejeta predlog odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in predlog odloka o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopaliških storitev in pogrebne dejavnosti. S sklepom so podaljšali oprostitev plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v krajevni skupnosti Vrbje ter dah soglasje k odmikom od veljavne prostorske dokumentacije za nekatere konkretne primere. S tem so omogočene nekatere investicije, ki sicer po veljavnem in precej zastarelem prostorskem planu ne bi bile možne. Seja se je zaključila s sklepom o soglasju k statutoma krajevnih skupnosti Griže in Levec.
K.R.
Petra Kos s I. OŠ Žalec, ki je poleg odličnega uspeha osvojila zlata priznanja iz angleščine, zgodovine, vesele šole in znanja o sladkorni bolezni ter srebrno priznanje iz matematike. Skupaj je bilo učencem podeljenih kar 119 priznanj, priznanja pa so prejeh tudi ravnatelji šol in mentorji. V nagovoru učencem je župan poudaril misel, da znanje še vedno največ velja, čeprav se zdi, da je v današnjem svetu mogoče vse doseči z denarjem in agresivnostjo.
K. R., foto: T. T.
	STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŽALEC na podlagi sklepa 2. seje upravnega odbora objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb za nakup stanovanj 1.	Predmet nakupa so: enosobna, enoinpolsobna, dvosobna, dvoinpolsobna in trisobna stanovanja v izmeri od 35 do 70 m2, ki so locirana na področju občine Žalec, primemo vzdrževana in v starosti največ do 40 let. 2.	Pogoji za vlaganje ponudb: 1.	Ponudbo lahko vloži fizična ah pravna oseba, ki namerava prodati stanovanje v teku leta 2000. 2.	Ponudba mora biti pisna in vsebovati: -	podatke 0 prodajalcu, -	podatke 0 stanovanju, -	prodajna cena stanovanja. 2.	K ponudbi mora ponudnik priložiti dokument, iz katerega je razvidno, da je ponudnik lastnik stanovanja (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep sodišča, ipd.). 3.	Zainteresirani ponudniki posredujejo ponudbe na Občino Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Ul. Savinjske čete 5, Žalec, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom “Ponudbe za nakup stanovanj - ne odpiraj”. S. Izbor ponudnikov: 1.	Upravni odbor sklada bo proučil prispele ponudbe. S ponudniki, kateri razpolagajo s stanovanji, ki po opisu ustrezajo potrebam in zahtevam, bo opravljen razgovor in ogled stanovanja. 2.	Po ugotovitvi ustreznosti stanovanja glede na vehkost, lokacijo, starost in ceno se bo v skladu z dogovorom s ponudnikom sklenila kupoprodajna pogodba, ki bo opredelila vse pogoje odkupa. 3.	Ta objava ni zavezujoča za Stanovanjski sklad občine Žalec, kar pomeni, da sklad v primeru ugotovitve, da so stanovanja, ki jih ponujajo v odkup ponudniki neustrezna, ni dolžan z nobenim izmed ponudnikov skleniti kupoprodajno pogodbo. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani ponudniki pridobijo pri Tatjani Urlep ah Olgi Laščak na tel. št.: 063/717-121. Stanovanjski sklad Občine Žalec
	
	OBVESTILO Mestna skupnost Žalec in Krajevna skupnost Gotovlje vabita na javno razpravo 0 osnutku sprememb in dopolnitev L faze zazidalnega načrta Škafarjev hrib V	TOREK, 27. JUNRA 2000, OB 19. URI v sejni dvorani Občine Žalec in V	SREDO, 28. JUNRA 2000, OB 19. URI v prostorih Krajevne skupnosti Gotovlje. Dokument bo razgrnjen v prostorih Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec, v prostorih Mestne skupnosti Žalec in prostorih Krajevne skupnosti Gotovlje do 13. 7. 2000.
	
	OBVESTILO Mestna skupnost Žalec in Občina Žalec - Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve vabita na javno obravnavo osnutka sprememb in dopolnitev ZN stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec V ČERTEK, 29. JUMJA 2000, OB 19. URI v sejni dvorani Občine Žalec. Dokument bo razgrnjen v prostorih Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec, v prostorih Mestne skupnosti Žalec do 13- 7. 2000.
uotovije praznujejo krajevni praznik v spomin na dan, ko so se Gotovljani pred devetimi leti zbrali pod stoletnimi lipami in pozno v noč praznovali razglasitev samostojnosti države Slovenije. S spomina na ta dan je bila posejana hpa, ki se danes bohotno razrašča. Tildi letos so se ob praznovanju praznika zbrali pod stoletnimi lipami. O prazniku, uspehih in načrtih je zbranim govoril predsednik sveta KS Leopold Škafar. Ob tej priložnosti so podelili tudi krajevna priznanja. Srebrni plaketi sta prejela Janez Cokan in Ženski pevski zbor
Gotovlje, bronaste plakete Zdenka Markovič, Miha Brečko in Anton Florjančič, srebrne značke Alojz Luskar, Borut Hauptman, Edvard Kugler, Bernarda Čižič, Dragica in Rozi Gojzdnik, Ivica Gunter, Marija in Mojca Krajnc, Silva Kočevar, Frida Marinič, Marinka Ribič, bronasto pa Darko Hlupič, Aleksander Trobiš, Klemen Cokan in Jernej Nahtigal. V okviru praznovanja so obnovili in blagoslovih kapelo sv. Jožefa na Pierai in vaško kapelo posvečeno Mariji (na sliki s slovesnosti ob blagoslovitvi). T. Tavčar
Udeleženci srečanja pri Rotovnikovih v Gotovljah
			igm ffVHSnsi tek
		t £.■*? j*	
J		v'"	Iwt't * % flPll|| te J ‘ ¥ . r / *
			
			'mamomL B * ÌW t-1-
Srečujejo se že 20 let
V občini Žalec je prejšnji teden potekalo tradicionalno srečanje ravnateljev Spodnje Savinjske doline in občine iz območja upravne enote Šmarje pri Jelšah. Po uvodnem pozdravu župana Lojzeta Posedela na
občini Žalec, kot organizatorja srečanja, so se udeleženci odpeljali na ogled Keramične industrije Liboje. V nadaljevanju je bila predstavljena izletniška kmetija Rotovnik v Gotovljah. Na OŠ Šempeter so si ogle-
dali učilnico za 1. razred 9-letne šole, računalniško učilnico in novo telovadnico. Srečanje so zaključili z veselim delom na planinski postojanki na Homu. Naslednje srečanje bo v Šmarju.	T. Tavčar
V Spodnjih Grušovljah odprli meteorni kanal
Ob dnevu državnosti so v krajevni skupnosti Šempeter praznovali tudi krajevni praznik. Program prireditev, ki se bo iztekel v soboto s tekmovanjem v odbojki na mivki, je nekoliko krojilo vreme, najbolj veselo pa je bilo v soboto v Spodnjih Grušovljah, kjer so se vaščani veselili odprtja novega odprtega kanala za meteorno vodo. Jutri ob 16. uri bo blagoslov obnovljene kapele ob železniškem prehodu pri Podlogu, uro kasneje pa v župnijski cerkvi maša s srečanjem krajanov.
glasnejša ob gradnji avtoceste Arja vas - Vransko, ki je na tem območju povzročila kar nekaj problemov, ki še danes niso v celoti odpravljeni. Med njimi je bil meteorni kanal skozi vas, ki je bil že pred gradnjo avtoceste v slabem stanju, po končam gradnji pa je ob vsakem večjem deževju poplavljal. Zato so vaščani združili moči ter s pomočjo krajevne skupnosti in občine Žalec uredili približno pet milijonov tolarjev vreden kanal. Sami so zbrali 1,5 milijona tolarjev, KS Šempeter je prispevala 1,7 milijona tolarjev, za ostalo je poskrbela občina. Posodobili so tudi hidrantno omrežje in postavili tri
predsednik sveta Jože Randl. Povedal je, da je bilo opravljenih nekaj manjših, a zato nič manj pomembnih del na komunalni infrastrukturi. Večjih investicij se, tudi zaradi neizglasovanega samoprispevka, niso lotili, so pa izdelali večletni razvojni plan, ki ga bodo predstavili predvidoma jeseni. Na žalost se še vedno ni pričela prepotrebna obnova železniškega prehoda pri Podlogu, česar so krive predvsem birokratske zahteve, prav tako se ni pričela rekonstrukcija ceste skozi Šempeter, obnova ceste Roje - Vrbje in ceste do jame Pekel ter gradnja kanalizacije.
Jože Randl je ob tej priložnosti podelil več priznanj in zahval. Priznanja so med drugim prejeli lastniki zemljišč, ki so le-ta brezplačno odstopili občini za gradnjo železniškega prehoda. Najvišja priznaja KS so prejeli: grba Dragan Bojinovič in Milan Pulko za vrhunske dosežke in razvoj šempetrske odbojke ter naziv častni krajan Franc Golavšek za vsestranski prispevek k napredu kraja in društev. V kulturnem programu so nastopili: ljudske pevke s Ponikve, moški pevski zbor s Ponikve, članice šolske gledališke skupine Mavrica in domači moški zbor. Aktiv kmečkih žena je poskrbel za dobrote, zbrane pa sta pozdravila tudi predstavnik Šempetra na Dolenjskem in podžupan občine Žalec Janko Kos.
K. R., foto: T. T.
Jože Randl izroča priznanje častni krajan Francu Golavšku
Cvetličarna ni največji problem
Vodstvo Mestne skupnosti Žalec je na tiskovni konferenci spregovorilo o problemih in programu dela
Prejšnji ponedeljek je vodstvo Mestne skupnosti Žalec pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so novi predsednik sveta Janez Meglič, podpredsednik Peter Gominšek in predsednik komisije za finance Bojan Zapušek predstavili nekatere najbolj pereče probleme v delovanju mestne skupnosti. Čeprav je bil eden glavnih razlogov za odstop bivšega predsednika Erana Sadnika nestrinjanje z razveljavitvijo razpisa za oddajo cvetličarne na žalskem pokopališču v najem in se je svet v prejšnji sestavi skoraj na vsakem sestanku ukvarjal s to zadevo, pa po besedah Bojana Zapuška cvetličarna ni največji problem mestne skupnosti.
V ozadju sporov v zvezi z najemom cvetličarne so po mnenju Bojana Zapuška predvsem osebni spori med zdaj že obema bivšima predsednikoma sveta Eranom Sadnikom in Janezom Krofličem. Komisija za oddajo cvetličarne v najem se je za
razveljavitev razpisa odločila potem, ko so nekateri ponudniki ponudili “čudno” visoke najemnine in ko je ugotovila, da mrliška vežica sploh ni preknjižena v poslovni prostor oziroma nima uporabnega dovoljenja. Kljub temu je sedanja najemnica uspela pred leti pridobiti obratovalno dovoljenje. Mestna skupnost bo zdaj najprej poskrbela za pridobitev uporabnega dovoljenja, nato pa ponovila razpis. Sicer pa sedanja najemnica v skladu z dogovorom redno poravnava svoje obveznosti do mestne skupnosti, je poduaril Zapušek. Ker je Eran Sadnik odstopil tudi kot član sveta mestne skupnosti, bodo 23- julija nadomestne volitve samo v tej volilni enoti.
Novi mestni svet se je moral spoprijeti z veliko bolj perečim problemom, to je sanacijo izgube iz preteklega leta. Lanskoletni plan Mestne skupnosti Žalec je namreč znašal kar 131 milijonov tolarjev, od tega je bilo 90 milijonov predvidenih za investicije na komunalnem področju. Vendar plan ni bil usklajen z občinskimi službami, zato nekatere pre-
dvidene investicije niso bile vključene v občinski proračun. Poleg tega so bila sredstva za pokrivanje stroškov iz redne dejavnosti ocenjena prenizko, zato so nepokrite obveznosti mestne skupnosti na zadnji dan lanskega leta znašale približno 9 milijonov tolarjev. V dogovoru z občinskimi službami bo 3,3 milijona iz letošnjih sredstev pokritih s sredstvi za redno komunalno dejavnost, 3 milijone tolarjev pa z rebalansom občinskega proračuna. Letošnji proračun mestne skupnosti naj bi skupaj s sredstvi rebalansa znašal nekaj več kot 47 milijonov tolarjev.
Vodstvo mestne skupnosti je sicer sodelovanje z občino Žalec pohvalilo, skupaj rešujejo tudi problem kosovnih odpadkov (zabojniki za kosovne odpadke so namreč postali navadni smetnjaki, zato se bodo odslej kosovni odpadki zbirali le pri Surovini v Vrbju) in problem stanovalcev tako imenovane Kolonije na Ložnici. Minerva jim namreč ne pusti več uporabljati njenega zemljišča za vrtove, s postavitvijo ograje pa jim je tudi otežila dovoz do doma.
K. R.
Bo prometne more kmalu konec?
Svet krajevne skupnosti Levec se je prejšnji torek sestal na izredni seji, ki so se je poleg članov sveta udeležili župan občine Žalec Lojze Posedel, vodja oddelka za okolje in prostor občine Aleksander Žolnir, podžupan Ferdinand Haler, predstavnik mestne občine Celje Peter Drozg, predstavnika gospodarstva v Levcu in predstavnik ministrstva za promet in zveze Angel Polajnko. Na dnevnem redu seje je bila samo ena točka -prometna ureditev kraja, ki je že več kot 15 let mora za krajane Levca, kot je poudaril predsednik sveta Viktor Drama.
Že pred desetimi leti so krajani Levca nameravali organizirati protestno zaporo ceste, vendar so verjeli obljubam prejšnjega občinskega vodstva, da se bodo problemi rešili. Ti pa se še kopičijo. Tako je bilo v preteklih letih že sedem smrtnih žrtev. Cesta je razdelila kraj na dva dela, ima samo en prehod za pešce, vključevanje z letališke ceste in prodajnega centra Lena na glavno cesto pa je zelo oteženo, mnogi krajani pa so zaradi izsiljevanja že doživeli pro-
metne nesreče. Žrtev neurejenih razmer so tudi gospodarstveniki, ki so pred leti celo sofinancirali razširitev križišča pri prodajnem centru. Ko se bo pričela gradnja avtocestnega priključka Lopata, bodo promet skozi kraj dodatno obremenili tovornjaki s kamnoloma Velika Pirešica. Da se ne bi zgodilo podobno kot v Šempetru, kjer kljub obljubam cesta skozi kraj še vedno ni obnovljena, so krajani Levca v javni razgrnitvi lokacijskega načrta za gradnjo avtocestnega priključka Celje - Zahod podali več zahtev, pri čemer jih je podprla občina Žalec. Občina je namreč eden od soglasodajalcev omenjenega lokacijskega načrta, čeprav bo po njenem območju potekal le približno 50 metrov dolg odsek te ceste.
Po usklajevanju z ministrstvom za promet in zveze občina Žalec v imenu krajanov vztraja na štirih minimalnih zahtevah: ureditev pešpoti in kolesarske steze od Levca do Medloga, ureditev križišča ah krožišča pri prodajnem centru, ureditev križišča z Letališko cesto in izgradnja pločnika na severni strani ceste. Ker pravna podlaga za omenjene zahteve ne more biti lokacijski načrt, pač pa so to dodatni pogoji za njegov sprejem, je občina Žalec predlagala pod-
pis sporazuma ah pogodbe z ministrstvom za promet in zveze, v kateri bi se država obvezala, da bo izpolnila zahteve krajanov Levca. Ker tak sporazum ni bil podpisan do zadnje seje občinskega sveta (1. junija), je župan z dnevnega reda umaknil odločanje o soglasju k lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje - Zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata. Na izredni seji sveta KS v Levcu pa je Angel Polanjko obljubil, da bo tak sporazum pripravljen, podpisal pa ga bo minister Anton Bergauer. Zatem je potrebno pripraviti dokumentacijo in omenjene investicije (investitorja naj bi bila DARS in Direkcija za državne ceste) vključiti v državni proračun leta 2000. Med drugim je žalski župan Lojze Posedel poudaril, da je sodelovanje med občinama Celje in Žalec v zadnjem času zelo dobro, Peter Drozg pa je potrdil, da Celje podpira predlagane rešitve.	K. R.
Kot smo izvedeli tik pred zaključkom redakcije, do podpisa pogodbe med ministrstvom in občino do petka ni prišlo, so se pa pogovori nadaljevali v ponedeljek.
Praznovanje krajevnega praznika so prejšnjo sredo pričeli šempetrski upokojenci, ki so organizirah meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško, metanju krogov in pikadu, v soboto pa je šahovski klub Savinjčan pripravil šahovski turnir. Istega dne dopoldne so se člani sveta KS Šempeter z gosti zbrali v Spodnjih Grušovljah, kamor so se nastopajoči in gosti pripeljali s turističnim vlakom Rogatčan. Za veselo vzdušje sta poskrbela moški pevski zbor pevskega društva Šempeter in šempetrska folklorna skupina.
O novi pridobitvi in prizadevanjih vaščanov Spodnjih Grušovelj za lepšo urejenost kraja je govoril predsednik vaškega sveta Ivan Četina. Poudaril je, da je vas postala bolj aktivna in
nadzemne hidrante. Zadah pa so si že novo nalogo - obnovo Orešnikove domačije, ki naj bi postala objekt skupnega pomena. Nov kanal za meteorne vode so s prerezom traku odprh župan Lojze Posedel, predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Randl in Ivan Četina. Zbrane sta župan in predsednik KS tudi pozdravila in se jim zahvalila za složnost in prizadevnost.
Nedeljsko praznovanje krajevnega praznika je motilo deževje, zato je odpadla družabna prireditev pod geslom Žar kresnega dne - skupaj za lepši praznik pri jami Pekel, slavnostna seja sveta KS Šempeter pa je bila namesto pri jami Pekel v dvorani Hmeljarskega doma. O opravljenem delu v preteklem letu je spregovoril
Odprtje kanata v Spodnjih Grušovljah
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA LOKALNE VOLITVE
23. julija 2000 so nadomestne volitve za člana sveta Mestne skupnosti Žalec. Jože Kek in skupina volivcev vam predstavlja svojega kandidata.
DARKO TRATNIK
roj. 18. 8. 1967, po izobrazbi elektrotehnik.
V Žalcu opravlja servisiranje šivalne in likalne tehnike in je samostojni podjetnik. V prostem času rad hodi z družino v planine in je vehk ljubitelj narave in Živah. V obdobju 1996 do 1999 je bil član sveta Mestne skupnosti Žalec, tako da dobro pozna lokalno samoupravo.
OBČINA POLZELA
Polzela 8,3313 Polzela tel./fax: (063) 703-32-00, 703-32-23
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z odlokom o priznanjih občine Polzela
razpisuje
POGOJE EM ROK DAJALA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE POLZELA V LETE 2000
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj občine Polzela.
1.	ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Polzela v Republiki Sloveniji ab na mednarodnem področju.
Komisija za mandatna vprašanja voktve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnega občna občine Polzela.
2.	GRB OBČINE POLZELA
Grb občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življenjsko delo aU vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Polzela.
Komisija za mandatna vprašanja vohtve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en grb občine Polzela.
3.	PLAKETA OBČINE POLZELA
Plaketo občine Polzela podeljuje občinski svet za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Komisija za mandatna vprašanja voUtve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ tri plakete občine Polzela.
4.	PODELITEV NAGRADE INOVATOR
Priznanje “Inovator” podeljuje občinski svet za dosežke na področju inventivne dejavnosti.
II.
Priznanja občine Polzela se podeb posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam.
Priznanja izroča župan občine Polzela na slovesen način.
III.
Predlog za podebtev priznanja občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podebtev priznanja.
IV.
Predlog za podebtev priznanja mora vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov predlagatelja;
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naslov družbe zavoda, skupnosti, društva ab pravne osebe.
Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati:
-	za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah , zaradi katerih se daje predlog za priznanje;
-	za družbe zavoda, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Predloge za podebtev priznanj občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, vobtve in imenovanja, Polzela 8, 3313 Polzela do 21. 08. 2000.
OBČINA POLZELA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Liboje - dom čaka na streho
Pred dobrima dvema letoma so v Libojah pričeh graditi večnamenski dom. Ves čas jih je pestilo pomanjkanje sredstev, zato so doslej uspeti dom zgraditi do pod strehe. Po besedah predsednika režijskega odbora za gradnjo doma Toneta Ožirja so za
ostrešje zbrati okrog 100 kubičnih metrov lesa in prihodnji mesec naj bi bilo ostrešje gotovo. Seveda pa jim ta čas manjka denar za kritino. V novem domu bodo imeti svoje prostore gasilci, KS, strelska društva in Še kdo.	T. Tavčar
Preboldski svetnild o gospodarstvu in poročilu nadzornega odbora
Svetniki občine Prebold so se na 1$. redni seji sredi junija zbrali v jedilnici Tekstilne tovarne Prebold. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o poslovanju gospodarskih subjektov na območju občine v lanskem letu.
Pred tem so svetniki potrditi sklep o prenehanju mandata svetniku Francu Ciglerju, ki je bil tudi predsednik ati član večjih odborov in komisij. V odstopni izjavi je Cigler precej kritično ocenil delovanje občinskega sveta in menil, da je bilo njegovo delo kot delo občinskega svetnika onemogočeno, s tem pa tudi uresničevanje volilnega programa stranke, ki jo zastopa. Tako ni podpore za gradnjo kulturnega doma, Ciglerja pa moti tudi izvolitev nove občinske volilne komisije. Župan Vinko Debelak je ob tem poudaril, da utemeljitev odstopa ni upravičena. Novega svetnika, to naj bi bil Marjan Golavšek, bo občinski svet potrdil na naslednji seji, potem ko bo občinska volilna komisija podala ugotovitev, kdo je naslednji kandidat z tiste Ljudje za ljudi.
O gospodarstvu občine Prebold so v nadaljevanju seje poleg župana spregovorili načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti UE Žalec Melanija Žvikart, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Danilo Basle, o svojih težavah in pričakovanjih pa tudi direktorji Tekstilne tovarne, MIKA in FRAME. Splošna ugotovitev je bila, da so razmere v gospodarstvu razmeroma ugodne, saj tako gospodarske družbe, samostojni podjetniki kot tudi celota na območju občine Prebold poslujejo pozitivno. Brezposelnost se vendarle nekoliko znižuje (13,3 % -enako kot na celotnem območju UE), zaposlenost pa povečuje zlasti pri samostojnih podjetnikih. Še vedno pa plače v celotni dolini, ne le v občini Prebold, precej zaostajajo za regijskim in državnim povprečjem. Direktorji so našteti probleme, s katerimi se soočajo in večinoma niso odvisni od delovanja občine.
Direktor Mika je občino pozval, da je pripravljen pomagati rešiti problem parkiranja pri tovarni, direktor Tekstilne tovarne Prebold pa je županu izročil seznam nepremičnin, ki poslovno za tovarno niso več zanimive in jih želijo oddati v najem. Župan je poudaril, da ima občina precej prostora, ki ga lahko nameni podjetnikom, med drugim v objektih nekdanjega Hmezad Kmetjstva in na območju Schidl Gradnje v Latkovi vasi. Neposredno pa iz proračuna podjetnikom pomaga s sofinanciranjem priprave razpisne dokumentacije in poslovnih načrtov. Razpravo so svetniki končati s sklepom, da bo občinski svet z ukrepi pri urejanju prostora in komunalne infrastrukture zagotovil predpogoje za delo obstoječih in novih gospodarskih družb in podjetnikov. Z aktivnimi ukrepi na področju sociale, vzgoje, izobraževanja, stanovanjskega gospodarstva in zdravstva bo občina blažila negativne vplive visoke brezposelnosti in nizkih plač občanov.
Zatem so svetniki občine Prebold potrditi program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine, veliko časa pa porabiti za razpravo o precej obširnem poročilu nadzornega odbora občine, ki je pregledal bilanco stanja, inventurna sredstva, bilanco proračunskih prihodkov in odhodkov, izdatke za nakup, obnove in vzdrževanje osnovnih sredstev s področja občinske uprave, kulture in izobraževanja ter pregledal izdatke na komunalnem področju. Nadzorni odbor, ki mu predseduje Ernest Marinc, je ugotovil kar nekaj nepravilnosti, med drugim pri pregledu inventure in izvedbi nekaterih javnih razpisov. Kot je poudaril Marinc, so to manjše nepravilnosti, pri čemer ne gre za neracionalno trošenje proračunskih sredstev in osebno okoriščanje, jih je pa potrebno v letošnjem proračunskem letu nujno odpraviti. Preboldski svetniki so na 15. seji odločati tudi o letošnjih dobitnikih občinskih odličij. Ta so bila v soboto podeljena na slavnostni seji, prihodnja seja pa bo 20. julija.	K. R.
Braslovški svetniki potrdili zaključni račun
Svetniki občine Braslovče so se pred dnevi sešli na 11. redni seji občinskega sveta. Po potrditvi zapisnika zadnje seje, na katerega niso imeli pripomb, so razpravljali o odloku o zaključnem računu proračuna občine Braslovče za lansko leto in ga kljub nekaterim pripombam (med njimi je bila pripomba, da zaključni račun ni pregledal nadzorni svet) vseeno sprejeli.
Lanski prihodki občine so znašati nekaj več kot 315 milijonov tolarjev, odhodki 259 milijonov, nerazporejeni prihodki v višini 56 milijonov tolarjev pa so se prenesti med prihodke proračuna občine Braslovče za letošnje leto.
V nadaljevanju seje so svetniki kljub nekaterim pripombam sprejeti odlok o ustanovitvi krajevnih odborov. S tem odlokom so se na območju občine Braslovče ustanoviti kra-
jevni odbori Braslovče, katere sestavlja 11 članov,. Letuš in Trnava (štela bosta po 7 članov) in krajevni odbor Gomilsko (9 članov). Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na krajevno skupnost, obvezno pridobiti mnenje krajevnega odbora.
Svetniki so potrditi tudi sklep, da se dosedanja članica odbora za družbene dejavnosti Irena Kumer nadomesti z novo članico Cvetko Kronovšek. Precej časa so nato namenili še problematiki organiziranosti športa v občini Braslovče in potrdili, da se za potrebe OŠ Braslovče in POŠ Letuš odkupi del zemljišča. Pri OŠ Braslovče bodo zemljišče potrebovati za gradnjo nove telovadnice, pri podružnični šoti v Letušu pa želijo zgraditi igrišče. Ob koncu so svetniki obravnavati še nekaj premoženjsko pravnih zadev in pobude ter vprašanja svetnikov.
T. Tavčar
OBČINA BRASLOVČE objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1. PREDMET PRODAJE SO NASLEDNJE NEPREMIČNINE:
Opis lokacije:
Stanovanja so v I. nadstropju in mansardi novo zgrajenega poslovno-stano-vanjskega objekta v središču trga Braslovče, Braslovče 29.
Opis projekta:
Novo zgrajena stanovanja so v fazi finalizacije, predvidena vselitev september 2000. Stanovanju pripada parkirni prostor.
Opis stanovanja:
1.	dvoinpolsobno stanovanje št. 1 (A-N), v I. nadstropju, v izmeri 66,65 m2; Izklicna cena znaša 11.941.680,00 SIT.
2.	dvoinpolsobno stanovanje št. 2 (B-N), v I. nadstropju, v izmeri 71,90 nr; Izklicna cena znaša 12.882.323,00 SIT.
3.	enosobno stanovanje št. 4 (D-N), v I. nadstropju, v izmeri 48,60 m2: Izklicna cena znaša 8.707.662,00 SIT.
4.	dvosobno stanovanje št. 5 (A-M), v mansardi, v izmeri 49,30 m2;
Izklicna cena znaša 8.833 081,00 SIT.
5.	dvoinpolsobno stanovanje št. 6 (B-M), v mansardi, v izmeri 68,20 m2; Izklicna cena znaša 12.219-394,00 SIT.
6.	dvosobno stanovanje št. 7 (C-M), v mansardi, v izmeri 49,85 m2; Izklicna cena znaša 8.931.624,00 SIT.
7.	enosobno stanovanje št. 8 (D-M), v mansardi, v izmeri 40,80 m2. Izklicna cena znaša 7.310.136,00 SIT.
POGOJI PRODIJE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
1.	V razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati:
•	predmet ponudbe
•	ponujeno ceno
•	način plačila
•	plačilne pogoje, v primeru odloženega plačila pa tudi realno obrestno mero in izjavo o zavarovanju plačil-neprekticno garancijo banke
•	podatke o ponudniku - kupcu
•	podpis pooblaščenih oseb, če je ponudnik pravna oseba.
3.	Priloge k ponudbi:
•	potrdilo o plačani varščini
•	izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejši od 30 dni
•	potrdilo o neblokiranem ŽR v zadnjih šestih mesecih za pravne osebe
•	potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba.
4.	Za pravočasne se štejejo samo ponudbe, ki prispejo na sedež OBČINE BRASLOVČE, BRASLOVČE 22, 3314 BRASLOVČE,
v zaprti pisemski ovojnici s pripisom:
“PONUDBE ZA PRODAJO NEPREMIČNIN - NE ODPIRAJ!”
5.	Pisne ponudbe morajo prispeti na naslov v 15-ih dneh po objavi v časopisu, najkasneje do 14. julija 2000, do 12. ure.
6.	Varščina v višini 10 % izklicne cene mora biti vplačana na žiro račun prodajalca št. 50750-630-10290 s pripisom “Varščina”, in sicer najpozneje do izteka roka za prijavo na ta razpis. Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino in se ne obrestuje, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh po končani izbiri, brez obresti.
7.	Postopek prodaje vodi in o izbiri najugodnejšega ponudnika odloča Občina Braslovče, ki bo ponudnike o tem obvestila najkasneje v 15-ih dneh po končanem zbiranju ponudb.
8.	Na podlagi te objave Občina Braslovče ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ati katerim koti ponudnikom.
9.	Prednost pri izboru bodo imeti ponudniki, ki bodo ponuditi najugodnejšo ceno, plačilne pogoje in zavarovanje plačila.
10.	Kupoprodajna pogodba mora biti podpisana najkasneje 15 po opravljenem izboru ponudnika. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe ati ne plača celotne kupnine v določenem roku ati ne predloži v dogovorjenem roku garancije, se šteje, da je od nakupa odstopil. V naštetih primerih se varščina ne vrne, temveč jo razpisatelj obdrži kot skesnino.
11.	Plačilni pogoji bodo opredeljeni v pogodbi. Lastninska pravica se prenese na kupca, ko je kupnina plačana v celoti. Rok prevzema nepremičnine v posest se določi v pogodbi.
12.	Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled predmeta ponudbe.
Ogled je mogoč po dogovoru s pooblaščeno osebo razpisovalca,
ga. Majdo TURNŠEK (041/646-016,03/570 93 55), ki je pristojna tudi za podajanje podrobnejših informacij o nepremičninah.
Občina Braslovče Župan Dušan Goričar
OBČINA BRASLOVČE KRAJEVNA SKUPNOST BRASLOVČE Tel.: 063/709-081
OBVESTILO
s katerim obveščamo krajane KRAJEVNE SKUPNOSTI BRASLOVČE, da ima pisarna KS Braslovče uradne ure po naslednjem razporedu:
- ponedeljek	od 8. do 10. ure,
- sreda	od 8. dO 10. ure.
Vhod v pisarno KS je v pritličju stavbe Občine Braslovče in je primemo označen.
V primem potrebe, se bodo uradne ure prerazporedile in dodatno podaljšale.
Predsednik KS Franc Cilenšek
Občine
junij2000
OBČINA POLZELA
O rezultatih poslovanja, graščina Novi Klošter se naj proda ...
Ob cesti polagajo drenažne cevi.
Obnova ceste v Podvinu
Svetniki občine Polzela so se sestali na svoji 13. redni seji občinskega sveta. Po sprejemu zapisnika zadnje seje, na katerega so imeli nekaj pripomb, so sprejeli sklep o povečanju investicije v Vzgojno izobraževalnih zavodih Osnovne šole Polzela za 8 milijonov tolarjev, nato pa sta načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze podala informacijo o rezultatih poslovanja pravnih in fizičnih oseb s področja gospodarstva na območju upravne enote Žalec. Seveda sta se oba največ zadržala na podatkih občine Polzela. Tako se je blagovna menjava v tujino lani zmanjšala za 7 odstotkov, znašala pa je
več kot 19 milijonov dolarjev.
Število zaposlenih je 266, povprečna bruto plača na zaposlenega je bila 115.705, kar je skoraj za 40 tisoč tolarjev manj kot je republiško povprečje. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep, da pristopijo k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije z namenom realizacije projekta termične obdelave mešanih odpadkov iz naselij. Brez pripomb so sprejeli tudi sklep, da se vodovodno omrežje v Andražu nad Polzelo, ki je vezano na pitno vodo iz Velenja, odda v upravljanje Komunalnemu podjetju Velenje, sklep o prodaji graščine Novi Klošter in o prodaji nepremičnine stavbe bivših grajskih vrtnarjev pri Novem Kloštru v Založah. Ob koncu so svetniki obravnavah nekaj pravno premoženjskih zadev.
T. Tavčar
Odsek ceste Podvin - Tomaž v občini Polzela je na podlagi Uredbe o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožene, v celoti na ogroženem območju. Cesta je v vsej dolžim, 2300 m, makadamska. Projekt rekonstrukcije te ceste je prvenstveno usmerjen v izboljšanje povezanosti območja Podvin z drugimi območji in v izboljšanje pogojev živ-
ljenja ob cesti. Investicija bo prispevala k povečanju in ohranjanju poselitve tega območja, hkrati pa bo zmanjšala sredstva, namenjena za tekoče vzdrževanje ceste. Zemeljska dela v teh dneh izvaja Krajnc d.o.o. nizke gradnje iz Žalca, končana pa naj bi bila, glede na to da se bo rekonstrukcija izvajala po fazah, leta 2002.	T. Tavčar
Igrišče na smetišču
Občina Polzela si prizadeva, da bi odpravila, če že ne vsa, pa vsaj večino črnih odlagališč. Eno največjih je bilo v gramozni jami ob Savinji na Bregu pri Polzeli. S sanacijo so pričeli že lani, ko so odpeljali veliko odpadkov in navozili nasipni material, letos z delom nadaljujejo in prvi rezultati dela so že vidni. V bližini te jame je gosto naselje, predvsem mladih družin.
Pred dnevi je bila ena izmed številnih delovnih akcij z dobro udeležbo krajanov, ki so urejali igrišče in čistili okolico. Želja krajanov je, da bi v bližnji prihodnosti zgradili športno rekreacijski center.
T. T.
Na novo asfaltirani cestni odseki
Delavci podjetja Gorišek s.p. ta čas zaključujejo dela na cestnem odseku proti Uratniku na Dobrovljah. Cestno podjetje Celje pa je te dni opravilo preplastitev cestišča za asfaltno prevleko v dolžini 800 metrov. Dogovorih so se, da bodo bankine uredili krajani sami. V občini Braslovče nadaljujejo z moderni-
zacijo cestnih odsekov tudi v drugih dehh občine. Tako je prejšnji teden podjetje za Vzdrževanje in obnovo cest Celje na novo preplastilo 700-metrski odsek v Topovljah (na sliki), tečejo pa pripravljalna dela za preplastitev dveh odsekov na Gomilskem.
T. T.
Utrinek s srečanja
Srečanje občinskih uprav
V prelepem kotičku braslovškega jezera pri turistični brunarici so se zbrali župani in delavci občinskih uprav občin Polzela, Braslovče, Vransko, Tabor, Prebold in Žalec. Drugo srečanje so popestrili s športnimi igrami. Tekmovali so v pikadu,
keglanju in metanju žoge na koš. Prehodni pokal so osvojili delavci uprave in župan z Vranskega. Vsi prisotni so poudarili, da je takšno srečanje primemo za utrjevanje prijateljskih vezi in dobrega sodelovanja.
T. T.
Obnova doma na Dobrovljah
Preteklo je že 20 let, odkar so na Dobrovljah predah namenu nov dom. Ker je kritino na domu načel zob časa, so svetniki občine Braslovče pri sprejemanju proračuna soglasno podprli obnovo kritine na domu v upanju na ponovno oživi-
tev turistično zelo zanimivega objekta. Obnovitvena dela zajemajo novo kritino, montažo (novih) strešnih oken ter vsa krovska in kleparska dela, ki so stala 3,5 milijona tolarjev. Delo na strehi je pred dnevi zaključilo podjetje Tašker, s.p.	T. T.
IZREDNA SEIA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRANSKO
Brezposelnost 15,2 odstotna, bruto plača 112.907 SIT, kar je 72,8 odstotno povprečje v RS ...
Svetniki občine Vransko so se sestali na 5. izredni seji občinskega sveta, udeležili pa so se je tudi direktorji gospodarskih organizacij in drugi.
Osrednja točka izredne seje je bila obravnava rezultatov poslovanja pravnih in fizičnih oseb s področja gospodarstva na območju Upravne enote Žalec za leto 1999-0 tem sta prisotne seznanila vodja UE Žalec Marjan Žohar in Melanija Žvikart, ki sta poudarila, da je poročilo izdelano na osnovi statističnih podatkov iz bilanc in uspeha gospodarskih družb v letu 1999- Zaposlenih oseb je v občini 579, brezposelnih pa je največ prav v občini Vransko -159 oseb, kar pomeni 15,2 odstotna stopnja brezposelnosti. Likvidnostne težave gospodarskih družb so se zmanjšale predvsem na račun spremembe Zakona o finančnem poslovanju. Neto finančni efekt poslovanja je v občini Vransko negativen, bruto plače pa so na območju UE v lem 1999 zaostajale za statistično regijo za 8,6 odstotka, za republiškim pov-
prečjem pa kar 18,4 odstotka. V občini Vransko je znašala povprečna bruto plača na zaposlenega 112.807 SIT kar je 72,8 odstotka povprečja v RS. Župan Franc Sušnik je med drugim povedal, da je bila občina Vransko v prvem letu poslovanja zelo aktivna, saj je sodelovala na več razpisih za pridobitev sredstev, pomagala pri sanaciji razmer v INDE Vransko, veliko truda pa je bilo vloženega v srednjeročni in dolgoročni plan, kjer se predvideva obrtna dejavnost na območju Prekope in okrog avtoceste. Speljan je bil postopek za avtocestno bazo v Čepljah, kjer se bodo odprla nova delovna mesta. V razpravi so sodelovali še direktorji Ivo Kreča (KIV Vransko), Ivan Koprivnik (INDE Vransko), Vlado Vrtačnik (Gozdarska zadruga Vransko), Peter Grum (Muzej motociklov Vransko) in drugi. Poudarili so, da občina posveča pozornost problematiki in si skladno z zakonskimi možnostmi trudi izboljšati položaj gospodarstva v občini, ki je zaskrbljujoč.	T. Tavčar
Milan Šoštarič, direktor uprave občine Braslovče ob novem hidrantnem nastavku v Kamenčah
Hidranti za večjo požarno varnost
Že lani so v občini Braslovče pričeli z montažo nadzemnih hidrantnih nastavkov, s tem delom nadaljujejo tudi letos. Izvajalec del je Javno komunalno podjetje Žalec, ki bo v kratkem opravilo montažo v Parižljah, Topovljah, Ghnjah,
Kamenčah, Braslovčah, Spodnjih Gorčah, Šentrupertu, Trnavi in Zaklu. Celoma investicija znaša 1,5 milijona tolarjev, namenjena pa je predvsem zagotavljanju večje požarne varnosti v občini Braslovče.
T. Tavčar
Najboljše pohvalil tudi
župan
Tudi župan občine Prebold Vinko Debelak je ob koncu šolskega leta pripravil sprejem za najboljše učence, to je osmošolce, ki so bili odlični vseh
osem let, in tiste učence, ki so se izkazali na državnih tekmovanjih. Vseh je bilo 30, sprejema pa se je seveda udeležil tudi ravnatelj Milan Ribič.
junij2000
Po DOLINI
Med nastopom članskih desetin
Tekmovalo 1250 gasilcev
Gasilska zveza Žalec je pripravila za svoje člane dvoje tekmovanj. Prvo je bilo na hipodromu v Gotovljah, kjer so se pomerili pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z vedrovko in v štafeti na 490 z ovirami. Pri pionirjih je zmagala desetina Gomilskega pred Šempetrom in Letušom, pri pionirkah desetina Andraža pred Gomilskim in destino Parižlje - Topovlje. Mladinci in mladinke so tekmovali v vaji z ovirami in v štafeti na 400 m z ovirami. Pri mladincih je bila prva desetina Gomilskega pred Grajsko in Ojstriško vasjo, pri mladinkah pa desetina Grajske vasi pred Gomilsko desetino in desetino Ojstriška vas - Tabor.
Na športnem igrišču v Trnavi so se pomerile članice in člani v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku na 450 m, starejši člani - veterani in starejše Članice - veteranke v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Pri članicah A je zmagala desetina Braslovč pred Andražem in desetino Kapla - Pondor, pri članih A desetina Andraža pred desetino Parižlje -Topovlje in Dobrovlje, pri članicah B desetina Grajske vasi pred Gomilskim in Tovarno nogavic Polzela, pri članih B pa desetina Grajske vasi pred Braslovčami in Gomilskim. Pri veteranih je zmagala desetina Kasaze - Liboje pred Zabukovico in desestino Dobriša vas - Petrovče. V kategoriji veterank pa je nastopila samo desetina Kasaze -Liboje.
T. Tavčar
Tekmovali tudi gasilci preboldske zveze
Gasilska zveza Prebold je na igrišču pri Schiedel Gradnji v l.atkovi vasi izvedla občinsko tekmovanje pionirskih, mladinskih in članskih desetin, ki je bilo prav tako vključeno med prireditve ob prazniku občine Prebold. Prejšnjo soboto, 17. junija, so tekmovali mladi gasilci, v nedeljo pa članice in člani.
Med šestimi ekipami pionirjev je zmagala ekipa Latkove vasi pred ekipama Šešč in Kaplje vasi, v kategoriji pionirk pa so se tekmovanja udeležile samo gasilke PGD Prebold. Pri mladincih je zmagala desetina PGD
ut
Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, druga je bila ekipa Šešč, tretja pa ekipa Latkove vasi. Izmed dveh ekip mladink so bile gasilke iz Matk uspešnejše od desetine Svetega Lovrenca.
Naslednji dan so se pomerile članice in člani A in B, skupaj 16 ekip. Pri članih A so zmagali Preboldčani pred gasilci iz Šešč in Matk, pri članih B pa so bili najuspešnejši gasilci iz Šešč, druga je bila desetina Industrijskega PGD TT Prebold, tretja pa ekipa PGD Groblja. Konkurence pri članicah ni bilo, tekmovanja so se udeležile samo gasilke IPGD IT Prebold. K. R.
iiiiiiiiiii
c. oneri
—
INcool d.o.o. Vrbje 87d 3310 Žalec, Slovenija Tel.: +386 (0)3 / 710 3000
HlSN> KLIMATSKE NAPRAVE
Tudi gasilstvo zahteva znanje
V novo ustanovljeni Gasilski zvezi Prebold so veliko pozornost namenili izobraževanju kadrov, za kar so namenili kar milijon tolarjev. Tečajniki so se prejšnji torek zbrali v gasilskem domu v Kaplji vasi, kjer sta jim predsednik in poveljnik zveze, Jože Veber in Branko Verk, izročila diplome o uspešno opravljenem izobraževanju.
Tečajnikom se je za ves trud in prosti čas, ki ga vlagajo v gasilstvo, zahvalil župan občine Prebold Vinko
Debelak, o pomenu izobraževanja gasilcev pa je spregovoril predsednik zveze Jože Veber, ki je poudaril, da morajo na izobraževanju pridobljeno znanje prenašati na druge člane v društvih in predvsem mlajše gasilce. Letos je tako 33 tečajnikov pridobilo naziv vodja enote oziroma nižji gasilski častnik, 10 pa naziv vodja enote -gasilski častnik. Višja gasilska častnika za višja poveljstva sta postala Zvone Romih in Franci Debelak, višji gasilski častnik - višji strokovni svetovalec pa Boris Kupec. K. R.
Desetino sestavljajo naslednji tekmovalci: Primož Skok, Mitja Rančigaj, Žiga Košenina, Dejan Frelih, Matija Zupančič, Boris Brus, Matej Jerman, Luka Cvikl in Jaka Orožim ter mentorja Franci Rančigaj in Borut Beloglavec.
Mladinci gasilci Gomilskega državni prvaki
Mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Gomilsko so tekmovalno sezono 2000 zastavili zavzeto in prizadevno. Izkušnje in znanje, ki so si jih pridobili z udeležbo na gasilski olimpiadi lani v francoskem mestu Altkirchu, so želeli čimuspešneje pretopiti v tekmovalne uspehe na državnem nivoju. Po več tedenskih vajah doma so imeli pred državnim tekmovanjem še dvodnevne priprave na Rogli. V Kočevju so konec maja poštah državni prvaki z veliko prednostjo v svoji kategoriji med 45 naj-
boljšimi slovenskimi desetinami. Serijo uspehov so nadaljevali z zmago na prvi tekmi prvega državnega pokalnega tekmovanja v Sebeborcih. Na tekmovanju Gasilske zveze Žalec v Gotovljah so prav tako zmagah in še isti dan dosegli zmago tudi na tekmovanju za pokal Topolšice. Kot državni prvaki so predstavljah Slovenijo na mednarodnem srečanju oziroma tekmovanju gasilske mladine pod okriljem CTIF, ki je potekalo od 21. do 25. junija v Augsburgu v Nemčiji. T. Tavčar
Tudi gasilci v akciji Veter v laseh
Občinsko gasilsko poveljstvo Žalec se je z ligaškim tekmovanjem za pionirje in mladince vključilo v akcijo športne unije Slovenije Veter v laseh - s športom proti drogi. Gasilstvo namreč tudi od mladih zahteva veliko prostovoljnega časa in jih vzgaja v humanitarnem in športnem duhu, to pa je najboljši recept za zdravo življenje brez droge.
V okviru hge so bila v maju in juniju štiri tekmovanja, ki so jih organizirala prostovoljna gasilska društva Gotovlje, Dobriša vas - Petrovče, Levec in Vrbje. V ligi so tekmovale pionirske in mladinske desetine desetih društev občinskega poveljstva Žalec, ki sicer šteje 15 društev. Zaključek tekmovanja, ki je bilo hkrati priprava na tekmovanje
Gasilske zveze Žalec, je bil v Vrbju, kjer so hkrati tekmovali za pokal pokojne mladinke PGD Vrbje Metke Puncer in kjer se je zbralo skoraj 200 otrok z mentorji.
Med pionirji sta si prvi dve mesti v skupnih rezultatih hge delita PGD Gotovlje in PGD Zabukovica, tretje pa je bilo PGD Vrbje, medtem ko so bili pri mladincih v ligi najuspešnejši gasilci PGD Šempeter, drugo mest sta si razdelili prva in druga ekipa PGD Gotovlje, četrto pa je bilo PGD Dobriša vas - Petrovče. Z upoštevanjem samo rezultata tekmovanja v Vrbju pa so mladinci PGD Dobriša vas - Petrovče osvojili prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal Metke Puncer, ki jim ga je izročila Metkina mama. Sicer pa so spominske medalje prejeh vsi udeleženci hge in tudi sodniški zbor.	K. R.
Jutri seja občinskega sveta
Svetniki občine Vransko se bodo jutri zvečer ob 20. uri sestali na 18. redni seji.
Med drugim bodo obravnavah poročilo nadzornega odbora, odlok o zaključnem računu proračuna občine Vransko za lansko leto, odlok o načinu izvajanja gospodarske javne
službe in podehtev koncesije za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v občini Vransko, sprejem sklepa o zadolžitvi občine Vransko k projektu CRPOV, imenovanje projektnega sveta in sprejem sklepa o sofinanciranju projekta.
T. T.
Ob jubileju nova motorna črpalka
Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas letos slavi 90-letnico svojega obstoja. Čeprav šteje le okoli 50 aktivnih in 30 podpornih članov, društvo deluje zelo uspešno. $ pridobitvijo novih izobraženih kadrov v tem letu bo njihovo delo še boljše, pravi predsednik društva Avgust Dobriha. V soboto popoldne je bila na športnem igrišču ob Bolski prireditev ob dnevu gasilca GZ Prebold in 90-letnici društva, ki so jo proslavili tudi s prevzemom nove motorne črpalke.
Na prireditveni prostor so gasilci prišli v paradi, v kateri sta bila poleg preboldskih godbenikov in članov prostovoljnih gasilskih društev iz gasilske zveze Prebold tudi ešalona Gasilske zveze Žalec in Gasilske zveze Trbovlje. Poleg predsednika društva Avgusta Dobrihe so zbranim spregovorili župan Vinko Debelak, predsednik GZ Prebold Jože Veber, član predsedstva gasilske zveze Slovenije Franc Naraks ter predsednika žalske zveze Franc Skok in trboveljske zveze Pavle Nemet. Ob tej priložnosti so
bila podeljena priznanja gasilske zveze Prebold in odlikovanja gasilske zveze Slovenije. Gasilski plamenici prve stopnje sta prejela PGD Kaplja vas in Jože Jager, odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu pa Anton Farčnik.
Sledila je predaja nove motorne črpalke, s katero so gasilci Kaplje vasi obeležili svoj jubilej. Stara črpalka je bila že povsem dotrajana, saj so gasilci Kaplje vasi velikokrat reševali premoženje vaščanov v poplavah. Že v okviru Gasilske zveze Žalec so se pričeli pripravljati na ta finančno zelo zahteven zalogaj, po ustanovitvi Gasilske zveze Prebold pa so že v drugem letu prišli na vrsto za nakup. Kot je povedal Avgust Dobriha, so vaščani zbrali skoraj milijon tolarjev, milijon in pol sta prispevali gasilska zveza in občina Prebold, ostalo pa donatorji, med njimi z izdatnim prispevkom Franc Merzelj. Za nakup črpalke je bilo treba zbrati 2,9 milijona tolarjev, pomemben pa je bil vsak še tako majhen prispevek, je poudaril predsednik društva. Črpalko je prevzel poveljnik gasilskega društva Branko Skomšek, ki
jo je nato predal strojniku Jožetu	ci iz Kaplje vasi ob jubileju obnovili
Ribiču. Blagoslovil jo je preboldski	in polepšali tudi gasilski dom.
župnik Franc Serec. Sicer pa so gasil-	K. R.
Po DOLINI
junij2000
Turistov spet vedno več
Z ozirom na velik upad obiskovalcev v jami Pekel in Rimski nekropoli v letu 1998 in lani so člani Turističnega društva Šempeter tudi letos precej pesimistično pričakovali začetek turistične sezone. Na
podlagi rezultatov iz prejšnjih let si je turistično društvo zastavilo ambiciozen plan dela, v katerega so vključili številne promocijske akcije, namenjene organiziranim skupinam domačih izletnikov,
kajti delež tranzitnih gostov je zaradi avtoceste bistveno manjši. Prvi rezultati teh akcij so že vidni.
V prvi tretjini turistične sezone (marec, maj) se je število obiskovalcev v obeh turističnih objektih v pri-
Z ogleda Rimske nekropole
Območno srečanje krvodajalcev
Letno gledališče Limberk v Grižah je bilo prizorišče srečanja krvodajalcev šestih občin Spodnje Savinjske doline, ki ga je Območno združenje Rdečega križa Žalec pripravilo v počastitev dneva krvodajalcev.
žNa srečanju se je zbralo veliko krvodajalcev, sicer pa se v teh občinah krvodajalskih akcij udeležuje letno od 1600 do 1700 občanov. Kot je v pozdravnem govoru povedala predsednica Območne organizacije RK Žalec Mihaela Jakob, je bila bojazen, da se bo število krvodajalcev potem, ko je žalska občina razpadla
Med govorom predsednice Mihaele Jakob
na šest novih, neutemeljeno znižalo. Uidi v novoustanovljenih občinah imajo za to humano dejavnost veliko razumevanja. Povedala je, da se krvodajalci družabno dobivajo enkrat letno, vsakih pet let pa pripravijo bogat kulturni program, na katerem podelijo priznanja. Zbranim je spregovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, ki se je vsem krvodajalcem zahvalil za njihovo človekoljubnost in obljubil, da se jim bo pridružil na eni izmed naslednjih krvodajalskih akcij. Sledilo je družabno srečanje z obilo dobre volje in zabave.
T. Tavčar
Preboldski jamarji praznovali
Jamarski klub Črni Galeb Prebold je bil ustanovljen septembra leta 1969, potem ko so preboldski fantje avgusta istega leta odkrili gornjo etažo Jame Pekel. 30-letnico kluba so jamarji lani proslavili z drugo odpravo na Filipine, letos pa so praznovali še doma. Hkrati so obeležili še en jubilej, 10-letnico odprtja Snežne jame na Raduhi, s katero se je pričelo njihovo delovanje tudi na turističnem področju.
Kaj vse so počeli v tridesetih letih, so preboldski jamarji predstavih na razstavi v dvorani Kmetijske zadruge v Preboldu. Svoje dosežke so skrbno beležili s fotografskim aparatom, zadnje pa posneli celo na Glm. Potem ko so odkrili gornjo etažo jame Pekel, so leta 1972 odkrili nadaljevanje Tajne jame pri Andražu, leto pozneje odkrili Klemenškov pekel na Podolševi, leta 1974 pa Brezno presenečenj na Dobrovljah. Bili so organizatorji 9- zborovanja slovenskih jamarjev, ob 10-letnici pa so razvili prapor. Leta 1978 so organizirah prvo jugoslovansko odpravo v Južno Ameriko (Galapaški otoki in Ekvador), leta 1981 pa so bdi na prvi jamarski odpravi v BIH, odkrili pa so tudi Snežno jamo na Raduhi. Sledili sta še dve odpravi v BIH, odkritje Jelenove jame na Raduhi, leta 1984 pa so organizirah 2. jugoslovansko jamarsko odpravo v Kolumbijo in otok San Andres v Karibih. Sledile so odprave na Vis, Kreto, leta 1995 prva
Oder preboldske dvorane se je za en večer spremenil v jamo.
odprava na otok Bohol (odkrili 30 jam in brezen ter dosegli globinski rekord filipinskega krasa) in lani še druga slovenska odprava na Filipine. Njihovi dosežki so odmevali tudi v mednarodni speleološki javnosti. Pred desetimi leti so bili organizatorji še 12. zborovanja slovenskih jamarjev. Zelo bogata je njihova založniška dejavnost, med drugim pa so bili celo večletni prvaki v planinski in jamarski orientaciji ter zmagovalci nogometne fige takratne občine Žalec. Organizirah so številna predavanja, izlete, razstave ter za svojo dejavnosti prejeli več priznanj krajevnega, občinskega in državnega pomena.
Poleg razstave, kateri je sledilo predavanje prof. dr. Borisa Šketa S preboldskimi jamarji po jamah filipinskega krasa, so svojo bogato dejavnost predstavih tudi na slovesni akademiji z družabnim večerom, ki je bila preteklo soboto prav tako v preboldski dvorani. Poleg kulturne-
ga programa so se s priznanji zahvalili vsem, s katerimi so dobro sodelovali. Zbrane je pozdravil član kluba Darko Naraglav, med govorniki pa je bil tudi župan občine Prebold Vinko Debelak.
V nedeljo se je praznovanje preselilo k Snežni jami na Raduhi, kjer je bil tega dne obisk še večji kot običajno, zbrane pa so pozdravih tudi preboldski župan Vinko Debelak, župan občine Luče in poslanec Mirko Zamernik ter podpredsednik PZS Adi Vidmajer. Ob tej priložnosti so bile podeljene značke za opravljeno tran-sferzalo slovenskih turističnih jam. Pobuda o transferzah, ki vključuje 21 turističnih jam, je prišla prav s strani preboldskih jamarjev, zanj pa je še posebej zadolžen Silvo Ramšak. Praznovanje so zaokrožili z ogledom Snežne jame ob spremljavi Savinjskih rogistov ter pevcev iz Luč in Solčave. Samo v času proslave si je jamo ogledalo 250 ljudi.
fL R., foto: D. IV.
juropHONe
Braslovški gasilci so že več let v prijateljskih odnosih z gasilci iz mesta Willich v Nemčiji. Pred kratkim se je tja napotila delegacija občine Braslovče in Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče pod vodstvom župana Duška Goričarja, da bi prevzeli rabljeno kombinirano gasilsko vozilo znamke Magirus - Deutz.
Sprejeh so jih mestni možje in
gasilci. Srečanje je potekalo v prijetnem in delovnem vzdušju, saj so poleg uradne predaje vozila opravili Uidi razgovore s tamkajšnjimi mestnimi veljaki. Ogledah so si novo obrtno cono v mestu in se dogovorih za nadaljne sodelovanje. Braslovška delegacija je gostiteljem podarila kipec sv. Florjana in jih povabila na praznovanje 100-letnice društva in občinskega praznika občine Braslovče.	T. Tavčar
Ervin Fritz častni občan
Braslovška delegacija z gostitelji, v ozadju podarjeno gasilsko vozilo.
Za darilo kombinirano
gasilsko vozilo
TRGOVINE
MEŠIČ
LEVEC 56, tel.: 471 -015 EUROPHONE MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00
merjavi z istim obdobjem lani povečal za 12 odstotkov.
V spomladanskem delu turistične sezone so člani društva organizirah dve prireditvi, s katerima so prispevali k oživljanju kraja. Zgodaj spomladi so organizirah cvetlično tržnico, kjer so krajanom omogočili ugoden nakup cvetja (nekaj so ga tudi podarili), konec maja pa so v jami Pekel pripravili prireditev “Pesem naše doline iz skrivnostnih globin”, na kateri so sodelovali pevci iz Šempetra. Člani turističnega društva na nadaljevanje turistične sezone gledajo z optimizmom, zlasti če bo pri reševanju težke finančne situacije priskočila na pomoč tudi lokalna skupnost. Svoj plan dela, ki je smelo zastavljen, so realizirali še z organizacijo tradicionalne prireditve “Žur kresnega dne - skupaj za lepši praznik”, na začetku jeseni pa nameravajo v sodelovanju s KUD Grifon Šempeter pripraviti koncert v Rimski nekropoli.
T. Tavčar
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC
obvešča, da bodo potekale krvodajalske akcije
-	V PREBOLDU, 6. julija,
med 7. in 12 uro, v Gasilskem domu Prebold
-	NA VRANSKEM, 27. julija, med 7. in 12. uro, v
Zdravstvenem domu Vransko.
Hkrati se Območno združenje RK Žalec v svojem imenu in v imenu krvodajalcev ter aktivi-stov-prostovoljcev RK zahvaljuje za prispevke ob srečanju krvodajalcev Spodnje Savinjske dobne, ki je bilo 18. junija v letnem gledališču Limberk v Grižah vsem šestim občinam Spodnje Savinjske doline, delovnim organizacijam in obrtnikom.
Hvala vsem, ki cenite krvodajalstvo in humanitarno dejavnost in hvala vam tudi zato, ker nam j vedno stojite ob strani in podpirate našo dejavnost.
Ob prazniku občine Prebold, ki so ga združili s kar nekaj jubileji krajevnih društev, je bila večina prireditev v Kaplji vasi. Tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo je namreč praznovalo 90-letnico svojega obstoja, zato je bila v soboto dopoldne v dvorani gasilskega doma v Kaplji vasi tudi skupna slovesna seja občinskega sveta občine Prebold in upravnega odbora PGD Kaplja vas s kulturnim programom.
0 prazniku ter letu in pol delovanja občine Prebold je spregovoril župan Vinko Debelak, ki je med drugim povedal, da v tem času velikih komunalnih investicij v občini sicer ni bilo, da pa so se intenzivno pripravljah nekateri projekti, ki se bodo pričeli izvajati v kratkem. Med njimi je gradnja nove telovadnice pri šoh Prebold, ki naj bi se pričela še to jesen.
Župan je ob tej priložnosti podelil prva občinska odličja doslej. Naziv častni občan je prejel pesnik in dramatik Ervin Fritz, ki je bil rojen v
Preboldu oziroma Šentpavlu,	kljub
temu, da že mnogo let živi v Ljubljani, pa ostaja tesno povezan z rodnim krajem. Včeraj je praznoval 60. rojstni dan. Zlati grb je bil podeljen	Adiju
Vidmajerju, ki je s svojim delom na športnem, pedagoškem in družabnem področju, predvsem pa z ravnanjem ob nastajanju samostojne Slovenije, vtisnil neizbrisen pečat Slovencem in zlasti prostoru in generacijam občanov sedanje občine Prebold. Srebrna grba sta prejela moški pevski zbor Svobode Prebold in Jamarski klub Črni galeb Prebold. Bronasti grb je prejela družina Lobnikar iz Marija Reke, ki je nosilec komunalnih in družabnih dogajanj v Marija Reki, da je zavedna in trdna družina pa je dokazala v dneh nastajanja samostojne države, ko je sprejela v hrambo orožje teritorialne obrambe. Bronasta grba sta
prejela tudi ravnatelj osnovne šole Prebold Milan Jezernik, ki opravlja vzgojno-izobraževalno delo že 31 let, 20 let pa je že ravnatelj, ter Rudi Herman, katerega zasluge so še posebej na področju gasilstva, pri organizaciji pogrebnih obredov in vzdrževanju pokopališkega reda. Priznanja občine pa so letos prejeli: PGD Kaplja vas in PGD Šešče, Ribiška družina Šempeter - enota Prebold, zborovodji Bojana Horvat in Matjaž Kač ter enajstletni šahist Rok Hržica, ki se bo letos udeležil svetovnega šahovskega prvenstva.
K. R., foto: T. T.
junij2000
Osrednje teme
Počitnice so tu - kaj bodo počeli otroci in mladostniki?
Šolarji vsako leto težko pričakujejo poletnih počitnic, ki so namenjene izključno sprostitvi in raznim dogodivščinam, za katere med šolskim letom ni časa. Poleti se otrokom bolj posvetijo tudi starši, vendar je res tudi to, da imajo mnogi izmed njih precejšnje skrbi, kako v času službe poskrbeti za svoje	otroke.
Preživljanje počitnic v postelji, pred televizijo in pri računalniških igricah namreč ni dobro za otroke. Zato smo zbrali nekaj predlogov oziroma možnosti preživljanja počitniškega prostega časa v domačem okolju.
Kopanje poleti najbolj vabljivo
V	Spodnji Savinjski dolini so tri letna kopališča, od tega eno zasebno.
Kopališče Pingo v Orli vasi, ki je bilo zgrajeno pred tremi leti, se letos lahko pohvali z novim sedem metrov visokim in osemdeset metrov dolgim toboganom. Dnevna vstopnina je za otroke 300 tolarjev, za odrasle 600, sezonska karta pa stane 10.000 tolarjev. Organizirane skupine imajo 20-odstotni popust.
Bazen na Vranskem, v Podgradu (nekdanja Geneza), je odprt vsak dan od 9- ure dalje. Za otroke do 15. leta ni vstopnine, za ostale pa le-ta znaša 300 tolarjev.
Letno kopališče v Preboldu je letos obnovila občina (v obnovo je bilo vloženih 3 milijone tolarjev), s kopališčem pa upravlja Športno društvo Partizan. Kopanje je možno vsak dan od 9- do 18. ure, vstopina za otroke je 250, za odrasle pa 400 tolarjev. Popoldanska karta stane 200 tolarjev.
V	Spodnji Savinjski dolini je tudi nekaj naravnih kopališč, zlasti ob Savinji, ki pa niso ustrezno urejena in varovana, zato je kopanje na takšnih mestih pravzaprav prepovedano. Po podatkih Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje je sicer voda v Braslovškem in Žovneškem jezeru ter v Savinji kemijsko ustrezna za kopanje. V obeh jezerih je tudi mikrobiološko ustrezna kakovost vode, od sedmih vzorcev, odvzetih vzdolž toka Savinje, pa je bil mikrobiološko ustrezen samo eden. Vzorci so bili oporečni zaradi povečanega števila klic in prisotnih bakterij fekalnega izvora. Ob tem velja, da se kakovost vode ves čas spreminja.
Sicer pa je potrebno upoštevati osnovna higienska navodila, to je tuširanje pred in po kopanju v bazenih, uporaba stranišča ter temeljito prhanje ob prihodu domov. V naravnih oziroma neurejenih kopališčih sta lahko skakanje v večinoma motno vodo in potapljanje zelo nevarna, prav tako pa voda iz jezer in rek ni primerna za umivanje hrane ah hlajenje sadja. Ker na naravnih kopališčih ni organiziranega varovanja kopalcev, je varno samo kopanje v bazenih. Pa tudi tu zlasti pri skakanju v vodo lahko pride do resnih poškodb, zato je previdnost na mestu.
Osnovna šola Vransko
Na osnovni šoli Vransko potekajo tudi počitniške dejavnosti. Člani planinskega krožka z mentorico Zlatko Bukovec prve počitniške dneve pravkar preživljajo v planinskem tabori v dolini Završnice. Člani biološkega in ekološkega krožka z mentoricama Viko Čulk in Majdo Pilk pa boddo v poletnem času gojili zdravilna zelišča na šolskem vrtu. Zdravilna zelišča bodo tudi nabirali na bližnjih planinah in pripravili čajne mešanice za mrzle zimske dni.
Osnovna šola Polzela
Na Polzeli se bodo taborniki srečevali skozi vse poletje, mladim bralcem pa bo za počitniško branje na voljo šolska knjižnica Branka Hofmana, in sicer danes (28. junij), 12. julija in 30. avgusta od 9-do 11. ure.
Od 2. do 9. julija bodo mladi Polzelani na planinskem taboru v dolini Završnice.
V	sredo, 12. julija bo od 9■ do
12. ure dan odbojke za učence predmetne stopnje, raziskovanje Ložnice pod mikroskopom za učence predmetne stopnje in modelarsko srečanje za učence predmetne stopnje.
V	sredo, 19. julija bo od 9- do 12. ure počitniška angleščina za četrtošolce,
v četrtek, 10. avgusta dopoldne planinski izlet na Lovrenška jezera,
v torek, 15. avgusta pa se
bodo osnovnošolci od 9- do 12. ure lahko udeležilli brezplačnih priprav na srednjo šolo.
Vsak torek od 8. do 9- ure se bodo počitnikarji ukvarjali z zdravilnimi zelišči v šolskem vrtu, vsak petek v avgustu od 8. do 9. ure pa bodo drugošolci lahko brali in se vadili poštevanko po počitniško.
V	četrtek, 24. avgusta od 9. do 10.30 ure pa na OŠ Polzela pripravljajo plesno, likovno in pravljično delavnico za vse bivše in bodoče prvošolčke devetletne osnovne šole.
Občina Prebold
Športno društvo Partizan Prebold bo v preboldskem bazenu v času počitnic organiziral 5-dnevne tečaje plavanja. Prvi se bo pričel 10. julija, nato pa bo tečajev toliko, kolikor bo interesa med otroci.
Prav tako bodo na teniških igriščih ob bazenu potekali tečaji tenisa za otroke. Prvi se bo pričel 20. julija. Prijave za vse tečaje sprejema ŠD Partizan, ki bo poskrbel tudi za pravočasno obveščanje otrok. Vsa obvestila bodo med drugim na oglasni deski pri bazenu. Za otroke občine Prebold bodo plavalni in teniški tečaji brezplačni.
V	medpočitniške aktivnosti se bo vključil tudi Mladinski klub Prebold, ki bo zadnji vikend v avgustu ah pa prvi v septembru pripravil otroške delavnice in seveda tudi Žur pod
V Preboldu lahko tudi ribarite
Prebold nima le smučišča in letnega kopališča, pač pa ima v mirnem in predvsem zelenem okolju tudi ribnik, namenjen komercialnemu ribolovu, s katerim upravlja Ribiška družina Šempeter - enota Prebold. Pred dnevi so imeli preboldski ribiči tam razglasitev rezultatov ribiškega tekmovanja, ki je bilo prvič organzirano ob občinskem prazniku za prehodni pokal občine Prebold.
Tekmovanje je sicer potekalo ob Presarskem jezeru, udeležilo pa se ga je 32 tekmovalcev, od tega dve ženski. Najuspešnejši je bil Martin Vošnjak (5-350 g ulova), drugo mesto je osvojil Dagmar Krašovec (4.300 g), tretje pa Marko Ropret ml. (3.500 g). Najboljša ženska je bila na petem mestu Tončka Podgorski. Zbrane je pozdravil tudi preboldski župan Vinko Debelak, ki je med drugim poudaril pomen ribnika za preboldski turizem, ki pa ga je treba javnosti še podrobneje predstaviti.
Kot sta povedala vodja preboldske enote ribiške družine Šempeter Marjan Polak in Edi Peternel, je
osnovi Izvirnice. To je komercialni ribnik z ugodnimi lovnimi pogoji, v katerem lahko lovi vsak občan (ne glede na to, ah je član ribiške družine), ki plača 200 tolarjev za dnevno ribiško dovolilnico. Ulovljene ribe stehta in jih plača. Cena je 900 tolarjev za kilogram postrvi in 750 tolarjev za kilogram krapov. Ti dve vrsti rib se smeta odlovih, medtem ko to ni dovoljeno za amurje in tolstolobe, katerih glavna naloga je tako imenovano čiščenje ribnika. Organizirana je čuvajska služba, stalno je namreč prisoten oskrbnik, ki nadzira ribiče
Sicer pa je ribnik z okohco zelo prijeten in primeren za sprostitev. Okoh njega je narejena sprehajalna pot, ki večinoma poteka po senci, s pogledom na plavajoče ribe. Sem večkrat prihajajo učenci na naravoslovne dneve, opravljajo analize in preučujejo floro in favno. Za zasluge pri urejanju ribnika je občina Prebold letos Ribiški družini Šempeter - enoti Prebold podelila občinsko priznanje, že maja pa je šempetrska ribiška družina kot zahvalo za podporo priznanje podelila Občini Prebold.	K. R.
Žvajgo.
Tri avgustovske počitniške dneve bodo učenci od prvega do petega razreda lahko preživeli tudi v delavnicah na osnovni šoli Prebold:
21.	avgusta bo delavnica Z miško na potepu v računalniški učilnici,
22.	avgusta bo Lutkovna delavnica v Gaju,
23.	avgusta pa planinski izlet v neznano.
Začetek vseh bo ob 9- uri, zaključek pa predvidoma ob 12.30 uri. Prispevek za udeležbo znaša 1.000 tolarjev, prijave pa še zbirajo v tajništvu šole do 30. junija.
Športno poletje v Žalcu in okolici
Za šolarje iz občine Žalec poleg nekaterih aktivnosti, ki jih šole organizirajo z drugimi izvajalci, kot je na primer planinski tabor za griške učence v organizaciji planinskega društva Zabukovica, največ aktivnosti pripravlja in koordinira program Športnega poletja Zveza športnih društev občine Žalec.
Informacife dobite na Zvezi športnih društev, pri Aniti Seles, telefon: 710-19-61, pa tudi na telefonskih številkah: 041-248-564 (Uroš), 041-353-051 (Marko) in 041-331-818 (Grega). Za nekatere aktivnosti se je že bilo potrebno prijaviti, za druge ne. Posamezne športne aktivnosti bodo vodih športni pedagogi s sode-
lavci, otroci pa morajo imeti izpolnjene prijavnice s podpisi staršev.
Za tečaje tenisa, plavanja, ogled Snežne jame, pintball in izlet v Čateške tophce se je potrebno prijaviti najkasneje tri dni pred pričetkom oziroma odhodom (na Zvezi športnih društev), za vse ostale aktivnosti pa veljajo prijave do pol ure pred pričetkom.
Posamezne aktivnosti in termini so navedem v razpredelnici, poleg tega pa prek zveze poteka tudi letovanje osnovnošolskih otrok v Baški, in sicer od 19- do 29 avgusta.
Župnijski urad Griže pa v času od 18. do 22. julija in od 24. do 29. julija vabi na ORATORIJ 2000, ki bo potekal v župnijskem domu v Libojah. Organizator in izvajalec je župnijski urad Griže, namenjen pa je predvsem učencem od 1. do 8. razreda. Prijave sprejema župnik Jože Planinc do 1. julija oziroma do zasedbe mest. Plačilo za udeležbo znaša 2.500 tolarjev.
Študentje pripravljajo koncerte
Študentski klub Žalec bo poletje popestril s koncerti, njihov program pa si oglejte na strani 23. Poleg koncertov pripravljajo tudi košarkarske in odbojkarske turnirje.
Podmornica v Žalcu
Dnevni center za otroke in mla-
dostnike Podmornica, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Žalec, se nahaja v kletnih prostorih centra (Mestni trg 5, Žalec). Program, ki ga izvajajo, je v času počitnic usmerjen v aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov. Podmornico obiskujejo osnovnošolci, ni pa omejitev za starejše ah mlajše. Pogoj za vključitev je le pripravljenost za sodelovanje v programu in upoštevanje osnovnih pravil v Podmornici.
V času počitnic je Podmornica odprta od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Izvajalci programa za poletni čas načrtujejo številne ustvarjalne delavnice, delavnice kuhanja, obiskovanje bazena, športne in družabne igre, izlete in sprehode v bližnjo okohco. Za sodelovanje v aktivnostih, ki se izvajajo izven prostora Podmornice, je potrebna prijava. Vse dodatne informacije so na voljo Podmornici, tedenskih program pa je objavljen na vhodnih vratih v Podmornico.
Center G 3
Vehko možnosti za kreativno preživljanje časa tudi med šolskim letim ponuja novi Center G 3, ki ga je v Gotovljah odprla Alenka Lesjak. Dejavnosti se bodo pričele 15. septembra, dan odprtih vrat centra pa bo v soboto, 26. avgusta, ko se bodo predstavih tudi vsi izvajalci dejavnosti.
Športno poletje v Žalcu in okolici		
Dan in ura	starost (leta)	defavnost, kraj, štart in cena (BP=brezplačno)
sobota, 1. 7. ob 16. uri	10-22	košarka - turnir trojk, ŠC Žalec, BP
petek, 7.7. ob 9- uri	15-22	triatlon - malo za šalo, malo zares: tenis - Šport AS, tek ob Savinji, hoja na Hom, štart: Ločica, BP
pon. do petka, 10. do 14. 7., od 9. do 12. ure	vsi	tečaj plavanja, kopališče Prebold, 5 000 SIT
torek, 11. 7. ob 9- uri	10-22	tenis turnir za posameznike, Šport AS Ločica, BP
petek, 14. 7. ob 9- uri	6-10	orientacija - iskanje zaklada, štart: ŠC Žalec, BP
sobota, 15. 7. ob 16. uri	15-22	turnir v odbojki na mivki, ŠC Žalec, BP
pon. do petka, 17. do 21.7., od 9. doli. ure	vsi	tečaj tenisa, Šport AS Ločica, 6.000 SIT
torek, 18. 7. ob 9- uri	7-15	suhi slalom, štart: ŠC Žalec, BP
petek, 21. 7. ob 9- uri	10-22	nogomet na travi - turnir, ŠC Žalec, BP
četrtek, 27. 7. od 7. do 20. ure	7-15	ogled Snežne jame na Raduhi, štart: ŠC Žalec, 1.500 srr
ponedeljek 31.7. ob 9- uri	vsi	dan rolanja z risanjem po asfaltu in nagradami, ŠC Žalec, BP
sreda, 2.8. ob 9- uri	7-15	pohod na Hom in zabavne igre; štart: ŠC Žalec
torek, 8.8. ob 9- uri	10-15	odbojka na mivki - turnir, Vrbje, BP
petek, 11. 8. ob 9- uri	7-15	jahanje, Gotovlje, 1.000 SIT
sobota, 12. 8. ob 9- uri	12-22	košarka, turnir trojk, ŠC Žalec, BP
sobota, 19- 8. ob 9- uri	15-22	paintball - Marija Reka, štart: ŠC Žalec, 5.000 SIT
petek, 25. 8. ob 9. uri	7-15	športni piknik žur z zabavnimi igrami, Gaj Prebold, BP
sobota, 2.9-od 8. do 18. ure	vsi	presenečenje - enodnevni izlet v Čateške tophce za izžrebance na akcijah in ostale, ŠC Žalec, 2.000 SIT
Na posameznih športnih dejavnostih bodo podeljene tudi zanimive nagrade, zato pridite!		
Osrednje teme
junij2000
Avtosalon Celje telefon: 063 483-473 Avtosalon Šentjur telefon 063 743-086
PRODAJNO SERVISNI CENTER
/žETir©
' PREDSTAVLJAMO VAM PROGRAM
YARIS EVROPSKI AVTO LETA
ŽE OD 1.934.400 SIT	(gg) T O YOTA
Plačilni pogoji:
KREDIT - STARO ZA NOVO - LEASING KREDIT NA POLOŽNICE
PRIVOŠČITE Sl DOLGO, VROČE POLETJE V PRIJETNO OHLAJENEM YARISU OPCIJA MOTOR 1000 ali 3000 CCM za samo 98.000. Čarovnija s prostorom: na voljo 2160 L 3 ali 5 vrat	prostora, 1300 CCM, 86 KM, 5 vrat
<s?>
TOYOTA
SUZUKI
Hura! Počitnice so tu
kovanje ne bo manjkalo. Sicer pa bo veliko odvisno od tega, kako bom znala to izkoristiti.”
Vranšani praznovali na trgu
V občini Vransko so letošnji dan državnosti praznovali množično, zbrali so se kar na trgu* Po pozdravnih besedah župana občine Vransko, Franca Sušnika, je o pomenu slovenske državnosti in praznika govoril Alojz Kampuš, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline (na sliki).
Med kulturnim programom, ki ga je pripravilo domače kulturno druš-
tvo, so podelili priznanja občine Vransko učencem OŠ, ki so bili odlični vseh osem let ab so sodelova-b na državnih tekmovanjih ter njihovim mentorjem. Prejeb so jih: Marko Sevšek, Mirjam Sedeljšak, Matic Goropevšek, Peter Cafuta, Anja Farčnik, Lucija Natek, Mateja Ropaš, Marjan Šturbelj, Mihael Centrih, Primož Jerman, Luka Sušnik, Jerca Vranič, Katja Završnik in Iztok Žilnik. Vsi osmošolci so prejeb majice s probkadilskim motivom.
T.	Tavčar
Alenka Frece: “Končujem drugi letnik srednje šole v Velenju. Z uspehom sem zadovoljna in tudi sicer je bilo šolsko leto zelo pestro in zanimivo. Vsekakor pa se veselim počitnic. Večinoma jih bom preživela doma, nekaj pa tudi na morju. Doma imamo kmetijo in bo treba pomagati staršem pri delu. Veliko časa bom v teh poletnih dneh namenila snemanju samostojne kasete, saj si želim, da bi bila čimprej posneta. Z njo bo uresničen prvi del mojih glasbenih ciljev.”
D. Naragjav
Preteklo sredo se je začelo poletje, čeprav poletno vreme gospodari že lep čas tudi v tem delu Evrope. Dva dni za tem, ko smo imeli najkrajšo noč in najdaljši dan, so se zaprla šolska vrata in nastopile so dolgo pričakovane počitnice. Prišel je čas brezskrbnih dni, čas, ki ga preživljamo na sto in en način, še vedno pa ostaja za šolarje najpomembnejše morje. S tokratno anketo to potrjujemo, hkrati pa smo od anketirancev želeli izvedeti, kakšno je bilo za njih šolsko leto, ki se je izteklo, ter kje in kako bodo preživeli počitnice.
končala z odhčnim uspehom, zato sem lahko zadovoljna in z veseljem čakam na začetek novega šolskega leta. Še prej pa bom uživala počitniške dni. Precej časa bom preživela s starši na morju na otoku Pagu in v Poreču. Šla bom tudi na počitnice k sestrični in nasploh uživala poletje.”
Špela Jaušovec: “Glede na to, da veliko časa namenim rokometu, sem zadovoljna tudi z učnim uspehom. Šolsko leto je bilo pestro in zanimivo. K temu pa je vebko prispeval tudi rokomet. Čez poletje ne bo učenja in tudi rokometa ne, tako da bom počitniške dni zajemala z vebko žbco. Tri tedne bom na morju, sicer pa bom počela vse mogoče.”
Katja Plaskan: “Končala sem prvi razred. V šolo je bilo lepo hoditi, vebko sem se naučila in sedaj bom imela počitnice. S tovarišico sva se lepo razumek in jo bom kar malo pogrešala. Jeseni me čaka drugi razred, še prej pa bom šla s starši na morje in imela bom vebko časa za igranje s prijatelji. Z mano bosta na morju tudi babi in dedi, tako da bo zelo lepo.”
Miša Murgelj: “Tildi jaz sem končala prvi razred. V šolo rada hodim, saj vem, da se je potrebno učiti. V šob pa tudi ne manjka prijateljic in prijateljev. Čeprav se včasih tudi skregamo, se hitro pobotamo. Sedaj, ko so počitnice, se bomo vebko družbi med sabo. S starši pa bo veselo na morju, ki ga že komaj čakam.”
Tadej Florjančič: “V prvem razredu je bbo zelo v redu in mi je kar malo žal, da je že konec šolskih dni, a se počitnic tudi zelo vesekm, saj bom imel več časa za igranje. Živim na Sv. Jedrti nad Gotovljami, tako da
Anja Brinovec: “Prišle so težko pričakovane počitnice, čeprav je bbo tudi v šolo prijetno hoditi. Z uspehom sem zadovoljna in tako me čakajo brezskrbni dnevi. Preživljala jih bom na morju, na počitnicah pri sestrični in doma. Časa bo na pretek in tudi možnosti za prijetno počitni-
Luka Gominšek: “Končal sem
5.	razred. Z ocenami sem zadovoljen in se nimam kaj pritoževati, saj bom razred izdelal z odhčnim uspehom. Za tak uspeh se je bbo potrebno precej učiti, tako da bodo počitnice res zaslužene. Del počitnic bom preživel na morju, večinoma pa v domačem okolju, na bazenu in v družbi s prijatelji. Gotovo bo lepo in prijetno.”
Matej Lukan: “Šolsko leto, ki se je izteklo, je bbo zame kar prijetno in uspešno. Precej novega sem se naučb, čeprav vedno ni bbo najbolj enostavno. Razred sem izdelal s prav dobrim uspehom, tako da nimam razloga za slabo voljo. Počitnice bom preživljal deloma v Sphtu, deloma doma. Mishm pa, da mi kopanja in izletov v naravo ne bo manjkalo. Z veseljem pa bom počel še kaj drugega”
Domen Šolaj a: “Z izkazom sem kar zadovoljen, čeprav vem, da bi se moral bolj potruditi. Prevladujejo trojke. Če bo tako tudi v naslednjem šolskem letu, bo kar dobro. Počitnice imam od vsega najrajši, preživljal pa jih bom na morju v Portorožu, na igrišču pri šob, ob gledanju televizije, s prijatelj ... Še vedno je bbo prijetno in bo gotovo tudi tokrat.”
Suzana Gradišnik: “Minulo šolsko leto je bilo zame lepo, prijetno in tudi uspešno. Šesti razred sem
bom šel tudi na morje na otok Rab, kjer se bom vebko kopal in igral. Doma pa bom pomagal staršem in se igral s prijatelji.”
Katra Petriček: “Šolsko leto zaključujem uspešno. Zelo sem zadovoljna s svojim uspehom in prav tako tudi starši. Počitnice bom preživela zelo aktivno. Šla bom na dva tabora, in sicer na plesno-baletnega in planinskega. S starši bom šla na morje, na krajše izlete, jezdit in še marsikaj bom počela v teh počitniških dneh. Prav gotovo pa ne bo manjkalo zabave in prijetnih trenutkov pri stari mami, kjer imajo bazen.”
Tjaša Kresnik: “V šob je bbo lepo in zanimivo, včasih pa tudi manj prijetno. Z uspehom sem zadovoljna. Sedaj, ko so se pričele počitnice, bo vebko časa za igranje in druge reči. Počitnice bom preživljala doma, na morju in tudi v Čateških tophcah. Povsod bo lepo in prijetno, še najbolj pa na morju in v Čateških tophcah, kjer bom uživala v kopanju in družabnih igrah s starši in prijatelji.”


Nova
ISDN
izbira!
V novih paketih ISDN je vse, kar vaš analogni telefonski priključek potrebuje za prehod na ISDN, le da lahko odslej izberete tudi prenosni ISDN telefon Eurit 133 švicarskega proizvajalca Ascom.
Telefon združuje svobodo in vse prednosti digitalne telefonije: display na slušalki, obsežen spomin, kodiran signal, možnost zadržanja klicev, prevezovanja in konferenčnih klicev, zmogljive baterije.
Izbrali boste sami. svetujemo vam lahko mi.
Naivcu in brezplačne informacije na števiHu «KUMM
SVET GOVORI HITREJE! Telekom^!)
Slovenije	\\
Anketa - Anketa • Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa - Anketa
junij2000
Podjetništvo
Koliko je še hmeljišč?
Pri zgodnjih sortah polovico manjši pridelek
V zvezi z letošnjim obdelovanjem slovenskih hmeljišč se v javnosti pojavljajo ocene, da se je površina hmeljišč letos v primerjavi z lanskim letom precej zmanjšala. Podatki hmeljne komisije niso tako zaskrbljujoči.
Prvoletnih nasadov, prijavljenih
hmeljni komisiji, je bilo lani na območju Slovenije 86 ha, letos pa jih je 127 ha. Rodnih nasadov hmeljišč je bilo v preteklem letu 1737 ha (skupaj s prvoletnimi 1823 ha), letos pa 1667 ha (skupaj 1794 ha). Vseh hmeljišč je torej letos manj za 129 ha.
K.R.
TIKA
Šempeter v 5. A. 13a tei. 063/701-547 :	Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9
Q/emami Q^ux/rrn	tel. 063/415-068
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Šempeter, 20. 7. 2000 Naročite se!
Velika izbira sončnih očal za otroke in odrasle.
Obiščite nas in videli boste bolje!
SKB
SPLOŠNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO Igor GOMINŠEK s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 Žalec tel./fax: 063 / 717-636 motitei: 0609 / 646-091
30-letna tradicija
•	svetovanje
•	kompletna ponudba del
•	10 letna garancija na dela
mizarstvo
KORUN
pohištveno
stavbeno
Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 063/726-072, fax: 063/726-390, avtotelefon: 041/626-814
IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV
Ob obisku ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja v Žalcu je direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec mag. Iztok Košir podrobneje predstavil posledice neugodnih vremenskih razmer na letošnji pridelek hmelja. Na zgodnjih sortah kot sta aurora in gol-ding bo izpad pridelka do 50-odstoten. Bolj kot suša je hmelju škodovala vročina, ki je pridelek oklestila tudi tam, kjer so ga namakali, v zadnjih dneh prejšnjega tedna pa zaradi nizkega vodostaja rek tudi namakanje ni bilo več mogoče. Hmelj je kar pet tednov prej kot običajno zaključil svojo rast oziroma tako imenovano
vegetativno dobo in se večinoma sploh ni vzpel do vrha žičnic. Tudi razraščal se ni, cvetenje pa je bilo neenakomerno. Nastale razmere so bile ugodne za razvoj pršice, zaradi česar se bodo povečali stroški škropljenja. Razmere so še bolj neugodne kot v dveh doslej najslabših letinah, ki jih beležijo slovenski hmeljarji, to sta bili leti 1958 in 1993. Problem je še večji na slabše obdelanih hmeljiščih. Iztok Košir je poudaril, da je potrebno hmelj zgodnjih in za savinjsko najbolj značilnih sort obrati kljub izredno slabi letini, da bi tako slovenski hmeljarji izpolnili vsaj minimalne obveznosti, ki jih imajo po večletnih pogod-
bah z zahtevnim japonskim trgom. Ob ohladitvi in dežju ter ob nadaljnjih idealnih razmerah je za poznejše sorte še nekaj upanja, da bo pridelek boljši.
Hmeljarji so poudarili, da je problem tudi starost in neugodna sortna sestava hmeljišč, saj so hmeljarji od Hmezada Kmetijstva odkupili večinoma starejša hmeljišča. Ta so bila po besedah Ivana Povšeta spomladi zelo dobro obdelana in čeprav je izpadla jesenska obdelava hmeljišč, je sprva kazalo na dobro letino. Slaba letina je napoved tudi socialne katastrofe savinjskih hmeljarjev, je menil Povše, če seveda ne bo priskočilo na pomoč ministrstvo. Ivan Kuder je poudaril, da bodo zaradi škode na travinjah prizadeti tudi živinorejci in mlekarji.
Minister je povedal, da je prizadeto celotno kmetijstvo in da bo potrebno sistemsko - s posebnim zakonom določiti oblike pomoči. Med njimi je odpis prispevkov za kmete in odlog obveznosti hmeljarjev iz nakupa hmeljišč, predloge za pomoč pa morajo dati hmeljarji sami oziroma komisija za oceno škode.
Zatem je minister opozoril na dejstvo, da se je komunikacija med ministrstvom in hmeljarji oziroma konzorcijem zadrug po nakupu Hmezada Kmetijstva v stečaju prekinila, tako da ministrstvo nima informacij, kako poteka ta projekt. Zato so se v Žalcu dogovorili, da bosta ministrstvo in konzorcij oziroma hmeljarji imenovali skupino in še posebej posameznika, ki bo zadolžen za koordinacijo.	K. R.
Matej AŠENBERGER Železno 5 a, ŽALEC tel. 728-070, GSM 041 675-727 Žalec - okolica	PREDSTAVNIŠTVO ŽALEC Mestni trg 6, ŽALEC tel. 716-630	Uroš PRISLAN Parižlje 36, BRASLOVČE tel. 720-387, GSM 041 613-451
		Braslovče
Branko BIZJAK Šmartno ob Paki 101 a, ŠMARTNO tel. 886-065, GSM 041 506-561 Polzela	Drago KOS Praprečel 5, VRANSKO tel. 725-556, GSM 041 574-967 Vransko	Toni RAMŠAK Podvrh 110, BRASLOVČE tel. 709-203, GSM 041 529-678 Tabor
Rihard DERŠEK Dobriša vas 4 a, PETROVČE tel. 707-555, GSM 041 690-048 Žalec	Jože MEH Vrbje 96, ŽALEC tel. 717-529, GSM 041 736-529 Gotovlje	Sandi RANČIGAJ Aškerčeva 3, ŽALEC GSM 041 748-902 Breg, Ločica
Aleš DOLŽAN Dobriša vas 52, PETROVČE tel. 707-184, GSM 041 693-332 Liboje, Levec	Leon PADER Čopova 2, ŽALEC tel. 719-040, GSM 041 783-770 Latkova vas	Dejan URANKAR Aškerčeva 1, ŽALEC tel. 718-709, GSM 041 664-131 Šempeter
Stanko KOLENC Gotovlje 106 e, ŽALEC tel. 715-338, GSM 041 340-735 Griže	Jože PODBORNIK Spodnje Roje 101 a, ŠEMPETER tel. 702-538, GSM 041 736-538 Prebold	Karli ZUPAN Dobriša vas 11, PETROVČE tel. 707-357, GSM 041 696-292 Petrovče
Pripravljeni na vse.	trig lav premoženje	
	zavarovalnica triglav, d.d.	
tel.: 063 / 718-222
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure
AVTO HIŠA DAČA, d.o.o.	—______
Migojnice 140, 3302 GRIŽE	___________________
•	PRODAJA VOZIL	UGODNI BANČNI KREDITI
•	PRENOS LASTNIŠTVA	DO 9 LET
•	ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE	BREZ POLOGA
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
_____	Za obisk se priporočamo In se vam zahvaljujemo
* I banka celje
SKUPŠČINA DELNIČARJEV BANKE CELJE D.D.
(Celje, 22.6.2000) Delničarji Banke Celje so se 22. junija 2000 v Narodnem domu v Celju zbrali na 15. redni skupščini delničarjev.
Skupščina delničarjev je obravnavala rezultate poslovanja banke v lem 1999 in sprejela predlog delitve dobička. Banka Celje je v lanskem lem uspešno poslovala - obseg poslovanja je povečala za 15 % in s 155 milijardami SIT bilančne vsote ostaja na 5. mestu med 24 poslovnimi bankami v Sloveniji.
Banka Celje je v lem 1999 ustvarila 1.7 milijarde SIT čistega dobička, delničarji pa bodo dobili 1.750 SIT dividende na delnico.
Delničarji so bdi seznanjeni tudi z aktivnostmi v letošnjem lem. Banka je posebno pozornost posvetila:
•	uvajanju novih storitev na področju elektronskega poslovanja in
•	pridobivanju dolgoročnih virov sredstev - preko emisije vrednostnih papirjev ter pridobitvijo ugodnih dolgoročnih virov iz tujega sindiciranega kredita.
Uprava banke je delničarje prav tako seznanila o usklajenem delovanju na trgu z Novo Ljubljansko banko v okviru Pogodbe o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju.
Celje, 22. 6. 2000	Uprava Banke Celje d.d.
Dodatne informacije:
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, telefon: 063/431 103, e-mail: mateja.slamnik@banka-celje.si
AVTO CEI..IE
Pooblaščeni trgovec programa FORD za celjsko regijo
- i' Üä	-1'- i





MONDEO
GLX 1,8 5V in KARAVAN
FOCUS Ambient 1.6
klima samo 22.000 SIT


• Celje, Ipavčeva 21
Tel.: 03 426 11 94 Velenje, Partizanska 3 Tel.: 03 889 00 24
Odstranitev starega kotla je bil kar zahteven poseg.
O savinjskem hmeljarstvu
V prejšnji številki Utripa smo poročali, da je nadzorni svet delniške družbe Hmezad Export Import Žalec imenoval novega predsednika uprave oziroma direktorja. Dolgoletni direktor Andrej SVatek pravi, da je svojo razrešitev pričakoval, da gre za politično oziroma strankarsko odločitev, v ozadju pa naj bi bile težnje, da se Savinjčanom odvzame trgovanje s hmeljem.
Hmezad Export Import Žalec se s krizo sooča že nekaj let, prav tako več let pa so stara namigovanja, da poslovanje te družbe ni bilo pravilno. Te trditve na sodišču niso bile dokazane. Danes je v tej družbi le še 29 zaposlenih, lansko leto pa je poslovanje sklenila z okoli 40 milijoni tolarjev izgube, pri tem pa po besedah Andreja Nateka nikoli ni imela likvidnostnih težav. In v čem je po mnjenju bivšega direktorja osnovni problem Hmezada Exporta Importa, če pustimo ob strani domnevno politično merjenje moči?
Andrej Natele “Osnovni problem je v tem, da se v Sloveniji vsako leto zmanjšuje proizvodnja hmelja. Ta hiša je bila koncipirana za letno proizvodnjo od 3.500 do 3.600 ton hmelja. To pomeni, da mora biti glede na ključ oziroma delež, ki v tej reproverigi pripada Exportu - to je 6,14 % cene, letna realizacija najmanj dva milijona nemških mark. Pri sedanjih cenah to pomeni najmanj
3.500 ton odkupljenega hmelja. Pojavljajo se tudi drugi trgovci, ki znižujejo delež Exporta. Cene hmelja so padle, ker nimamo ustrezne sortne strukture. Pri tem smo v preteklosti popolnoma zgrešili, čeprav tega nihče ne prizna. Osnovni vzrok krize slovenskega hmeljarstva je, da nismo pravi čas sprememb sortne sestave hmelja.
Proizvodnja hmelja se bo še zmanjševala, zato sem imel kot direktor Exporta koncept, po katerem bi se pričeli ukvarjati še z neko drugo dejavnostjo in s tem del stroškov prevalili nanjo. Precej smo razmišljali o gobah, kar pa je povezano s precejšnjimi investicijami in določenim znanjem. Idealna priložnost se nam je ponudila ob prodaji premoženja Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju. V dogovoru z nekdanjim začasnim nadzornim svetom smo se odločili za nakup celjske enote Kmetijstva, to ni bila samo moja kaprica. Kasneje so nas onemogočili politično in tudi z odločitvijo, da nam sklad kmetijskih zemljišč ne bo dal soglasja oziroma sklenil najemne pogodbe za kmetijske površine. Sklad je popolnoma v rokah ljudske stranke, za vsem tem pa v največji meri stoji celjska zadruga. Gre za čiste osebne interese.”
Kaj je zdaj z bivšo enoto Kmetjstva v Celju?
Andrej Natele “Prodah smo jo Kmetijski zadrugi Celje, vendar denarja še nismo dobili.”
Razlog za vašo zamenjavo naj bi bil tudi ta, da je bilo letos v predprodaji prodanega premalo hmelja.
Andrej Natele “V preteklosti je bilo v predprodaji prodanega od 60 do 70 odstotkov letine hmelja. Ves hmelj na ta način ni mogel biti prodan, saj je letina nihala, ta odstotek pa je odvisen tudi od ponudbe in povpraševanja na trgu. Ko je bilo veliko kupcev hmelja, je bil delež predprodaje višji, danes pa imamo praktično tri velike trgovce, ki taktizirajo z nakupi. Že nekaj let je na svetovnem trgu hmelja dovolj in tako kot pri vseh ostalih kmetijskih pridelkih se največje kupčije sklepajo takoj po spravilu letine. Poleg tega pivovarne porabijo zelo malo hmelja, uporabljajo se hmeljski produkti, ki so na zalogi, tako da sama ponudba in povpraševanje nimata več tolikšnega vpliva na ceno kot pred leti.”
Hmezad Export Import se ni usmeril v izdelavo hmelj-skib produktov?
Andrej Natek: “Export dela brikete. Leta 1991 smo imeli projekt za sodobno briketimico, določena sredstva smo že imeli rezervirana iz zaslužkov iz leta ‘90 in ‘91, potem pa so se stvari obrnile drugače in smo ta denar razdelili proizvajalcem. Zdaj je za take investicije med drugim tudi prenizka letina hmelja.”
K. R.
Nov kotel ekološko prijaznejši
Kar velik finančni in delovni zalogaj je v Tovarni nogavic Polzela d. d. predstavljala zamenjava dotrajanega parnega kotla, ki je bil star več kot tri
desetletja. Novi kotel bo ekološko prijaznejši glede emisij, močnejši, tako da bo sam zadostil potrebam, poleg tega pa ga med obratovanjem
ne bo več potrebno stalno nadzirati. Novi kotel bodo namestih do konca julija.
T. Tavčar
■■■■
■■■■
GERMANY
ZA VSE, KI ŽELITE NEKAJ VECI
ki so se udeležili odprtja novega gostinskega lokala - kioska z velikim pokritim prostorom na Cankarjevi ulici, za velenjsko Namo.
Tako kot je že v navadi, je bila tudi v Velenju vsa hrana in pijača ta dan zastonj. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli Okrogli muzikantje z Mirom Klincem. Lokal je ob pomoči Romana Brgleza predal svojemu namenu velenjski župan Srečko Meh, ki je ob tej priložnosti investitorju čestital za odločitev, da s svojim lokalom obogati Cankarjevo ulico in s tem spodbudi tudi druge za podobne projekte v tem delu Velenja.
Roman Brglez je s to investicijo razširil svojo ponudbo v Velenju, saj ima v Nami že pekarno in bife. Hkrati pa je znova pokazal, da brez dobre promocije ni mogoče pričakovati uspešnega trženja.	ep
Pred kratkim so darežljivost ka Romana Brgleza lahko spo-in poslovnost peka in podjetni- znali tudi številni Velenjčani,
Prvi kos velikanske torte je na otvoritvi odrezal velenjski župan Srečko Meh. Ob njem sta podjetnik Roman Brglez in njegova hčerka Dragica, ki je vodja slaščičarskega programa v podjetju.
pohištva
Petrovče I (j—jmeljarski dom), tel.: OÓ3/7IO-2Ó-Ó3 tel./faks: 063/ 7IO-76-64
.febbri*^.
COMPREX
KUHINJE
E	O
l G N
TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o.
Podjetništvo
junij2000
Brglezov lokal v Velenju odprt
12	junij2000	0	BVESTILA
üflSp
Aktualno Aktualno Aktualno Aktualno Aktualno Aktualno Aktualno
GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC - PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V MESECU JUNIJU 2000:
•	Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec, ki letos deluje za območje občin Tabor, Vransko in Žalec, je na 2. krog razpisa po 15. natečaju do 15. junija prejel še dve vlogi in obema podjetnikoma razdelil skupno za 3,1 mio SIT posojil;
Sklad zaradi nerealizacije nekaterih že odobrenih kreditov in zaradi nepredvidenega vračila dela depozita KBT v stečaju še vedno ni zaključil 15- natečaja. Na razpolago so še sredstva v višini 3,5 mio SIT za podje-tnike-prosilce iz občin Tabor, Vransko in Žalec!
•	konec meseca maja je GIZ Podjetniški center na razpis Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem prijavil kar šest skupnih projektov, s katerimi bi obogatili turistično ponudbo naše dobne, Turistična zveza pa je prijavila šest večjih prireditev;
Upamo, da bomo na razpisu uspeli, vas pa vabimo, da nam predstavite svoje projekte na področju turizma, da jih bomo lahko skupaj prijavili na bodoče razpise!
• v mesecu juniju je pričela z delom na področju izobraževanja in priprave poslovnika kakovosti po standardih ISO 9000 že druga skupina malih in srednjih podjetij;
Še naprej vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljajo o dvigu kvalitete svojega poslovanja in želijo pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite!
•	Sklad dela Savinjske regije, ki ga je Občina Žalec v sodelovanju s partnerji ustanovila v preteklem mesecu zaradi reševanja problematike prekvalifikacije in prezaposlovanja presežnih delavcev na našem območju, je v mesecu juniju pridobil soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Hkrati smo se v roku prijaviti na razpis za sofinanciranje njegovega delovanja, z delom pa bo sklad v obliki delavnic pričel v začetku meseca septembra;
Vabimo vsa podjetja, ki zaradi težav v poslovanju načrtujejo presežke delavcev, da nam to sporočijo!
•	v Novem Celju, kjer deluje PPC-podjetniška zadruga in v njenem okviru tudi podjetniški inkubator, še vedno potekajo aktivnosti za vzpostavitev inovacijskega centra;
Vabimo vse podjetnike in tiste, ki se odbčate za podjetništvo in nimate urejene dokumentacije ali iščete poslovne prostore, da nas pokličete! Hkrati pa vabimo vse, ki se ukvarjate z inovacijami in imate ideje in predloge za oblikovanje podpornega okolja, da nas obiščete!
•	v sodelovanju z RRA Celje in z Informacijskim centrom v Celju, s kateri-
ma sodelujemo kot koordinator partnerstva Spodnje Savinjske doline pri pripravi strategije razvoja Savinjske regije, smo v mesecu juniju intenzivno delali na predstavitvah razvojnih projektov, delo pa bomo nadaljevati vse do jeseni. Projekti, ki jih bomo zajeti v okviru strategije, bodo imeti prednost pri razpisih Evropske skupnosti in ministrstev v naslednjih letih!
Podjetja in vse druge, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev ipd. vabimo, da nam zaupate svoje načrte in dogovorili se bomo, da jih vgradimo v skupne razvojne dokumente naše doline. S tem boste pridobili možnost tudi za morebitno sofinanciranje iz evropskih virov!
• v juniju tudi zaključujemo delovne dokumente strategij razvoja posameznih področij. Tako bo Strategijo razvoja turizma Spodnje Savinjske doline obravnavala turistična zveza na skupščini konec meseca, Strategijo razvoja kmetijstva dopolnjujemo z novejšimi podatki posameznih nosilcev razvoja te dejavnosti v naši dolini (hmeljarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, zelenjadarstvo idr.), Strategijo razvoja malega gospodarstva, ki je bila za območje celotne doline sprejeta že konec leta 1997 dopolnjujemo z novejšimi spoznanji, v Strategijo razvoja okolja in prostora moramo vgraditi spremenjene načrte lani nastalih občin, v okviru Strategije socialnega razvoja pa razrešujemo nekatere dileme na področju regionalne mreže srednjih šol, vgrajujemo projekte, ki bodo pomagati k reševanju socialnih in drugih problemov sodobne družbe (problemi starostnikov, problematika mladih - droga, nasilje idr.);
Vse, ki vas bomo povabili k sodelovanju pri izdelavi končnih dokumentov področnih strategij prosimo, da se kljub poletnim mesecem odzovete in tako prispevate h kvalitetnejšim razvojnim rešitvam!
VABIMO VAS K SODELOVANJI!
Poiščete nas na naslovu:
GIZ Podjetniški center Žalec, Ulica Heroja Staneta 3 Žalec , tel. 03/571-75-33, fax 03/571-81-16, (Danica Jezovšek-Korent, Mirjana Bevanda, Alenka Doler, Uroš Govek), E - mati: podjetniski.center@zalec.si ati preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec ( 03/703-16-50, g. Sotošek), PPC Žalec ( 041/726-546,g. Virant), Turistična zveza Spodnje Savinjske doline ( 03/571-75-33, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec( 03/571-71-81, g. Kač) in drugih.
Urejeno mesto Žalec
Iddi v letošnjem letu se bo mesto Žalec potegovalo za visoko uvrstitev v republiškem tekmovanju Moja dežela, lepa in urejena.
Pri avtobusni postaji in gasilnem domu so na novo zasadili cvetlične
grede, na posnetku pa je greda v znaku grba občine Žalec. Uidi na okenskih poticah je letos v Žalcu več cvetja, kar kaže na to, da je poziv Ttirističnega društva in Mestne skupnosti padel na plodna tla.
J*
'!>y
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE!
OUNIH GORILCEV
SIPRO
d.o.o.
£ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282
CERTIFIKAT št. 129
ISO 9001
glQNets
NAJEMNINE ZA STANOVALA se bodo v mesecu juniju 2000 povečale za 0,54 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu juniju 2000 12.001,78 SIT in 245,61 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 11.353,69 SIT, na Polzeli pa 12.820,73 SIT.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu juniju 2000 povečale za 0,54 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 890,81 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu juniju znašala 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem aprilom.
Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljati v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
I
Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, Turistično društvo Žalec in Turistično društvo Šempeter
vas vabijo, da OBIŠČETE JAMO PEKEL in prireditve s turističnim vlakom od 24. 6. do 2. 7. 2000 vsak dan od 9-do 16. ure.
Odhod izpred gostišča Rimljan v Šempetru bo vsako neparno uro, izpred Hotela Žalec pa vsako parno uro.
Vozni red je objavljen na začetnih postajah v Šempetru in Žalcu.
• • •
V	soboto, 24. 6. 2000, od 19- ure dalje bo izpred Hotela Žalec vozil vlak na prireditev Pod stoletnimi lipami v Gotovljah.
• • •
V	petek, 30. 6. 2000 bo izpred Hotela Žalec vozil vlak od 15. do 21. ure na prireditev Dan odprtih vrat gostišča OAZA v Vrbju.
• • •
Cena prevoza (v obe smeri) je 100 SIT, za otroke do 7. leta starosti je prevoz brezplačen.
GIZ Podjetniški center Žalec
Ul. heroja Staneta 3 3310 Žalec
PPC, PbhJirOlskfi l/MC} top.
Uredili smo objekt Novo Celje 4, katerega namen je PODJETNIŠKI INKUBATOR. Na tej lokaciji nudimo pisarniške prostore po ugodnih pogojih.
Prednost imajo podjetniki začetniki iz samozaposlitvenega programa.
Podjetniki, pomagamo vam poiskati ustrezne poslovne prostore in urediti ustrezno dokumentacijo za začetek poslovanja, zato vas pozivamo, da nam posredujete informacije o prostih kapacitetah poslovnih prostorov, kakor tudi o potrebah po le-teh.
Informacije na tel: 041/726-546 (Roman Virant) 717-533 ( Danica Jezovšek-Korent)
Seminar za slovenske pedikerke
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je podjetje KANA d.o.o, Žalec pripravilo strokovni seminar za slovenske pedikerke in strokovnjake, ki se ukvarjajo z nego nog. Seminarja se je udeležilo 150 pedikerk iz Slovenije, prisotnih je bilo tudi nekaj zdravnikov, farmacevtk in medicinskih sester.
Podjetje KANA že osmo leto v Sloveniji zastopa v svetu vodilno podjetje s področja nege nog in izdelave opreme ter orodja za pedikuro Eduard Hmbh iz Nemčije, ki s svojo blagovno znamko Gehwol že več kot 130 let skrbi za nego nog. Na seminarju so predavati doc. dr. Marko
Medvešček, dr. med. o diabetičnem stopalu, ki pravi, da je preprečevanje mnogo cenejše od posledic, doc. dr. Vane Antonič, dr. med. o osnovah ortopedije za pedikuro. S praktičnim prikazom in uporabo novih tehnik je prof. Hildegard Kruler iz Nemčije prikazala odstranitev vraščenih nohtov, kurjih oči itd. (na stiki). Praktični nasveti so biti sproti prevajani, demonstracije so snemati in prikazovati na platnu, tako da so lahko vsi prisotni spremljati delo do podrobnosti. Organizator seminarja je s kulturnim programom, v katerem se je predstavila operna pevka Andreja Zakonjšek in ob zvokih citer, poskrbel za prijetno počutje slušateljev.	T. Tavčar
VDUCANISIftSIVO ijdl m AVTOPRALNICA
Jure VEUGOŠEK, s.p.,GRIŽE, tel.: 063 716-820, 041 656 041
PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM,
PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA.	Jj
Ugodni plačilni pogoji in popusti
Sana" fmrft-

JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612-731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Dan državnosti smo praznovali z novo vlado.V njej so ministri ljudje, ki so pred očmi vsega sveta vodili Slovenijo na pot samostojnosti. To so pravi očetje naše države.
V času postavljanja nove vlade smo se lahko dokončno prepričali, kdo je kdo v naši politiki. Toliko nestrpnosti in sovraštva že dolgo nismo slišali v državnem zboru. Ljudje in stranke, ki se proglašajo za svobodomiselne in zazrte v prihodnost, so vlekli na dan razloge, ki so temeljili izključno na predsodkih iz preteklosti. Namesto da bi se veselili vsakega Slovenca, ki se je pripravljen in sposoben truditi za normalizacijo razmer in za napredek pri nas, so očitah dr. Bajuku dejanja, ki so se zgodila, ko je bil še otrok. Nekateri v naši politiki bodo menda še čez sto let zahtevah od vsakega Slovenca, da bo za tri kolena nazaj dokazoval, na kateri strani so bih njegovi predniki v drugi svetovni vojni.Pustimo v naši politiki ob strani takšne delitve in glejmo naprej z željo, da se napake, ki so se zgodile, ne bi več ponovile. Peterletova vlada je znala okrog svojega programa osamosvojitve Slovenije zbrati vse svobodoljubne Slovence in sem prepričan, da bo Bajukova pritegnila vse, ki nas zanimata razvoj, napredek in strpno sožitje vseh v naši državi.
Novi vladi ne bo lahko. Zdi se mi, da je v podobnem položaju, kot je bila v drugi svetovni vojni Anglija, ki ji je Churchill lahko obljubil samo znoj, kri in solze. Bajukova vlada nam lahko ponudi samo trdo delo, učenje in varčevanje. Ko se je poslavljala demosova vlada, je puščala za sabo rastočo pozitivno
ZLSD
Članice ženskega foruma Spodnje Savinjske doline, ki deluje v okviru ZLSD in mu predseduje Marjana Šmajs, smo bile v mesecu maju polno zasedene. Zelo pestro je bilo spremljanje političnega dogajanja in delovanja ZLSD na politični sceni. Predvsem pa smo se družile tako delovno kot rekreativno, pa tudi nekaj prijetnih uric za kulturo smo si vzele.
Zelo zanimiva in predvsem poučna je bila udeležba na seminarju od 5. do 7. maja 2000. Seminar je organiziralo Kalandrovo društvo in je potekal v seminarski dvorani hotela Paka v Velenju. V treh dneh tega seminarja smo udeleženke z velikim zanimanjem poslušale predavateljici iz Nizozemske.
Amnelies Spork, ki je direktorica izobraževalnega centra Social-demokratske stranke Nizozemske in odgovorna za izobraževanje predstavnic in predstavnikov stranke, nam je predstavila aktivnosti za nove člane in članice ter strategijo, ki jo njihov center razvija za boljšo zastopanost žensk v stranki in politiki. Nizozemska je znana po velikem številu žensk v parlamentu in po njihovih uspehih, ki so jih ženske dósegle za sprejem programov iz področja sociale, zdravstva in obrambe.
Irma Hesp je ena izmed dveh projektnih managerjev fundacije Alfred Mozer. Njena naloga je organizacija in vodenje izobraževanja in usposabljanja za sestrske stranke v srednji in vzhodni Evropi. Še posebej jo zanimajo ženska vprašanja predvsem z vidika političnega osveščanja in izobraževanja.
Vse, kar sta povedali predavateljici, v našem slovenskem prostoru šele nastaja in potrebno bo še veliko časa in močne volje, da bomo ženske v Sloveniji spoznale, da se moramo same potruditi in si izboriti prostor v politiki. Evropska skupnost, v katero bi Slovenija želela vstopiti, vzpodbuja enakost spolov na vseh
Politiche stranke
junij2000
SKD + SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
trgovinsko bilanco in 700 milijonov dolarjev presežka deviznih rezerv nad dolgom. Bajukova vlada po osmih letih prevzema naraščajočo negativno trgovinsko bilanco in 1,5 milijarde dolarjev čistega dolga. Drnovškova vlada je torej pridelala 2,2 milijarde dolarjev čistega dolga. Menim, da se na tem področju lahko primerja z njo samo Duranovičeva vlada v nekdanji Jugoslaviji. Ker vemo, kje so se učili političnih veščin nas rezultat niti ne čudi.
Medtem ko so se dogajali tektonski premiki v vrhu slovenske politike, je steklo združevanje SLS in SKD po občinah v Savinjski dolini. Ustanovili smo regijski odbor za Spodnjo Savinjsko dolino. K sodelovanju vabimo vse, ki vas ne obremenjujejo pretekle politične in ideološke delitve in ste pripravljeni na strpno in zavzeto delo. Samo na tradicionalne vrednote, znanje in demokratične odnose oprta družba daje upanje za uspešno prihodnost. Na združitvenih sestankih smo se pogovarjali o potrebah ljudi v naši dolini. Trenutno se nam zdi najbolj potrebno ukrepati v zvezi s sušo in vročino. Posledice so katastrofalne. Imenovah smo komisijo, ki bo skupaj z občinskimi službami in IHP opravila analizo stanja in pripravila predloge ukrepov. V dolino bomo povabili kmetijskega ministra, od katerega si obetamo največ pomoči.
področjih. Dejstvo je, da smo Slovenke po udeležbi v politiki predvsem na repu evropskih držav. To bomo morale spremeniti predvsem s podporo tistih žensk, ki se že zavedajo, da nam politika kroji usodo in reže vsakdanji kost kruha. Pravijo, da je žensk, ki bi se hotele ukvarjati s politiko, malo, toda vem, da jih je kar nekaj, ki bi hotele v parlament in bi bile zelo dobre ministrice.
V delavnicah, ki so potekale v času seminarja, je bilo ugotovljeno, da je potrebno ženske v Sloveniji politično izobraževati. Predvsem pa bi ženske v Sloveniji potrebovale močno in odločno vodstvo, ki bi ženske, ki so pripravljene politično delovati, združilo in jih vodilo ter na ta način doseglo cilj, da bi bila moč in vpliv v Sloveniji tudi ženskega spola.
In kaj bi bilo drugače, če bi bilo več žensk v politiki? Prepričana sem, da bi bila razdelitev sredstev davkoplačevalcev bolj sorazmerna. Lažja in krajša bi bila pot do finančnih sredstev za gradnjo vrtcev, domov za ostarele, za vsem dostopne in kvalitetnejše zdravstvene storitve. Prednostna naloga bi morala biti zaposlovanje mladih ter vzgoja za delo in vrednote. Če želimo, da bo Slovenija svojim državljankam in državljanom postala prijazna država, moramo o wem tem ljudi osveščati in jih prepričati, da na nasled-najih volitvah volijo več žensk, ker bo samo z roko v roki in s strpnostjo naše skupno bivanje bolj bogato, prijazno in srečnejše.
Za rekreacijo smo članice poskrbele tako, da smo 20. maja organizirale pohod dobre volje na Hom. Kljub slabemu vremenu je bilo druženje pod dežniki zabavno in prijetno.
Jožica Šmon
Volitve
• priložnost za zaščito naših pravic
To je naslov članka, ki ga je sestavil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec in ga objavil v Novicah, ki jih izdaja naša stranka. Nakazal je nekatere misli, vezane na jesenske volitve, ter jih podkrepil z dejstvi.
Med drugim je zapisal: “V zvezi društev upokojencev Slovenije smo bih ob razpravi o zakonu o reformi pokojninsko invalidskega zavarovanja močno razočarani, saj je 6 poslancev iz vrst upokojencev, ki so bih izvoljeni na listah nekaterih strank glasovalo proti interesom upokojencev, razen poslancev DeSUS-a. Izkazalo se je, da je 5 poslancev DeSUS-a prava sreča za upokojence, saj so delovali aktivno in uspešno, predvsem in tudi kot vladna stranka. Nasploh pa so nas izkušnje podučile, da stranke branijo le svoje ozke interese in se vse premalo ukvarjajo z razvojnimi in drugimi problemi, četudi so pomembni za vso državo. Zato je lahko vsakomur jasno, da moramo na letošnjih volitvah odločneje vplivati na sestavo Državnega zbora.
Zadati si moramo cilj, da bo izvoljenih v DZ vsaj 10 do 12
DeSUS
poslancev iz naših vrst, kar ne bi smel biti problem, če upoštevamo, da je v naši državi 29 % volilnega telesa iz upokojenskih vrst. 260 tisoč članski organizaciji sploh ne bi smelo biti vprašanje, kako zagotoviti 90 do 100 tisoč glasov in s tem 10 do 12 poslancev. Še posebej, če se zavedamo, da smo za svojo usodo odgovorni predvsem sami in da nam doslej še nihče ničesar ni podaril in nam tudi v prihodnje ne bo.
In roko na srce: povsem lahko zaupamo stranki DeSUS, čeprav smo - to je treba priznati - imeli v LDS in ZLSD pomembne zaveznike. Upokojenci potrebujemo poslance, ki bodo z vso odgovornostjo glasovah za zaščito naših pravic in hkrati za zaščito bodočih upokojencev. Obljube nam same po sebi, kar smo že velikokrat spoznah, nič ne pomenijo, ker jim ne moremo zaupati,” je zaključil predsednik ZDUS-a g. Gobec.
Za našo stranko je gotovo zelo pomembno, da je vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije nakazalo pot do uspeha na jesenskih volitvah v DZ in s tem dalo vedeti svojim aktivistom po vsej Slovenije, koga je treba podpreti v volilni kampanji ter na volitvah.
Rado Rotar
Bližajo se počitnice in z njo čas dopustov. Za pravkar izvoljeno vlado, pa dopustov ne bo, ker se bo morala spoprijeti z mnogimi problemi. Čeprav ponavadi v tem prostoru, ki je namenjen političnim strankam, napišem novice z domačega političnega dogajanja, oziroma s sej občinskega sveta, bom danes namenil nekaj vrstic političnemu položaju v državi. Ob izglasovani nezaupnici prejšnji vladi v slovenskem parlamentu si politični preroki niso mislili, da se bo vsa stvar obrnila tako, da bomo dobili novo vlado, ne pa predčasnih volitev.
Dogajanje v parlamentu je ob potrjevanju novih ministrov dobil s strani nekaterih govorcev prizvok narodove katastrofe. Ti so izza parlamentarne govornice v svojih besedah naslikali Slovencem strašno prihodnost, če bo potrjena nova vlada. Človek si je lahko ob tem zamislil prestrašene prebivalce naše dežele, kot so bih prestrašeni otroci ob poslušanju ljudskega posebneža Krjavlja in njegovih zgodb o hudobcu. Vlada je torej potrjena, ministri so začeli opravljati svoje delo in zopet so prve kadrovske menjave dvignile vik in krik v slovenski srenji.
V deželah, kjer je parlamen-
SDS
tarna demokracija že vrsto let, je menjava vlade nekaj povsem običajnega, pri nas pa se očitno še nismo navadili na takšne stvari. Slovenija gre torej naprej, kajti vlada se je resno spoprijela z evropsko zakonodajo in pridruževanju Evropi, v kateri smo nekoč že bili. Človek se morda na hitro zmede ob vseh teh negativnih komentarjih, ki so jih bili deležni nekateri ministri in nova vlada, ampak kdor razmišlja trezno in s svojo glavo se na takšne pisarije ne ozira. Pregovor pravi, da nova metla boljše pometa, zato pa se pri tem dviga tudi več prahu.
V Novem mestu je bila 20. maja 2. konferenca socialdemokratske stranke Slovenije. Na konferenci je bilo sprejetih več resolucij, govorniki pa so orisali sedanji politični položaj. Slavnostni govornik je bil predsednik SDS Janez Janša. Konferenca je potekala v prijetnem vzdušju in pokazala, da je socialdemokratska stranka stranka prihodnosti.
Bližajo se dopusti, zato želim vsem bralcem prijetne počitnice; preživite jih čim lepše in si naberite novih moči.
KDOR NE POJE NI SLOVEN’C
Mesec junij je bil mesec takšnih ah drugačnih pretresov. Nogometna reprezentanca Slovenije je z dvignjeno glavo končala predtekmovanje v svoji kvalifikacijski skupini. Na nobeni tekmi ni bila nadigrana, zgolj neizkušenost je botrovala dejstvu, da se nismo že prvič uvrstili v četrflna-le. Če velja za nogomet, da “kdor ne skače ni Sloven’c”, pa ne velja za napoved “pa je pomlad prišla”, da je Bajukova (beri Janševa) vlada prinesla pomlad. Prvo pero pomladnikov v občini Žalec nam je obljubljal “boga in in pol” (kakor se reče), če bodo zmagah pomladniki na volitvah. Ni prišel le spomladanski vetrič, prišla je pesem, pesem na ustih predsednika vlade Bajuka in na ustih ostalih pomladnih eminenc. Prepevanje himne belogardistov v Kočevskem Rogu odshkava zgodovinsko resnico strank slovenske pomladi in prazno mlatenje slame, da bo stranka dajala upanje mladim do podobnih floskul, da se bodo stvari kmalu začele obračati na bolje. Lahko se le vprašamo, kaj bo pisalo v slovenskih učbenikih, če bi bilo pred nami trideset let pomladniške-ga socializma. Torej, če dr. Janez Drnovšek pooseblja stare sile, kot trdijo naivna peresa, ki v zloženkah iščejo svoje korenine že kar v predzgodovini, kaj potemtakem predstavlja spomladanski kadrovniški pevski zbor. Zdravo kmečko pamet - ne ne to bi bilo žaljenje kmetov; zavedne Slovence - tudi to ne bo držalo, saj malikujejo belo gardo, ki je Slovenstvo prodala okupatorju? Dejstvo je, da ni bil DEMOS tisti, ki je postavil prvo “demokratično” vlado v Sloveniji. Vlade so demokratične zato, ker so izvoljene na svobodnih volitvah s strani državljanov in državljank z volilno pravico in ne zaradi tega, ker bi bih tisti, ki so izvoljeni všeč meni ah nekemu drugemu poštenemu politiku. Prav nasmejal sem se domislici dnevnikovega kolumnista dr. Vlade Miheljaka, da bo za LDS
LDS
dovolj obljubiti, da če bomo zmagah na jesenskih volitvah, potem prav gotovo ne bomo postavili Marjana Podobnika za direktorja Telekoma Slovenije. Verjamem pa, da se manj smejijo tisti, ki vedo kaj pomeni vodih podjetje, kaj pomeni management, kaj pomeni poslovanje skozi celo leto in predvsem kaj pomeni bih odgovoren. Ker ne poznam vseh novih predlaganih strokovnih kadrovskih rešitev, ki jih je prinesla pomlad v obliki Ede Okretič Salmič in Polonce Dobrajc, lahko le trdim, da so nekatere kadrovske rešitve z vidika države NEODGOVORNE.
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE bo ne glede na status, ki ga imamo znotraj zakonodajnega telesa (pozicija ah opozicija v parlamentu) skrbela, da bo Slovenija država, ki ima stabilno gospodarstvo, ki je usmerjena v Evropo, ki skrbi za socialo in za vse sloje prebivalstva na tak način, da državo in državna podjetja vodijo strokovni in za to usposobljeni ljudje. Nekateri izmed teh se predstavljajo v občini Žalec na liberalnih dnevih, ki ji Občinski odbor LDS Žalec prireja v mesecu juniju. V sredo 21. junija je v Jami Pekel zasedal Ekološki forum LDS, ki je obravnaval zakon o jamah in sprejel vrsto predlogov in sklepov. V torek 27. junija je obiskal magister Anton Rop Žalec in imel razgovor z direktorji in s podjetniki kluba Golding. 3. julija je predviden razgovor z nekdanjima ministroma za šolstvo in šport dr. Gabrom in dr. Zgago na temo osnovnega šolstva (delovni naslov okrogle mize: Naj znanje dela za nas). Pomlad torej bo prišla, vendar bodite prepričani, da šele jeseni.
S spoštovanjem, sin praprapraočeta kralja Samota, Gregor Vovk Petrovski
Za nakup nad 100.000,00 SIT brezplačen prevoz do 20 km!
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 063/70 37 130, 063/70 37 131.
BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE
GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130,7037 131
AJALNI
■
AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG - IZJEMNO UGODNO
Otroška soba LEA v barvi beli jesen in jelša 46.248,00 SIT Otroška soba LEA z dodatnim elementom za knjige v dveh barvah	64.224,00 SIT
Visoki regal DARE (331 x197x60/40cm) v barvi jelša/črno
78.986.00	SIT
Regal NIK Iv treh barvah - jelša, beli jesen, čmo-srebmo
44.962.00	SIT
Regal NIK II v treh barvah	60.460,00 SIT
NOVO
NOVO
NOVO
NOVO
NOVO
Program G-2000 - pohištvo za opremo spalnic, dnevnih in otroških sob
Mladostnik in droga
Kdo bi si mislil, da bo nara- Priprave, okrogle mize v raz-
Državna nagrada ob Dnevu sonca
voslovni dan za osmošolce na OŠ Griže ob zaključku projekta tako razburkal miselne potenciale otrok, učiteljev in gostov.
redih, delo v razredu z ga. Jager iz Zdravstvenega doma Žalec pri razrednih urah, razmišljanje otrok pri etiki in
družbi ter slovenskem jeziku, ogledu filmov z moralno vsebino in nenazadnje tudi športna akcija Veter v laseh oziroma s športom proti drogi so pripomogli h globokim spoznanjem mladih ljudi, kako so droge nevarne za človeka, zlasti mladega, ki se mora otepati modernih izzivov tehnike in tehnologije, razvad in informacij, ki niso vedno v prid mlademu rodu.
Eno pa je gotovo - smo ugotovili osmošolci, gostje in učitelji. Tam, kjer družina opravlja naloge, kjer so starši in otroci prijatelji, kjer se pogovarjajo in vzamejo čas drug za drugega - tam zasvojenosti ne poznajo. Preko družine in šole ter okolja se razvija občutek lastne vrednosti,
oblikujejo se cilji in želje, razvije se pozitivno mnenje tudi o ljudeh, s katerimi sobivamo in pozitivno zremo v svet. Oblikuje se prijazna in topla kvaliteta življenja. In gostje, ki so prišli na naš zaključek projekta oziroma okroglo mizo, so razmišljali tako toplo. Gospe Mariji Pavčnik je bilo kar težko voditi omizje, saj so pozitivne misli vrele iz nas odraslih, pa tudi osmošolci so se vključili v razgovor. In eminentnih gostov je bilo kar nekaj: mlada judoistka Maja Frece, glasbenica Alenka Lesjak, doktorica medicine Suzana Justinek, športnik Mirko Lebar, ga. Marjana Jager, policaj Iztok Rumpf ter ga. Nataša Fink iz Društva za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem.
Osmošolci gredo v svet ... Dah smo jim vse najboljše, kar zmoremo.
Franci Žagar, prof.
OŠ Vransko je v mednarodni evropski projekt EKO šol vključena že od leta 1997. Prvo Eko zastavo so prejeli leta 1998, ko so izpolnili vseh sedem korakov. Ker podelitev eko zastave ni trajna in jo je potrebno vsako leto obnavljati, so bili letos zelo ponosni, ko so se ponovno dokazali in že tretjič prejeli Eko zastavo kot ena od petnajstih šol v Sloveniji.
Slavnostna podehtev je bila v Radencih, zastave pa je podeljevala ambasadorka Unicefa Milena Zupančič. Eko zastavo lahko obnovi vsako leto le tista šola, ki resnično deluje po načelih in izpolni pogoje ter raziskuje tematske sklope, ki so predpisani v programu Eko šol.
Zaradi tega so se v letošnjem letu odločih, da temeljito raziščejo področje energije. V projekt so se vključili vsi učenci in učitelji. Člani biološko-raziskovalnega krožka so v podprojektu Energija raziskovali stare mline, ki so nekoč mleh na potoku Merinščica. Nastala je raziskovalna naloga Mlini na Merinščici.
S to nalogo so se prijavili na državno tekmovanje ob dnevu sonca, ki ga vsako leto organizira Notranjski ekološki center v Kopru. Delo so imenitno opravili in med petimi OŠ Slovenije prej eh 1. nagrado -Zbiralnik sončne svetlobe v vrednosti 50 tisoč tolarjev. Kot je povedala ravnateljica Valerija Pukl, so se tudi tega uspeha zelo razveselili.
T.T.
V
Šolski pevski zbor navdušil
j è	Uh gg	"y “C Mil JL	\ . « J . i 5*-
■ kj fi	jjU c'		
Osnovna šola Petrovče je znova presenetila s prireditvijo, ki bo še dolgo odmevala. Na svečanem koncertu šolskih pevskih zborov se je potrdilo, da je petje žlahtna tradicija šole in kraja. Nastopili so otroški pevski zbor podružnične OŠ Pirešica pod vodstvom zborovodkinje Mire Kodrun, otroški pevski zbor podružnične OŠ
Galicija, otroški pevski zbor in mešani pevski zbor OŠ Petrovče pod vodstvom Anite Žolnir. Na koncertu se je kolektiv OŠ Petrovče javno zahvalil ravnatelju Jožetu Krulcu in pomočnici Miri Kodrun, ki sta se v tem šolskem letu upokojila. Obenem so se zahvalili še predstavniki Sveta staršev, Sveta šole, Krajevnih skupno-
sti Petrovče in Galicija ter Kulturnega društva Petrovče, v imenu občine Žalec pa župan Lojze Posedel.
V nepozabnem večeru glasbe in petja so se zvrstila mnoga presenečenja, obiskovalce je posebej navdušila voditeljica večera igralka Tina Gorenjak (na sliki), v ozadju pa OPZ podružnične OŠ Pirešica.
T. Tavčar
Mladi raziskovalci OŠ Braslovče z mentoricami
Vrsta raziskovalnih nalog
V letošnjem šolskem letu so na braslovški osnovni šoli izdelali kar šest raziskovalnih nalog. Pri delu so sodelovali učenci od 6. do 8. razreda z mentoricami.
Prvo raziskovalno nalogo je predstavil turistični krožek na prireditvi Turizmu pomaga lastna glava v Mozirju z nalogo Domači praznik -kohne. Naloga je z odrsko predstavitvijo in spremljajočo razstavo prejela zlato priznanje. Sodelovalo je sedem
učencev pod vodstvom mentoric Irene Kumer, Bernarde Predovnik in Andreje Zupan. Družboslovni krožek se je z mentorico Bernardo Predovnik na prireditvi ZPM Slovenije v Celju predstavil z raziskovalno nalogo Rezarjeva domačija in prejel srebrno priznanje. Ob Dnevu sonca se je v Kopru predstavil energetski krožek z nalogo Energija. Na regijskem tekmovanju mladih tehnikov so z nalogo osvojili prvo mesto, na državnem tekmovanju pa so bili
tretji. Mentorica je bila Marija Ažman. Na medobčinski prireditvi Mladi raziskovalec, ki je letos potekala na OŠ Polzela, so predstavih pet raziskovalnih nalog z naslovi: Krčnikova sušilnica, Rezarjeva domačija, ZDA, Šri Lanka in Energija. Sodelovalo je 16 učencev z mentoricami Marijo Ažman, Bernardo Predovnik in Andrejo Zupan. Pri vseh nalogah so se dela lotih po sodelovalni metodi in med-predmetnim povezovanjem. Učenci so pridobili znanje iz geografije, zgodovine, ekologije, fizike in računalništva.
T. Tavčar
V telovadnici OŠ Prebold sta svoje pevsko znanje nedavno pokazala zbora preboldske osnovne šole, ki ju vodi zborovodkinja Bojana Hrovat. Skupaj z njimi so na vsakoletnem koncertu, ki ga pripravijo ob zaključku šolskega leta, zapeli tudi gostje III. osnovne šole Celje z zborovodkinjo Sonjo Kasestnik.
Koncert so s pesmijo Polžek se je ženit šel začeh učenci in učenke otroškega zbora. V nadaljevanju so zapeh še pet pesmi. Svoj nastop so zaključili s pesmijo Adija Smolarja
Da prijazna bodo jutra. V violinskem duu sta zaigrah gostji Klementina Tominšek in Nina Novak. Sledil je nastop mladinskega zbora, ki je uvodoma zapel tradicionalno pesem Pustite nam sonce, nato pa se poslušalcem predstavil s paleto pesmi od belokranjske ljudske Cveče mi polje pokrilo do angleške If you be happy. Oba zbora je na klavirju spremljala Karmen Zazijal. Pred nastopom gostujočega zbora iz Celja je sledilo slovo od treh članov oziroma članic mladinskega pevskega zbora, ki zaključujejo osmi razred. Dva od njih Monika Adrinek in Andrej
Wassermann sta pokazala, da sta izvrstna pevca, ko sta zapela pesem Kako sva si razhčna.
Prireditev, ki jo je vodila Janja Golob, se je nato nadaljevala še s koncertom mladinskega zbora iz Celja, ki je za začetek zapel pesem Ptičja svatba, v nadaljevanju pa napolnil dvorano s pesmijo Ne čakaj na maj. Na kitari je zbor spremljal Blaž Švab. Ob zaključku koncerta sta skupaj zapela oba zbora pesem Sanjam sen in tako dala piko na i kulturnemu dogodku.
D. Naraglav
Otroški pevski zbor pod vodstvom Bojane Hrovat med petjem pesmi Klobički sreče
Zaključni koncert šolskih pevskih zborov
Polzelski odličnjaki pri županu
Ob koncu šolskega leta je polzelski župan Ljubo Žnidar pripravil sprejem za odlične osmošolce, ki so se ga udeležile tudi podravnateljica Olga Hočevar, psihologinja Tatjana Kroflič in referentka za družbene dejavnosti Dana Andoga. Odličnjaki v šolskem letu 1999/2000 so: Maja
Baš, Robert Cokan, Izidor Kokovnik, Urša Ogris, Špela Ožir, Tjaša Palir, Eva Pantelič, Uroš Paščinski, Valentina Šebjan, Nataša Štefančič, Aljoša Anzelc, Anja Grobelnik, Rok Hrženjak, Jasmin Mustafič - Marjetič, Vita Omladič, Erika Paril, Mateja Pevnik, Barbara Čuvan, Janka Kolar,
Rok Povše in Milena Pajič. Župan Ljubo Žnidar je vsem odličnjakom čestital, jim zaželel uspešno nadalnje šolanje ter jim v znak priznanja podelil spominske knjige Miselne igre - vzgoja smeha.
T. Tavčar
Po DOLINI
junij2000
30 let medobčinskega društva invalidov
Med govorom Vladimirja Jagra
V letnem gledališču Limberg v Grižah je bila osrednja slovesnost ob 30-letnici medobčinskega Društva invalidov Žalec, ki šteje 1032 članov in 650 podpornih članov. Na prireditvenem prostoru se je zbralo več sto invalidov, njihovih svojcev in gostov.
Pozdravni govor je imel predsednik društva Vladimir Jager, ki je poudaril, da je bilo društvo ustanovljeno iz potrebe. Osnovne naloge, ki so si jih zastavili so bile skrb za dostojanstven in neodvisen način življenja invalidov, sprejemanje invalidov kot aktivni del družbe, omogočanje izobraževanja in zdravstvene nege ter negovanje pravnega sistema, ki zagotavlja varstvo pravic invalidov. V društvu je uveljavljeno načelo, ki se odraža v skrbi za človeka, humanizmu in solidarnosti, kot osnovna temeljna vrednota. Da bi društvo lahko izpopolnjevalo svoj smoter so
ustanovili več sekcij, in sicer planinsko, izletniško, kegljaško, šahovsko, ribiško, namiznoteniško, balinarsko in pikado sekcijo.
Poleg tega deluje v okviru društva pevski zbor, organizirano imajo sekcijo ročnih del itd.
Zbranim je govoril	tudi
župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je izrazil občudovanje, namenjeno invalidnim osebam, ki zmorejo kljub svojim zdravstvenim in drugim težavam živeti ustvarjalno in polno življenje. Obljubil je, da bodo uredili za invalide na vozičkih udoben pristop v
občinske prostore, kamor zaenkrat brez pomoči ne morejo. V imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije je govoril predsednik zveze Miran Krajnc, sledila je podelitev plaket MDI Žalec, prejeli pa so jih Občina Žalec, ZDIŠ, ZŠD občine Žalec, MS Žalec, I. OŠ Žalec, Gostišča Štorman,
Stoma center Sana Žalec, Renault servis Levec, RR-Line Žalec, Kemično čiščenje Polak Alojz, Jože Turnšek, Ivan Pražnikar, Jože Grobelnik in Vladimir Jager. V kulturnem programu so nastopih MOPZ Ponikva, Ubrane strune, Saška Pukl in Jožica Ocvirk, sledilo je družabno srečanje.
T. Tavčar
Upokojenci ribarili
Društvo upokojencev Prebold je bilo v začetku junija organizator ribiškega tekmovanja za društva upokojencev celjske regije, ki je bilo izbirno za udeležbo na državnem tekmovanju.
Upokojenci celjske regije so trnke namakali v Presarsko jezero, pri tem pa so bili najuspešenjši ribiči Društva upokojencev Prebold, ki so se z zmago uvrstili tudi na državno prvenstvo. Drugo mesto je osvojilo DU Laško, tretje pa DU Štore.
K. R.
Gozdna učna pot Hrastje
učne poti, izdelali table z napisi in zasadili mlada drevesa. Lovci so izdelali opazovalnico in tako dali še zanimivejšo podobo učni poti.
Pot je sedaj odprta in učenci bodo odslej lahko na zanimiv način spoznavah skrivnosten svet narave. Prav tako se bodo po njej radi sprehodih
tudi drugi. Hkrati pa upajo, da jo bodo ohranili takšno, kot je.
D. \araglav
Pomembna pridobitev za OŠ Griže
Učenci in učitelji razredne stopnje 0$ Griže že vrsto let v okviru pouka SND in SN obiskujejo gozd, ki leži v bližini šole. Na ta način spoznavajo življenje v gozdu, ga raziskujejo, se učijo in igrajo. Po večletnem obiskovanju gozda so se letos odločili, da ga temeljito in sistematično raziščejo in v njem uredijo gozdno učno pot. To odločitev so konec preteklega meseca tudi realizirali.
V gozdu, imenovan Hrastje, ki leži na desnem bregu Savinje in desnem bregu potoka Zibika nad naseljem Brinarjevo, so učenci in učitelji ob pomoči gozdarjev in lovcev našh pet vrst iglavcev, dvanajst vrst listavcev, devet vrst grmov, številne vrste podrasti in več vrst Živah. V gozdu je tudi gomila iz časov starejše železne dobe. Obsežna raziskovalna naloga 2. in 4. razredov OŠ Griže, ki je potekala pod mentorskim vodstvom uči-
teljice Brede Vehgošek, je razkrila še več drugih zanimivosti. Njihovo razi-
gozd očistili. Skupaj z gozdarji in lovci so se dogovorih za traso učne
Med ogledom gozdne učne poti Hrastje na dan njenega odprta.
skovalno delo je potekalo od novembra do konca marca letošnjega leta. V tem času so temeljito pregledah gozd, se pogovorih z lastnikom in
poti, zbirali gradivo, iskali najdebelejša drevesa, šteh posamezne vrste in opravljah še mnogo drugega zanimivega dela. Narisali so zemljevid
župana g. Lojzeta Posedela, saj bi bilo snidenje z njim prijetno. Poslal nam je prisrčno pismo z najboljšimi željami, napisano v angleškem jeziku. Ker pa leto hitro mine, upamo, da se mu bomo ob zaključku naslednjega krožka lahko osebno zahvalili za prizadevanje in pomoč pri ustanovitvi naše Univerze, razumevanje za starejše občane in da bomo takrat izpolnili njegovo željo, ki jo je izrazil na ustanovnem občnem zboru 1. oktobra lani. Zaželel si je, da bi mu mešani pevski zbor Univerze zapel kakšno lepo domačo pesem. Če se nam bo pridružil in z nami tudi zapel, ne bo samo ena, ampak več
V naše društvo je do sedaj včlanjenih že preko 100 članov, ki delujejo v različnih krožkih. Nobenemu ni žal, da se nam je pridružil. Veselimo se ponovnega jesenskega druženja pri naši “angleščini”. Lahko še povem, da smo se naučili kar precej, v tujini se ne bi izgubili, znah bi si najti prenočišče, hrano in še kaj - po potrebah in željah.
Za zaključek še napotek: pridružite se nam, sedež imamo v Žalcu, Ul. Savinjske čete 4 (Bergmannovavila).
Animatorka Grila Haler
Juhu - počitnice so tu
Tildi za nas, ki nismo več tako rosno mladi, so prišle počitnice. Zaključili smo prvi angleški krožek pri Univerzi za lil. življenjsko obdobje v šolskem letu 1999/2000.
Krožka se je udeleževalo 28 članov in ponosno lahko povem, da je bila udeležba skoraj vedno polnoštevilč-
na, z le redkimi opravičenimi izostanki, neopravičenih ni bilo. Zaradi vehkega števila smo se že v začetku razdelili v A in B skupino, vendar smo druženje ob novem letu in zaključku, praznovali skupaj. V obeh skupinah nas je kot mentorica krožka vodila prof. Alenka Sadar. Prijetno je bilo druženje z njo, hvaležni smo ji
in želimo, da bi v jeseni nadaljevali, kar nam je že obljubila.
Zaključek smo imeli v planinskem domu na Bmici 25. maja. Vreme, ki je bilo kot naročeno, je bilo prelepo. Pridružila sta se nam tudi predsednik naše Univerze g. Janez Meglič in podžupan občine Žalec g. Ferdo Haler. Žal pa smo pogrešali našega
PUR
'<?\A 'SK
Mestni trg zalec
telefon: 715-691
DeSUS na Colavi
r .................
Občinski	odbor	DeSUS
Prebold je za svoje člane v lovskem domu na Colavi pripravil srečanje, ki so se ga udeležili tudi poslanec Tone Delak, glavni tajnik stranke Janez Čemažar in predsednik območnega odbora DeSUS Savinjske doline Franc Lenko.
Območni odbor vključuje občinske odbore Žalec, Prebold, Polzela iz Braslovče, v Taboru in na Vranskem pa delujeta iniciativna odbora. Občinski odbor Prebold šteje približno 300 članov, lepo število izmed njih pa je prišlo tudi na Golavo. Najprej jih je pozdravil predsednik Franc Po vse, zatem pa sta spregovorila poslanec Tone Delak in Franc Lenko. Tone Delak je na kratko predstavil aktualna dogajanja v državnem zboru in izvolitev nove vlade, opozoril na desetletnico stranke DeSUS, spregovoril o reformi pokojninskega sistema, vojni odškodnini in seveda volilnem sistemu, največ časa pa je namenil bližajočim volitvam. To je čas, ko druge stranke snubijo upokojence, je med drugim poudaril, vendar se morajo upokojenci zavedati, da lahko njihove interese najbolje zastopa upokojenska
stranka. Politično moč ima namreč samo tisti, ki ima sedeže v državnem zboru. DeSUS bo v vseh volilnih enotah kandidiral svoje kandidate, računa pa na to, da bo v naslednjem mandatu v državnem zboru še več njihovih poslancev kot dosedaj.
K. R.
Športne igre LDS v Preboldu
Drugo soboto v juniju so se člani občinskih odborov LDS v Preboldu pomerili v športnih igrah, pripravili pa so tudi bolšji sejem. Za planinski pohod do Dežnikarjeve lipe ni bilo zanimanja, zato pa sta bila tekmovanje dvojic v tenisu in turnir v malem nogometu na travi toliko bolj zagrizena.
V nogometu je zmagala ekipa Steptransa iz Latkove vasi pred ekipo ŠD Partizan Prebold in ekipo LDS Tabor. Na teniškem turnirju so se pomerili pred tem izžrebani pari. Zmagala sta Govc in Kapitler pred Marjanom Laznikom in Šporinom. Dvojica Antologa - Janez Kopač je zasedla zadnje, deveto mesto.
K. R.
Kmečke igre na Ponikvi
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Žalec pripravilo pete kmečke igre za pokal Spodnje Savinjske doline na Ponikvi.
Kljub temu, da je prireditev tekmovalnega značaja, je glavni namen iger spoznavanje mladih med seboj, druženje, prijateljstvo in zabava. Šest ekip društev podeželske mladine se je pomerilo v košnji, grablje-
nju sena, pajsanju hloda, skakanju v vrečah, igri presenečenja in vlečenju vrvi. Za tekmovanje so izbrali igre, ki so tradicionalno uvrščene na regijskih in državnih kmečkih igrah. Največ hitrosti in spretnosti je pokazala ekipa DPD Laško $ Radeče, z enakim številom točk se je na drugo mesto uvrstila ekipa gostiteljev, to je ekipa DPM s Ponikve, tretji pa so bili Polzelani, sledijo ekipe DPM Sopote Laško, Šempeter in Tabor.
T. Tavčar
junij2000
Po DOLINI
Od mladostne želje do ustvarjalnega življenja
Iztok Pižom na fizikalno olimpiado
Iztok Pižom je maturant I. gimnazije v Celju z odličnim uspehom. Doma je v Andražu nad Polzelo. Od 8. do 16. julija bo skupaj s štirimi Ljubljančanimi zastopal barve Slovenije na 31. mednarodni fizikalni olimpiadi, ki bo v mestu Leicester v Angliji.
Da je bil Iztok izbran v olimpijsko ekipo ni rezultat enkratnega uspeha, ampak dolgoletnega prizadevnega dela. Iztok je začel tekmovati že v osnovni šob v Andražu in na Polzeb, predvsem na področju matematike, kjer je na državnih tekmovanjih dvakrat dosegel zlato Vegovo priznanje, na računalniškem tekmovanju pa je bil uspešen s svojim računalniškim programom. V srednji šob je tekmoval na več področjih, in sicer v slovenščini, matematiki in fiziki, kjer je pod mentorstvom prof. Alojza Zlatolasa dosegel najboljše uspehe. Na državnih tekmovanjih je dvakrat dosegel drugo nagrado in pohvalo, letos pa se je z drugim mestom uvrstil na nadaljne tekmovanje za ohm-piado. Izbran je bil na podlagi uspe-
Iztok Pižom
ha na državnem in izbirnem tekmovanju. Priprave na olimpiado so se pričele 26. junija na fakulteti v Ljubljani. Na olimpiadi v Angliji se bo
pomeril v reševanju teoretičnih in eksperimentalnih problemov z najboljšimi fiziki celega cveta: Rusi, Kitajci in Iranci, ki so najboljši fiziki in matematiki.
Poleg fizike Iztoka zanima tudi računalništvo, predvsem programiranje, kar je najbrž veliko pripomoglo k induktivnemu razmišljanju, ki je pri fiziki najpomembnejše. Za računalnikom lahko presedi ves dan, za sprostitev pa gre v gore ab kolesari. Kot nam je Iztok povedal, bo študiral teoretično fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Njegov cilj je delati na inštitutu, kjer bi raziskoval na področju kvantne mehanike.	T. Tavčar
Enkrat je bil pri očetu mizar iz Ljubljane, ki je pri nas kupoval les.Videl je moje delo in me spravil v Ljubljano k restavratorskemu mojstru, kjer sem nekaj mesecev spoznaval skrivnosti tega dela in kiparskega ustvarjanja. Marsikaj sem se naučil in to znanje je še danes osnova za moje delo,” je v uvodu povedal Franc Dobnik, ki sicer svojega sedanjega ustvarjanja ne obeša rad na velik zvon. Pravzaprav je zelo skromen.
Franc Dobnik danes verjetno ne bi bil tako ustvarjalen, če ne bi leta 1993 ostal brez dela. Vrsto let je bil zaposlen v Aeru Šempeter, z izgubo službe pa je bil postavljen pred dejstvo, kako preživeti. Prijavljen je bil na Zavodu za zaposlovanje v Žalcu in prejemal denarno nadomestilo. Kmalu je sklenil, da bo poskusil denar za preživljanje zaslužiti z delom, ki mu je bilo prej hobi. Če žeb človek od svojega dela živeti, to ni več konjiček, ampak potrebno in odgovorno delo. Že takrat, predvsem pa danes, se ne izogiba nalogam, ki mu jih v vsej širini rezbarskih in ustvarjalnih možnosti ponuja les. Dobnik je postal eden tistih kiparjev, ki imajo zelo širok ustvarjalni opus. Paleta njegovih izdelkov je bogata -od preprostih nabožnih kipcev in žanrskih motivov do monumentalnih javnih spominkov, ki so najbolj vidni širokemu krogu ljudi.
Za svoje stvaritve Franc Dobnik uporablja razhčne vrste lesa, od hpo-vega, ki je najmehkejši, do hrasta in afriškega lesa, ki je precej trd. Prvi kip, ki ga je ustvaril za javno namestitev, je bil kip sv. Jurija za cerkev v Podkumu. Od takrat dalje njegove stvaritve romajo tako rekoč na vse konce sveta, celo na Japonsko, bogatijo stanovanja in druge objekte tudi v Južni Afriki, v Argentini, Nemčiji,

UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
44ÙZ	Ifudi
VPISUJE V ŠOLSKEM LETU 2000/2001
NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE
Splošno
izobraževanje
- USPOSABLJANJA
•	za trgovinskega poslovodjo,
•	za gostinskega poslovodjo,
•	za delovodjo v elektroenergetiki, za gradbenega delovodjo.
(izpiti so na Gospodarski zbornici Slovenije)
Srednješolsko
izobraževanje
-STROJNIŠTVO
-	STROJNI TEHNIK -ELEKTRIKAR
-	ELEKTROTEHNIK
-	EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK*
-	TRGOVEC
-	TRGOVEC - PREKVALIFIKACIJA
-	GOSTINSKI TEHNIK 'novo*
-	KUHAR * n o v o*
-	NATAKAR * n o v o*
-	KUHAR - PREKVALIFIKACIJA * n o v O*
-	NATAKAR - PREKVALIFIKACIJA * n O v O*
Visokošolski progami
V šolskem letu 2000/2001 je zagotovljen izredni študij v programih:
•	ORGANIZACIJA IN MANAGMENT, ki ga izvaja Fakulteta za organizacijske vede Kranj,
•	JAVNA UPRAVA, ki ga izvaja Visoka upravna šola Ljubljana.
Informacije:
TAJNIŠTVO/REFERAT vsak delavnik med 8. in 19. uro osebno ali po telefonu: 713-3550 ali 713-3567, v času od 1. julija do 31. avgusta pa od 8. do 12. ure!

Predsednik RZ Slovenije Borut Jerše podeljuje plaketo Antonu Privošniku.
Jubilej šempeterskih ribičev
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dobni je ena večjih, šteje 430 članov, in je tudi med najbolj delovnimi na Celjskem. Pri svojem ribiškem domu v Presarjih, kjer sta dva ribnika, so praznovab 45-letnico svojega delovanja. Ob tej priliki so pregledah delovanje družine v teh letih. Predsednik družine Zdenko Mak je poudaril, da si je članstvo vseskozi prizadevalo, da bi bili varuhi narave, čistih voda in lepe okobce, kar jim posebno dobro uspeva ob njihovem domu. Poleg tega skrbijo
za podmladek, za izpopolnjevanje, za dobro sodelovanje z drugimi družinami, člane vzpodbujajo k tekmovalnosti, zato dosegajo lepe rezultate in so ekipni ter posamični prvaki med mladimi tekmovalci v Zvezi ribiških družin Celje. Na slovesnosti so govorih še predsednik RZ Slovenije Borut Jerše, ki je podelil priznanja, med njimi dve plaketi zveze, ki so jih prejeti Anton Privošnik in Ivan Žohar, žalski župan Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl.
T. T.
Julij bo prazničen za Ponikvo
Krajevna skupnost Ponikva praznuje krajevni praznik v juliju. Prihodnji mesec se bo zato tam zvrstilo veliko kulturnih, društvenih, športnih in družabnih prireditev, slavnostna seja sveta KS s kulturnim programom pa bo v nedeljo, 23. Julija, ob 11. uri v dvorani zadružnega doma. Sledilo bo odprtje novega igrišča ob gasilskem domu, v Podkraju pa bodo položili temeljni kamen za nov vodovod.
Sicer pa se prireditve ob krajevnem prazniku začenjajo že to soboto, ko bo ob 18. uri prostovoljno gasilsko društvo Ponikva prevzelo novo
gasilsko vozilo. V nedeljo, teden dni kasneje (9. jutija), kmečke žene Ponikve pripravljajo pri Slomškovem domu tradicionalno prireditev Pod bpo. Poleg mnogih športnih prireditev omenimo še; da bo 16. jubja v Slomškovem domu pogostitev krajanov, starejših od 70 let, Društvo upokojencev Ponikva pa bo 28. jubja ob 17. uri v dvorani zadružnega doma razvilo društveni prapor. Kulturno društvo Risto Savin Ponikva bo krajevni praznik proslavilo 30. jubja ob 20. uri s koncertom v zadružnem domu, na katerem bosta nastopila MoPZ Ponikva in Savinjski oktet.
K.R.
V okviru praznovanja praznika občine Vransko je svoja kiparska dela prvič postavil na ogled domačin Franc Dobnik, ki sicer sodi med samouke, a se lahko po umetelnosti izdelkov brez sramu postavi ob rame tudi akademsko izobraženim kiparjem. Njegovo kiparsko delo se opira na bogato tehnično znanje, ki si ga je pridobil skozi življenje, ko je z nepo-jemljivo vztrajnostjo rezbaril in kiparil predvsem za svoje zadovoljstvo. Danes se s tem delom preživlja in zato ima drugačen pristop do nekdaj čisto ljubiteljskega dela. To pomeni, da dela za znanega naročnika in se temu primerno tudi prilagaja njegovim željam. Ne glede na to pa njegove umetnine iz lesa ohranjajo njegovo bit, individualnost in lasten pogled na umetnost.
Franc Dobnik živi v Stopniku pri Vranskem, v hišici, ki je bila namenjena za zidanico. Življenje je naneslo, da je iz Čepelj, kjer je preživel večino svojega življenja, prostor za ustvarjanje našel v okolju, obdanem z gozdom. Na dobrih šestdesetih arih zemlje, naslonjene v hrib, raste sadno drevje, ki ga obkroža trta. Hiša naključnemu obiskovalcu razkrije, da živi tu človek, ki ljubi in obdeluje les.
“Še kot majhen fantič sem se rad igral z glino, gnetel sem jo in iz nje delal razne figure. Kot otrok sem moral zelo pogosto hoditi v cerkev. Tam sem z zanimanjem opazoval kipe svetnikov in si ob tem želel, da bi tudi sam lahko naredil kaj takšnega. Ob božiču, ko so bile v cerkvi postavljene jasbce, pa je bilo sploh zanimivo. Očeta sem prosil, naj mi kupi jasbce, vendar mi ni ustregel. Odločil sem se, da jih izdelam kar sam in res sem jih. Niso bile nič posebnega, a jasbce sem imel. Bil sem ponosen na svoj uspeh, hkrati pa sem dobil veselje do takšnega dela in nastajati so novi izdelki.
Franc Dobnik na otvoritvi svoje prve razstave na Vranskem
Švici, Avstriji in še marsikje. Dobnik je s svojimi deti prisoten celo v Vatikanu pri Papežu, kar je gotovo dokaz vse večje angažiranosti in uspešnosti. Ob lesu ima v njegovem ustvarjanju svoje mesto tudi glina, s katero se pravzaprav začenja “zgodba” o Francu Dobniku, ki je bil in ostaja skromen.
Dela ima vebko, česar je sicer vesel, a ga je v istem hipu strah, če
bo zmogel izpolniti vse želje. Trenutno dela kip sv. Apolonije, ki je zaščitnica zobozdravnikov, te dni se bo lotil še izdelovanja kipa sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, mnogo je raznih ploskovnih portretov in drugih manjših izdelkov. Skratka, Franc Dobnik je torej še eden Savinjčan, ki s svojimi stvaritvami lepo promovira našo dolino.
Darko Naraglav
MLIN
PLASKAN
Male Braslovče 16 Telefon: 709-340
BELA MOKA (T-500), 25/1	64,00 SIT
KRUŠNA MOKA, 25/1	52,00 SIT
Napovednik
junij2000
PRIREDITVE VJUUgU IN AVGUSTU 2000					
DATUM, ura 2000	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
1.7.	POLETNA LITERARNA UGANKA (REŠEVANJE CEL MESEC, ŽREBANJE V ZAČETKU AVGUSTA)	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC		IRENA ŠTUSEJ	(03) 710-2900
1.7.	IZLET NA DEBELO PEČ KRMA , POKLJUKA	PD ZABUKOVICA		IVAN PRTVORA	(31 ) 860- 188
1. 7.	GASILSKO TEKMOVANJE Z DRUŽABNIM SREČANJEM	GASILSKI DOM ANDRAŽ	GASILSKO DRUŠTVO ANDRAŽ	JANEZ DUŠIČ	(03) 5720- 514
1. 7.	ŽALSKA NOČ (ROK’N’BAND, TINKARA KOVAČ ) - KONCERT, KOŠARKARSKI TURNIR TROJK	ŠPORTNI CENTER ŽALEC	ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	ROK ŽAGAR	(03 ) 710 22 30
1. 7. ob 18. uri	PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA Z VESELICO	GASILSKI DOM PONIKVA	PGD PONIKVA		
2. do 9- 7.	TABOR MLADIH PLANINCEV ZAVRŠNICA 2000	ZAVRŠNICA	PD ZABUKOVICA; PD POLZELA	BOGOMIL POLAVDER IN ZORAN ŠTOK	(041) 688 - 055 (041 ) 754 - 778
2. 7. .	80. LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA	ŠEŠČE	PGD ŠEŠČE		
2. 7.	15. REVIJA ZLATE CITRE	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK -GRIŽE	KUD SVOBODA GRIŽE		
5. 7.	SREČANJE UPOKOJENCEV SAVINJSKE DOLINE	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK -GRIŽE	ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV ŽALEC		
6. 7. ob 17. uri	MALTEŠKI DNEVI NA POLZELI (odprtje razstave pisnih virov )	ŽUPNIJSKA CERKEV , STARI DEL	TD POLZELA	STANKO NOVAK	(03) 5720-480
7. 7. ob 10. uri	MALTEŠKI DNEVI - OKROGLA MIZA : MALTEŠKA KOMENDA POLZELA 1323 - 1780	MALA DVORANA DOMA KULTURE POLZELA	TD POLZELA	STANKO NOVAK	(03) 5720-480
7. 7. ob 16. uri	DAN ODPRTIH VRAT GRADU KOMENDA NA POLZELI	GRAD KOMENDA NA POLZELI	TD POLZELA	ZDENKA JELEN	(03) 5703-32-20
8. 7. ob 18. uri	SREČANJE ŠOFERJEV SAVINJSKE DOLINE	AVTOPOLIGON V LOČICI OB SAVINJI	ZŠAM SAVINJSKE DOLINE	IVO SREDONER	(03 ) 5702 - 640
8. 7. ob 20. uri	MALTEŠKI DNEVI NA POLZELI: MLADI - ŠPORT - ZDRAVJE, PREDAVANJE dr. AVGUST MENCINGER (zdravnik slovenskih olimpijskih reprezentanc)	VEROUČNA DVORANA POD CERKVIJO	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR	STANKO NOVAK	(03) 5720-480
8. 7.	OBISK STARŠEV IN PLANINCEV TABOR MLADIH PLANINCEV	ZAVRŠNICA	PD ZABUKOVICA; PD POLZELA	FRANCI JEŽOVN7K OTO ZAGORIČNIK	(03 ) 5717 - 078 (03 ) 5720 - 144
8. 7	SREČANJE VAŠČANOV	KAPLJA VAS	ŠD KAPLJA VAS		
9- 7.	TEKMOVANJE HARMONIKAŠEV	GASILSKI DOM LOČICA PRI VRANSKEM	PGD LOČICA PRI VRANSKEM	IVO JERMAN	(041) 783-852
9. 7. ob 15. uri	KMEČKO POPOLDNE POD LIPO ( VAŠKO VESELJE PO STAREM )	GOTOVLJE	DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA SR SAVI. DOL. -KRAJEVNI ODBOR PONIKVA	NEVENKA JELEN	(03) 5701-051
9. 7. ob 15. uri	POD LIPO, nastopata MoPZ Ponikva in ans. GOTAR	SLOMŠKOV DOM NA PONIKVI	KMEČKE ŽENE PONIKVE		
14. 7. ob 17. uri	TURNIR V MALEM NOGOMETU	IGRIŠČE OB GASILSKEM DOMU	ŠPORTNO DRUŠTVO PONIKVA		
15. 7. ob 17. uri	KOŠARKARSKI TURNIR MED ZASELKI	IGRIŠČE OB GASILSKEM DOMU	ŠPORTNO DRUŠTVO PONIKVA		
15. 7.	DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - KONCERT	ŠPORTNI CENTER ŽALEC	ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	ROK ŽAGAR	(03) 710 - 22 - 30
15. 7.	TURISTIČNI IZLET PO GROSSGLOCKNERSKI GORSKI CESTI	AVSTRIJA	PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	(03) 860 - 188
15. 7.	GLEDALIŠKA PREDSTAVA OB 75. LETNICI REŽISERJA IVANA MIKEKA	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK -GRIŽE	KUD SVOBODA GRIŽE		
15. 7.	TENIŠKI TURNIR MOŠKI	PREBOLD	ŠD PARTIZAN		
15. 7.	RIBIŠKO TEKMOVANJE	PRESERJE			
15. 7.	OBČINSKA NOČ V TABORU	TABOR	PGD LOKE	LIPE TEKAVC	(03) 5727-012
16. 7.	OBČINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU	PREBOLD	ŠD PARTIZAN		
16. 7.	POHOD NA KOMELJ	AVSTRIJA	PD LIBOJE ; PD ZABUKOVICA	TVANJURHAR, IVAN PRIVORA	(03) 5716-736 (041) 688-055
16. 7.	POHOD NA MRZLICO	MRZLICA	ŠD LAIKOVA VAS		
16. 7. ob 17. uri	POGOSTITEV KRAJANOV KS PONIKVA, STAREJŠIH OD 70 LET	SLOMŠKOV DOM NA PONIKVI	KS IN RK PONIKVA		
19- 7. ob 20. uri	NASTOP PEVSKE ŠOLE NIKE VIPOTNIK	SAVINOV SALON - ŽALEC	NIKA VIPOTNIK	NIKA VIPOTNIK	(03) 5716-674
22. 7.	TEKMOVANJE GASILCEV VETERANOV	MATKE	PGD MATKE		
22. do 23. 7.	POHOD NA KRN	KRN	PD PREBOLD		
22. 7. ob 9- uri	ODPRTJE RAZSTAVE CVETJA	STARA TELOVADNICA OŠ	HORTIKULTURNO DRUŠTVO POLZELA	RUDI JAZBEC	(041) 783 - 098
23. 7. ob 11. uri	SLAVNOSTNA SEJA KS PONIKVA	ZADRUŽNI DOM	KS PONIKVA		
23. 7. ob 12. uri	ODPRTJE IGRIŠČA,	POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA ZA VODOVOD	IGRIŠČE OB GASILSKEM DOMU	PODKRAJ KS PONIKVA	
23. 7. ob 14. uri	TEKMOVANJE UPOKOJENCEV	ZADRUŽNI DOM PONIKVA	DRUŠTVO UPOKOJENCEV PONIKVA		
23- 7. ob 14. uri	VESELOIGRE IN VESELICA Z ANSAMBLOM DORI	IGRIŠČE OB GASILSKEM DOMU PONIKVA	ŠPORTNO DRUŠTVO PONIKVA		
23. 7. ob 15. uri	GASILSKO TEKMOVANJE		GASILSKO DRUŠTVO LOČICA OB SAVI	VJI	
23. 7. ob 17. uri	OTVORITEV MOTORNE BRIZGALNE IN DRUŽABNO SREČANJE POD LIPAMI		GASILSKI DOM LOČICA OB SAVINJI	MARTIN STEINER	(03) 572 -466
23. 7 obl7. uri	1/4 TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNO IN HARMONIKARJA SAVINJSKE	MATKE	SKID 01; PGD MATKE	IVI LEBER	(03) 5724-403
23. in 24. 7.	RAZSTAVA SPISOV, RIZB IN IZDELKOV POŠ IN VRTCA PONIKVA	ZADRUŽNI DOM PONIKVA			
28. 7. ob 17. uri	RAZVITJE PRAPORA DU PONIKVA	ZADRUŽNI DOM	DRUŠTVO UPOKOJENCEV		
28. 7.	FUNK YOU - KONCERT, ODBOJKARSKI TURNIR DVOJK	ŠPORTNI CENTER ŽALEC	ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	ROK ŽAGAR	(03) 710-22-30
28. 7. ob 19- uri	ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL BOŽIDARJA ŠČURKA	SAVINOV SALON - ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO	ANKA KRČMAR	(03) 710-2900
29. 7. ob 10. uri	TEK ZA POKAL KS PONIKVA	PO KS PONIKVA	PLANINSKA SEKCP		
30. 7. ob 15. uri	DAN ODPRTIH VRAT GOSTIŠČA OAZA	GOSTIŠČE OAZA - VRBJE	VASO VUKČEVIČ	VASO VUKČEVIČ	
30. 7. ob 20. uri	KONCERT MoPZ PONIKVA in SAVINJSKEGA OKTETA	DVORANA ZADRUŽNEGA DOMA PONIKVA	KD RISTO SAVIN PONIKVA		
4. 8.	VPV ‘2000 - NA VRANSKO GREM	POSLOVNI CENTER BRGLEZ	TD VRANSKO	ROBERT ZUPAN	(03) 5725 -356
5. 8.	VPV ‘2000 - ZVESTOBA SE NAGRAJUJE	POSLOVNI CENTER BRGLEZ	TD VRANSKO	ROMAN BRGLEZ	(03) 5703 30 30
5. 8.	TENIŠKI TURNIR VETERANOV	PREBOLD	ŠD PARTIZAN		
5. 8.	TURNIR V MALEM NOGOMETU	LAIKOVA VAS	ŠD LATKOVA VAS		
5. 8.	TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC	SV. LORENC	PGD SV. LORENC		
6. 8.	VPV ‘ 2000- PRAZNIK ZAKONCEV	POSLOVNI CENTER BRGLEZ	TD VRANSKO	VLADO RANČIGAJ	(03) 5725 - 120
12. 8.	MI2 - KONCERT	ŠPORTNI CENTER ŽALEC	ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	ROK ŽAGAR	(03) 710 22 30
12.8.	LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE	MATKE	ŠD MATKE		
12.8.	DAN UPOKOJENCEV PREBOLD	PREBOLD	DU PREBOLD		
14. 8.	ODBOJKARSKO DRUŽINSKI TURNIR	PREBOLD	ŠD PARTIZAN		
15. 8. ob 17. uri	GLASBENI VEČER OB VELIKEM ŠMARNU	PARK ŠENEK	TD POLZELA	ALENKA ŽNIDAR	(03) 5701 -010
17. 8. ob 17. uri	GLASBENA DELAVNICA Z VILIJEM KOTNIKOM ( VSTOP PROST )	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA	OMK-ŽALEC	IRENA ŠTUSEJ	(03) 710-2900
19- 8.	RIBIŠKO TEKMOVANJE	PRESARJE	RE PREBOLD		
23.8.	MEDOBČINSKI TENIŠKI TURNIR	PREBOLD	ŠD PARTIZAN		
25, 26,27.8.	POHOD NA TRIGLAV	TRIGLAV	PD PREBOLD		
25. 8.	ZAKLONIŠČE PREPEVA, ODBOJKARSKI TURNIR MEŠANIH TROJK (2+1)	ŠPORTNI CENTER-ŽALEC	ŠTUDENTSKI KLUB	ROK ŽAGAR	(03) 710-22-30
25. 8.-9. -9.	MEDNARODNI SUKARSKO KIPARSKI SIMPOZIJ IMBS 2000 NOVO CEJE - ŽALEC SLOVENIJA	NOVO CELJE	OBČINA ŽALEC	LOJZE POSEDEL	(03) 5717-237
26. 8.	SLOVENIJA GRE NAPREJ. ZA VEDNO IN	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	KUD SVOBODA GRIŽE		
26. 8. ob 10. uri	ODPRTJE RAZSTAVE ANDRAŠKE KULTURE LN PRIKAZ LJUDSKIH OBIČAJEV	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	SLAVKO PIŽORN	(03) 5720-768
26. 8.	TEK SKOZI PET VASI	MATKE	ŠD MATKE		
26. 8.	TURNIR V MALEM NOGOMETU	MARIJA REKA	ŠD MARIJA REKA		
26.8.	ŽUR POD ŽVAJGO	PREBOLD	MLADINSKO DRUŠTVO PREBOLD		
27.8. ob 14. uri	DRUŽINA POJE	ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ	KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	SLAVKO PIŽORN	(03 ) 5720-768
PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V JULIJU IN AVGUSTU 2000					
9- 7. ob 16. uri	SLOVESNOST OB ZAKLJUČKU POLZELSHH MALTEŠKIH DNEVOV	CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	(03) 570 500 03
23. 7. ob 10. uri	SLOVESNA SV . MAŠA OB ŠMARJETNI NEDELJI	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE NA POLZELI-			
6. 8. ob 16. uri	MAŠA ZA GORNIKE IN PLANINCE	GORA OLJKA, CERKEV SV. KRIŽA	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	(03) 5705 00 03
20. 8. ob 16. uri	OLJSKA GORA NA GORI OLJKI MOLITVENA URA ROMARJEV V SVETO DEŽELO	GORA OLJKA, CERKEV SV. KRIŽA	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	(03) 5705 00 03
Zanimiva razstava v Letušu
Kulturno društvo Letuš v svoj program dela vsako drugo leto postavi razstavo cvetja, kulinarike, starih ročnih del, aranžmajev, zanimivih predmetov in stare mode.
Tako razstavo so pripravili tudi letos, odprta je bila minulo soboto in nedeljo. Letušani in drugi so si razstavo z zanimanjem ogledali, na sobotni
otvoritvi pa z veseljem prisluhnili Alenki Lesjak, ki jo je na kitari spremljal Jerry Zelič, in učencem podružnične OŠ Letuš, ki so nastopili v kulturnem programu. Predsednica KD Helena Kuder je zbranim na kratko opisala nastajanje razstave in delo kulturnega društva. Ob tem se je vsem sodelujočim zahvalila.
T. Tavčar
Utrinek z razstave
Med govorom likovne pedagoginje Neli Šuler
Srečanje malih vokalnih skupin
Kulturno umetniško društvo Polzela je na Vimperku pri cerkvi sv. Miklavža pripravilo 2. srečanje malih vokalnih skupin Vimperk 2000. Na srečanju so prepevali Vokalni kvintet Lastovka s Polzele pod vodstvom Francija Ogrisa, Tercet Domina Prevarje pod vodstvom Mimice Rezec, Vaški kvintet Andraž, ki ga vodi Rudi Jeromelj, Vokalno instrumentalna skupina Margareta Polzela pod vodstvom Sabine Florjane,
Mešani vokalni kvartet Shalom Ljubečna pod vodstvom Aleša Kolška in Vokalna skupina Vandrovčki iz Petrovč pod vodstvom Mirka Koprivnika. Gosta prireditve sta bila pesnica Hilda Steblovnik in harmonikar Izidor Rokovnik. Lepo vreme in priljubljenost vokalnih skupin sta privabila na Vimperk veliko poslušalcev.
T. Tavčar
Bogastvo likovne izpovedi
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do j. julija na ogled razstava likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline.
Zavod za kulturo Žalec, ki je zvest svoji razstavni dejavnosti, je pripravil po več letih razstavo, na kateri sodelujejo mladi likovni ustvarjalci iz vseh osnovnih šol nekdanje žalske občine, in sicer OŠ Braslovče, Griže, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko in Žalec. Letošnjo razstavo, ki se ponaša s številnimi tehnikami in bogato sporočilnostjo,
je na otvoritvi predstavila likovna pedagoginja Neli Šuler, ki je razstavo tudi postavila. Na ogled so grafični listi, barvno razkošne risbe, kiparska dela v glini, mavcu, lesu in kaširana dela. Ob otvoritvi je zbranim govorila tudi direktorica Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmar, ki je poudarila, da razstava vsako leto pritegne poleg mladih tudi vedno več odraslih občudovalcev. V kulturnem programu so nastopih kitarski duo Jasna Korent in Vesna Pobežin in mentorica Marija Alatič.
T. Tavčar
Med nastopom vaškega kvinteta Andraž
Kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec
Orkester deluje dobri dve leti in združuje nad 30 sedanjih in nekdanjih učencev OŠ Žalec. Začetki tega orkestra segajo v leto 1995, ko je prvič nastopila skupina 7 do 9 kitaristov.
Orkester se predstavlja oz. pojavlja pravzaprav vsepovsod: od igranja na otvoritvah razstav, sodelovanja s priznanimi glasbeniki Slovenije in tujine do samostojnih koncertov po vsej Sloveniji. Naj naštejem samo najpomembnejše: koncert v Dijaškem domu Celje, na sejmu vse za otroka v Celju, v Intersparu Celje, nastop v Petrovčah in Braslovčah, koncert v
sodelovanju s harmonikarskim orkestrom GŠ Žalec v Ankaranu, nastop na povabilo Banke Celje, Rdečega križa Žalec, Osnovne šole Griže in Mc Donaldsa Celje, nastopi na otvoritvah razstav (slikarja Antona Hermana in Jannina Klemenčiča), nastop za dva odlična glasbenika v Piranu (Vlada Kreslina in Vlatka Stefanovskega), nastop ob predstavitvi alpinista Tomaža Kumerja, samostojni koncert v Škofijski Gimnaziji Ljubljana in kulturnem domu v Ribnici, novoletni koncert v Žalcu, nastop na Salonskem večeru Marije Alatič z gosti (slovenski kitarist Jerko Novak in hrvaški kitarist Istvan Römer).
V Žalcu se bodo s celovečernim koncertom predstavih v jeseni. Za tako veliko število nastopov je potrebno tudi intenzivno delo in strokovno vodstvo. Vaje potekajo enkrat tedensko po 90 minut, pred koncerti pa izvedejo tudi intenzivne vaje. Strokovno vodstvo je v rokah potrpežljive profesorice Marije Alatič. Po dosedanjih podatkih še takšnih orkestrov ni v Sloveniji in prav zato so lahko v ponos naši občini. Orkester je letos, 10. maja, posnel v živo svojo prvo zgoščenko. Želimo jim vehko uspehov in naj nas še dolgo razveseljujejo s svojim igranjem.
Za kolektiv Glasbene šole Maja Keblič, prof.
S skupščine ZKD Savinja Žalec v Libojah
Skupščina ZKD Savinja
V Kulturnem domu v Libojah je bila v začetku junija 2. redna skupščina Zveze kulturnih društev občine Žalec Savinja Žalec.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani trobilnega kvinteta Godbe na pihala Liboje in člani šolskega kulturnega društva podružnične OŠ Liboje, je predsednica upravnega odbora ZKD Savinja Žalec Vera Kalčič podala poročilo o delu zveze v lem 1999- Iz poročila je razvidno, da je bil namen, zaradi katerega je bila zveza v lanskem lem
ustanovljena, izpolnjen: vzpodbujati kulturo in umetniško dejavnost ter tako prispevati k razvoju kulture v občini Žalec. Podano je bilo tudi finančno poročilo in potrjen program dela zveze in finančni načrt za leto 2000. Delo posameznih dejavnosti bo tudi v letošnjem lem ocenjeno na občinskih in območnih revijah, tekmovanjih in samostojnih prireditvah. Zveza bo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev izvedla nekaj skupnih projektov. Zbranim so pregovorih tudi podžupan občine Žalec Ferdinand Haler, ki
je poudaril pomen udejstvovanja mladine na področju kulture, predstavnik Zveze kulturnih društev Slovenije Janez Eržen in še nekateri drugi gostje in predstavniki društev.
Podeljena so bila priznanja ZKD Savinja Žalec za leto 1999: zlati znak je prejel ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže, srebrni znak Srečko Štorman in ženski pevski zbor KD Gotovlje, bronasti znak pa dekliški zbor KD Galicija in Danijel Jelen.
T. Tavčar
A	rUL TURA	junij2000	19
MPZ DPD Svoboda Prebold med svojim jubilejnim koncertom, ki so si ga polepšali tudi z novimi oblekami.
Osem desetletij prepevanja
V začetku meseca so 80-letni jubilej praznovali člani Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold. Jubilej so obeležili s slovesno proslavo in koncertom. Koncert jubilantov so obogatili še mala vokalna skupina Savinjskega komornega zbora, ansambel Vinka Cverleta ter humorist muzikant Darko Atelšek. Svoje sta prispevali še povezovalka programa Željka Brajdič in Jožica Ocvirk, vodja izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Žalcu, ki je nekaterim pevcem podelila Gallusove značke. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih veliko lepih besed zahvale in čestitk.
Korenine preboldskega zbora segajo v leto 1920, ko so se zbrali možje in fantje in z zborovodjem Francem Rošem pričeli s petjem, ki je zadovoljevalo krajane in
okoličane. Volja in veselje do petja sta pevce vsa leta družila v složno skupino. Četudi je bil zbor kdaj brez strokovnega vodstva, ni nikoli prenehal z delovanjem. Dolgoletni pokrovitelj zbora je bila Tekstilna tovarna Prebold, katere vodstvo je imelo veliko posluha za razvoj kraja ter razvijanje in širjenje njegove kulture.
Zbor nastopa na vseh večjih prireditvah v kraju in okolici, prireja koncerte in sodeluje na pevskih revijah. Za svoje delo so prejeli številna priznanja, diplomo Kulturne skupnosti Žalec, Savinovo priznanje, srebrno plaketo KS Prebold, srebrno Savinovo plaketo in še veliko drugih odličij. 0 njihovem kakovostnem prepevanju pa pričajo tudi besede Mitja Gobca, katere je zapisal kot oceno zboru ob letošnji območni reviji odraslih pevskih zborov v Preboldu.
“Prijetno je pisati mnenje o zborovskem nastopu, ki je uspešen.
Čeprav zbor združuje pevce vseh generacij, tega na zvoku ni slišati. Zborovodja dobro dozira dinamiko, celo do ff ostane zvok kompakten. Čuti se, da delate na zlitosti zvoka in barvi zbora. Za tak nastop vam in zborovodji čestitam.”
Tako Mitja Gobec, sin Radovana Gobca, ki je nekaj časa tudi vodil preboldski zbor. Sicer pa so zbor vodili še zborovodje Stane Mikuš, Franc Hribar, Jože Škorjanc st., Alojz Šutej, Franjo Kasesnik, Rudi Bardorfer, Milan Lesjak, Drago Kumer ml. in Valerija Dolar. Zadnjih deset let zbor vodi zborovodja Matjaž Kač, ki se je na letošnji območni reviji predstavil kar s šestimi pevskimi sestavi, ki so prejeli zelo dobro strokovno oceno. Zborovodja Matjaž Kač je tudi garancija, da bo MPZ še naprej uspešno deloval in nastopal ter s svojo pesmijo bogatil kulturni utrip Prebolda in celome Savinjske doline.
D. Naraglav
Zbornik ob 30-letnici izhajanja revije Znamenje
V Občinski matični knjižnici Žalec so predstavili jubilejni zbornik revije Znamenje, ki izhaja že 30 let. Predstavili so ga sedanji urednik revije pater Ivan Arzenšek, dr. Vekoslav Grmič in prof. Srečko Rehar, oba dolgoletna sodelavca revije za teološka, družbena in kulturna vprašanja, ki izhaja v Založbi Znamenje v Petrovčah.
30 let je za neko revijo obdobje, ko se je zgodilo mnogo za našo državo usodnih dogodkov. Zato je dialog na verskem, družbeno-političnem in kulturnem področju postal stalnica revije. "Zato so prispevki kritični, konstruktivni in iskreni, komu nevšečni,” je v uvodu napisal sedanji urednik pater Ivan Arzenšek. S 30-letnim jubilejem izida revije Znamenje sovpada 450-letnica izida prve slovenske knjige, 400 let protireformacije in 200 letnica rojstva dr. Franceta Prešerna in Antona
Martina Slomška. Te obletnice so v zanimivih prispevkih obdelali Oto Norčič, Marko Kerševan in Boris Paternu. Sicer pa je zbornik obogatilo še deset uglednih avtorjev, ki se običajno lotevajo življenjskih, večno aktualnih tem.
Iddi iz Bibliografskega kazala, ki je izšel ob 30-letnici revije Znamenje
in ga je uredila Fanika Kranjc-Vrečko, je razvidno, da ima revija bogat krog sodelavcev z različnih področij dela in življenja. Morda še zanimivost: ime je reviji izbral Edvard Kocbek, njen prvi urednik pa je bil sedanji ljubljanski škof dr. Franc Rode.
T. Tavčar
S predstavitve od leve proti desni: prof. Srečko Reber, pater Ivan Arzenšek in dr. Vekoslav Grmič
KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ organizira že 17. prireditev DRUŽINA POJE, ki bo 27. avgusta ob 14.30 uri v Andražu.
K sodelovanju vabijo vse družine, ki gojijo ljubezen do domačega ljudskega petja, da se prijavijo pri g. Pižornu, tel.št.: 720-768 ali 031 518-131.
120-letna tradicija ne bo zamrla
Ena od najstarejših slovenskih godb je Godba Zabukovica, ki letos slavi že 120-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju je godba izdala zanimivo brošuro, v soboto je bil v Domu Svobode v Grižah jubilejni koncert, v nedeljo pa so skupaj s kolegi godbeniki praznovali v Glasbenem Limberku, kjer sta bila srečanje pihalnih orkestrov Slovenije in območna revija godb in rogistov.
O praznovanju in izidu brošure so na tiskovni konferenci nekaj dni pred koncertom spregovorili predsednik godbe Tomislav Kalčič, tajnik Leon Pader, umetniški vodja Tomaž Guček tajanja Ramšak, metorica učencev, ki so pripravili raziskovalno nalogo Lepo je biti muzikant, ki je bila osnovna za nastanek brošure. Pri zbiranju zgodovinskega gradiva je zelo pomagal tudi Franci Ježovnik, je poudaril Tomislav Kalčič.
Podatki o prvih letih delovanja godbe so skopi. Karel Gojznikar ml. se iz pripovedovanja svojega očeta spominja, da so leta 1880 v godbi igrali ta bili njeni ustanovitelji Karel Gojznikar starejši, Valentin Žgank iz Pongraca, Lipovškovi pobje iz Šešč ta Gusti Lenič z Vranskega, ki je v celjskem gledališču igral pozavno. Ostalih godbenikov je bilo približno 30, vendar njihova imena niso znana. Med prvimi naj bi godbo vodil nekdo
iz Trbovelj, ki je na vaje prihajal peš preko Mrzlice. Gojznikarjevo ah Krpeževo godbo je pod okrilje vzel Lappov rudnik premoga v Zabukovici. V naslednjih letih je igrala na krajevnih prireditvah ta bila središče kulturnega življenja v kraju. Leta 1959 se je del godbenikov s Francem Kovačem prestavil v Liboje, ostati del zabukovške godbe pa je svoj prostor dobil v Grižah, najprej v Domu Svobode, nato pa v Domu upokojencev, kjer ima Godba Zabukovica še danes svoje prostore. Značilno za to godbo je, da je v njej igralo več generacij ene družine, med temi pa najbolj izstopa družina Tratar. Franc Tratar starejši je v godbi igral kar 60 let, od tega je bil 30 let dirigent (za Alojzem Pečnikom ta Francem Kovačem). Zatem je dirigentsko vodstvo prevzel Janus Rasiewiz, nekaj manj kot leto dni pa godbo vodi Tomaž Guček.
Kljub visokemu jubileju se Godba Zabukovica, ki šteje okoli 40 članov,
ni odločila za snemanje kasete ati zgoščenke, je pa to v načrtu za prihodnost. Prav tako je ena njihovih osnovnih nalog pridobiti v svoje vrste čim več mladih godbenikov ta seveda igrati čim bolje. Svoj jubilej so proslaviti na jubilejnem koncertu, ki je bil hkrati osrednja prireditev ob dnevu državnosti v občini Žalec. Slavnostni govornik je bil župan občine Žalec Lojze Posedel, ob tej priložnosti pa seveda ni manjkalo čestitk številnih gostov.
V nedeljo popoldne naj bi bila srečanje pihalnih orkestrov Slovenije in območna revija godb in rogistov, ki sta biti zaradi dežja prestavljeni na prihodnjo soboto (1. 7.). Nastopiti bodo: Godba Zabukovica, PO TT Prebold, KUD Godba Liboje, Godba na pihala Mozirje, PO Zarja Šoštanj, PO Logatec, KD Postonjska godba, PO KUD Pošta Maribor in Savinjski registi KD Tabor.
K. R., foto: T. T.
Od lončarjenja do iskanja zakladov
Kulturno društvo Galicija je pred leti pričelo z orga-niziracijo tako imenovanih Galiških dni, katerih namen je bil spodbuditi kulturno, športno in družabno življenje v tej krajevni skupnosti. Letos so bili tako že šesti Gališki dnevi, ob kulturnem društvu in krajevni skupnosti pa so soorganizatorji prireditev tudi vsa druga krajevna društva.
Gališki dnevi so se pričeli z gasilskim tekmovanjem pionirjev in mladincev med sosednjimi gasilskimi društvi, tudi letos pa so pripraviti tradicionalno kiparsko delavnico, ki jo je vodila Nuša Božiček. Letos je bila delavnica namenjena lončarjen-ju, udeležilo pa se jo je dvajset učencev osnovnih šol iz Spodnje Savinjske doline z mentoricami. Zanimanje za delavnico, ki potéka v podružnični šoti Galicija, je vsako leto veliko, vendar je število sodelu-
jočih omejeno. Zanimive in lepe lonce, sklede, vaze, posode za kolače ta drugo so učenci nato razstaviti v Domu krajanov Galicija, kjer jim je predsednik KD Ivo Lindič podelil priznanja za sodelovanje v likovni delavnici, kulturni program pa so pripraviti domači učenci ta dekliški pevski zbor Galicija. Hkrati je bila na ogled tudi samostojna razstava izdelkov iz slanega testa Nuše Božiček, ki se ponašajo s potrdilom o izvirnem slovenskem izdelku. Razstavo, ki je pritegnila številne obiskovalce, je odprl predsednik KS Galicija Vladimir Majer.
V naslednjih dneh so se odvijale tudi številne športne igre, tako teniški turnir, ki ga je organiziral Tenis klub Trje, pa streljanje na turistični kmetiji Jakac Hramše, vlečenje vrvi pri Bistroju Janez v Zavrhu, šah v gasilskem domu Pemovo, namizni tenis v dvorani KS Galicija, košarka v Galiciji, odbojka
na igrišču pri Domu Nine Pokom, pikado in skakanje v vrečah na igrišču v Veliki Pirešici, tudi letos pa so pripravili Gališki tek prijateljstva od Podgore do Velike Pirešice.
Krajevna organizacija Rdečega križa Galicija se je v Gatiške dni 2000 vključila s predavanje o osteoporozi, planinska sekcija Galicija pa je ponovno pripravila zanimivo prireditev KRESNA NOČ NA GORI ŠENTJUNGERT, ki so jo obogatiti s kulturnim programom, kurjenjem kresa, iskanjem zakladov in velikim ognjemetom.
V soboto je bil v šotoru na igrišču pri šoli v Veliki Pirešici žur - koncert, na katerem so nastopili Zlatko Dobrič in Dolores s svojima ansambloma ter Alfi Nipič. V nedeljo so pripraviti praznovanje za vse svoje abrahamovce, Gališki dnevi pa so se zaključiti s podelitvijo pokalov ta priznanj ter seveda zabavo.
K. R., foto: T. T.
Za Vrbo zelo uspešna sezona
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja je letošnjo gledališko sezono zaključila zelo uspešno. S predstavo Mož, ki si ne upa, so se gledališčniki iz Vrbja uvrstili na območno revijo amaterskih gledališč v Slovenjskih konjicah (tako kot KUD Grifon Šempeter s predstavo Podlaga zakonske sreče), nato pa so bili izbrani tudi za državno revijo.
Na državni reviji, ki je bila v začetku junija v Radovljici, so nastopiti kot edini iz celjske regije. Njihov uspeh dokazuje tudi to, da so se predstaviti v družbi s takšnimi
gledališči, kot sta gledališče Tone Čufar in Šentjakobsko gledališče, ki veljata že skoraj za profesionalna ansambla. Skupaj je bilo v Radovljici šest predstav.
Ttidi pred gledališčem Vrba so zdaj počitnice, seveda pa bodo jeseni nadaljevati z uspešnico Curia Flatowa Mož ki si ne upa, katere režiser je Jože Krajnc, ki se je v tej vlogi prvič preizkusil lani v Odlikovanju. Amatersko gledališče Vrba šteje okoli 25 članov, v zadnji predstavi pa igra deset gledališčnikov: Jelka Štorman, Sabina Cokan, Marjana Topolovec - Dolinšek, Karmen Pokomy, Lea Meh, Andrej Čehovin,
Milan Vogrinc, Frenk Železnik, Jaka Jeršič in Jože Meh. Šepetalka je Helena Vogrinc, sceno, za katero je prejel veliko pohval, je izdelal Zvone Holobar, lučna oprema je skrb Srečka Štormana, glasbo pa je prispeval duo Party. Premiera je bila 4. decembra lani, doslej pa so imeti že 15 ponovitev po vsej Sloveniji. Povabil imajo še veliko, kljub temu pa zaradi ljubiteljske narave njihovega dela zaslužka ni veliko, saj gre pogosto za izmenjave gostovanj. V naslednji sezoni bodo še nadaljevati s ponovitvami, radi pa bi pripraviti tudi predstavo za otroke.
K. R.
junij2000
Sport
Sabina Bee državna prvakinja
Pred dnevi je bilo v Celju državno prvenstvo v taekvvon-duju.
Tekmovanja se je udeležila tudi prva generacija pionirjev in pionirk iz Taekwon-Du kluba Braslovče. Nastopilo je 108 udeležencev iz 12 klubov. Kot je povedal trener braslovškega kluba Simon Jan, so bili z doseženimi uspehi izredno zadovoljni. Nastopih so v kategoriji
borb in kategorij form. V vseh kategorijah je bila najmočnejša konkurenca pionirskih prvenstev do sedaj. Čeprav so pionirji prvič nastopih, se to na blazini skoraj ni poznalo. Posebno dobro se je odrezala Sabina Bec, ki je v formah in v borbah osvojila naslov državne prvakinje.
T. Tavčar
\ ' ""	j» fe ■ 5.	
Sv	1 V JT	mm
j» i	Jfe ll st Jgi	$ * JjT
Udeleženci državnega prvenstva v Celju. Od leve proti desni stojijo: Luka Hriberšek, Sergej Kupec, Tilen Hrustelj, trener Simon Jan, Miha Kos (3- mesto v borbah do 50 kg), čepijo: Luka Dolar, Anže Hribernik (3- mesto borbe do 30 kg), Sabina Bec (1. mesto borbe do 45 kg in 1. mesto forme 6,5 KUP) in Urh Tomažič.
Uspešni braslovški atleti. Na posnetku manjka Blaž Strožar.
Braslovčam uspešni v atletiki
Na regijskem prvenstvu v atletskem troboju za učence tretjih in četrtih razredov osnovnih šol v Celju so se najbolje odrezali učenci in učenke OŠ Braslovče.
V troboju, ki vključuje skok v daljino, met žogice in tek na 60 metrov so poštah vseekipni prvaki. Med dekleti so Braslovčanke ekipno osvojile drugo mesto, najbolje se je izkazala Špela Pinter, ki je osvojila drugo mesto tudi v posamični razvrstitvi. Na tekmovanju so sodelovale ekipe petnajstih osnovnih šol celjske regije.
Za ekipo OŠ Braslovče so nastopih: Špela Pinter, Sara Vogrinc, Sonja Prislan, Tina Bukovec, Luka Kovačič, Klemen Omladič, Toni Ramšak in Žiga Pižom. Na posamičnem državnem prvenstvu za učence sedmih in osmih razredov pa sta Dominika Gačner in Blaž Strožar osvojila cel komplet medalj. Dominika je zmagala v teku na 60 metrov z ovirami in z rezultatom 9,04 postavila tudi rekord prvenstev, v skoku v daljino je bila druga. Blaž je braslovški uspeh dopolnil s tretjim mestom v teku na 60 metrov z ovirami.
T. Tavčar
Košarkarji I. OŠ Žalec tretji v državi
V Cerknici na Dolenjskem je bil zaključni finalni turnir, tako imenovani “Final Four”, najboljših štirih ekip v košarki za mlajše učence, na katerega se je uvrstila tudi ekipa I. OŠ Žalec.
Po uspešnih turnirjih na občinskem, območnem, področ-
nem, četrtfinalnem in polfinalnem državnem tekmovanju je osvojila odlično tretje mesto.
V prvi tekmi so mladi Žalčani izgubili srečanje z domačo ekipo Cerknice (53:43), v tekmi z ekipo Slovenske Bistrice pa so zmagah (50:41) in zasluženo osvojili 3-mesto, kar je izreden uspeh.
Za žalsko sekcijo so nastopih: Žiga Domjanič, Rok Tacen, Dejan Grabner, Aljaž Lah, Dejan Naprudnik, Mitja Jelen, Sergej Senič, Tadej Rokovnik, Jernej Thrnšek, Žiga Meh, Tadej Cink, Rok Lovrenčič in Tilen Zupanc skupaj z vodstvom ekipe na sliki.
T. Tavčar
Termini igranja tekem poletne malonogometne ligePML Vransko 2000
Poletna liga poteka od 9. junija do 4. avgusta 2000 ob petkih, od 19. do predvidoma 23. ure.
Termini igranja: od 1. do 4. kroga so bik termini do 23. junija, 5. krog se odvija v petek 30. junija, 6. krog prav tako v petek 7. juhja, 7. krog v soboto 8. juhja, 8. krog v petek 14. juhja, 9- krog v petek 21. juhja, zaključni turnir pa bo 28. juhja 2000.
Organizator lige Dani Jesenik
Klemen Omladič
Z 8. vzpona na Dobrovlje
Vzpon Letuš Dobrovlje
V odhčni organizaciji kolesarskega kluba Žalec je bil v začetku juhja 8. kolesarski vzpon Letuš Dobrovlje, katerega se je udeležilo več kot 100 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije. Proga je bila dolga 5,5 km in je imela 450 m višinske razlike. V posameznih kategorijah so zmagah: moški od 12 do 18 let: Janez Pustoslemšek (Gornji Grad) 19.41; od 19 do 25 let: Dejan Vrabič (Maribor) 17.20; od 26 do 35 let: Milan Hribar (Lukovica) 17.16; od 36 do 45 let: Ljubo Car (Maribor)
17.53; od 46 do 55 let: Ivan Rajgelj (Kranj) 20.03 in od 56 do 65 let: Roman Kralj (Limbuš) 26.43; nad 65 let: Franc Kekec (Griže) 26.25 itd.
Ženske: do 25 let: Savina Rezar (Štore) 26.39; nad 25 let Mojca Kališnik (Radomlje) 25.42 itd. Prvi v vsaki kategoriji je prejel pokal, za drugo in tretje mesto so podelili diplome, vsak udeleženec pa je dobil spominsko medaljo. Posebne medalje so prejeh udeleženci za tretjo ah peto udeležbo vzpona.
T. Tavčar
Marina na svetovno prvenstvo
Pred dnevi je v Velenju potekalo tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Na njem je nastopila tudi mlada ateltinja Narina Tomič in ponovno dosegla zelo dober rezultat.
Marina je s časom 14,12 sekunde
v splošni konkurenci osvojila četrto mesto in popravila svoj komaj teden dni star osebni rekord. S tem je potrdila normo za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo septembra letos v Santiago de Čile.
K. R.
Klemen Omladič obetaven skakalec
Klemen Omladič, doma iz Letuša v občini Braslovče, ima šele devet in se že lahko pohvali s tremi uspešnimi leti v smučarskem skakalnem športu.
Je član Smučarsko-skakalnega kluba Velenje. Pred dnevi je bila v Kobje Glavi pri Novi Gorici podehtev MIP najboljšim smučarskim skakalcem, nordijskim kombini-rancem in klubom za sezono 1999/2000. Klemen je v kategoriji do 10 let v skupnem seštevku zasedel 2. mesto, 2. mesto v omenjeni sezoni je osvojila tudi celoma ekipa Velenja. Medtem ko je bil lani državni prvak v smučarskih skokih, je v zadnji sezoni osvojil dve bronasti medalji, na državnem prvenstvu med posamezniki in ekipni tekmi, tekmoval je tudi v
Teniška akademija Tomaža Volka je na svoja igrišča povabila malčke žalskega vrtca, jim brezplačno posodila opremo in jih poučila o igranju tenisa. Žogice so veselo
višji kategoriji dečkov do 12 let, kjer je že pričel nabirati točke. Njegov osebni rekord je 37 m. Triletno bero odličij predstavlja 14 pokalov, 24 medalj in 42 diplom, kar za devetletnika ni malo. Klemmt poleg kluba in staršev stojijo ob strani še Osnovna šola Braslovče, Občina Braslovče in drugi sponzorji.
Naj dodamo, da v isti športni panogi tekmuje tudi Klemnov 4 leta starejši brat Denis, ki se uvršča v zlato sredino kategorije do 14 let, odličja nabira tudi pri matematiki, je vnet planinec in se ukvarja še z marsičem drugim.
V času, ko smo z mislimi že na dopustu, Klemen trenira trikrat na teden, kajti že v tem mesecu ga čaka najmanj pet tekem za sezono 2000/2001.
T. Tavčar
poskakovale po igriščih. Veselje je bilo nepopisno. Mogoče pa so to nove slovenske Tine, Mirne...
Lepa gesta Tomaža Volka, ah ne?
L. Korber
Tenis tudi najmlajšim
Male tenisačice z vzgojiteljicama in učiteljem tenisa
Sport
junij2000
2. turnir generacij POLZELA 2000
1. julija bo v dvorani košarkarskega kluba Savinjski Hopsi potekal 2. turnir generacij POLZELA 2000. Organizator je ekipe poimenoval na naslednji način: letnik 1957 in starejši, 1. 51, (Igor Pungartnik, 720-538 in 041/508-860); letnik 1958 1961, L 58, (Bojan Kralj, 720-810 in 041/769-691); letnik 1962 1965, L 62, (Danilo Turnšek, 722-635 in 041/381-463); letnik 1966 1969, L 66, (Tomaž Satler, 720-869 in 040/205-595); letnik 1970 1974, L 70, (Marko Škrabe, 722-007); letnik 1974 in mlajši, L 74, (Goran Štor, 720-050) v oklepajih so navedeni vodje ekip in njihove tel. številke. Igralci, prijavite se svojim vodjem!
Ekipe so porazdeljene v dve starostni skupini:
Skupna A letniki: 54, 58, 62; Skupina B letniki: 66,70,74. Tako je razpored tekem 2. turnirja generacij Polzela 2000 naslednji: ob 8. uri B, L 74 : L 66;
ob 9. uri B, L 74 : L 70;
ob 10. uri B, L 66 : L 70;
ob 11. uri A, 1.62 :1. 54;
ob 12. uri A, 1. 62 : L 58;
ob 13. uri A, 1. 54 : L 58;
ob 14. 30 uri tekma za 5. mesto: 3-
iz A : 3- iz B;
ob 15. 30 uri tekma za 3- mesto: 2. iz A : 2 iz B;
ob 16. 30 uri dekliška reprezentanca OŠ Polzela : ženska članska ekipa 1.1961 1966;
ob 17. 30 uri tekma za 1. mesto 1. iz A : 1. iz B.
Vse tekme se igrajo v športni dvorani na Polzeli, igralni čas je 2 x 17 min., ostalo po pravilih KZS. Po končani tekmi za 1. mesto bo podelitev pokalov in priznanj, sledilo bo družabno srečanje ob golažu, ki ga bo pripravil kuharski mojster Žile.
Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela
Generacije tekmovale v nogometu
Športno društvo Latkova vas zadnja leta med drugim organizira tudi nogometni turnir generacij. Turnirja se lahko udeležijo vsi nekdanji in sedanji prebivalci Latkove vasi, poleg tekmovalnih užitkov pa je turnir namenjen predvsem druženju in zabavi.
Letošnjega 5. nogometnega turnirja generacij, ki je potekal na igrišču pri Scihdl Gradnji v Laikovi vasi, se je udeležilo kar deset ekip, od tega dve
ekipi nogometašev, mlajših od 15 let (ekipa Nejca Haladeje je bil boljša od ekipe, ki jo je vodil Luka Hribernik). Med starejšimi generacijami je prvo mesto osvojila ekipa Sreča Stepišnika-Oka. Seveda so ob koncu turnirja podelili pokale in priznanja. Najstarejši udeleženec je bil Niko Vihar starejši, najmlajši pa Klemen Zupanc. Najboljši strelec turnirja je postal Jelko Jurkovič.
K. R.
Uspešni mladi Žalski karateisti
Na ekipnem prvenstvu Slovenije v Novi Gorici so se izkazali kadeti žalskega karate kluba, saj so klonili Üele v finalu. V žalski ekipi sta nastopila brata Dejan in Robi Lukač ter Luka Marič. Dejan Lukač je v finalnem dvoboju celo premagal srebrnega iz Mladinskega EP v Celju Daliborja Filipiča, vendar sta imela ostala dva tekmovalca premočna nasprotnika, tako da je bil rezultat
2:1 za ekipo Tike iz Trbovelj.
En vikend pred DP v Novi Gorici so se mladi žalski karateisti udeležiti velikega mednarodnega turnirja Ljutomer 2000, kjer je bil najuspešnejši Luka Marič v kategoriji kadetov do 60 kg, ki je osvojil 2. mesto. Uspešen je bil še Sašo Dordevič v kategoriji kadetov do 65 kg, kjer je osvojil 5. mesto.
S.M.
Dan preboldske košarke
Ena izmed prireditev ob prazniku občine Prebold je bila tudi Dan košarke, ki ga je na igrišču pri osnovni šoli pripravilo Športno društvo Partizan Prebold. Medtem ko so pretekla leta organizirali samo košarkarski turnir generacij, je letošnja prireditev potekala ves dan, odigranih pa je bilo kar nekaj zanimivih tekem.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno predstavitvi vseh selekcij mladih preboldskih košarkarjev, ki sta jih obiskala košarkarska prvoligaša Matjaž Tovornik in Veljko Petranovič.
Mladi košarkarji so se pomerili Uidi s svojimi trenerji in jih premagali s točko razlike.
Popoldne je potekal 6. turnir generacij. Udeležile so se ga štiri ekipe po 12 nekdanjih košarkarjev, ki so v preteklosti igrali v preboldskem košarkarskem klubu. Zmagala je generacija ‘65 (Govc, Širše,...). Dan košarke se je zaključil z revialno tekmo med zmagovalno ekipo turnirja generacij in člansko ekipo KK Plime Prebold, ki je s tem tudi uradno končala letošnjo tekmovalno sezono (KK Plima Prebold ostaja v tretji slovenski ligi).
K. R.
Nogometni klub Šmartno ob Paki
Ob koncu minule sezone so lahko nogometaši Nogometnega kluba Šmartno ob Paki zadovoljni. Članska enajsterica, ki nastopa v 2. slovenski nogometni ligi pod imenom Esotech, je osvojila 3. mesto, velik uspeh pa so dosegle mlajše selekcije, mladinska in kadetska. Obe sta namreč v svoji skupini osvojili 1. mesto in se tako uvrstili v prvo državno ligo.
S tem sta razveselili glavnega pokrovitelja Ero, delniško družbo iz Velenja, trenerja Romana Frangeša in Rajka Rudnika ter seveda zveste
ljubitelje nogometne igre na širšem območju Šaleško-Savinjske regije.
V obeh mlajših ekipah namreč poleg domačinov iz občine Šmartno ob Paki pridno trenirajo tudi mladi iz občin Spodnje in Zgornje Savinjske doline (Žalca, Luč, Ljubnega, Mozirja). Glede na dosežene rezultate so v klubu prepričani, da dobro delajo in da vabila o sodelovanju mladi navdušenci te igre iz omenjenih okolij ne bodo prezrli. V svoje vrste vabijo tudi nove člane, na prvih treningih pa jih pričakujejo v drugi polovici meseca julija.
|d
Med najuspešnejšimi v državi
Čeprav je šempetrski JU JTFSU klub AIJESAN star šele dobro leto se lahko pohvali z uspehi, kakršnih v tako kratkem času od njih ne bi pričakovali. Kaj znajo in zmorejo so najprej pokazali na državnem prvenstvu v Sevnici, nedavno pa tudi na demonstraciji njihove borilne veščine pred stavbo ŠD MAT v Šempetru, kjer imajo svoj sedež.
Na demonstraciji so prikazali tehnike JJ, tekmovalne borbe JJ, tehnike samoobrambe in obrambo proti napadalcu, ki je oborožen s pištolo, nožem in drugimi sredstvi. Prireditev je bila zanimiva za vse ljubitelje tega borilnega športa. Na državnem prvenstvu v Sevnici, katerega organizator je bil tamkajšnji JU JITSU klub, ni šlo za demonstracije, temveč za pravo tekmovanje, prvo za Šempetrane, kjer so preizkusih svoje znanje in sposobnosti. Presenetili so sami sebe, saj se tako dobrih uvrstitev niso nadejali. Med 13 JUJITSU klubi iz vse Slovenije in skoraj sto tekmovalci in tekmovalkami so člani
šempetrskega kluba, ki ga vodita trenerja Sandi Jelen nosilec črnega pasu III. dan in Aljaž Zupanc nosilec črnega pasu D. Dan, osvojili kar sedem medalj. Monika Mešič je v kategoriji do 50 kg zasedla drugo mesto. Prav tako sta drugi mesti v kategoriji do 58 kg in 68 kg osvojili Sandra Zidar in Anja Mešič. V slednji kategoriji (do 68 kg) je bila zmagovalka njihova tekmovalka Zorka Felicijan. Pri fantih je bil izkupiček nekoliko slabši. Še najbolj so se izkazali Miha Puckmeister v kategoriji do 48 kg, Niko Vihar v kategoriji do 62 kg in Jure Ocepek v kategoriji do 85 kg, ki so osvojili bronaste medalje.
Ustanovitelja kluba in trenerja Sandi Jelen in Aljaž Zupanc sta z dosežki svojih varovank in varovancev potrdila, da delata dobro, hkrati se zavedata, da brez truda, treningov, podpore sponzorjev in prizadevnih članov in članic teh uspehov ne bi bilo. Za vse tiste, ki bi želeli vstopiti v njihove vrste pa povejmo, da imajo treninge ob torkih, sredah in sobotah ob 16. uri v telovadnici ŠD MAT v Šempetru.
D. Naraglav
Na fotografiji: Najuspešnejši člani in članice s trenerjema po končanem treningu v dvorani ŠD MAT v Šempetru
Veliko sprememb pri Savinjskih Hopsih
V vrstah KK Savinjskih Hopsov s Polzele se pred novo sezono obeta veliko kadrovskih sprememb, tako v igralskih vrstah kot tudi v strokovnem vodstvu.
Savinjske Hopse je ob Borisu Zrinskemu in trenerju mlajših selekcij, Ranku Mandiču, zapustil tudi tehnični vodja Marko Ožir. Odšla sta bosanska reprezentanta Ado Kahri-manovič in Elvir Ovčina. Beno Udrih bo kariero nadaljeval v Union Olimpiji, njegov brat Samo Udrih, pa bo naslednje tri sezone igral pri laških pivovarjih. Novi trener Mihaelo Poček je že na Polzeli in je pripravil načrt pripravil za novo tekmovalno sezono 1999/2000.
Savinjski Hopsi bodo potrebovali
igralske okrepitve, predvsem na položajih centra, organizatorja igre in branilca - strelca. Imena novih okrepitev nam direktor kluba Danilo Senič zaenkrat še ni zaupal. Povedal pa je, da nas bo obvestil, ko bo vse jasno oziroma sklical tiskovno konferenco. Tako se na Polzeli obeta vroče in košarkarsko izredno zanimivo poletje. Igralci so po naporni sezoni utrujeni, zato so se v klubu odločili za daljši premor, ki bo trajal do 31- julija, ko se bodo pričeli pripravljati na novo sezono na Polzeli verjetno na Rogli. Kapetan rumenomodrih, Matjaž Cizej, je daljši premor izkoristil za potovanje v Ameriko, ostal pa naj bi pri Hopsih še najmanj dve sezoni.
T. Tavčar
Tomi Cilenšek ob svojem avtomobilu s katerim sta s sovoznikom Brankom Hrastovcem z Vranskega dosegla tudi svojo prvo zmago.
Prišel in zmagal
Tomi Cilenšek iz Prebolda je ob Marku Jagru, prav tako Prebold-čanu, drugi Savinjčan, ki tekmuje v avtomobilskem športu. Čeprav še nima velikih izkušenj, se je že na prvi tekmi evropskega pokala v svoji kategoriji zavihtel v sam vrh in na tekmi dosegel četrto mesto. Ta rezultat, ki ga je presenetil, daje dobre obete za nadaljevanje njegove kariere v avtomobilskem športu. Lahko bi zapisali, da je prišel, videl in zmagal.
Pred približno tremi leti je začel voziti bolj turistične rallye, letos pa gre zares. Tekmuje za Moto turing klub Velenje (MTKV) z avtomobilom Peugeot 106 rally, ki je posebej prirejen za tovrstne rally dirke. Njegova kategorija je skupina M 1, v kateri tekmujejo vozila do 1400 ccm prostornine. Tekmovanja potekajo na državnem in evropskem nivoju. Minuli INA rally je štel za evropsko prvenstvo, enako pa bo za evropsko prvenstvo štel tudi Petrolov rally.
Tomi Cilenšek je s svojim sovoznikom Robertom Hrastovcem z Vranskega že dobil prvo tekmo evropskega pokala v svoji kategoriji, čeprav bi se lahko končalo veliko slabše, saj sta na eni od hitrostnih preizkušenj pristala na strehi. Kljub poškodovanemu avtomobilu nista odnehala in na koncu zasluženo slavila zmago. Tomijev cilj je bil v letošnji sezoni tekmovati in si pridobivati izkušnje, V prihodnje je njegov cilj tudi druge tekme odpeljati čim bolj uspešno in si s tem dvigniti svoj renome, saj bo za uspešno nadaljevanje nujno pridobiti sponzorje. Ti pa običajno ne razvežejo mošnje, če tekmovalec nima za sabo že nekaj dobrih uspehov. Glavni sponzor je sedaj še vedno očetovo podjetje Skiro, precejšno podporo pa ima tudi pri avtomehaniku Marjanu Tratniku, ki ima Peugeot servis. Tomi upa, da mu bodo na njegovi poti in za uspešno nastopanje priskočili na pomoč tudi drugi sponzorji.
D. Naraglav
Trgovina in storitve
Talne obloge talee, Šlandrov trg 41 a, taUtakat 063/ 718-991
V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO:
preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje
-	4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore
-	2-metrske tapisome, obloge za stopnice
-	tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, predpražnike, namizne prte
-	material za polaganje talnih oblog
-	zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom
-	simpatex za kopalnice, kopalniške garniture, umetni krzno.
Na željo kupcev talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo _______________sedežne garniture in stole.
intex
junij2000
Pisma bralcev, prve objave
Veliko srečanje Beletove družine
Karli Bele iz Rogaške Slatine je s pomočjo osmih sester in brata priredil veliko družinsko srečanje v gostišču Marjanca v Rogaški Slatini. Korlič pravi, da so še vedno velika družina, saj še živi deset od šestnajstih otrok.
Srečanje so pripravili že četrto leto, že nekaj let pa živijo brez staršev. Ko so ostali sami, kot ovce brez pastirja, so se dogovorili, da bodo imeli vsako leto družinsko srečanje. Oraganizator je vedno kdo drug, ki pripravi prijetno dobrodošlico in goste pričaka z aperitivom, s šopki rožic in glasbeni-
Pisma bralcev
Okrogla miza na osnovni šoli Griže
Ravnatelju, učiteljem in osmošolcem Žal mi moje službene obveznosti ne dopuščajo, da bi se udeležil Vaše okrogle mize, kar iskreno obžalujem, čas, ki ga živimo, je za vso našo družbo prežet z dinamiko in novimi izzivi, ki jim iskreno povedano pogosto ne zmoremo slediti. Zdi se mi potrebno in nujno hkrati, da se vendarle odzovem na Vaše vabilo, se zanj zahvalim in Vam po tej poti posredujem nekaj misli, ki bodo morda komu od prisotnih zbudile v glavi tistega črva, ki bi moral
ki. Najlepši je stisk rok ob prihodu in marsikatero oko je solzno ob misli, da so spet skupaj. Potem zapojejo svojo himno, sledi pozdravni govor nečaka Jožeta Grobelnika ter enominutni molk v spomin na starše in brate. Sledijo prisrčni pogovori, ob katerih dan hitro mine, ob slovesu pa objem in stisk rok ter želja, da se čez leto dni ponovno snidejo. Naj bratska ljubezen še dolgo živi, saj nam po žilah teče Beletova kri (tako pravi refren njihove himne). Na tem srečanju je bilo približno 35 vnukov in 40 pravnukov.
Jože Grobelnik
“glodati” vsakega izmed nas. Vsakdo bi moral biti predvsem pošten in iskren najprej do samega sebe in se vedno in povsod spraševati, ali delam prav. Kot je običajno v takšnih primerih je odgovor vedno težji od vprašanja, zato ni čudno, da v šoli učitelji več sprašujejo, kot odgovarjajo. Pa šalo na stran! Uidi jaz sem nekoč preživel svojo mladost v Vaših klopeh in ti trenutki mi bodo za vedno ostali v najlepšem spominu.Časi so seveda povsem drugi in neprimerljivi s takratnimi.
Tema okrogle mize je aktualna kot še nikoh poprej, “IN” kot se reče. Pojav uživanja drog je najočitnejši signal, da posameznik ne zna ah ne more poiskati tiste kvalitete življenja, ki jo
potrebuje njegova “duša” in se pričenja zatekati v nek odmaknjen “virtualni svet”, ki ga ponujajo tako droga kot tudi ostale obhke zasvojenosti. Gre enostavno zato, da posamezniku njegova okohca, bodisi družina bodisi prijatelji ah znanci, ne omogoča uveljavitev njegovih pogledov, vizij in lahko bi temu rekli tudi njegovih čustvenih potreb. V času odraščanja ste še bolj občutljivi na odzive svoje okohce, na odnose v družini in prav je, da se odzovete nanje aktivno in se poizkušate angažirati. Vem, da ni vedno lahko najti pravega odgovora in da je težko pričakovati, da boste vedno sprejemali prave odločitve. Pogosto tega nismo zmožni celo odrash. Pa vendarle si mora vsak
izmed mladostnikov dovolj zgodaj postaviti cilje. Vsakdo si mora ustvariti svojo vizijo, svoj lasten pogled in trdno vztrajati na svoji poti. Vztrajati na svoji poh (pa naj bo za okohco še kako utopična) pomeni predvsem imeti odnos do sebe in svoje identitete in seveda svojega edinega življenja, ki ga imate na voljo. Ne dovohte, da Vam lahko vsakdo prečka to pot. Osebne izkušnje mi potrjujejo, da se vsaka bližnjica v življenju izkaže za daljšo pot in da je preprosto povedano potrebno investirati v svoje življenje, če želiš ah pričakuješ, da boš tudi užival sadove svojega dela. Vsi Vam ponujajo bližnjice, a to je samo komercialni trik. S spoštovanjem lastne osebnosti, s svojim. pozitivnim odnosom do življenja
boste pričeli ceniti tudi tiste v Vaši okolici in ne bo Vam vseeno, ko boste gledali prijatelja ah znanca v težavah. Če kdo, potem si lahko pomagate v prvi vrsti med sabo, ker govorite isti mladostniški jezik, ker si pogosto več zaupate med sabo kot starejšim in ker je prav, da svoje “mladostniške” težave poizkušate reševati skupaj s prijatelji, sošolci. To predstavlja tisto vez med Vami, ki bo za vedno stkana med Vami in ki Vam bo vedno v pomoč, ko jo boste potrebovali. To seveda ne pomeni, da si starejši želimo, da sami rešujete svoje težave, saj je pogost vzrok za dialog gluhih med starši in Vami ravno ta distanca med generacijami.
Menim, da pozitiven pogled na življenje hkrati pomeni odločitev vsakega posameznika, da se upre vsem diviaci-jam sodobnih civilizacij. Popotovanje skozi življenje je za Vas še dolgo, zato je prav, da hodite preudarno in previdno. Ne pojejte vse popotnice naenkrat, marveč pushte kakšno sladico v nahrbtniku za kasneje. Naj Vam bo varen korak skozi življenje in da bi Vam na vsakem koraku pihal veter v laseh.
Igor Žafran
V nesreči spoznaš človeško dobroto
Naše življenje prepletajo lepi in manj lepi trenutki, žalost, veselje, sreča in nesreča. So pa tudi dogodki, ki lahko človeka spravijo v obup, mu vzamejo voljo do življenja, porušijo hsto, kar je ustvarjal skozi življenje. Prav v takšnih trenutkih je pomoč
sočloveka, soseda, prijatelja vredna več kot vse bogastvo tega sveta. Ni lepšega kot spoznanje, da nisi sam, da so s tabo dobri ljudje, ki h nesebično priskočijo na pomoč in s tem omilijo nesrečo, ki te je zadela. Tega se ne da in ne more poplačah z denarjem, zato naj bodo vsaj te vrshce skromna zahvala tistim, ki so nama pomagali prebroditi udarec ob požaru gospodarskega poslopja v Latkovi vasi.
Petek, 10.marca, je bil za naju strašen dan. Dan, ko se je pred najinimi očmi v pepel spreminjalo s trudom zgrajeno gospodarsko poslopje. To je bil dan obupa in žalosti, a hkrati tudi dan, ko sva spoznala, kaj pomeni gasilski pozdrav Na pomoč. Naslednji dnevi so ta pozdrav še potrjevali, hkrati pav nama utrjevali spoznanje, da v nesreči spoznaš resničnega prijatelja. Teh je bilo tohko, da bi koga pozabila omeniti v tej zahvali, zato naj le-ta velja vsem in vsakemu posebej, ki so nama kakorkoli pomagali v nesreči. Posebej pa bi se rada zahvalila za pomoč vsem gasilcem, še posebno pa gasilcem Latkove vasi in Groblje, ki so po končanem gašenju tudi počistili pogorišče. Pri obnovi gospodarskega poslopja gre velika zahvala občini Prebold, podjetju SAM d.o.o., sosedom, ki so pomagali pri obnovi objekta, vaščanom Zgornjih Grušovelj, ki so prispevali les za ostrešje in vsem ostalim neimenovanim družinam in posameznikom, ki so pokazale, kaj pomeni solidarnost ob takšnih in podobnih dogodkih.
Še enkrat vsem globoko hvaležna Slava in Jože Briner, Latkova vas 63
Prve objave
Droge
Vse se zgodi, ko se ves svet obrne proh tebi. Sam si na tem majhnem koščku zemlje, ki h pripada. Nihče te noče poslušah in poznah. Takšna pot pelje v zasvojenost. Odpelje te v drugi svet, kjer je vse brezupno in vso delo zaman. Velikokrat poti nazaj ni. Lahko bi obstajala, če bi ljudje znali prisluhniti in se pogovarjati. Ni se potrebno spraševah, kakšen je vzrok zasvojenosti. Vsak ima odgovor v glavi, a si pred resničnostjo zapiramo oči. Starši velikokrat opazijo spremembo svojih otrok, a niti pomislijo ne, da je njihov otrok v svetu mamil. V današnjem času so mamila nadomestek starševske in vsestranske ljubezni. Že majhnega otroka moramo naučih zdravo živeti, mu s pogovorom nadomeshh televizijo in pohajkovanje s prijatelji. Vzeh si moramo čas in mu prisluhniti, pomagah v težavah in stiski. Vedno moramo imeti odprte roke za vsakogar. V nasprotnem primeru se prijateljske in družinske vezi pretrgajo. Takrat nesrečni človek stopi na pot nesreče in žalosti, na pot, ki je podobna magnetu, ki vleče in vleče, dokler vsega ne prilepi nase.
Takšna so mamila. Začne se s cigareto, nadaljuje s travo in konča s heroinom, ki je lahko usoden. Pisateljica Marinka Fritz - Kunc je zapisala: Narkomanovo življenje je vrtinec v puščavskem viharju. Sebi in drugim meče pesek v oči. Z njim drviš in drviš in to je poseben propad. Rešuješ minute, ure, morda dneve. Naprej ne vidiš! Ljudi gledaš v hrbet. Kot rešilni avto divjaš, da bi ne prišel prepozno. Iddi sebe prevažaš v njem. Svoje ubogo življenje! Narkoman ah h, v vrtincu je vse prepleteno.
Popolnoma se strinjam z Marinkinimi besedami. Težko je
živeti z narkomanom, kjer njegovega sveta ne poznaš. Ne znaš mu ugoditi in zasvojen človek postane nasilen. Toda kljub mukam jim moramo pomagati. Sprijazniti se moramo z usodo in poprijeti vajeh. Velik korak naredijo učitelji. Seznanijo nas z dejstvi in nas veliko naučijo. Dobimo tudi strokovne informacije iz zdravstvenega doma. Mislim, da marsikoga resen pogovor o drogah odvrne od sovražnih mamil.
Droga je sovražnica, zato stran z njo!
Katja Jurak, 8. r OŠ Griže
Kakšen bi bil?
Velikokrat premišljujem, kakšen naj bi bil moj sanjski fant. Kaj bi imel rad in zakaj bi imel rad mene? Predstavljam si ga kot fanta s sinje modrimi očmi, zaradi katerih bi se stopila, ko bi zrl vame. Gotovo bi bil nekoliko večji od mene, da bi me obvaroval pred drugimi, da bi me objel in nikoli več spustil. Imel bi kratke lase, da bi jih razmršila na vse strani. Na njem zagotovo ne bi prenesla uhanov ah čudne frizure, pa čeprav bi vsi pravih, da je to samo prehodna faza. Imel bi dolge roke, da bi me prijel, ko bi se spotaknila ob njegova darila. Ja, tudi darila naj bi ml nosil kot vsak romantičen fant. Da ne bi mislih, da draga, ampak včasih rdečo vrtnico ah kartonček, na katerem bi pisalo: “Lepa si!” Ah celo majhnega medvedka, da bi se lahko spomnila nanj, ko bi ga stisnila k sebi. Ni nujno, da bi bil nadpovprečno inteligenten kot kakšen Einstein. Ampak nekdo, katerega intehgenca bi se odražala v besedah, pesmih... Bil bi razumevajoč, da tudi jaz potrebujem čas zase, prav tako kot on. Ne bi kritiziral vsega, še preden bi pometel pred svojim pragom. Bil bi družaben in sprejel bi moje prijatelje takšne, kot so. Ne bi
me silil v stvari, ki jih sama ne bi rada počela. In najpomembnejše: Bil bi tak, kot je, in ne nekdo, ki se pretvarja. Rad bi me imel kot mene samo in ne zaradi tega, kaj počnem, s kom sem prijateljica ... Rad bi me imel kljub vsem napakam, ki jih imam, pa če so še tako hude. Sprašujem se, če tak sploh obstaja. Ampak mora, kajne?
Špela Tevžič, 7. b OŠ Polzela
Naravoslovni dan
Lep sončen dan je zvabil prvošolce in male šolarje na travnik za šolo, kjer je potekal naravoslovni dan.
Ker želimo na šoli popestriti pouk in vključiti v šolsko delo nove obhke učenja, smo se odločili za naravoslovni dan pod vodstvom učencev. Tokratni naravoslovni dan so s pomočjo mentorice Tatjane Žgank -Meža vodile učenke 6. razreda. Pridružil se jim je tudi čebelar. Prvošolci in njihovi mlajši vrstniki so nabirali rastline in ugotavljali razlike med njimi, izdelovali herbarij, sesali
žuželke v “žuželčji sesalnik” in jih opazovali ter s pomočjo didaktičnih iger utrjevali pridobljeno znanje (oponašah so gibanje Živah, sestavljali sestavljanke, igrah karte ...).
Seznanili so se z barvili, ki se skrivajo v rastlinah in izvedeli, kako nastaja med; na parkirišču pred šolo pa so narisali svoj travnik. Po opravljenem delu so bih zadovoljni in bogatejši za novo izkušnjo. Ob tej priliki bi se radi zahvalili trgovini Prometej iz Celja, saj so z njihovo pomočjo učenci z barvnimi kredami likovno ustvarjali.
Zdenka Virant
Predstavljamo Sabino Bec
Sabina Bec je učenka 4. razreda podružnične šole Tabor. Je odlična učenka, rada nastopa in ustvarja. Je zdrav duh v zdravem telesu, saj se pridno ukvarja s športom. V zadnjem času je dosegla zelo dobre uspehe, zato jo predstavljamo tudi vam.
Sabina, začniva s tvojim literarnim ustvarjanjem. Povej, na kakšnem natečaju si sodelovala?
“V reviji Kekec sem opazila nagradni natečaj z naslovom Zlata ribica, izpolni mi željo, ki je vabil k sodelovanju mlade literate in malar-
ie. Odločila sem se, da bom poslala literarno delo. Napisala sem zgodbo o ribi, ki mi je uresničila željo da bi vsi ljudje znah spoštovati svoje življenje in življenja drugih.”
In kakšen je bil uspeh?
“Zelo sem bila presenečena, ko sem v majski številki Kekca opazila, da sem bila izbrana za eno od desetih enakovrednih nagrad. Seveda sem si na tihem želela uspeha. Tako sva se v sredo, 24. maja, z učiteljico Ivo Leskovšek odpravili v Ljubljano. V založbi Mladika, kjer ima Kekec svoje prostore, sem za nagrado dobila tri knjige in priznanja. Domov sem se vrnila srečna in nasmejana”.
Treniraš pa tudi taekvvondu. Kaj bi povedala o tem in kdo te je navdušil?
“Navdušili so me stričevi uspehi na tem področju. Zdaj treniram že dve leti v klubu Sun v Braslovčah. Trening je trikrat na teden, doma pa posebej ne vadim”. .
In kakšne uspehe imaš v taekwonduju?
“Na tekmovanju sem dobila dve medalji, imam tudi štiri priznanja. Zdaj imam zeleni pas, do konca mi jih manjka še petnajst. To je zelo zanimiv šport.” Iskrene čestitke za vse tvoje dosežke. Bodi takšna še naprej in hvala za pogovor.
Jerneja Zupančič, 5. b Članica dopisniškega krožka OŠ Vransko
Ttgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554
Herman Albin, s.p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116
Zbiranje znamk je zanimivo
Stara sem 8 let, učenka drugega razreda OŠ Petrovče in zelo rada zbiram znamke. Letošnje leto sem postala članica Filatehstičnega društva v Žalcu in sem najmlajša zbiralka znamk med člani, ki jih je v društvu že preko 60.
V društvo me je povabila soseda, gospa Halerjeva, ki že zelo dolgo zbira znamke in je tudi moja mentorica. Najraje zbiram slovenske znamke, so zelo lepe in mi vehko povedo o naši kulturni dediščini, o naših pisateljih, znanstvenikih, živalih, rasthnah, športu, pustnih maskah, idrijskih čipkah, železnici in še in še. Da moje zbiranje ne bi bilo predrago, sem pričela z zbiranjem žigosanih - rabljenih znamk. Ko je mamica videla, da sem ta svoj konjiček vzela zelo resno, mi je kupila nekaj novih znamk, ki so izšle v letošnjem letu.
Na šoh v Petrovčah še nimamo filatehstičnega krožka. Morda bi bilo še kaj sošolcev navdušenih za zbiranje znamk. Moji kolegi iz društva -mentorji so nam pripravljeni pomagati z nasveti o pravilnem zbiranju.
Klavdija Seražin
Filatelisti Klavdija Seražin pri urejanju znamk
junij2000
PLAVI ORKESTAR V GR
Plavi orkestar so nas v Grižah obiskali na vsakoletni prireditvi Rock Žur, ki poteka v okviru prireditve Miš Maš, o kateri sem pisal že v prejšnji številki. Nastopili so ob spremstvu štirih predskupin, med katerimi smo lahko prepoznali tudi preimenovani in stilsko ter vizualno spremenjeni Gaad band, ki se sedaj imenujejo preprosto Zakon!
Zaradi redke priložnosti, da se tak koncert ponovi, sem zelo vesel, da mi je uspelo s ‘Plavci’ narediti kratek intervju.
Rad bi, da mi na hitro s svojimi besedami predstavite skupino in zvrst, ki jo igrate!
S. Lošić: “Mi smo skupina Plavi Orkestar, ki deluje že od leta petinosemdeset in, je izdala v tem času že šest plošč. V skupini smo od samega začetka Cera I in Čera II in jaz, Saša Lošič. Edina sprememba v skupini je bila pred našo prejšnjo ploščo, ko se nam je pridružil Saša Zalepugin. Pred tem pa je bil naš originalni član Mladen Pavičič Pava, ki sedaj živi v Kanadi in je tonski inžinir v nekem televizijskem studiu.
Naše prijateljstvo traja že od gimnazijskih let. Dvojčka Čera I in Čera II sta obiskovala 5. gimnazijo v Sarajevu, jaz in Pava pa sva hodila na prvo. Zbirali smo se v dveh ah treh caffe barih, ki so bili v tistem trenutku za nas aktualni v Sarajevu. Ker Sarajevo ni veliko mesto, smo se iste generacije ljudi dobivali v teh istih lokalih in smo počasi začeli tvoriti neko novo sarajevsko sceno, ki je takrat morala uspeti. Z nami so bile še skupine Zabranjeno Pušenje,
J VA	Elvis J. Kurtovič,
Bomba i štampa, Kongres in tako naprej.”
Zanima me, če od samega začetka ohranjate isti stil glabe, ali ste ga z leti prilagajali?
S. Lošič: “Plavi Orkestar smo bili takrat pripadniki nekega novega glasbenega gibanja, ki se mu je reklo novi primitivizem, ki je vseboval malodane vse glasbene stile. Če pa bi že mogel opredeliti našo glasbo, bi rekel, da igramo nekakšen novovalni pop-rock. V tem času, ko smo začenjali, so bile aktualne skupine kot so The Clash, Sex Pistols, Blondie itd, in mi smo bili generacija, ki se je nekako naslanjala na britansko sceno osemdesetih, ki so jo, tudi predstavljali ti bendi.”
V kolikšni meri pa se je vaše življenje spremenilo od takrat, ko ste vadili še v garaži do danes?
S. Lošič: “Na začetka nam je to ogromno pomenilo. Bili smo stari od devetnajst do dvajset let in smo bili srečni zaradi našega uspeha. Bili smo fascinirani, da nam je sploh kdo natisnil ploščo in izdal, saj je bilo ogromno filtrov, skozi katere je glasba morala, da je bila izdana. Založniška hiša je bila po tej hierarhiji, šele nekje na četrtem mestu po pomembnosti. Takrat so se proizvajale velike, črne vinilne plošče in mi enostavno nismo mogli verjeti, da bi nam to kdo izdajal. Kasneje smo se postavili v bližino trgovine, kjer so se prodajale in smo gledali ljudi, ki so se ustavljali in si jo ogledovali. Ko smo plošče dobili, smo jih vzeli iz ovitkov in smo jih vonjali, bili smo fascinirani tudi nad prvimi naslovnicami, ki so s ploščami prihajale in nekakšen zanos, elan, nas je nosil skozi prvi dve plošči. Bili smo srečni in verjetno so bila to naša najlepša leta. Kasneje je to preraslo v rutino in smo to pričeli doživljam kot vsako drugo delo.
Ampak od leta 85’ do 87’ nam je bila to neka nora vožnja, ki je nihče od nas nikoli ne bo pozabil. Leta 92’
se je začela vojna in imeli smo dolgo pavzo, ki je trajala skoraj sedem, osem let. V tem času smo, ne po svoji krivdi, bili razsuti po vseh koncih sveta in takrat nihče od nas ni hotel delati, ker so se na našem domačem področju dogajale grozote. Ob prvih znakih miru smo ponovno začeli razmišljati o skupini in smo po osmih letih izdali našo zelo dobro prodajano ploščo “LongPlay.”
Kje živite sedaj in kakšni so vaši načrti za v prihodnje?
S. Lošič: “Ja, tako je. Naš kitarist živi v Zagrebu, dvojčka Čera I in Čera E živita v Sarajevu, jaz pa sem sedaj človek, ki živi v dveh deželah. Živim v Sarajevu in Ljubljani, saj sem tukaj v Sloveniji spoznal svoje dekle. Všeč mi je dežela in m imam veliko prijateljev, tako da mi je Slovenija na nek način drugi dom. Slovenijo ter Bosno in Hercegovino doživljam z isto količino
ljubezni in tako preživim petnajst dni v Sloveniji in petnajst dni v BIH.”
V koliko se je spremenil ta
občutek od takrat, ko ste začeli in do sedaj, ko ste se ponovno zbrali?
“Aha,..., to je zelo zanimivo vprašanje... Zaradi tega delamo le omejeno število koncertov. Ob vsakem našem koncertu se dvigne veliko prahu in verjetno ljudem izgleda, kot, da veliko igramo, ampak to sploh ni res. Trudimo se, da v skladu z našimi leti (pod trideset oz. okoli trideset), zberemo iskreno energijo, da jo lahko potem kvalitetno prezentiramo ljudem.
Z repeticijami oz. preigravanjem samega sebe, bi to energijo verjetni izgubili. Če se le da biti v tem poslu iskren, toliko se mi trudimo da smo. V Grižah igramo prvič po šestih mesecih odsotnosti iz Slovenije.
Julija nameravamo narediti malo daljšo pavzo, in sicer tri leta, tako da bi lahko to energijo in razlog za delo nekako akumulirah.”
Slišal sem, da boste po tej pavzi malce spremenili sistem samoprezentiranja svetu oz., da boste bolj studijska skupina. Je to mogoče res?
S. Lošič: “To je res, ampak naši koncerti ne bodo več samo koncerti, ampak bodo nekakšni ‘interaktivni happeningi’, s katerimi mislimo, da bomo še sveži in v koraku s časom in zanimivi za ljudi. Na zadnji turneji smo imeli res dober ‘performance’, izdali smo film o nas in naši glasbeni kolegi nas podpirajo in mislim, da smo jim postavili dobre standarde za naprej.”
Ali ste zadovoljni z odzivom, ki ste ga sedaj dobili ob vašem ponovnem Vstajenju’, če lahko temu tako rečem?
S. Lošič: “Glede tega smo zelo zadovoljni. Veseli me, da so ljudje v nas prepoznali čisto normalne in navadne ljudi, da so videli, da nismo nikakršne zvezde. Mislim, da smo eden redkih bendov, če ne celo edini, v katerem so ljudje prepoznali del sebe. Smo normalni, navadni ljudje, ki so zaradi spleta okoliščin pristali na odru. Rad vzpostavim z vsakim enak odnos in sovražim, kadar nekdo izigrava zvezdo, ker mi nismo zvezde.
Smo čisto normalni ljudje!
Foto in tekst: Mitja Knapiž
Vedno prijazni Plavi orkestar v “backstagu” v Grižah.
Gaad band v novi preobleki in z novim imenom Zakon so dobro razgreli številčno občinstvo.
g I i n Sl Zagarstvo Nazarje
Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov
Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazaije, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604, 03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-422, faks: 03/58-31-920
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM:
•	termoizolacijska okna in balkonska vrata,
•	fiksna in gibljiva polkna,
•	vrtne hišice in paviljoni,	Konkurenčne
•	zložljive vrtne mize in klopi,	cene in ugodni
•	les za ostrešja, masivne obloge, plačilni pogoji!
•	žagan les, lepljene plošče.
•	Dobite tudi žagovino.
POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
AVTOCENTER CELEIA Celje. tel. 03 425 46 00 AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, lei. 03 58S 43 80
OPEL ASTRA CLASSIC.
JE TO SPLOH LAHKO RES?
1.649.000 SITI
OPEL6
Da, res je Opel Astra Classic je pregovorno kakovosten, trajen in zanesljiv družinski avto, ki bo ustrezal potrebam prav vsakogar. Zdaj ga lahko odpeljete že za neverjetnih 1.649.000 SIT. Ponudbo brez primere izkoristite pri kateremkoli pooblaščenem trgovcu z vozili Opel.
Opel Astra Classic, še nikoli vam ni bila tako blizu! Ne odlašajte!
Poletje 2000 v Žalcu
Poletje v Žalcu bo letos polno glasbenih dogodkov. Vse se bo dogajalo pod taktirko Študentskega Kluba Žalec, in sicer se koncerti začnejo prvega julija (na Žalsko noč!!!) in se bodo ponavljali na približno štirinajst dni! Koncerte bodo povezovali tudi športni dogodki, kot so turnir beach volleya dvojk in trojk ter basket turnirji trojk...
Za Žalsko noč, 1. 7. 2000, nam Študentski Klub Žalec ponuja Basket turnir trojk ob deseti uri dopoldan in ob 2lh koncert ROK’N’BANDA in TINKARE KOVAČ. Vsi poletni koncerti bodo imeli pričetek ob devetih zvečer.
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV bodo nastopali petnajstega julija, osemindvajsetega bo Beach volley turnir dvojk ob desetih dopoldan in koncert skupine FUNK YOU s pričetkom ob devetih zvečer. Mi2 so nato dvanajstega avgusta in poletna vročica bo imela svoj konec petindvajsetega avgusta s skupino ZAK-
LONIŠČE PREPEVA in predskupino DRŽAVA V MALEM. Tildi osemindvajsetega bo dopoldne pred koncertom športno obarvano, in sicer nas bodo Študenti ponovno povabili na Beach volley turnir v trojkah ob deseti uri.
Za vse prireditve vstopnine ni!!!! Vsem koncertom pa bo skupno prizorišče Športni park Žalec. Glede poletnih športnih tekmovanj bo verjetno najbolje, če se obrnete na Roka Žagarja, ki ga lahko dobite v Študentskem klubu Žalec. Brez sponzorjev bi tudi tokrat ostali na hladnem, tako da so Študentom na pomoč priskočili Občina Žalec, STV, Marginalija, Študentski servis Maribor, Mladinski servis Velenje in seveda, stari dobri CELJSKI GROF Študentski Klub Žalec vas torej vljudno vabi, da se udeležite njihovih poletnih prireditev v čim večjem številu.
Mitja Knapič
junij2000
Savinjske zgodbe
Devetdeset let Aloizite Štruklec
Veselje z vnuki in pravnuki
Življenjski jubileji staršev so običajno priložnost za snidenje hčera in sinov, bratov in sester ter njihovih družinskih članov. Tudi minule dni, ko je praznovala svoj devetdeseti rojstni dan Alojzija Štruklec, ni bilo nič drugače. Na Polzeli, kjer biva slavljenka z enim od sinov, je bila zbrana zelo številna druščina, ki si je soboto popestrila s piknikom in raznimi drugimi aktivnostmi. Vse dogajanje je z zanimanjem in nasmehom spremljala tudi slavljenka Alojzija.
Alojzija Štruklec se je rodila 18. junija 19IO v Andražu nad Polzelo. Mama Frančiška in oče Jaka sta morala na majhni kmetiji pošteno garati, da sta preživela osemčlansko družino s šestimi otroki, ki so kmalu drug za drugim odhajali v svet za zaslužkom. Tildi Alojziji to ni bilo prizanešeno. Najprej je služila v gostilni v Lukovici pri Šoštanju, leta 1937 pa se je zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli, kjer je leta 1965 dočakala upokojitev.
Alojzija živi danes v hiši, v kateri je preživela velik del svojega življenja. Z možem Ivanom, ki je bil zaposlen kot miner v kamnolomu, sta si zgradila toplo gnezdece, ki ga obdaja okoli 40 arov zemlje. Poročila sta se leta
1946 in imela pet hčera in tri sinove. Številna družina se je s skromnim zaslužkom težko prebijala skozi življenje. Ko so otroci odrasli in si začeli sami služiti kruh, je prišel čas, ko bi
z možem lahko uživala jesen življenja ter se skupno veselila obiskov svojih hčera in sinov, vnukinj in vnukov. Usoda temu ni bila naklonjena, saj je Ivan leta 1984 umrl. Pred desetimi leti, ko je bila 1. novembra katastrofalna poplava, bi tudi Alojzija kmalu utonila. Danes se ob spominu na ta dogodek pošali, da je stara deset let, saj se je takrat na novo rodila. Sicer pa je Alojzija še vedno dokaj zgovor-
na ženička, ki jo pestijo vse mogoče zdravstvene težave. Najbolj jo moti, ker ne sbši dobro in ker zaradi poškodovane noge ne more hoditi naokrog. Vesela je, da ima hčere in
sinove, ki jo imajo radi in ji pomagajo prenašati tegobe starosti. Ponosna in vesela je, ko so ob njej vnuki in pravnuki, ki jih je že petindvajset. Dan, ko je proslavljala svoj jubilej, je bil tudi zaradi njih nekaj posebnega, veselega in lepega, kar je pomladilo njeno srce in jo s spomini poneslo v čas njene mladosti. Naj bo še večkrat tako!
O. Naraglav
Alojzija Štruklec s pramuki in pravnukinjami
Svatje pred šrango
Na podeželju vedno bolj oživljajo	odhodom k poroki šrangajo. To
navado, da ženina in nevesto pred	staro navado so obudili tudi v
Dobriču v občini Polzela, kjer so pred kratkim postavili šrango za ženina Janeza Dušiča in njegovo izvoljenko Zinko Plaskan. Fantje so za šrango pripravili vse, kar zahtevajo stari običaji. Bolj za šalo kot zares so se svatje z njimi pogajali o ceni in za lepo mlado dekle odšteli 180 tisočakov. Fantje so se izkazali in mladoporočencema kupili darilo, za katerega so odšteli polovico odkupnine. Ker pa je Janez Dušič predsednik PGD Andraž, so mladoporočenca počastili tudi domači gasilci, ki so jima pripravili curkomet.
T. Tavčar
Marjan je drago plačal
Marjan Velenšek z Ostrožnega je verjetno mislil tako, kot pravi ena izmed domačih pesmi: “Kaj pa moram jaz zato, plačal bom, čeprav drago!”, ko so fantje iz Hramš navijah ceno za svojo vaščanko, nevesto Jožico Cvikl. Pripravili so imenitno šrango, se spremo pogajali z ženinom Marjanom in njegovimi svati ter se končno dogovorih za ceno 170 tisočakov. Ženin je denar odštel, ne da bi trenil z očesom, potem pa nevesto urno odpeljal na matični urad in pred župnika.
T. Tavčar S šrange
Šranga v Dobriču
Za 25. rojstni dan 25 dni potovanja s kolesom
Franci Škorjanc iz Dolenje vasi je prijeten fant, ki nadvse ljubi kolesarjenje. Doslej je prevozil že na tisoče kilometrov, njegov največji podvig pa je letošnje potovanje do Pariza in obale Atlantika ter nazaj, ki ga je opravil v dobrih 25 dneh. Skupno je prevozil 4070 km. Povprečna potovalna hitrost je bila 19,7 km na uro, na dan pa je prevozil 159 km. Na kolesu je bil povprečno osem ur, njegova največja hitrost pa je bila kar 84 km na uro. Največja nadmorska višina je znašala 2514 m. Že ti skopi podatki dovolj zgovorno pričajo o njegovem podvigu, če pa k temu dodamo še vse vremenske in druge nevšečnosti, ki so ga spremljale na poti, kjer je bil brez kakršnega koli spremstva, potem velja ò tem
zapisati še kaj več.
Franci Škorjanc je ljubiteljski kolesar in že pred šestimi leti se je podal v Nemčijo, a se mu je na poti zlomilo kolo in se je moral domov vrniti z vlakom. Za potovanje, ki ga je opravil letos, se je odločil že lansko leto sredi poletja. Z njim je želel proslaviti svoj 25. rojstni dan. Odločil se je, da bo načrtovano pot opravil v tohko dneh, kolikor ima let. To mu je tudi uspelo.
“Zaradi poškodbe na nogi sem se za pot pričel kondicijsko pripravljati šele konec januarja. Predvsem sem kolesaril vsak dan, še največkrat pa me je pot vodila do Laškega in nazaj. Ta trasa mi je odgovarjala, saj je bila bolj ravninska in sem tako hitro pridobival na kondiciji. Do odhoda sem prevozil preko 2000 km. Hkrati s treniranjem, ki sem ga zadnji mesec okrepil tudi s tekom, sem skrbno pripravljal tudi okvirni načrt poti, ki
naj bi jo prevozil do Pariza in nazaj. Vsebovala naj bi tudi ogled večjih mest, kot so Dunaj, München, Pariz, Le Mans, Zurich in drugi zanimivi kraji ob poti. Ob tem se moram zahvatiti Simonu Izgoršku za pomoč pri svetovanju in izbiri opreme za kolo in praktične nasvete glede prehrane in drugih stvari, ki so pomembne za takšno potovanje. Posebna zahvala pa velja tudi Mitju Korunu, ki mi je pomagal pri kondicijskih pripravah,” pravi Franci. Na pot je odšel sam predvsem zato, da je bil res odvisen samo od sebe in svojih sposobnosti.
Na pot l.maja
Prišel je čas odhoda. Ob 6. 30 uri se je začelo potovanje izpred sedeža Raida Goldi, ki je bilo kljub dobremu načrtovanju polno neznank. Franci si je zadal, da bo dnevno, vsaj na začetku, prevozil od 150 do 200 km poti, pozneje pa kolikor ga bo volja, kakšna bo moč in kakšno vreme.
“Že prvi dan sem imel tri večje nevihte, tako da ni bilo posebno prijetno. Bilo me je že kar malo strah, da bo takšno vreme tudi v prihodnje. K sreči ni bilo tako, saj je bilo vreme drugi dan lepo in sončno. Drugo noč sem že prespal na Dunaju, od tam naprej pa sem prišel na znano cesto izpred let in ji sledil do Munchna. V začetku je bilo nekaj težav s smerokazi, ker pa znam kolikortoliko nemško in angleško, ni bilo težav s sporazumevanjem in sem kmalu zvedel, v katero smer se moram peljati. Res je, da so skoraj vsa mesta po Avstriji in Nemčiji povezana s kolesarskimi potmi, vendar, če bi jih hotel uporabljati, bi moral poznati tudi manjše kraje. Zaradi tega razloga sem se držalj večjih cest. Pravzaprav ni
bilo nobenih težav s prometom, saj je bila kultura voznikov v avtomobilskih konjičkih kar na zavidljivi ravni. V
Sttutgartu se je sicer našel kolesar, ki me je spremljal kakšnih 30 km po kolesarskih stezah. Brez posebnih težav sem kmalu prišel v Francijo. Tam se je začela vročina, saj je bilo že prvi dan kar 35 stopinj, hkrati z vročino pa je nastopila tudi težava z jezikom, saj francoščine ne znam. Po enajstih dnevih potovanja sem prikolesaril do Pariza, ki je bil moj glavni dlj. Od tu bi se domov vrnil z vlakom, če bi šlo kaj preveč narobe. K sreči ni bilo večjih težav,, zato sem nadaljeval pot proti morju. Upal sem, da se bom ob obali Atlantika lahko malo namočil, a mi vreme ni bilo naklonjeno. Odločil sem se nadaljevati proti Ceanu ter ob tem prevozil tudi kraj Grenvich, kjer je začetek zahodnega poldnevnika. Da sem tako-rekoč prikolesaril na zahodno
poloblo sveta, sem se spomnil šele nekaj ur kasneje, ko sem že kolesaril iz Le Mansa proti Orleansu.
Spremljalo me je oblačno vreme, deževalo pa je v glavnem ponoči, tako da nisem bil preveč moker. V Franciji sem vozil po ravnini. Po eni sem vozil kar 18 km popolnoma naravnost, da je bilo že kar dolgočasno. Ko sem prišel v Švico, se je podoba močno spremenila, vožnja je bila bolj zanimiva, a tudi težavnejša,” je še povedal Franci.
Čez prelaz v snegu
Franci je preko prelazov potoval precej počsneje. Kar nekajkrat se je moral vrniti in poiskati drugo pot, saj so biti nekateri prelazi zaradi snega še zaprti za promet. Sneg pa je še na novo zapadel.
“Ko sem zjutraj odprl oči, je bilo okrog mene 15 cm novega snega. Ta pa je rahlo naletaval tudi še potem,
ko sem se bližal vrhu prelaza pri Grossglocknerju. Tisti dan sem se spustil s 1245 m na 770 m ter se nato povzpel na 2514 m visok prelaz. Ob tem sem opravil kar 35 km vzpona in še lepo število km spusta, saj sem prespal na višini 1217 m. Kljub temu resnejših težav s kolesom nisem imel vse do 25. maja, ko se mi je utrgala žica za sprednji menjalnik. Zaradi tega je šlo počasneje tako v hrib kot navzdol, kljub temu pa sem srečno prispel preko Italije v Slovenijo, Ljubljano in nato preko Trojan v domači, kraj kjer sem zadovoljen zaključil svojo 25-dnevno pot.”
Franci Škorjanc je s tem zaključil svojo kolesarko odisejado, ki je pomenila preizkus njegovih lastnih moči in vzdržljivosti. Prenočeval je, kjer je naneslo, jedel in pil pa to, kar mu je trenutno ugajalo. Na njegovem jedilniku je bilo zelo veliko banan, francoske solate, jogurta in ogromno čokolade. Na celotni poti je imel samo dva topla obroka. Ta si je privoščil na svoj rojstni dan in zadnjo nedeljo, ko je bil na vrhu prelaza. Največ prevoženih kilometrov na dan je bilo 195, najmanj pa 105. Za pomoč pri orientaciji je uporabljal napravo GPS. Podvig pa je finančno bremenil le njega, saj razen sodelavcev na radiu Goldi, ni imel sponzorjev. Na poti so najbolj trpela ušesa, saj so, kot pravi Franci, prestala tako ozebline kot opekline. Nekaj težav pa je bilo tudi s prsti na desni roki, ki pa jih sedaj že normalno premika.
Kolesa je imel za nekaj časa dovolj, zdaj pa že znova nabira kilometre in njegov prvi daljši cilj bo Logarska dolina, kjer s kolesom še ni bil. Vsekakor pa si je zastavil cilj, da do konca leta prevozi skupno 10.000 km. To mu bo glede na njegovo zagnanost in odločnost gotovo brez težav tudi uspelo.
D. Naraglav
Franci pred startom 4070 km dolge poti
Pariz z Eifelovim stolpom je bil njegov osrednji cilj s katerim je prosalavil svoj 25. rojstni dan
Savinjske zgodbe
junij2000
Spomini na Frana Robleka (1865-1935)
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino
28. junija letos bo minilo 13$ let od rojstva Frana Robleka, odličnega hmeljarja iz Žalca ter uglednega narodnega in gospodarskega delavca Savinjske doline.
Bil je četrtorojeni in najmlajši otrok ter poleg treh sester edini sin Franca Robleka (1833-1870) in Marije roj. Žuža (1835-1917). Zaključil je nekdanjo realko v Celju, nato pa še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu in postal rezervni oficir, se je vrnil na dom in kmalu prevzel veliko domače posestvo, ki je pogrešalo odločne vodilne roke, saj je njegov oče umrl v najlepši moški dobi.
Roblekov rod se v matrikah župnijskega urada v Žalcu omenja že v obdobju 1770-1823. Po nekaterih virih so bili predniki usnjarji in sedlarji in so šele kasneje poštah kmetovalci, gostilničarji itd. Od nekdaj je bil njihov dom na levi strani Godomlje v vzhodnem delu trga. Že oče Frana Robleka, Franc Roblek, je bil 1. 1864 izvoljen za župana trga Žalec in je bil med tistimi slovenskimi rodoljubi, ki so podpisali vabilo za žalski tabor, objavljen v “Celjskih novicah” avgusta 1868. Tabor so sklicali za 6. september 1868 naši tedanji narodni voditelji dr. Josip Vošnjak, Ivan Žuža, dr. Razlag, deželni poslanec Herman in dr. Ploj z zahtevami po enakopravnosti jezika, slovenskega šolstva, slovenskega sodstva itd.
Svoje mlado življenje je oče Franc Roblek prezgodaj končal zaradi pljučnice, ki jo je dobil kot prostovoljni gasilec pri gašenju požara na neki kmetiji v Vel. Pirešici. Tako je morala mati sama skrbeti za štiri otroke, veliko posestvo in gostilno. Kot umna kmetovalka je kot nekaj drugih domačinov Žalčanov sledila Janezu Hausebichlerju, ki si je 1. 1876 uredil stalen hmeljski nasad in velja za očeta savinjskega hmeljarstva. Tako je tudi Marija Roblek že v letu 18791880 zasadila prvi hmelj na svojih njivah.
K razvoju savinjskega hmeljarstva sta poleg Janeza Hausenbichlerja pripomogla tudi žalska pivovarja Fran Žuža, ki je že 1. 1842 ustanovil prvo pivovarno v Žalcu in Simon Kukec, ki jo je 1. 1881 prevzel ter moderniziral in v njej varil pivo do 1. 1902. K razvoju je pripomogel tudi Josip Lorber, ki je 1. 1878 odprl kovinsko obrt. Ta se je 1.1914 razvila v tovarno, v kateri je izdeloval poljedelske stroje in hmeljske sušilnice.
Razumljivo je torej, da je takšna naravnanost na novo poljedelsko kulturo v Savinjski dolini vplivala na mladega Frana Robleka, ki je bil navezan na zemljo in tehnično zelo nadarjen, zato se je z vsem srcem posvetil hmeljarstvu (na študij tehnike je moral zaradi prevzema domačije pozabiti). Sledila je korenita prenova domače hiše (1897) in poroka z Ano Zanier (1871-1928), hčerko posestnika in veletrgovca Norberta Zaniera, ki je bil v letih 1889-1896 župan v Št. Pavlu pri Preboldu. Med leti 1898 in 1915 se jima je rodilo sedem otrok.
Mladi gospodar pa ni imel na skrbi-samo vodenja lepe domačije, zanimalo ga je tudi (so) delovanje pri javnih zadevah, predvsem v občini in
domačih društvih. Zaradi mnogih vrlin bistrega duha, prirojene nadarjenosti, vsestranskega znanja, železne volje ter čuta dolžnosti in odgovornosti je prevzemal številne zadolžitve, ki jih je opravil z najboljšimi uspehi, naj je šlo za udejstvovanje na gospodarskem, socialnem ah političnem področju. Že 1. 1887 je deloval kot tajnik in blagajnik (kasneje tudi kot predsednik) “Dirkalnega društva”, ki je prirejalo konjske dirke na “žalski gmajni” ob Savinji in skrbelo za napredek konjereje, vendar pa je glavni interes njegovega smotrnega in nesebičnega dela veljal hmeljarskim organizacijam ter zaščiti savinjskega hmelja in hmeljarstva.
Napredni savinjski hmeljarji so 1. 1880 ustanovili “Hmeljarsko društvo Žalec”, ki je predstavljalo pomembno stanovanjsko organizacijo. Vanj se je Fran Roblek vključil že zelo zgodaj, postal odbornik in bil od 1. 1911 do smrti predsednik društva.
L.	19I8 je društvo razširilo svoj delokrog na vso Dravsko banovino in od takrat se je imenovalo “Hmeljarsko društvo za Slovenijo”. Naloga društva je bila predvsem v pospeševanju hmeljske rastline. Društvo je prirejalo predavanja, takoimenovane “poučne shode” v najmanj 50 krajih. Med tistimi, ki so posredovah strokovno izobrazbo s praktičnimi in teoretičnimi tečaji, je bil poleg neumornega tajnika in duše društva nadučitelja Antona Petrička ter Josipa Širce in Vincenta Vabiča, st. tudi Fran Roblek.
Fran Roblek je bil hmeljar, ki je z njemu lastno vztrajnostjo in doslednostjo iskal vedno nove rešitve za izboljšanje in napredek slovenskega hmeljarstva. V svojih vzornih nasadih je delal poskuse in bil prvi hmeljar, ki se je dolga leta resno ukvarjal s selekcijo hmeljske rastline. V svojih hmeljiščih je skrbno opazoval razvoj hmelja in z apnom zaznamoval najboljše in za selekcijo primerne rastline. To je opravljal vedno sam, metodo pa je na “poučnih shodih” priporočal vsem hmeljarjem. Ko je začela nasade poznega hmelja napadah peronospora, je bil Fran Roblek zopet prvi, ki se je lotil škropljenja. Prav tako je kmalu uvidel pomen pravilnega sušenja za kvaliteto hmelja. Po lastnem načrtu si je v svoji sušilnici uredil sušenje hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilator-ja. Njegova sušilnica je bila brez dvoma najboljša v takratni banovim. Zgradil je še večji objekt s sušilnico (sedaj Petriče), katerega del je služil tudi za prireditve (v znani “Roblekovi dvorani” je bil npr. marca 1. 1922 Savinov večer v počastitev Rista Savina, sicer pa so v dvorani vsako leto prirejali “Božične” plese, igre in mnoge druge kulturne manifestacije, skratka, bila je središče kulturnega življenja).
Njegovi uspehi pri sušenju hmelja so ga vzpodbudili, da je med hmeljarji vneto propagiral gradnjo dobrih, modemih sušilnic. Vedno je govoril: “Najboljši hmelj se v slabi sušilnici pokvari, zato je dobra sušilnica za vsakega hmeljarja velikega pomena”. S svojim delom je dosegel, da so bili njegovi nasadi med najlepšimi, njegov hmeljski
pridelek pa kvalitetno med najboljšim. Zato ni čudno, da je na hmeljskih razstavah prejemal visoka odlikovanja. Na tem mestu naj omenim samo tista odlikovanja, ki jih hranim v družinskem arhivu, saj se je mnogo Roblekovega “zgodovinskega” gradiva (odlikovanja, diplome, fotografije, rokopisi itd.), predvsem tistega, posojenega iz hmeljske razstave 1. 1945, preprosto “preselilo” v roke in last nekaterih posameznikov in je tako za našo družino za vedno izgubljeno. Odlikovanja, ki jih hranim, so: Bronasta medalja, 1888,
Spodnještajerska regionalna razstava v Celju; Bronasta medalja, 1900, Svetovna razstava v Parizu; Častna spom. medalja, 1908, ob 25-letnici Inštituta za pivovarstvo v Berlinu; Zlata medalja, 1910, Mednarodna razstava v Londonu; Zlata medalja, 1913, Kmetijska razstava alpskih dežel v Gradcu.
Velikega pomena za razvoj savinjskega hmeljarstva je bila tudi pravilna predelava hmelja, t.j. pakiranje in konzerviranje hmelja in v ta namen 1. 1902 ustanovljena “Hmeljama”, prvi jugoslovanski zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu (do tedaj so to opravljah v Žalcu na Češkem in v Numbergu v Nemčiji). Največ zaslug za to imata pobudnika in soustanovitelja “Hmeljame” Fran Roblek in Josip Širca, ki sta bila dolga leta tudi na čelu njenega vodstva. Zaradi čedalje večjega pomanjkanja prostora za skladiščenje je bila prvotna zgradba večkrat povečana (med led 1907 in 1927), tako da je imela ob nacionalizaciji 1. 1945 10.000 m2 površin za skladiščenje suhega hmelja, 16 komor za žveplanje, električno dvigalo in modeme stiskalnice. Bila je ena največjih v Evropi in ponos savinjske metropole. Doživela je neslavni konec, ko je leta i960 pogorela. Ko govorimo o “Hmeljami”, ne moremo mimo vloge, ki jo je imela “Savinjska posojilnica v Žalcu”. Ustanovljena je bila
1.	1881 in je imela v začetku poslovanja predvsem narodni pomen. Savinjska posojilnica, ki jo je od ustanovitve do 1. 1896 do 1. 1896 vodil Janez Hausenbichler, nato pa vseskozi Fran Roblek, je imela velike zasluge za širjenje hmelja v dolini, za izobraževanje strokovnjakov in narodnih učiteljev ter za dobrodelne
namene. S tretjino svojih deležev je omogočila	(so) ustanovitev
“Hmeljame” in to dejanje so ji šteli kot največjo zaslugo za hmeljarstvo. Posojilnica je gmotno podprla še “Oznamkovalnico” za hmelj, ki je bila ustanovljena 1. 1908. Z znamko “Južnoštajersko-Savinjska dolina” je Savinjska dolina pridobila še na pomenu in ugledu. Ker je bila Savinjska posojilnica v Žalcu močan denarni zavod, so sedež Celjske zadružne zveze, potem ko je zašla v težave, 1. 1927 preselili v Žalec. Predsednik Zveze je postal Fran Roblek, ki je imel velike zasluge za
finančno ozdravitev Zveze. Kljub temu so prejeli sklep, po katerem so Zvezo 1.193O razpustih in jo vključili v Zvezo slovenskih zadmg v Ljubljani.
Za Frana Robleka je bilo vprašanje savinjskega hmeljarstva vprašanje življenja in obstoja savinjskega kmeta. Kako pravilno je pojmoval hmeljarstvo, dokazuje tudi vloga, ki jo je februarja 1927 naslovil na Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu, v kateri v imenu Hmeljarskega društva za Slovenijo prosi, da Ministrstvo s primemo uredbo prepove izvoz hmeljarskih sadik “Golding” prek meja Slovenije, ker bi v drugačnih klimatskih in pedoloških razmerah ta vrsta hmelja dajala manj kvalitetni pridelek, ki bi zato lahko ogrozil sloves savinjskega Goldinga. Prav tako je februarja 1927 naslovil vlogo na ministra dr. Kukovca s prošnjo, da na pristojnem mestu podpre savinjske hmeljarje v borbi proti prekomernemu širjenju hmeljskih nasadov v državi (na Hrvaškem, v Sremu in Bački) in z uredbo obvaruje savinjsko hmeljarstvo pred nevarnostjo za njegov obstoj zaradi hiperprodukcije manj kvalitetnega hmelja in s tem povezanega padca cen.
Fran Roblek se je posvečal tudi sadjarstvu. L. 1915 je kupil posestvo Mirosan in na obsežnih poljedelskih površinah uredil po takratnih strokovnih načelih sodoben sadovnjak. V enem zamahu je posadil 1200 dreves jabolk visoke rasti in nato še 800 dreves, saj so izredno ugodni talni in klimatski pogoji omogočali pridelavo kvalitetnih štajerskih jabolk. Sadovnjak je urejal vse do smrti, za njim pa ena od hčera.
V žalskem občinskem odboru je
bil Fran Roblek prvi svetovalec že za časa župana Josipa Širce, ki je županoval od 1894 in 1916. Roblekova skrb je veljala številnim problemom. Tako je znano, da je na občinski seji novembra 1905 podal predlog za izgradnjo nove osnovne šole v Žalcu, ki je otvoritev doživela oktobra 19II, svoje poimenovanje v “državno osnovno šolo” pa decembra I9I8. Skupaj z županom Širco si je prizadeval za ustanovitev meščanske šole v Žalcu. Po večkratnih prošnjah na Deželni šolski urad v Gradcu (od 1900 do 1914) je le-ta prošnji žalske občine 1.1914 ugodil. Leta 1928 je bila otvoritev in meščanska šola v Žalcu je bila prva meščanska šola na takratnem Spodnjem Štajerskem.
Od 1. 1907 se je Franc Roblek kot predsednik podružnice Kmetijske družbe posvečal tudi splošnim problemom savinjskih kmetovalcev.
Leta 1911 se je na njegovo pobudo in sodelovanjem ter finančnem deležu osnovala “Elektrarna, družba z o. z”, ki je že 1. 1912 dala trgu Žalec električno razsvetljavo. Bil je vseskozi njen predsednik. Na občinski seji, dne 15. junija 1911, so Franu Robleku podelili naziv častnega občana trga Žalec za gospodarske zasluge, ki si jih je pridobil kot občinski odbornik, zlasti pa za uspešno zastopanje narodnih in gospodarskih interesov volivcev Savinjske doline v dunajskem parlamentu v letih 1907-I911. Ko se je 1. 1916 župan Josip Širca odrekel funkciji županovanja, je vodstvo občine prevzel Fran Roblek in ostal na tem položaju do 1921, ko se je moral zaradi bolezni umakniti. Županske posle je torej prevzel v najbolj kritični dobi, ko je divjala 1. svetovna vojna. Njegovo delovanje je bilo oteženo zaradi skrajno napetih političnih razmer, saj se je moral po eni strani zavzemati za domačine, po drugi pa ustreči raznim zahtevam vojaške oblasti, ki je imela v Žalcu ves čas vojaško poveljstvo in 1000 do 1500 vojakov. Njegov položaj do poveljstva vojaške oblasti je bil olajšan, ker je njegova žena Ana Roblek vodila “Ozdravilišče”, ki so ga uredili v osnovni šoli, kjer so zdravih ranjene vojake. Iz časa 1. svetovne vojne je ostal Roblek v spominu vsem, ki so se po majski deklaraciji udeležili veličastne narodne manifestacije v Žalcu, kateri je predsedoval.
Po Franu Robleku je bil za župana maja 1921 izvoljen Vinko Vabič ml., ki je županstvo odložil 1.1927. Njemu je sledil ponovno Fran Roblek, ki je vodil županske posle do 1932.
Fran Roblek je bil kljub vsestranski zaposlenosti Uidi velik ljubitelj narave, lovec in planinec ter navdušen “Sokol”. Že od mladih let je pravilno pojmoval naloge in dolžnosti pravega lovca, zato je bil vedno v prvih vrstah “zelene bratovščine”. Mnoga leta je deloval kot odbornik in podpredsednik celjske podružnice SLD. Predsedoval je Lovskemu društvu Žalec, ki ga je zaradi zaslug 1. 1932 izvolilo za dosmrtnega častnega predsednika.
Kot velik ljubitelj naših gora je postal Fran Roblek društveno dejaven že zelo zgodaj. Morda je temu botrovalo prijateljstvo s Franom Kocbekom, ki je 1. 1882 prišel kot nadučitelj službovat v Žalec. Ustanovitev Slovenskega planinskega društva 1.1893 je vzpodbudila Uidi Savinjčane, da so avgusta istega leta ustanovili Savinjsko
podružnico SPD, v kateri je bil Fran Roblek pravi in podporni član ter dejaven pri njenih konkretnih akcijah. Skupaj z Antonom Petričkom in Josipom Širco je bil v izvršilnem odboru za izgradnjo koče na Mrzlici, poimenovanje Hausenbichlerjeva koča, odprte 28. 9- 1899- Bil je Uidi član zavetiške zadruge “Rinka”, katere namen je bil, da bi z izgradnjo hotela v Logarski dolini pomnožili število obiskovalcev, ki bi uživah v lepotah Logarske doline in Savinjskih planin. Ker do tu ni bilo pravih cest, je odsek Savinjske podružnice SPD, ki je bil ustanovljen
1.	1919 v Žalcu in ga je vodil Fran Roblek, sklenil na zboru 1. 1921, da bodo cesto iz Solčave v Logarsko dolino zgradili Žalčani. V ta namen so imenovah odbor pod vodstvom Frana Robleka, ki je cesto pričel graditi 1. 1922 in jo s pomočjo prostovoljnih darov, državno pomočjo in sodelovanjem domačinov dokončno zgradil 1. 1925. Zdaj je postala Logarska dohna zares dostopna in za to ima Fran Roblek vehke zasluge.
V širšo politično areno je Fran Roblek stopil že 1.1907, potem ko je bila jeseni 1906 na Slovenskem Spodnjem Štajerskem ustanovljena narodno-napredna (narodna) stranka, ki jo je vodil dr. Kukovec. Po volilnem boju s kandidatom SLS dr. Antonom Korošcem je bil Fran Roblek na volitvah maja 1907 izvoljen za državnozborovskega poslanca enajstega volilnega obdobja (1907-19II) v dunajski parlament, kamor so ga izvolili vohvci volilnega okrožja Celje Vransko. Na Dunaju se je odločno zavzemal za narodnostne pravice pri naših sodiščih, za gospodarske in kulturne potrebe svojega okrožja, svoje Savinjske doline in vsega slovenskega Štajerja. Znana je njegova interpelacija glede (nemško-slovenskih) dogodkov v Celju septembra I9O8 ob sokolskem prazniku in pa interpelacija (nov. 1908), s katero se je zavzemal za zavarovanje interesov vinogradnikov pred uvozom cenenih in kvalitetno nekontroliranih vin iz madžarskega dela države, ki tedaj ni imela sprejetega zakona o vinu.
Po zaslugi Frana Robleka je Ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju 1. 1909 ustreglo prošnji Hmeljarskega društva v Žalcu in imenovalo univ. prof. botanike Julija 01schowy-ja za svetovalca savinjskega hmeljarstva. Za razvoj našega hmeljarstva je bilo to pomembno, saj so savinjski hmeljarji z njim dobih svojega odločnega zagovornika.
Ponovno se je Roblek spustil v volilni boj junija I9II v istem volilnem okrožju. Izid vohtev je bil zdaj obraten; po zaslugi močne propagande je tekmo dobil dr. Anton Korošec.
Naj zaključim: Fran Roblek je bil v vsakem pogledu pomembna osebnost in zaradi nesebičnega ter izredno delavnega zavzemanja za splošne koristi zelo priljubljen. Njegovo življenjsko vodilo je bilo Savinjski dolini ohraniti čist, narodni značaj, kakršnega je imel sam in katerega ni nikoh upognil. Svojo gospodarsko, socialno in politično vlogo v življenju Savinjske doline je uspešno odigral. Umrl je 22.3.1935 in je pokopan na žalskem pokopališču.
(Po virih avtorjev: Rajko Vrečer, Franc Ježovnik, Aleksander Videčnik, drugih virih ter družinskem arhivu).
Danilo Goriup Žalec
junij2000
Naša dediščina
Dogodki iz župnije Vransko II
Zloženke, ki nas vodijo po Spodnji Savinjski dolini III
Že dvakrat smo s pomočjo zloženk in drugega materiala potovali po Spodnji Savinjski dolini. Danes gremo na pot tretjič.
Ostal nam je Prebold. V prospektu, ki je izšel v Preboldu, je predstavljena ponudba od bazena Prebold do posameznih gostiln itd. Na hrbtni strani je lepo predstavljen kraj. Zapis: “Prvotno naselje se je razvilo pod gradom Liebenstein leta 1288” ne bo držal. 23. 3. 1288 se omenja castrum Liebensteine, 1. 1302 se prvič v pisnem dokumentu omenja ecclesia S. Pauli (cerkev), 24. 4. 1368 najdemo zapis: Ich Herman ... pfarer (duhovnik) dasc Sand Paewla (sv. Pavel)... dascz Gomylzk (Gomilsko) ...
Dokumenti kažejo, da se je naselje razvilo po letu 1300 in ne leta 1288. Turistična ponudba je lepo prikazana. Ne razumem pa, da v zloženki niti enkrat ne ponudijo ogleda kakšnega kulturnega naravnega spomenika. Na zloženko lahko navežemo raziskovalno nalogo osnovne šole Prebold UTRINKI TURIZMA OBČINE PREBOLD. Če polistamo po nalogi, najdemo v njej sliko plošče, ki je na rojstni hiši dr. Antona Schwaba. Nikjer pa ni ničesar, ne opozorila ne slike domačije Janka Kača, ki je bil znan slovenski pisatelj. V zloženki ni opozorila, je pa v nalogi, da je na cerkvi vzidan nagrobnik celjskega škofa Gavdencija iz 6. stoletja. Predstavljena je Zainerjeva hiša, tudi notranjost nekdanjega hotela je prikazana. Prikazani so športno rekreacijski objekti. V nalogi so predstavljene posamezne vasi občine Prebold in opozarjajo na posamezne prireditve. Ali vsakoletni pohod na Hom ni turistična ponudba, če je turistična ponudba pohod na Marija Reko, ki se omenja v zloženki? V nalogi se ne omenjata ta dva pohoda.
Če primerjamo zloženko in raziskovalno nalogo, lahko mimo zapišemo, da se lahko zloženka skrije pred nalogo, saj je naloga veliko bolj kvalitetna.
Pojdimo naprej. Imamo zelo pregledno zloženko KRAJINSKI PARK PONIKVANSKI KRAS. Vemo, da je v
uradnem listu od 13- 11. 1998 izšel odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Žalec. V odloku je poudarjeno, da je Ponikvanski kras območje s poudarjenim kvalitetnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo in ima veliko ekološko, biološko in krajinsko vrednost. Med drugim je poudarjeno, da m najdemo vse kraške pojave kot na matičnem krasu, le da v manjših dimenzijah in oblikah. In ta krajinski park je v zloženki lepo prikazan. Zloženka med drugim opozori, da je planota razrezana s tesnimi dolinami, po katerih tečejo potoki kot Ponikvica, Peklenščka, Kalski potok. Opozori na podzemne jame, večina jih ni daljših od 100 metrov. Med njimi je nekaj izjem, kot je jama Pekel, Bezgečeva jama ali Kamnita hiša, Tajna jama in jama Rupa. Opozori na naravne spomenike, kot so Bezgečeva jama, Tajna jama, območje naravnega spomenika “potok Ponikvica s kraško jamo Pekel”. Prikazan je izvir Ponikvice, Požiralnik v Lokah, Jama Pekel z dolino Peklenčice, Bezgečeva jama ah Kamnita hiša, Tajna jama. Npr. za jamo Pekel preberemo, da ima dve etaži - zgornjo suho in doljno vodno. Za Tajno jamo piše, da je najdaljša jama pri nas. Dolžina jame je okoli 1.300 metrov. Na posebnem zemljevidu vidimo, kje je kakšen objekt. Prav tako je v zloženki natisnjen zemljevid krajinskega parka “Ponikvanski kras”. Turistično društvo Šempeter, ki skrbi za jamo Pekel, je edina jama Pekel, ki je odprta za turiste, občasno izdaja prospekt jame. Zadnji ima na naslovni strani sliko slapa, ki je v jami. 23. 12. 1998 je izšel Odlok o razglasitvi naravnega spomenika reka Ložnica S poplavnim območjem za naravno znamenitost. V odloku preberemo, da naravni spomenik “Ložnica” obsega območje vlažnih in močvirnih travnikov ob reki Ložnici. Odlok opozori na značilno podobo krajine in na to, da daje življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med katerimi so tudi ogrožene živalske vrste. Uidi o tem naravnem biseru je izšla knjižica REKA LOŽNICA IN TRAVNIKI Z MEJI-
CAMI V SPODNJI SAVINSKI DOLINI. Knjižico je napisal Milan Vogrin in je bila že predstavljena v Utripu. Ah veste, kaj pravijo starejši o Ložnici? “Če se v njej “pollila” ena žaba, je vse v redu, če pa se dve, je poplava.”
Pred dobrim letom je izšla zloženka DOBROVLJE, ki jo je prav tako napisal Milan Vogrin, pri fotografiranju mu je pomagala Nuša Vogrin. Uvodoma je poudarjeno, da so Dobrovlje kraška planota, ki premore vehko naravnih in kulturnih znamenitosti in je na kratko predstavljena. Poudarjeno je, da na planoti najdemo vrtače in prave kraške jame.
Mimogrede, v Intervjuju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1988) najdemo podatek, da je na Dobrovljah ZELENA JAMA, ah BREZNO PRESENEČENJA, naj-globje do sedaj znano brezno v severovzhodni Sloveniji. Brezno se konča na globini 472 metrov od vhoda v neprehodni ožini. V tej jami so zelo znani hrošči. Lahko bi omenili še sorazmerno veliko vodoravno jamo ŠKADOVNICO in njeno sosedo VETERNICO in še druge jame, nekatere so naštete v zloženki, kjer je prikazan gozd in posamezne gozdne združbe, kot so smreke, hrast, pa tudi kostanja je vehko. Bogato je podrastje, m med drugim najdemo borovnico. Predstavljene so zanimive rastline in živalstvo. Avtor izpostavi ptice, ki so med vsemi živalmi verjetno najbolj opazne. Na Dobrovljah je bilo ugotovljenih 115 vrst ptic, od katerih jih tukaj tudi vehko gnezdi. Avtor opozori na sinice, črno žolno, ki je največja evropska žolna, sivo žolno, ki je ogrožena itd. Avtor zloženke opozori tudi na kulturno dediščino. V tem poglavju zapiše: “Na Čreti je pomembno arheološko najdišče, poznana pa je tudi po dogodkih iz druge svetovne vojne ...” Zakaj avtor ne zapiše, da so na Čreti našh nekaj bronastodobnih suhičastih osti in srpov, saj je to eno zelo redkih, če ne edino najdišče iz bronaste dobe. Ne bi bilo odveč zapisati, da je bil tu prvi frontalni boj med Nemci in partizani na Slovenskem.
Franc Ježovnlk
Ob predstavitvi knjige Ivana Gaberška “Dogodki iz župnije Vransko” smo zapisali, da bomo polistali po njej. Danes izpolnjujemo to obljubo.
Ustavimo se pri poglavju POPIS IN NAPREDEK VRANSKE FARE IN TRGA... Ih preberemo, da vranska fara šteje 11 vasi, ki so organizirane v dveh političnih in petih davčnih občinah. Vasi so: Vransko, trg (Gorica, Briše, Ilovica), Prekopa (Breg), Čeple - v najnovejših zemljevidih Čeplje (Vivode), Stopnik (Godvin, Hekenberk), Teržič (Brode), Ločica (Ravne, Zahomce, Osredek, Jarše, Bistrica, Brdo, Jakovdol), Sv. Jeronim (Kale, Merinca, Prapreče, Klokočovec, Klance), Volog, Teševa (Polžnik, Prosilnik), Čreta in Selo.
Tako so se imenovala naselja in zaselki leta 1888. Avtor navaja, da šteje fara 1869- leta 2407 duš. Opisana je lega teh krajev.
Zanimivo je, da avtor za vas Brode uporablja naziv Teržič. Če polistamo po Historični fotografiji slovenske Štajerske, najdemo podatek: “Brode, vas pri Vranskem 8. 5.1350 in Furtten ein hueb (ena kmetija). Drugo srednjeveško ime predi. 1500 je Furt”.
Če primerjamo podatke iz knjige s koledarjem iz leta 1905 vidimo, da sta tega leta delovali dve politični občini kot 1. 1888: občina Vransko (Trg in 4 vasi) ter občina Sv. Hijeronim (9 vasi). Za primerjavo navedimo še, da je Vransko okoh 1. 1900 štelo 1714 prebivalcev, sv. Hijeronim pa 1190, skupaj 2904. Število prebivalcev je naraslo za 500. Avtor knjige navaja, da je okohca “zdravju ugodna”, le dež jo pogosto nadleguje.
V knjigi ni navedene letnice ustanovitve pošte, ta podatek se prav tako ne najde v ZGODOVINI POŠTE. Knjižica govori le, da je trg dobil brzojavni urad 1. 1876. V Zgodovini pošte je navedeno 1. 1875. Knjižica govori, da je trg v 20. letih, ki jih avtor opisuje, dobil “prepotrebno javno razsvetljavo trga”. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšna je bila ta razsvetljava. Po 1. 1920 je bila iz elektrarne Brode speljana v trg elektrika in urejena električna javna razsvetljava trga.
Posebno poglavje knjige je ZGODOVINA ŽUPNE CERKVE, ŽUP-
NIJE IN PODRUŽNIC. Poglavje opozori na marsikaj, kar se je dogajalo v vranski fari. Leta 1848 je bila velika povodenj. Spodnji del trga je bil poplavljen. Povodenj se je ponovila
1.	1867. Leta 1872 je toča potolkla ves pridelek na njivah, 1873 je bila dozidana nova šolska stavba. Avtor predstavi graščine, gradove, ki so v bližini cerkva itd. Tit bi se morah nekateri podatki dopolniti. Recimo vikariat na Vranskem in prafara Braslovče, protestantizem itd. Prvi vikar se v neki fevdalni listini omeni 1.1286 ih vikarji se v knjižici omenjajo vse do 1. I6OI. Je tedaj postal vikariat samostojna župnija? Vikar je uradni namestnik kakšnega cerkvenega predstojnika (župnika). Vikariat je skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji.
Vehko vrednost predstavljajo v knjigi objavljeni prepisi nagrobnih plošč, ki So v cerkvi. Recimo nagrobna plošča rodbine Schrattenbach.
PODRUŽNICE so zelo pregledno predstavljene. V tem sestavku je opisanih šest podružnic Župnije Vransko. Avtor navaja, da “severno ležeče planinske vrhove” (Solčavske planine do 8000 čevljev visoke - sedaj so to Savinjske Alpe, visoke okoh 2500 m) dolgo krije snežna odeja. Zato se pomlad začne nekohko pozno. Avtor opozarja na sveži zrak, milo podnebje, na dobro pitno vodo, lepe gozdove, in bistro vodovje, ki žubori proti Bolski in potem v čisto Savinjo. Opozarja na kmetijstvo in hmeljarstvo, ki se razvija zadnjih pet let, boji pa se, da zaradi “stisnjenih cen” hmeljarstvo ne bo obstalo. Kraji so zdravi, ljudje so visoki, krepki in brez izjeme slovenskega “pokolenja”, običaji in nošnja je slovenska, učenci iz teh krajev pa bistri. Farani, ki so po večini kmetje, obdelujejo zemljo v pom svojega obraza.
To je samo nekaj besed o trgu Vransko in okolici. Že ob teh odlomkih se lahko vprašamo, ali smo ohranili vsaj del tega, ali imamo na primer čiste vode. V knjigi preberemo, da je bilo Vransko za časa Napoleona (Ilirija) obmejna vas in da je bil v kraju carinski urad - še 1.1888 so ljudje hiši, kjer je bil urad, pravih “na avšlak”.
Preberemo lahko, da se v starih
listinah piše Vrensk, Vrantzkm, Frenzkm, Frenzkih. Nemci só ta imena poenotili v ime Franz. V listini iz 1. 1286 najdemo zapis: “Chonrado vicario in Vrensk”, 1. 1302: “ecclesia s. Michealis de Wrayncke” (cerkev sv. Mihaela na Vranskem).
Knjiga spregovori o turizmu v kraju, da v to letovišče vsako leto prihaja mnogo tujih gostov, v ta brezhrupni, vendar živahen kotiček.
Avtor navaja, da je bila m 1. 1867 ustanovljena NARODNA ČITALNICA. Družba sv. Mohorja šteje “tu ogromno število udov”, ude ima SLOVENSKA MATICA, SAVINJSKI SOKOL, KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVO itd. Delovala je trirazredna šola.
Pri podružnicah je zanimiv uvod, ki se začne z besedami: “Omenjeno je že, da je okolica Vranskega posebno mična, vabljiva krajšim ah daljšim izletom. Že potovanje do podružničnih cerkva mora prijatelja božje narave zadovoljiti ...” Opisane so posamezne poti, na primer: “Kdor ljubi vinorodne gorice in zmerne goričke, prikladen mu bode sprehod v Stopnik ah k podružnici sv. Jeronima; krepkejšim in zdravejšim priporoča se pohod na Čreto in sv. Katarino ...” Sledi zelo lep opis Črete in Katarine in Planinsko društvo Vransko ima tu prvi opis razgledov, ki so v bližini njihove planinske postojanke.
Sledi poglavje USTANOVE. Predstavljeni so predstojniki župnije Vransko. Zapis o prvem vikarju 1. 1286 smo že omenili. Zadnji vikar je Schwab Andrej (od 1. 1574 do 1. 1589). Prvi župnik, ki je imel stalne spore z Schrattenbahi, se omenja 1. I6OI. V srednjeveških listinah se omenja FARA VRANSKO že leta 1436. Omenjajo se KAPLANIJE, DOHODKI ŽUPNIJE.
Na koncu omenimo, da v knjigi najdemo tudi podatke o podzemnih jamah. Pri opisu PODRUŽNICE SV. JERONIMA je navedeno, da je četrt ure od cerkve velika vothna, katero ljudje imenujejo ŠKADOVNICA (SKADALNICA). Avtor zapiše, da je v njej mnogo kapnikov, različnih obhk in da vothna sega zelo daleč, izhod ima na Gornjegraški severni strani. Opozori še na jamo, ki je v bližini sv. Jošta, jama se imenuje “ŽLEBIRNICA”.
Franc Ježovnik
Tekma koscev in grabljic
Letos 20. jubilejna prireditev
Malo je kulturno etnografskih prireditev, ki bi pognale svoje korenine že med obema svetovnima vojnama pred avnojsko Jugoslavijo. V sv. Lovrencu pri Preboldu se lahko pohvalijo, da uspešno nadaljujejo tradicijo svojih dedov in babic, ki so se takrat združevali v Društvu kmečkih fantov in deklet Društva, ki je imelo v predvojnem času pomembno vlogo tudi pri dvigovanju nacionalne zavesti in poznejšemu boju proti okupatorju, že dolgo ni več. Na nji-
hovo mesto so stopili prizadevni gasilci in gasilke prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc, ki so prevzeli pomembno vlogo za kulturno, športno in družabno življenje ljudi v njihovi vasi pa tudi v nekdanji KS in sedanji občini Prebold.
Vaški gasilski dom s svojo okolico je vse od postavitve dalje center, kjer se odvijajo kulturne, športne in druge prireditve. Številni člani društva in drugi vaščani so bili in so še pobudniki in organizatorji raznih prireditev. Osrednja prireditev je še vedno Tekma koscev in grabljic,
katere korenine segajo v davno leto 1932. Takrat je bila organizirana prva prireditev, ki je nosila ime Tekma oračev, koscev in grabljic. Zaradi vojne, v kateri je izgubilo življenje precej mladih, je prireditev za nekaj let zamrla, vendar nikoh ni bila pozabljena. Aktualnost dogodkov koncem sedemdesetih let, modernizacija kmetijstva in sprememba navad ljudi je povzročila, da so se začele izgubljati kulturne vrednote, ki so vseskozi povezovale vaščane in člane PGD. To spoznanje jih je leta 1980 navedlo k organiziranju prireditve, s katero naj bi obuditi
prikazovanje starih ljudskih običajev in kmečkih opravil, za kar gre velika zahvala Marjanu Kupcu. Prireditev je pridobila na pomenu in v nekaj letih prerasla okvire tedanje KS Prebold.
Letos prizadevni gasilci in vaščani prirejajo že 20. prireditev “Tekma koscev in grabljic”. Njen namen in sporočilo se nista spremenila, le vsebina se prilagaja času, v katerem živimo. Tildi tokratna 20. jubilejna prireditev, ki bo po tradiciji prvo nedeljo v avgustu, bo takšna kot običajno, zaradi jubileja bo le še bolj slovesno in pestro. Za veselo razpoloženje po končani tekmi bo poskrbel ansambel Gašperji. Prireditve se bosta udeležila legenda narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik in njegov sin, kar bo dalo družabnemu delu še prijetnejšo vsebino.
D. Naraglav
Na prvi prireditvi so se pomerili tudi v vlečenju vrvi.
Nagradna križanka
junij2000
TIPALKA
REŠETO
SILICIJ
.OČESNA
SPUST Z
FR.
SLIKAR
AM. FILM.
ERNEST
LITIJ
MAJHNA
CERKVENA
ZGRADBA
POVAB-
LJENKA
GL. MESTO GRČIJE
PODROČJE
DELOVANJA
BULA
MESTO NA MADŽARSKEM
LISTNATO
VERA V BOGA
LEDVICE
SKUPINA
ŽUŽELK
ANTIČNA
LJUBLJANA
EL. TOKA
MESTO V JUŽNI
GLAVNO
AM.
DRŽAVA V AZIJI
IGRALEC
(JAMES)
TEKOČE
IGRALEC V
DALJNO-
GLED
ŽGANA, NEGORLJIVA GLINA
TRIMO
IGRO
SMUČAR
KOPALIŠČE
LIST
OZEK
KONEC
POLOTOKA
TRAK PRI PETROLEJKI
REKAV
FIRENCAH
LISTNO
ZELENILO
JADRAN.
.EGIPC.
BOŽANSTVO
RAFAEL
KAJNOV
'SL. POPEVKARICA
NIKELJ
OTOČJE
MLADIC
GOVEDA
VREDNOST NA DENAR.
ATLETINJA
(ANJA)
IZLETNIŠKA TOČ KAPRI TROJANAH
REKLO,
STALNA
BESEDNA
ZVEZA
RIMSKE
MAJHNA
VRATA
MAJHNOST
SL. DUHOVNIK IN POTOPISEC
NOZISCE
.RENANA
ŠKOTSKEM
NAŠIH
OBČINSKIH
SREDISC
TELUR
TROPSKI
SADEŽ
PESNIK
DESTOVNIK
ROBERT
TAYLOR
KEN. ATLET
ARABSKI
POLOTOK
BASOVSKA
VLOGAV
NEVESTI
STARORIM.
PESNIK
SUMUIVA
ZADEVA
OBMOČJE,
PREDEL
OKENCE PRI FOTOAPARATU
ENO OD (IASIH OBČINSKIH SREDISC
CERKVENI
ZBOR
SLADKOVODNA RIBA
SKLI-
CEVANJE
FR. SKLAD.
GMOTA
OBLIKA
RASTLIN.
STEBLA
GLAVNO
MESTO
ONTARIA
(KANADA)
AM.
FILMSKI
IGRALEC
(WARREN)
TESNO
OPRIJETA
PLETENINA
NAPRAVA, KI SEVA
SL
POPEVKAR
ANATOLE
FRANCE
UČNA URA
ZENSKI
HORMON
SMOLAR
KOSMATA
ODEJA
IGRALKA
GARDNER
UUBEZ.
SREČANJE
IZRAELU
PISATELJ
ELDA
VILER
STRM
OBRONEK
TANKA
MREŽASTA
TKANINA
VEST
KOŽNA
NADLOGA
GOBA
LESEN
PLUG
LIDIJA
OSTERC
STALNO
BIVALIŠČE
IT.
PISATELJ
(UMBERTO)
ZGOD
IT. REKA ADIŽA
PLATINA
ORANJE

TOMO
ČESEN
PREMIER
PRODI
NAGRADIVA KRIŽANKA
Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa:
ČRNMN-RDEČ1-BARON-ŠEMPETER-CELJE-VENIŠE-DVAJSET-LET-TRADICP-CIGANSK1-GOLAŽ.
Izžrebani nagrajenci: 1. Klemen Leban, Slivnica 72/a, Gorica, 2. Zdenka Kolar-Jerič, Pongrac 85,
Griže, 3. Teja Košir, Arclin 69, Škofja vas. Vrednostne bone za koriščenje gostinskih uslug v gostiščih Štorman dobite v našem uredništvu.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je SLAŠČIČARNA VANILIJA d.o.o., Šlandrov trg 34, Žalec. Vrednost nagrad je 5000, 3000 in 2000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 13. julija 2000.
junij2000
Živimo z zemljo
JULIJ - MALI SRPAN
Ako je drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni bo mokro.
Ako Magdalena (22.) dea, se dež še rad obdrži.
Če je Aleš (17.) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
Jakobova ajda pa Ožboltova repa je malokdaj lepa.
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Na nebu megla 25. dne - hudo zimo napove.
O Jakobu pšenica zori ah zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele o Jerneju nazaj pride.
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
OKRASNI VRT
Letos so nas cvetoče enoletnice presenetile veliko hitreje in zato nas že kar lep čas obdaja množica cvetja, ki pa zaradi vremena nidi marsikje veliko hitreje odcveti kakor običajno. V poletni vročini se je rast nekoliko upočasnila. Manj je dela z okopavanjem in odstranjevanjem pleveli, zato pa je marsikje potrebno žejni vrt zahvati, dognojevah vedno lačne okenske cvetlice in preprečevati širjenje škodljivcev in bolezni na rastlinah.
Za zalivanje ni pravega recepta, kdaj, kako pogosto in koliko je potrebno zahvati, saj je to odvisno od vremena, vrste tal ah posameznih rastlin. Najbolje je, če se prepričamo o suhosti zemlje tako, da jo primemo v roko in stisnemo. Če ostane stisnjena, je vlage dovolj, sicer pa je potrebno zahvati. Kadar zalivamo, zemljo z vodo temeljito premočimo, da ima za nekaj dni dovolj vlage. Pršenje po rastlinah le-tem ne zagotovi dovolj vlage, poleg tega pa se z vlago širijo tudi nekatere rastlinske bolezni, predvsem pegavost. Vrtnice in jagode zato vedno zalivamo le po tleh, nikoh po listih. Višjim okrasnim rastlinam pravočasno postavimo oporo, da jih ne prevrne močnejši veter. Posebno jo potrebujejo ostrožniki, višje dalije in gladiole. Zdaj je pravi čas, da presadimo preveč razrasle spomladi cvetoče trajnice in jih razdelimo. Vedno jih presadimo tja, kjer še niso rasle. Od julija dalje presajamo bradate perunike in tudi brez škode najrazličnejše rastline, vzgojene v loncih.
Posodovke in cvetlice v koritih v tem času potrebujejo obilo vode in hranljivih snovi. V tem času lahko na prostem v gredi že nasadimo potaknjence pelargonij, fuksij in bršljank, ki se s presaditvijo jeseni lepo razrastejo do nove sezone in nas spomladi hitreje razveselijo s cvetjem. Z grebenicami si lahko razmnožimo tudi kak grm ah popenjavko. V ta namen mlademu poganjku odstranimo spodnje hste, ga upognemo k tlom, z rogovilo pričvrstimo v globini 10 cm in ga zasujemo z mešanico šote, komposta in kremenčevega peska. Tako lahko razmnožimo magnolije, rododendrone, okrasne srobote, ghcinije in še nekatere.
Po potrebi obrezujmo in oblikujmo živo mejo. Redno kosimo vrtno trato, vendar više kot običajno, da se zaradi suše in močnega sonca ne izsuši. Še vedno lahko posejemo na vrt ah tudi v zabojček semena raznih dvoletnic: mačeh, spominčic, naprstcev, papeževe sveče, šeboja in drugih. Mačehe potrebujejo za kalitev semena temo, zato jih pokrijemo z vrečevino ah s papirjem, dokler ne vzkahjo.
Cvetoče in dehteče rastline našega vrta so minljive, vendar nas nekatere, ki jih ob pravem času posušimo, lahko razveseljujejo dalj časa. Suhe šopke lahko preprosto izdelamo. Še zaprte cvetove rož porežemo, stebla naj bodo čim daljša. Oblikujemo jih v šopke in jih s cvetovi navzdol obesimo v zračno senco, da se posušijo. Ne smejo se navlažiti. Takšni čarobni cvetlični šopki nam bodo prijetno popestrili mrzle zimske dni.
ZELENJAVNI VRT
Vrt nam v tem mesecu obilo vrača naš trud in skrb. Dovolj je solate, korenčka, peteršilja, rdeče pese, zelja, cvetače,kolerabe, kumaric, prvih paradižnikov in paprike ter nizkega fižola. Tokrat že spravljamo prve pridelke za zimo. Zimski česen začnemo pobirati, ko je na rastlini ena tretjina listov še zelenih, saj se takrat glavica drži zelo dobro skupaj. Tildi čebulo pobiramo, ko še ima deloma zelene hste. Oboje pospravljamo v hladnejšem delu dneva. Čebulo in česnove glavice prenesemo v zaščiten prostor v senco, kjer se dobro osuši, na stalno mesto pa jih shranimo, ko jih ponovno preberemo in odstranimo slabše razvite in poškodovane rastline, ki jih porabimo sproti. Če redno obiramo kumare, jajčevce in bučke, le-h nastavljajo vedno nove cvetove, tako bomo dobili več pridelka.
Paradižnik in jajčevce tudi redno piciramo in odstranjujemo stranske poganjke, ker le-h odvzemajo hranila tako potrebna za razvoj plodov. Pri paradižniku je priporočljivo, da odstranjujemo stare hste, ki za prehrano plodov niso več potrebni, so pa leglo za glive, ki lahko povzročajo bolezni. Plodovi, ki dozorevajo, morajo biti zakriti z hstjem, sicer jih močno sonce ožge. Med vrste bučk, kumar, paradižnika, jajčevcev lahko nanesemo pokošeno travo, slamo ah koprive, ki preprečujejo razraščanje plevela, tla so manj stlačena, v zemlji pa se ohranjata toplota in vlaga. Uši zatiramo s škropljenjem ah zalivanjem z vodo iz kopriv ah pa jih speremo z močnim curkom vode.
V	začetku julija še sejemo endivijo, radič, repo, črno redkev, po 20. juliju pa fenkelj - sladki komarček, špinačo, motovilec in kitajski kapus. Posebno za slednjega velja, da lahko tako uide napadu kapusovega belina in ga lahko sejemo najdlje do 5. avgusta. Kitajsko zelje ima široko paleto uporabe, ki je marsikomu manj znana. Mlad, še preden naredi glave, je primeren za špinačo. Sklenjen v glave pa je uporaben kot ohrovt. Iz osrčja lahko pripravimo okusno solato, rebra pa so lahko nadomestek za špargelj. Kuhane glave lahko narežemo na rezine in jih jemo zabeljene z drobtinami v kisu in olju ah s smetano. Prav tako manj znan je tudi kodrolistni ohrovt, kjer v tem času že pobiramo nakodrane hste od spodaj navzgor.
V	začetku tega meseca še lahko presajamo zelje, listni in brstični ohrovt, brokoh, cvetačo, por, zeleno, radič in endivijo. Takoj po presajanju jih obilno zalijemo. Razen solate in kapusnic, ki potrebujejo visoko zračno vlago in jih zato zalivamo po listih, pri vseh ostalih vrtninah tega ne počnemo. Najprimernejši čas za zalivanje je pozno zvečer ah zgodaj zjutraj, da se zemlja napije vlage.
Vrtnine, ki slabo rastejo, dognojujemo s koprivno vodo, v kateri smo koprive namakali več kot 24 ur. Nepokrita tla okopavamo in odstranjujemo plevel, da se na gredicah ne razraščajo pleveh, ki gojenim rastlinam jemljejo vlago in hranila.
Sproti vlagamo kumare, bučke patišon in stročji fižol, tega lahko tudi blanširamo in zamrznemo.
Dobro je vedeti, da paradižnik, posajen skupaj z jajčevci le-te varuje pred koloradskim hroščem, zelena skupaj s kapusnicami pa bo obvarovala le-te pred napadom bolhačev in kapusovega belina.
Ne pozabimo na kompostni kup, pokrivajmo ga, če je na soncu.
Vsem žehm vsaj moker julij, če že junij to ni bil, pa obilo zelenjavnih in cvetnih užitkov.
Martina Zupančič, univ. dipl. kmet ing.
	(f^)
. /JbvA Mestni trg Žalec ^ telefon: 715-691	marginalija Tel.: (063) 713 108
Pridelovanje oljne ogrščice
Ogrščica je stara in zelo razširjena oljnata poljščina v svetu in tudi v Sloveniji. Intenzivno žlahtno delo je dalo sorte z boljšo kakovostjo olja in večjimi pridelki, kar pridelovalcem omogoča, da s pridelovanjem te poljščine pridejo tudi do večjega dohodka.
Do sedaj smo o ogrščici govorih predvsem kot poljščini za pridelovanje olja, živinske krme in rastlini za zeleni podor (zeleno gnojenje). Z razvojem sodobne tehnologije predelave ogrščničnega semena pa se odpirajo velike možnosti za predelavo v biološko mehanska olja in pridelovanje bio-nafte.
Glede na to, kar smo že omenili, da je ogrščica na naših njivah že stara poljščina, pridelava te industrijske rasthne, tudi na večjih površinah, ne bi smela predstavljati večjih težav.
Z opremo, ki jo imajo danes naši kmetje za osnovno obdelavo tal, lahko zadostimo vsem potrebam osnovne priprave tal za setev ogrščice, prav tako pa je na voljo dovolj dobrih sejalnic, da lahko z njimi opravimo kvalitetno setev.
Enako velja za škropilnice, s katerimi lahko opravimo temeljito varstvo pred boleznimi, škodljivci in pleveh.
Spravilo pridelka opravimo s kombajni, ki jih že imamo. Še največ problemov na področju potrebne opreme za pridelovanje ogrščice predstavlja sušenje, saj trenutno na našem področju nimamo primerne sušilnice, na kateri bi požeto seme primemo posušili, brez tega pa je pridelek težko skladiščiti za daljši čas.
Vendar pa v svetu poznajo dobre tehnične rešitve, ki bi jih z malo stroški lahko prenesh v naše okolje, vsaj v eno od dosedanjih velikih sušilnic hmelja.
Po vsem povedanem o tehnologiji pridelave ogrščice je potrebno opozoriti še na nekatere postopke, ki jih moramo upoštevati, če želimo dobiti visoke in kvalitetne pridelke.
Za doseganje pridelka 2,8 tone do 3,0 tone suhega zrnja na ha, moramo nujno upoštevati načelo kolobarjenja. Zaradi trdovratnosti številnih bolezni (golšavost, plesen, čma listna pegavost) in škodljivcev (bolhači, ogrščična grizhca, klunotaji itd.) si sledi na isti njivi šele vsako četrto ah peto leto. Podobne zahteve, glede kolobarjenja, ima tudi sladkorna pesa. Če se bodo uresničile napovedi strokovnjakov o zmanjšanju površin sladkorne pese (to se je že zgodilo na Madžarskem in Češkem), bi lahko bila ogrščica odhčen nadomestek v kolobarju.
Prav tako kot kolobar je pomembna tudi izbira njive, na kateri bomo pridelovali ogrščico. Nič več ne velja pravilo, da lahko ogrščico pridelujemo na vsaki njivi. Za dosego dobrega pridelka moramo sejati tudi na dobri njivi. Še najbolj se moramo izogibati zapleveljenim njivam. Plevel je namreč vehko lažje zatirati v drugih poljščinah kot v ogrščici, zato za predhodnice v kolobarju izbiramo take poljščine, v katerih lahko plevel temeljito zatremo.
Med pomembne ukrepe za dosego dobrega pridelka štejemo tudi izbiro sorte. Znano je, da imamo jare in ozimne sorte ogrščice. Glede na to, da se z ozimnimi sortami dosegajo večji pridelki zrnja, se pri nas sejejo ozimne sorte, to velja tudi za pridelovalce v sosednji Avstriji, ki pridelujejo ogrščico za predelavo v bio-nafto.
Tudi glede kemične sestave poznamo več različnih sort, ki so jih v zadnjem desetletju žlahnitelji ponuditi pridelovalcem. Za današnje razmišljanje naj omenimo le označevanje teh skupin, a brez
temeljitejše razlage kemične sestave.
Te sorte so:
stare sorte z visoko osebnostjo eruka kisline;
“O” (zero) sorte;
“00” (double zero) sorte;
“000” (triple zero) sorte.
PRIPOMBA: v starih sortah ogrščice je bila glavna kislina v olju zelo nenavadna eruka kislina, ki ima v verigi 22 ogljikovih atomov. Ta kislina je predstavljala približno 50 % vseh maščobnih kislin v olju. Dolga ogljikova veriga dela to kislino neaktivno, zato olje, ki vsebuje dosti eruka kisline, ni najbolj primemo za prehrano ljudi in Živah.
Uidi za predelavo ogrščice v bio-nafto se uporabljajo tako imenovane zero sorte, ki vsebujejo le do 2% eruka kisline.
Kot že omenjeno, ima tudi ogrščica vehko bolezni in škodljivcev, zato je za dober pridelek obvezno in potrebno izvajati vse zaščitne ukrepe proti boleznim, škodljivcem in pleveh.
0 ekonomiki pridelovanja ogrščice (predvsem za predelavo v bio-mehanska olja in bio-nafto) bomo pisati prihodnjič. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobiti v Avstriji, pa lahko rečemo, da so kmetje s pridelavo ogrščice zadovoljni, tako v primeru, če bio-nafto uporabljajo sami, ah če ogrščico prodajo oljarni, ki jo predeluje.
Ludvik SEMPRIMOŽNIK, univ. dipL ing.
Marko TEVŽ, univ. dipl. ing.
Literatura:
Tone Tajnšek: Oljna ogrščica in sončnice. Knjižica za pospeševanje kmetijstva, 1986.
HMELJAR SADJARJI, VINOGRADNIKI,...
" w Ir -fr
1	^	j
- ifk	È lifl.?	lil
VABIMO VAS V AROPIJEVO KMETIJSKO PRODAJALNO V CELJE (Ljubljanska 93, tel. 063-473012), "w[ kjer vam med drugim nudimo veliko izbiro sredstev za varstvo rastlin po
konkurenčnih cenah.
Še posebej bi vas radi opozorili na
CURZATE M
(cimoksanil 4% + mankozeb 40 %) Proti peronospori vinske trte
jz. y
*M\
CURZATE" R
(cimoksanil 4% + baker 40%) Proti peronospori vinske trte in hmeljni peronosp. (karenca 7 dni)
EQUATION1* PRO	*
(cimoksanil 30% + famoksadon 22,5%)
Izjemno uspešen proti krompirjevi plesni (karenca 14 dni) in peronospori vinske trte (karenca 28 dni); odmerek 0,4 /ha.
Zastopa in prodaja AROPI d.o.o. RAČE
Proizvaja
DuPont
D n P « » 11 A "|Cnr»«lt
IBVESTILA
junij2000
a
mianm
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8.do12. ure in od 13. do 17. ure.
REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
AVTORADIO PHILIPS
17.990 SIT

POMIVALNI STROJ CANDY
74.613 SIT
HLADILNIK	. -
196 litrov	. gjjjÜ
39.900 SIT	ém * ' a
SKRINJA 210 I
49.385 SIT
SKRINJE, ZAMRZOVALNE OMARE, HLADILNIK, KOMBINIRANI HLADILNIKI, POMIVALNI STROJI
BREZPLAČNA DOSTAVA
BTV, 51 cm, TTX, 35.900 SIT BTV, 55 cm, TTX, 36.900 SIT (DO RAZPRODAJE ZALOG)
TV GORENJE
PO PREVERJENO DOBRIH CENAH!
RTV SERVIS-SERVIS VORWERK
MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV
Šempeter 126 b, 3311 ŠEMPETER, Tel: 063/700-16-11
P Lucas
eiF
Olja in maziva

Blagovne znamke: Zastava,
Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat,
Rover, Renault, Peugeot, Opel,
Nissan, Mitsubischi, Mercedes,
Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat,
Daihatsu, Daewoo, Citroen,	wiur (,
BMW, Audi, Alfa	A
^ OU (*>
Želimo varno vožnjo in se priporočamo za obisk!
*
24 UR
A § IH 1 M A
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ™-: 063 ' J]™ ŽALEC
Celjska c. 3/a, Žalec
Mob.: 0609 616-786
Ambulantni čas:
ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO,tel.:725-007 IZPOSTAVA POLZELA,tel.: 722-333
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
NAROČILA PO
telefonu: 710-0-710 ali 707-420
KAR LAHKO STORIŠ DANE! NE ODLAŠAJ NA JUTRI! HVALA ZA ZAUPANJE
rvéjeS# u iaiuàrisc (Tinge, tttttimhv m tarimi. Krika «*ta 27. .*312 Pni*>isä
mu m m n iz ok* -m » n
flfi C C€€C
POGONSKE TRAKTORSKE GUME:
11.2	X 28
12.4	X 28
13.8	X 28
14.9	X 28 16.« X 28 750 X 20
11.2	X 24
12.4	X 24 9,25 X 24
26.286.00	3IT
31.197.00	SIT
35.503.00	SIT
40.221.00	SIT
49.278.00	SIT
12.134.00	SIT
26.305.00	SIT
30.863.00	SIT
23.084.00	SIT
750 X 20 t-jar 8.3 X 20 300/70 R 20 360/70 R 28 380/70 R 28 420/70 R 28 480/70 R 28 480/70 R 30 480/70 R 34 10,5 X 20 coni
13.483.00	SIT
13.966.00	SIT
30.888.00	SIT
50.435.00	SIT
53.557.00	SIT
64.779.00	SIT
81.320.00	SIT
82.130.00	SIT
94.081.00	SIT
40.420.00	SIT
: vajunucuiBJO ZNorv ta mjkaomsmAJU tMMm
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlogi, 3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 0609 646 202
Ambulantni čas: pon. - pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
CJMJj cioo.
PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS
Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
AKCIJSKE CENE
Strešnik BRAMAC, 143,80 SIT/kos z dostavo in razkladanjem Strešnik CREATON magnum,1.343 SIT/m2 z dostavo in razkladanjem CEMENT, 774 SIT/vrečo APNO 398 SIT/vrečo MIVKA 408 SIT/vrečo MODUL 84 SIT/kos
**** NOVO***
Točenje premazov za zaščito lesa BORI Vse cene z DDV
TELEFON: 063 / 702-250
OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več ...N!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
NOVO:
SALON KERAMIKE
od 5. 7. 2000 naprej velika ponudba ker.ploščic: Gorenje, Martex, Marazzi, Pastoreli
sanitarna keramika: Keramag Nemčija,
Strunica Makedonija
kopalniška oprema: Kolpa San kopalniški dodatki AKCIJSKE CENE kopalniške ker.: Gorenje 20x25 K Klasa od 1.330 SIT/m2 talna keramika Martax, 30,6x30,6 A klasa od 1.373 SIT/m2 kopalniška ker.Marazzi, 20x25 A klasa
od 1.790 SIT/m2
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
pekama in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekama Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani kupci!
Lani smo našo ponudbo razširili s trgovinama na Ostrožnem in v Žalcu ter slaščičarno v Petrovčah, letos pa z okrepčevalnico v Grižah in vrtnim lokalom v Velenju. Na vseh teh otvoritvah smo se skupaj z vami imeli lepo, še posebno pa smo veseli, da v tolikšnem številu sodelujete v vsakoletni nagradni igri za ZVESTOBO.
Ta teče tudi v tem času, zaključek pa bo na naši tradicionalni vsakoletni prireditvi ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki bo letos 5. avgusta. Pripravlja se bogat zabavni program. Izdamo vam že lahko, da bodo igrali Okrogli muzikantje z Mirom Klincem, v goste bo znova prišel Ivica Šerfezi, ob njem pa bo tudi Sanja Doležal in še kdo.
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
M
IZDELU
cvetlična elemente za ogr elemente za
tlakovce, plošče robnike
tople grede, kompostnlke kamine, umivalnike mulde, galanterijo
NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga
Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10
Po ugodnih cenah vam nudimo fasade:
AKCIJA V MESECU JULIJU!!!
•	Parket HRAST • LAMEL m*	1.880 SIT
•	JUPOL 151	2.967	SIT
•	PLOŠČICE m*	980	SIT
•	PLOŠČICE GRANITOGRES m*	1.750 SIT
•	FUGIRNA MASA
•	LEPILO ZA PLOŠČICE, vedro 25 kg 990 SIT
•	LETVE H0MELUX za ploščice
•	SADOUN AKCIJA	-10 %
KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM
junij2000
Kronika
MALI OGLASI
PRODAMO MANJŠO KMETIJO, 6 ha, V HRIBU V MALI REM PRI PREBOLDU z lastnim vodovodom. Tel: 063/724-928
KRONIKA
Trčenje s hudimi poškodbami
V četrtek, 15. junija ob 19-10 uri se je na regionalni cesti Latkova vas - Gomilsko, izven naselja Šentrupert, zgodila hujša prometna nesreča.
Peter S. iz Prebolda (37 let) je z osebnim avtomobilom vozil iz smeri Latkove vasi proti Gomilskem. Izven naselja Šentrupert je zavijal levo na lokalno cesto proti Preboldu, v tem trenutku pa je iz smeri Gomilskega pripeljal voznik osebnega avtomobila Jakec
O.	iz Latkove vasi (22 let). Med voziloma je prišlo do silovitega trčenja, v katerem sta se voznik Jakec in sopotnica v njegovem vozilu Marija 0. (20 let), prav tako iz Latkove vasi, hudo telesno poškodovala. Voznik Peter in sopotnika v njegovem vozilu Inko H. iz Prebolda (33 let) ter Blaž Š. iz Šešč (20 let) so utrpeli lahke telesne poškodbe.
Umrl motorist
Prometna nezgoda z smrtnim izidom se je v četrtek, 22. junija ob 7.50 uri zgodila v križišču lokalnih cest v Žalcu, izven naselja Podvin. V njej je umrl mlad motorist.
Franci P. iz Mozirja (26 let) je vozil gradbeni stroj - rovokopač iz smeri Ložnice proti križišču z lokalno cesto Podvin. V trenutku, ko je pričel zavijati v levo, je iz nasprotne smeri, to je iz Žalca, pripeljal voznik motornega kolesa Damijan L. iz Jakoba pri Šentjurju (27 let). Motorist je trčil v desni bok delovnega stroja, pri tem pa padel in s čelado podrsal še po odbijaču tovornega avtomobila, s katerim je pred križiščem iz smeri
Podvina stal Tomaž F. iz Grosuplja (31 let). Poškodbe so bile tako hude, da je voznik motornega kolesa umrl na kraju nesreče.
V tovornjaku ilegalci
Uidi policisti na območju Žalca so v zadnjem času odkrili več skupin tujcev, ki so v Slovenijo vstopili na ilegalen način in upajo, da bodo prek naše države prišli na Zahod.
V	torek, 20. junija so nekaj pred
6.	uro žalski policisti na odstavnem pasu avtoceste pred izvozom z avtoceste za Šentrupert opažih parkirano tovorno prikolico za osebni avtomobil. Pri pregledu so pod ponjavo odkrili skupino 22 tujih državljanov, najverjetneje kitajskih, ki naj bi brez dokumentov ilegalno prestopili državno mejo.
V	četrtek, 22. junija zvečer pa so policisti na Vranskem ustavljali kombinirano vozilo zagrebške registracije. Namesto da bi ustavil, je voznik s povečano hitrostjo nadaljeval vožnjo, v Ločici pri Vranskem pa vozilo zapustil in pobegnil peš. Policisti so v vozilu odkrili 30 tujcev, ki so ilegalno prišli v državo. Kot so sporočili policisti, gre najverjetneje za Kurde iz Turčije.
Ukraden denar
V	četrtek (15. junija) med 10. in
18.	uro je nekdo v garderobi Optike Irman na Savinjski cesti v Žalcu iz dveh nezaklenjenih omaric ukradel denarnici z dokumenti. Lastnici denarnic Renatka B. in Vid K. sta bila s tem oškodovana skupaj za približno 45.000 tolarjev.
Avto ukradli iz garaže
Med 11. in 14. junijem je neznanec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Železnem.
Iz garaže je izginil osebni avtomobil Opel Calibra, kovinsko sive barve (CE A6-915), dva vodna skuterja, avtoradio, več platišč različnih dimenzij, vodni sesalec, brusilnik, tri vrtalnike, tlačni čistilec, prikolico za prevoz skuterja in celo rešilni jopič. Zaradi velike tatvine sta bila lastnika Igor P. in Thomas G. oškodovana za približno tri milijone tolarjev.
Med počitnicami policisti opozarjajo na varnost
Poletje je čas, ko imajo tatovi in drugi nepridipravi zaradi dopustovanj in potovanj ljudi več priložnosti za svoje početje. Policisti zato opozarjajo, naj ljudje pred odhodom na dopust ustrezno zavarujejo svoje premoženje, predvsem pa naj stanovanja in hiše ne dajejo videz zapuščenosti. Dobro je, da sosede poprosimo, naj večkrat pogledajo v stanovanje, ah je vse v redu, redno pa naj iz poštnih nabiralnikov pobirajo pošto.
Posebno pozornost je potrebno v času počitnic nameniti tudi varnosti v prometu, kjer so zlasti v začetku počitniških dni najbolj ogroženi razposajeni otroci. Ministra za šolstvo in notranje zadeve zato ob koncu šolskega leta pozvala vse voznike, naj ne dopustijo, da bi se skok za žogo, nepreviden zavoj s kolesom ali rolerji končal z nesrečo. Odgovornost za varnost otrok je predvsem na strani voznikov. V poletnih mesecih naj vozijo še posebno zbrano, upoštevajo prometne predpise in še dodatno upočasnijo vožnjo v bližini igrišč, kopališč in stanovanjskih naselij. Prav poletni meseci, še zlasti dnevi ob koncu tedna, so po izkušnjah policije čas, ko se število prometnih nesreč zelo poveča.
POGREBNA SLUŽBA MORANA
TEL 063 572 00 03.572 06 60 7000-640
V SPOMIN Miranu Krajšku
Življenje, Ti, ki skrivnost usode čuvaš, življenje, Ti, ki daješ in ki jemlješ, življenje - ti si zapovednik, ki vzameš moči moč,
da dan iz dneva v hipu spremeni se v noč.
Slovenski kulturni prostor je zapustil soustvarjalec, organizator in idealist - Miran Krajšek -osebnost, s katero se je bilo težko primerjati, osebnost, ki je znala prisluhniti, jasno povedati svoje mnenje, pritrditi sogovorniku, ki je imela čas razumeti velike in male ljudi in osebnost, ki se ni bila pripravljena prilagoditi nerazumskim in pritlehnim ciljem posameznikom.
Obdobje, ko je kulturniško delo v Grižah kot predsednik KUD Svoboda vodil Miran Krajšek, je nepravično šteti s časom. Zaznamovala so ga tako številna in neminljiva dejanja, da jim je v nekem merjenem času lahko kos le najboljši posameznik. Predsedniško delo v društvu je sprejel kot veliko obveznost nadaljevati s tradicionalnimi množičnimi prireditvami, uvedel pa je tudi nove in pri vseh poskrbel za pomembne zapise podatkov v tiskanih brošurah. Prireditev za prireditvijo v obnovljeni dvorani kulturnega doma, vrsta tradicionalnih množičnih prireditev v Letnem gledališču Limberk, organiziranje in izvedba različnih oblik družabnosti in srečanj ter pomoč drugim prirediteljem, načrtno delo društvenih dejavnosti in vseh ostalih nujnih opravil za dobrobit kulturnega društva in kraja - vse to je plod njegove karizmatične osebnosti, ki je okrog sebe zbrala zanesljivo skupino pridnih zanesenjakov in dobrih prijateljev.
Spoštoval je sleherni segment dela v ljubiteljski kulturi. Ko so bili pred dvema letoma dani pogoji za ustanovitev Območne izpostave SLDK tudi v Žalcu, je bil Miran Krajšek imenovan v svet izpostave in izvoljen za njegovega predsednika. Bil je med najuglednejšimi sodelavci in je prispeval tudi k ugledu celotne institucije. S posebno ljubeznijo pa je skrbel za citrar-stvo. Pred leti rojena prireditev v domačem kraju, je danes prava dama med mnogimi državnimi srečanji in tekmovanji. Z uglednimi strokovnimi poznavalci tega instrumenta in izvajalci citrarske glasbe je uveljavil vsakoletni citrarski seminar, v učni program glasbenih šol Slovenije pa je uvedeno tudi poučevanje citer, bil je soustanovitelj citrarskega društva Slovenije s sedežem v Grižah. Letošnje najbojše slovenske citrarje je aprila popeljal k nastopu v Cankarjev dom. Žar veselja in ponosa vseh je bil zanj ena najlepših, a žal tudi zadnjih velikih nagrad.
In, kakor je minljiv vsak človekov trenutek, ostaja tiho upanje, če tudi le v naši begotni zavesti, prepleteni s sleherno podrobnostjo minulih in prihodnjih društvenih dogajanj.
Čez nekaj dni bodo v Limberku - v svoji zibeli - zopet zapele citre, nežno, žalostno, kot da bi jokale v spomin očetu vseh velikih prireditev in dogodkov, ki so se odvijah tod, pod mogočnimi drevesnimi krošnjami in z imenom Mirana Krajška. Le-to je zapisano tudi v odločilnih in velikih trenutkih osamosvajanja naše domovine, k čemur ni prispevala le njegova tedanja službena obveznost, ampak predvsem osebna angažiranost in domovinska zavest.
Če kdo ni verjel, da se na tem svetu upogibajo mogočna drevesa in da se krušijo v nič najtrdnejše skale, ga je v razmišljanje nad nepravično igro narave prepričala Miranova smrt. Kdaj in kako jo je vsak med nami pripravljen sprejeti, ne vemo, ne slutimo in sprašujemo. Pride in ne moremo ji ubežati, če tudi bi jo dušili z besedami tolažbe, ljubezni in odpuščanja.
Jožica Ocvirk
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mamice in hčerke
BOJANE KORENT,
roj. Ribič iz Celja
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala bolnišnici Celje, dr. Jurkoviču in sestram na oddelku, hvala tudi dr. Žmavcu in sestri Maji za neutrudno pomoč pri njeni bolezni, govornikom, g. Glazaiju in sošolcu g. Aristovniku ter Zavodu za zaposlovanje Celje. Iskrena hvala patru, g. Jožetu za opravljen obred in duhovniku selezijancu iz Skale Pum.
Zahvala tudi pevcem in pogrebni službi Ropotar ter vsem prijateljem, znancem in sorodnikom.
Žalujoči: sin Primož, mama in ata.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANE ŽLENDER
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo za ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Posebna hvala sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, ZD in patronažni službi Žalec, Bolnišnici Celje, župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici, pogrebni službi Ropotar, Mestni skupnosti Žalec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Glej, oblak na naše polje mrzlo, sivo senco meče -kod se skrivaš, ljubo sonce, kje si, sonce naše sreče?
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očija, sina, nečaka, zeta in strica
MIRANA ROŠERJA
z Reške ceste 45 v Preboldu (1955-2000)
Vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, hvala. Posebej se zahvaljujemo Marjanu Polaku, družinama Herman in Hauptman ter ostalim sosedom, kolektivu VOC, d.d., vsem društvom Gasilske zveze Prebold, Pihalnemu orkestru TT Prebold, govornikoma Rudiju Hermanu in Jožici Ocvirk, župniku Francu Sercu in cvetličarkama Bernardi in Jani ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Neutolažljivi: žena Nevenka, sin Dejan, hči Mojca, mama in ostalo sorodstvo
DAnncnMir ctad itvi?
rilvl|l!tOiil!i 9 * vlil IVE«
ROPOTAR
tet,: 700*16*85 GSM: 061 613*269 GSM: 061 768*906
Štmpšter 11V*, 3311 Šempeter
Modni čas: od 00. do 26. ure
dej zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očija in zeta
MIRANA KRAJŠKA
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in znancem ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani ob najtežjih trenutkih. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podaijeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo prijatelju in načelniku UE Žalec g. Marjanu Žoharju, Občini Žalec, Krajevni skupnosti Griže, KUD Svoboda Griže, lovcem, rogistom, gasilcem, citrarjem, pevcem, govornikom, ostalim društvom, klubom in organizacijam ter duhovnikom za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našega Mirana tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
žena Jožica, sin Stojan, hči Gordana ter tašča Fanika
Migojnice, 12. 6. 2000
Zaman je bil Tvoj boj, zaman dnevi Trojega trpljenja, bolezen je premagala tvojo voljo do življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedjja
SLAVKA GALOFA
iz Žalca
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili do groba, darovali cvetje in sveče.
Iskrena hvala vsem za pisna, ustna sožalja, za lepe poslovilne besede g. Verhovšku, g. patru Viktorju, za odigrano melodijo trobentaču, patronažni službi ZD Žalec, Leni Levec in Žani Žalec ter pogrebni službi Strahovnik.
Žalujoči: žena Marica, hčerki Slavica in Polonca ter vnuki Maša, Pia in Jan ter ostalo sorodstvo
Ločitev je naša usoda, ponovno srečanje naše upanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE REBERŠEK
iz Vologe
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Vransko, pogrebcem, govorniku, pevcem, župniku Jožetu Turineku, misijonarju Jožetu Grošlju in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
GIZELE MELANSEK
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Ob tej priliki se želimo še posebej zahvaliti osebju DOMA UPOKOJENCEV Polzela za skrbno in prijazno nego v času bivanja naše mame v domu.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova Janko in Viki z družinama
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
ANGELE ĐUDARIČ, roj. maurer
(14. 4 1946) iz Kasaz 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Hvala govorniku g. Mlinariču, g. župniku, godbi Liboje ter Pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: mož Marko, sin Srečko z družino, hčerka Mojca z družino ter hčerka Valerija s hčerko
Ob spominu nate rojeni so spomini nežni, lepe misli in solze ...
V SPOMIN
4 junjja 2000 je minilo leto dni, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
STANE VIPOTNIK
iz Kasaz.
Vsem, ki prižigate svečke ali kdaj samo postojite ob njegovem preranem grobu v njegov spomin, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je po hudi bolezni odšla od nas draga mama, stara mama in sestra
FANIKA COKAN
iz Prebolda
(19. 9. 1925 - IK 6. 2000)
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami, nam izkazali pozornost in spoštovanje ter nam na kakršenkoli način pomagali ob teh težkih trenutkih njene bolezni in slovesa.
Žalujoči: hčerke Mira, Martina in Romana z družinami
Premlad si še bil,
ko nas si zapustil v bolečinah.
Delil si smeh z nami in dobro voljo. Prišla je bolezen huda in kruta, ki te je vzela, počitek ti dala lani.
V SPOMIN
LJUBU ROZMANU
iz Dobriše vasi.
31. maja je minilo leto, odkar si nas za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek.
Zahvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in mu v spomin poklonite sveče in cvetje.
Tvoji najdražji:
Vera, Bojana, Edi, Aleš, Vanessa in Melissa
Že 30 let v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
V SPOMIN
JOŽETU LUZARJU
z Vranskega.
Tiha bolečina v mojem srcu spremlja spomin na dan pred 30. leti, ko si v jutranji tišini brez slovesa odšel od doma in me za vedno zapustil, moj dragi ati.
Hčerka Nani z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
HINKA GOROPEVSKA
iz Sešč pri Preboldu (1928 - 2000)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje.
Posebna hvala Rudniku lignita Velenje, pevcem, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Hermanu, Pogrebni službi Ropotar ter vsem gasilcem.
Žalujoči: vsi njegovi
Bilo je lepo,
skalilo srečo je slovo,
slovo za nas najhujše zlo.
V SPOMIN
8. julija bo minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, sin, oče, dedi, brat in stric
ALOJZ GOLIC
iz Kaplje vasi 16.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
junij2000
Zanimivosti
ljubitelji starih motorjev in avtomobilov imajo od letošnjega januarja svoj klub, ki ima sedež v Muzeju motociklov na Vranskem. V klub je trenutno že včlanjenih preko 40 lastnikov starodobnih avtomobilov in motorjev. Pred dnevi so imeli tudi svojo prvo skupinsko društveno vožnjo, ki so jo zaključili s piknikom v Ljubnem ob Savinji.
S prvo skupinsko društveno vožnjo so ljubitelji starodobnikov pričeli v Žalcu. Pot jih je nato vodila do Letuša kjer so si v gostišču Pirnat ogledali največjo maketo železnice. Za tem jih je sprejel v svoj objem Mozirski gaj, kjer jih je gostilo
gostišče Iva Dajčmana, ki je bil tudi njihov glavni sponzor. Pot so nato nadaljevali do Radmirja, kjer so si ogledah zakladnico mašnih plaščev. Prijetno vožnjo in spoznavanje turističnih zanimivosti Zgornje Savinjske doline pa so zaključili na Ljubnem. Temu je sledilo prijetno popoldne z igrami in piknikom, ki je bil krona celodnevnega druženja.
Udeleženci prve skupinske vožnje so bili z vsem zadovoljni. V svoje vrste pa vabijo tudi vse druge ljubitelje in lastnike oldtimerjev, saj si bodo le- ti s tem zagotovili pomembne ugodnosti pri registraciji svojega vozila.
D. N.
Obujanje starih običajev
V KS Galicija se lotevajo vrste zanimivih projektov, ki temeljijo na tradiciji slovenske vaške kulture in običajih, ki so bili še nedolgo nazaj vsakdanja podoba njihovega življenja. Sem sodi tudi košnja, ki se je običajno pričela ob prvem svitu.
Na pobudo Bojana Pečnika so znova zapele kose in brusi na senožetih njegove domačije. Bila je še tema, ko so se zbrali kosci in
grabljice. Kmalu se je zdanilo in brusi so zapeli ter se zlili v jutranjo tišino. Kosci so red za redjo puščah za sabo pokošeno travo, grabljice pa so jo trosile. Ob tem ni manjkalo veselja in petja. Vsi so pokazali, da so še vedno vešči teh opravil.
Košnjo in prijetno druženje so zaključili z bogato kmečko malico in si obljubili, da se prihodnje leto znova srečajo, saj naj bi ta košnja postala tradicionalna.
D. N.
Del udeležencev košnje pri Bojanu Pečniku
Žalska noč drugače
•v.......................................
Žalec se uveljavlja med naravovarstveniki
Društvo varuhov okolja Radoživ Žalec je v Savinovni hiši pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je predstavilo kar nekaj projektov. Med njimi je izdaja petih razglednic z motivi zavarovanih območij v občini Žalec in najbolj značilnimi pticami in dvoživkami.
Naravovarstvene razglednice, ki jih bo med drugim mogoče kupiti tudi na žalski pošti in v hotelu, prikazujejo: krajinski park reke Ložnice z malo podlasico in rjavim srakoperom, Plevno z zavarovano orjaško sekvojo, grobnico družine Beck in zahodnim zelencem, jamo Pekel s potokom Peklenščico in navadnim močeradom, ribnik Vrbje s čopastim ponirkom, prašnikom in zeleno rego ter žalski obrambni stolp s fotografijama brgleza pri valilnici in zeleno krastačo, pogosto prebivalko žalskih vrtov. Avtorja fotografij sta Nuša in Milan Vogrin, oblikovala pa jih je Darinka Knapič iz Marginalije d.o.o., ki je na tiskovni konferenci spregovorila tudi o tako imenovanem ekološkem oblikovanju
Marjana Kopitar z občine Žalec in Uroš Petrič z žalske enote Zavoda za gozdove sta predstavila projekt označevanja dreves, ki so bila zavarovana
kot dendrološki spomeniki. Na območju Savinjske doline jih je 31, od tega v občini Žalec še osem, zavod za gozdove pa že pripravlja nov seznam dreves, ki naj bi jih še zaščitili. Vsa drevesa bodo s tablicami označena ta teden.
Ena stalnih skrbi društva Radoživ je ribnik Vrbje. Odlok o začasnem zavarovanju tega območja se izteče letos, zato bo žalski občinski svet na naslednji seji odločal o podaljšanju tega začasnega ukrepa, ki razveljavlja sicer veljaven prostorski načrt, po katerem bi bila na območju ribnika možna
gradnja. Območje ribnika se ponaša z zelo pestrim živalskim in rastlinskim svetom, ribogojstvo naj bi bilo ohranjeno tudi v prihodnje, vendar pod strožjimi pogoji. Tako bi lahko bil ribnik brez vode največ mesec dni. Občina Žalec bo za upravljanje z ribnikom razpisala koncesijo, za katero se bo po besedah predsednika društva in podžupana Gregorja Vovka Petrovskega prijavil tudi Radoživ.
Nuša Vogrin je na tiskovni konferenci, ki jo je vodila Tanja Vovk Petrovski, predstavila tudi novo mednarodno strokovno revijo za biologijo
in ekologijo BIOTA, katere odgovorni urednik je Milan Vogrin, v uredniškem odboru pa so mnogi ugledni tuji znanstveniki. Revijo bosta izdajala Radoživ in Društvo za preučevanje ptic in varstvo narave, prva številka pa bo izšla septembra. Žalec bo med naravovarstveniki še bolj znan prihodnje leto, saj bo od 13- do 17. juhja tu potekal enajsti redni kongres Združenja evropskih herpetelogov, na katerem pričakujejo približno 200 strokovnjakov za dvoživke iz Evrope, severne Amerike, Afrike in morda celo Avstralije. K.R.
Tradicionalne prireditve Žalska noč, kakršno je zadnja leta organiziralo turistično društvo Žalec in je trajala dva dni, letos ne bo. Za zabavo bodo prihodnjo soboto poskrbeli žalski gostinci in gasilci, mesto pa ne bo tako kot običajno zaprto za promet. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline bo skupaj s turističnima društvoma Žalec in Šempeter skrbela predvsem za promocijo Spodnje Savinjske doline in ta čas njenega najpomembnejšega turistič-
nega objekta - jame Pekel.
Vožnja do jame Pekel in drugih krajev bo še ta konec tedna možna tudi s turističnim vlakom Rogatčan (vozni red objavljamo na strani 12), ki bo med drugim vozil izpred gostišča Rimljan v Šempetru in hotela v Žalcu. V turistični zvezi razmišljajo, da bi imela v prihodnje Savinjska dolina svoj vlak, ki bi v času turistične sezone vozil do najpomembnejših turističnih objektov.
K.R.
Abrahamovci med sv. mašo v gališki farni cerkvi
Srečanje abrahamovcev
Med zadnjimi prireditvami v okviru Galiških dnevov 2000 je bilo srečanje abrahamovcev pod geslom Trikrat petdeset. V gališki krajevni skupnosti živi okrog petdeset petdesetletnikov. Zbrali so se pred župnijsko cerkvijo v Galiciji, kjer so srečanje začeli s sv. mašo, in se nato
odpravili na kosilo v Veliko Pirešico. Kot je v biltenu 6. galiških dnevov napisala pobudnica Irena Falant, je namen srečanja čimbolj veselo proslaviti okrogli jubilej, se spoznati in se ob dobri postrežbi ter glasbi kar najbolj veselo zabavati.
T. Tavčar
Kvartet Kapus z Vranskega.
Veselo pod Reško planino
Minulo nedeljo je bilo v Marija Reki ponovno zelo veselo. V okviru praznika občine Prebold je namreč potekala tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo, ki je zlasti na 4. srečanje ljudskih godcev in pevcev privabila številne obiskovalce od blizu in daleč.
Nedeljsko dopoldne je bilo sicer nekoliko manj veselo in množično, saj je močno deževalo. Kljub temu je planinsko društvo Prebold pripravilo tradicionalni poletni pohod iz Prebolda do planinskega doma pod Reško planino. Pohodniki so na pot krenili posamezno, jih je pa na cilju med drugim čakal topel čaj.
Športno društvo Marija Reka je prav tako kljub dežju dopoldne organiziralo troboj društev iz občine Prebold v metanju trojk, vlečenju vrvi in streljanju. Najuspešnejša je bila ekipa Lovske družine Prebold pred ekipo domačega športnega društva in športnim društvom Matke. Kolesarskega vzpona od odcepa z regionalne ceste (pri Kranjčevem mlinu) do planinskega doma se je udeležilo le pet kolesarjev, kljub slabim vremenskim pogojem pa je Ivan Zorenč iz Ojstriške vasi za to pot potreboval samo slabih 20 minut. Udeležencem športnih iger je priznanja podelil Andrej Zagožen, in sicer na srečanju ljudskih godcev in pevcev, ki je v popoldanskih urah v Marijo Reko privabi-
lo veliko več obiskovalcev.
Pobudnica in glavna organizatorka srečanja ljudskih godcev in pevcev je Cita Galič, ki na Radiu Goldi vodi oddajo Pojemo in godemo. Na letošnji prireditvi, ki jo je posnel radio in bo predvajana jeseni, je nastopilo 20 ljudskih pevcev in skupin, tokrat pa so iz programa izločili nekatere prijavljene, da program ne bi bil predolg in da bi bilo čim več zapetih in zaigranih res izvirnih ljudskih viž. Kljub temu je v nedeljo pod Reško planino prepevalo in godlo kar 110 pevcev in godcev iz širše celjske regije, med njimi največ iz Zgornje Savinjske doline. Seveda so se predstavili tudi ljudski pevci iz Marija Reke, Reški trio, ljudske pevke s Ponikve, Janko Stenovec iz Svetega Lovrenca, kvartet Kapus z Vranskega in Ubrane strune iz Griž, bučen aplavz pa je doživel ansambel Škrjančki iz Prebolda. Za obilico smeha in humorja je letos skrbel Darko Atelšek, ki je s svojimi harmonikarji ob navdušenju publike tudi zaključil prireditev (na začetku je zbrane pozdravil župan Vinko Debelak).
Sprva težke oblake nad Marijo Reko je glasba kmalu pregnala in 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev se je končalo v jasnem poznem popoldnevu oziroma zgodnjem večeru. Naslednje leto bo v Marija Reki gotovo spet zelo veselo.
K. R.
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Ivan Jošt, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov.
Sopranistka iz Žalca Nikolaja Vipotnik se bo danes (28. junija) predstavila s samostojnim koncertnim nastopom na mariborskem lenta. Predstavila bo glasbo tota Weila m Georga Gerschwina, s klavirjem pa jo bo spremljal priznani slovenski pianist Aci Bertoncelj.
Del udeležencev prve skupinske vožnje starodobnih motorjev pred gostiščem v Mozirskem gaju
Klub starodobnikov Savinjska dolina