UVODNIK VSEBINA Obnova poslovilne vežice na Brdu 4 Šentviški zvon 16 Uvodnik Večnamenski objekt Krašnja 5 Ko les spet oživi 17 Spoznajte občinske svetnike 2. del 6 Moji Andi 18 Po šestih Trojane - Atrans 9 Predvelikonočno srečanje starejših 19 tednih smo spet Praznik slovenske zastave 10 3, 2, 1 gremo! 20 z vami. Začetek motoristične sezone 12 Uspeh prevojskih balinarjev 21 Z novimi zgodbami Kuharski tečaj 14 Gregorčki zapluli po Vrševniku 26 in dogod­ki, ki so zaznamo­vali vstop v spomla­danski čas. Materinski dan je bil eden izmed njih. Ob tem prazniku je bilo več prireditev, nekako osrednji dogodek pa je bil koncert Prifarskih muzikantov v Lukovici. Če smo že neštetokrat grajali slab obisk v kulturnem domu v Lukovici, ga tokrat lahko pohvalimo. Ob veliki večini do­godkov je prostih sedežev še precej. Tokrat ni bilo tako in naj bo to stalna praksa tudi v prihodnje. Zagotovo boste kaj novega izvedeli v zanimivem zapisu o predavanju, ki so ga o svojem kraju pripravili na Troja­nah. Govorili so o zgodovini, znanih imenih, rojenih na skrajnem vzhodu naše občine, in seveda o poznani rodbini Konjšek. V branje vam tokrat ponujamo kar dva intervjuja. Opravili smo jih z mladima občanoma, ki imata zani­mivi zgodbi, in bi lahko navdahnili marsikoga. Blaž Andrejka je vsestran­sko dejaven na kulturnem področju, v zadnjem obdobju pa se mu je uspelo prebiti v ekipo, ki ustvarja največji muzikal pri nas Mamma Mia; ogleda­lo si ga je že skoraj 70 tisoč gledalcev. Matic Pirnat pa je predan ameriške­mu nogometu, športu, ki pri nas sicer ni širše pozan, a hitro dobiva na vse večji veljavi. Mladenič iz Korena je trener v domžalskem klubu Tigers in tudi glavni trener slovenske reprezen­tance v ameriškem nogometu. Znanje si je nabiral tudi prek luže v ZDA. Seveda je v tretji letošnji številki še veliko ostalih vsebin in le vzemite si čas. Preberite in poglejte, kaj se doga­ja v vaši soseščini! Leon AndrejkA odgovorni urednik TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO – LUKOVICA vabi V SREDO, 27. 4. 2016 od 8. do 18. ure V LUKOVICO na PEREGRINOV SEJEM OB 10. URI PROMENADNI KONCERT GODBE LUKOVICA Vabimo proizvajalce in pridelovalce, da svoje izdelke in pridelke ponudijo na sejmu v Lukovici. Vljudno vabljeni! Vabljeni na prvomajske nastope Godbe Lukovica in Kamniških mažoretk, ki bodo po tradiciji 30. aprila, na predvečer praznika, po sledečem razporedu: 13:30 v Lukovici, 15:00 na Trojanah, 16:00 v Javorjah, 17:00 v Kraj­nem Brdu, 18:00 v Rafolčah, 19:00 na Prevojah Vljudno vabljeni! Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 26. maja 2016; rok za oddajo člankov je 17. maj 2016 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni šte­vilki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sis­tem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prosto­ra: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na fotografiji: Cvetoča magnolija na Brdu pri Lukovici, foto: Lea Smrkolj. OBČINSKA UPRAVA Do konca avgusta javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav Z aprilom je Občina Lukovica izdala javni razpis za dodelitev nepo­vratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Lukovica v letu 2016. Slednje so lahko indi­vidualne ali skupinske za čiščenje komunalne odpadne vode, z zmo­gljivostmi čiščenja do 50 populacijskih enot na območju naše občine. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13) določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Te morajo biti izpolnjene pri opra­vljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunal­ne odpadne in padavinske vode. Obnova poslovilne vežice na Brdu Na območju Občine Lukovica imamo štiri poslovilne vežice: v Zlatem Polju, Krašnji, Češnjicah in na Brdu, dve sta novi, ena je zgledno urejena v kapeli Lurške Matere božje v Podgori, brdska pa je dotrajana in pot­rebujejo obnovo. Na osmi seji Občinskega sveta Občine Lukovica so v proračun uvrstili projekt adaptacije mrliške vežice na Brdu. Občinskim svetnikom ga je predstavil župan Matej Kotnik, svetniki in svetnice pa so se z njim strinjali in ga tudi sprejeli. Poslovilna vežica na Brdu je bila postavljena sredi 80. let in je bila edina na območju Občine Lukovica, ki je v tistih časih sestavljala del skupne občine Domžale. Primarno je bila zgrajena za občane KS Lukovica, KS Prevoje in KS Rafolče, ljudje pa so se v tistih časih posluževali predvsem slovesa od pokoj­nika v domačem okolju. Danes jo pogosto uporabljajo tudi krajani Blagovice, saj razlike med njimi in občani v prej omenjenih krajevnih skupnostih ni. V preteklem letu je lastnik in upravljalec poslovilne vežice Občina Lukovica, ki se je ob prevzemanju objekta od krajevnih skupnosti odločila, da ga je tre­ba obnoviti in urediti tako, da bo objekt v boljšem stanju, kot je bil in ne v slabšem. Od začetka izgradnje se razen nujnih vzdrževalnih del ni nič delalo, razen čiščenja in rednega vzdrževanja. Na objektu tako ni bilo večjih popravil, razen takrat, ko je počil vodovod in je treba tudi zdaj urediti inštalacije, ter takrat, ko so neznanci kradli baker in je občina popravila poškodovan ob­jekt. Zaradi dotrajanosti objekta in dejstva, da je potrebuje temeljito obnovo, se je obenem pojavila tudi možnost za izboljšavo njegove funkcionalnosti. Stavbno pohištvo je dotrajano, prav tako notranja oprema, obnoviti morajo sanitarije, čajno kuhinjo, izolacijo prostorov ter zunaj popokano keramika, na kateri drsi. Prostore pod streho bodo porušili Obnova poslovilne vežice na Brdu bo stekla predvidoma jeseni. Streha bo ostala v celoti, obnovilo pa se bo le tiste elemente ostrešja, ki so dotrajani in Kdo se lahko prijavi na razpis? Razpis zadeva fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Občini Lukovica. Priložiti morajo dokazila o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji razpisa. Sredstva, ki so zagotovljena v pro-računu Občine Lukovica za leto 2016, so v višini 30.000 evrov. Posebni pogoji za pridobitev sredstev Razpis zajema tri točke, v katerih so opredeljeni posebni pogoji za pridobitev sredstev. In sicer mora biti objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stav­be izven območja aglomeracij, za katere mora občina zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom in jav­no čistilno napravo. Prav tako mora biti poznana lokacija objekta, kar pomeni, da morajo vlagatelji razpolagati z lastniško pravico ali predhodno sklenjeno služnostno pogodbo, ki je overjena pri notarju. Čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostnih parametrov odpadnih vod, predpisanih z Uredbo o emi­siji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki jo določa Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10. Razpis se zaključi 22. avgusta 2016 Razpisna dokumentacije mora vsebovati: • Vlogo – prijavni obrazec, ki je dostopna na spletni strani. Vsebina vsebuje izpolnjen obrazec z osnovnimi podatki prosilca objekta, velikosti male komu­nalne čistilne naprave in obvezne priloge, in sicer izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjeno služnostno pogodbo za lokacijo male komunalne čistilne naprave. • Vzorec pogodbe o sofinanciranju nakupa in vgradnje male komunalne čistil­ne naprave in ga na vsaki strani parafirati. Razpisna dokumentacije je dosegljiva na spletni strani Občine Lukovica (www.lukovica.si) pod stranskim zavihkom »Razpisi«. Kontaktna oseba na Občini Lukovica, na katero se lahko obrnete je Rok Penec, višji svetovalec za javna naročila in gospodarske javne službe, telefonska številka 01 729 63 16. ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj poškodovani. Prostore pod streho bodo porušili in nadomestili z novimi, ki bodo ustreznejši in funkcionalno služili svojemu namenu. Glede na pogosto rabo objekta župan Matej Kotnik pričakuje, da bo terminski plan izvedbe op­timiziran s čim hitrejšo rekonstrukcijo. V času obnove se bo treba posluževati drugega načina poslavljanja od pokojnikov, to je z uporabo poslovilnih vežic v bližini (Dob, Krašnja) ali z možnostjo, da pokojnik na dan pogreba leži v domači cerkvi. Občinski svetniki in svetnice so se torej seznanili z novo funkcionalno zas­novo objekta, s katero bi želeli doseči, da bi spet dolgo časa služil svojemu namenu, bil v skladu s sodobnimi standardi ter hkrati prijaznejši uporabni­kom. Takšne namene ima tudi arhitekt Jože Kunšek, kar namerava doseči z novimi arhitekturnimi elementi, kot so nova vrata, okna, preplesk lesenega ostrešja, z barvo tal ... Župan Matej Kotnik pojasnjuje, da so se o funkcional­nosti projekta posvetovali tudi s pogrebnikom, ki je podal konkretne predlo­ge za izboljšavo. „Meni osebno je tako kot svetnikom in svetnicam predlagan projekt obnove zelo všeč in sem z videnim do zdaj zelo zadovoljen. Kot žu­pan se srečujem z ljudmi na objektu, ko se poslavljajo od svojcev, ter se sam z vsemi njihovimi predlogi in sugestijami popolnoma strinjam. Če strnem izjave vseh, ki sem jih slišal, si vsi želimo podobno, in prepričan sem, da lahko s tem projektom dosežemo prav to,“ še dodaja. ZA občinsko uprAvo LeA smrkoLj OBČINSKA UPRAVA Investicije predvidene tudi v Imovici in na Prevaljah Občina Lukovica je konec preteklega leta pristopila k urejanju problema­tike odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Imovici. Začelo se je pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, katerih zemljišča mejijo na na načrtovano traso infrastrukture, in k pridobivanju upravnih dovoljenj, obenem pa se načrtujejo tudi vzporedne aktivnosti. Z vidika gospodarnega ravnanja z javno finančnimi sredstvi vzporedno z omenjenimi aktivnostmi Občine Lukovica na področju urejanja problematike in čiščenja komunalnih odpadnih voda se načrtuje tudi obnova vododovnega cevovoda znotraj Imovice in Prevalj. S tem bo zagotovljena boljša oskrba prebi­valstva s pitno vodo, obenem pa tudi izboljšana požarna varnost naselij. Pred­videne investicije naj bi se zaključile tudi z izboljšavami v cestnem prometu, in sicer v smislu voznih lastnosti kakor tudi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu (pešci, šoloobvezni otroci), ki dnevno uporabljajo odsek ceste za pot v šolo in domov. Z obnovo ceste Občina Lukovica predvideva izgradnjo hod­nika za pešce, s čimer bo vzpostavljena pešpot povezava med Prevaljami, Imo­vico, Šentvidom in Brdom pri Lukovici, za umirjanje cestnega prometa in večjo varnost pa bi poskrbela tudi izgradnja rondoja v križišču Imovica-Prevalje. V letošnjem letu pristop k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega sistema znotraj Prevalj Pristop k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega siste­ma znotraj naselja Prevalje se navezuje na projektirani kanalizacijski kolektor, ki vodi iz Imovice proti Centralni čistilni napravi Vrba. V kolikor bodo pridoblje­na vsa soglasja lastnikov zemljišč za izvedbo celotno zastavljene investicije, je predviden terminski plan začetka prihodnje leto. Investicija bi se tako izvajala fazno v okviru zagotovljenih finančnih sredstev po posameznih terminskih ob­dobjih, pravijo na Občini Lukovica. ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj Krašnja v prihodnje bogatejša za večnamenski objekt Konec 90. let je pod okriljem takratnega ministrstva za kmetijstvo po­tekal projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Vanj je bila vključena tudi Občina Lukovica in že takrat se je v Krašnji pojavilo zani­manje in potreba po kulturni dvorani. Po tem so se pojavili še drugi pro­jekti v sodelovanju z gradbenim podjetjem, ampak se do danes zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso realizirali. S sprejetjem proraču­na za obdobje 2015/16 pa je občinski svet potrdil finančna sredstva za preureditev dela gasilskega doma PGD Krašnja v večnamenski objekt. Ideja o preureditvi gasilskega doma PGD Krašnja je zrasla v skupen projekt, in sicer s prizidavo obstoječega objekta gasilskega doma. Na ta način bi prid­obili dodatne prostore. Garaža v pritličju bi ustrezala zdajšnjim normativom in standardom glede višine sodobnih vozil, ki so višja kot v preteklosti. Z do­zidavo prizidka bi tako v mansardi obstoječega objekta uredili večnamensko dvorano, tako da bi bila v obstoječem delu dvorana, v prizidku pa oder in pomožni prostori, kot so garderoba, kuhinja, soba za rekvizite ... Zdaj se že pripravlja projektna dokumentacija (projekt za izvedbo), saj je pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku na upravni enoti v Domžalah. Po oceni višje svetovalke za urejanje prostora in varstvo okolja Tatjane Suhadolc bo gradbeno dovoljenje izdano kmalu. S posebno pogodbo med PGD Krašn­ja in Občino Lukovica bosta uredili medsebojne odnose glede lastništva in uporabe prostorov, saj Občina Lukovica ni lastnik zemljišča, na katerem stoji objekt. Obenem se bo treba dogovoriti tudi, kaj v gasilskem domu oziroma večnamenskem objektu bo javni in kaj gasilski del ter po končani izgradnji urediti še zemljiš­ko-knjižno stanje z vpisom etažne lastnine. Ker v Krašnji kultura aktivno živi, se bo z omenjenim projektom končno po toliko letih prizadevanj krajanov in Občine Lukovica odprla možnost uredit­ve prostorov za delovanje društev, krajevne skupnosti – skratka samega kra­ja, v katerem ima kultura posebno mesto, in bo lahko bogatejše zaživela v še boljših pogojih kot do zdaj. ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj S prizidavo obstoječega objekta gasilskega doma bi pridobili dodatne prostore. Zaradi posega v ostrešno konstrukcijo je občina naročila izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, tako da je gradbeno dovoljenje pridobila v drugi polovici preteklega leta. Obnova Zadružnega doma Leta 1960 so na Trojanah zgradili nekdanji Zadružni dom, ki je bil na- Obnova odvisna od razpisov s strani države menjen potrebam družbenih dejavnosti v kraju. Stavba je tako služila Z izvedbo energetske sanacije objekta ni predvideno spreminjanje njego­kulturno-umetniški dejavnosti, športni in drugi prostočasni dejav-ve namembnosti, temveč bo vplivala na izboljšanje pogojev za delovanje nosti lokalnega prebivalstva na podeželju. Zaradi dotrajanega stanja lokalnih društev tudi v prihodnje. Občina Lukovica tako čaka na omenjeni objekta se je pojavila potreba po njegovi obnovi. Občina Lukovica, ki oziroma podoben razpis v letošnjem letu, na katerem bi pridobila nepov­je lastnik tega objekta, je že leta 2014 naročila izdelavo razširjenega ratna sredstva ter ohranila utrip lokalnega društvenega in družbenega do­ energetskega pregleda objekta, v drugi polovici preteklega leta pa je gajanja na Trojanah. pridobila gradbeno dovoljenje. Zdaj je treba počakati na ugoden pred-ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj videni razpis za energetske sanacije objektov oziroma podoben razpis v letošnjem letu, na katerem bo mogoče dobiti nepovratna sredstva. Že v preteklosti so v nekdanjem Zadružnem domu na Trojanah imela svoj prostor društva ožje lokalne skupnosti in Krajevna skupnost Trojane, kjer so potekala medgeneracijska druženja. V pritličju objekta je imela dolgo časa svoje prostore tudi Pošta Slovenije, del objekta pa je še danes namenjen poslovni dejavnosti (Trgovina Andrej). Posledice časa so pustile sledi tudi na stavbi, zato je Občina Lukovica leta 2014 naročila izdelavo razširjenega energetskega pregleda objekta, saj je to osnovni dokument za nadaljnje aktivnosti izvedbe obnove oziroma za pridobitev nepovratnih sredstev iz državnega in evropskega proračuna. Analiza je pokazala, da je treba za ce­lovito energetsko sanacijo ovoja rekonstruirati dotrajano ostrešje in streho. Z obnovo se bodo izboljšali pogoji za delovanje lokalnih društev. OBČINSKI SVET Spoznajte občinske svetnike / 2. del Občinski svetniki in svetnice so izvoljeni zastopniki, ki sestavljajo občinski svet. Slednji je tisti organ v občini, ki sprejema odloke, pra­vilnike in potrjuje občinski proračun za vsako leto, ki je temeljni akt in v katerem so zajete vse investicije, gradnje ter družbeno in društveno življenje občine. Občinske svetnike in svetnice smo povabili, da odgo­vorijo na enaka vprašanja ter se na ta način predstavijo vsem občan­kam in občanom. Nanje se je odzvalo deset svetnikov, ki so bili ali še bodo predstavljeni v Rokovnjaču v prihodnjih številkah. ZA občinsko uprAvo LeA smrkoLj Franc Barlič, SDS - Slovenska demokrats­ka stranka Na kratko se predstavite Sem Franc Barlič rojen 27. septembra 1952, Ljubljana, stanujoč Blagovica 3. Glede na to, da sem se rodil na gostilni, je bila moja prva zaposlitev v čevljarskem podjetju Mo­jca Lukovica, ki je trajala 10 let, in sem danes ponosen, da sem bil del takratne ekipe, ki smo gradili in zgradili to podjetje. Pozneje sem prevzel gostilno doma pri Žoharju in jo vodil kot samostojni podjetnik 30 let. Se­ veda povsod in vedno z ustrezno izobrazbo. Nato sem se upokojil kot gos­tinec. Sprašujete po prostem času? Upokojenci prostega časa nimamo, ker pa imam srednje veliko kmetijo, me najdete tu. Sem tudi član v nekaterih društvih, v vseh pa nisem več prav aktiven, razen v LD Trojane Ožbolt. Ne nazadnje lahko rečem, da je bila moja življenjska pot vseskozi aktivna in pe­stra. Ukvarjal sem se z mnogimi stvarmi, kar pa ta trenutek ni pomembno. Kako ocenjujete svoje delo v občinskem svetu v preteklem letu? Moje delo ocenjujejo volivci. Ker je to moj četrti mandat, presodite sami. Kakšni so vaši osebni načrti in pričakovanja za delo v občinskem svetu? Vedno sem se zavzemal za sorazmerni, celovit in trajnostni razvoj občine. V katerem odboru delujete in kaj je vaše delo? Delujem v odboru za finance in proračun, kot član. Katere cilje boste skušali uresničiti kot občinski svetnik? Občina kot taka z notranjimi in zunanjimi problemi, pomanjkanje denar­ja itd., nekako sledi trendom razvoja. Vedno zagovarjam, da bi ljudje živeli lepo, da bi bila občina urejena in prijazna za občane. Kaj je tisto, kar je po vašem mnenju v občini Lukovica dobro urejeno? Nobena stvar ni tako dobra, da ne bi lahko bila še boljša in obratno. Zakaj vi osebno radi živite v občini Lukovica? V življenju sem imel kar nekaj priložnosti živeti drugje in mogoče tudi bol­jše, vendar ... To je moja usoda, ker pa sprašujete, zakaj rad živim v obči­ni Lukovica: zato, ker živim v varovalnem pasu avtoceste; zato, ker imam manj kot 10 metrov od hiše dva visokotlačna plinovoda; zato, ker živim v poplavnem območju; zato, ker nam razvoj kroji Zavod za spomeniško varst­vo; zato, ker je tukaj najdražji komunalni prispevek za novogradnje; zato, ker krajevna skupnost in občina v 50 letih nista vložili nič v načrtni razvoj, predvsem v zdaj že skoraj podrte stavbe, katerih lastniki so itd … Zato rad živim v občini Lukovica! Bojan Andrejka, Lista za KS Prevoje in KS Rafolče Na kratko se predstavite Moje ime je Bojan Andrejka, svetnik Liste za KS Prevoje in KS Rafolče v Občinskem svetu Občine Lukovica, drugi mandat. Sem poro­čen, oče sina in hčere. Po izobrazbi sem stro­jni tehnik, delno sem zaposlen na OŠ Janka Kersnika Brdo, delno pa v svojem podjetju ALUNAD, d. o. o., Kamnik. Živim na Prevo­jah, prostega časa imam malo, najraje pa ga preživim z družino. mnenje glede tega je, da občinska uprava ne potrebuje novih prostorov v Pungartnikovi hiši, kar se je zdaj tudi izkazalo. Menim, da so pogoji za njeno delovanje zelo dobri tudi v obstoječi stavbi. Prav tako za delovanje vseh od­borov in samega občinskega sveta. Seveda pa kot svetnik stremim k temu, da občinska uprava z davkoplačevalskim denarjem čim bolj gospodarno razpolaga. Kakšni so vaši osebni načrti in pričakovanja za delo v občinskem svetu? Osebnih načrtov nimam, saj menim, da mora svetnik delovati v interesu občanov in ne v svojem. Kot svetnik bi pričakoval, da se v občinskem svetu ne bi delili na »vaše« in »naše« in bi s skupnim sodelovanjem, povezovanjem in možnostmi, ki so mi dane, pripomogel k boljšemu jutri za našo občino in občane. Seveda pa je treba vedeti, da je moj glas le eden izmed petnajstih. V katerem odboru delujete in kaj je vaše delo? Sem predsednik Komisije za vloge in pritožbe občanov in organizacij. Naj ob tej priložnosti spomnim občane in organizacije, da imamo v Občini Lu­kovica tudi komisijo, ki obravnava vaše pritožbe in vloge, če jih podate in na katero se lahko obrnete. Katere cilje boste skušali uresničiti kot občinski svetnik? Kot občinski svetnik se zavzemam za skladen razvoj Občine Lukovica. Kot svetnik lahko predlagam predloge in pobude, vendar je glede tega vse odvisno od občinske uprave, ali predlogi padejo na plodna tla ali ne. Tak primer je bil pri sprejemanju proračuna za leto 2015/16, kjer sem za spre­membo proračuna v imenu liste za KS Prevoje in KS Rafolče podal večje število predlogov za boljši razvoj občine in obeh navedenih krajevnih skup­nosti, vendar žal ni bil noben predlog upoštevan. Moje mnenje je tudi, da se v občini premalo naredi za ustvarjanje dobrih pogojev za razvoj pod­jetništva in turizma v našem okolju, čeprav je turistična prepoznavnost dobra in lega občine za vlaganja in investicije nam v prid. Kot svetnik in občan si želim širitev režijskega obrata v osebju in strojih, saj menim, da z dobro organizacijo, zaposlitvijo pravih profilov in sodobno opremljenostjo režijskega obrata lahko veliko prihranimo pri stroških vzdrževanja občinske infrastrukture. Kaj je tisto, kar je po vašem mnenju v občini Lukovica dobro urejeno? V naši občini je dobro urejeno financiranje šolstva in predšolskega varst­va, vzdrževanje kulturnih spomenikov in ustvarjanje pogojev za dobro delovanje družbenih in društvenih dejavnosti. Prav tako je lepo urejen in vzdrževan trg v Lukovici. Zakaj vi osebno radi živite v občini Lukovica? Kjer koli živiš, so prednosti in slabosti, tako je tudi v naši občini. Slabosti moramo vzeti kot izziv, na prednosti pa smo lahko ponosni. Tukaj sem rojen in v občini živim že vse življenje. Dobro poznam kraje, vasi in zaselke naše doline. Tu imam veliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Ines Sovec, Lista za šport in razvoj občine Na kratko se predstavite Sem Ines Sovec, stara sem 39 let in prihajam iz Rafolč. Imam štiri otroke in sem poročena. Zaposlena sem na Telekomu v računovodst­vu. Zelo rada berem knjige. Kako ocenjujete svoje delo v občinskem svetu v preteklem letu? Preteklo leto je bilo zame prvo leto v občinskem svetu, tako da sem potek dela in razprav bolj kot ne šele spoznavala. Kakšni so vaši osebni načrti in pričakovanja za delo v občinskem svetu? Izpostavila bi problem naselja, iz katerega prihajam. Naj izkoristim prilož­nost in pozovem krajane, naj mi posredujejo probleme in teme, za katere želijo, da bi jih obravnavali na seji občinskega sveta. V katerem odboru delujete in kaj je vaše delo? Sem v Komisiji za vloge in pritožbe občanov in organizacij. Ker obravnav nismo imeli, občani občine Lukovica pritožb nimajo oz. jih rešujejo drugje. Katere cilje boste skušali uresničiti kot občinska svetnica? Urediti bi bilo treba strugo hudournika Čedava. Kaj je tisto, kar je po vašem mnenju v občini Lukovica dobro urejeno? / Kako ocenjujete svoje delo v občinskem svetu v preteklem letu? Zakaj vi osebno radi živite v občini Lukovica? V preteklem letu smo v občinskem svetu sprejeli in potrdili proračun za Zelo velik plus mi je samo podeželje. V Črnem grabnu sem odraščala in mi je leto 2015/16, kar je ključno za razvoj in nemoteno delovanje občine. Pot­ domač. Tako okolje kot ljudje. Menim, da je umirjeno in dokaj varno okolje rdili smo DIIP za investicijski projekt kanalizacije Spodnje Prapreče. Veliko za vzgojo in odraščanje otrok. je bilo govora tudi glede Pungartnikove hiše in o njenemu namenu. Moje OBČINSKI SVET Poročilo z 9. seje Občinskega sveta Občine Lukovica Deveta redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica je bila sklicana v sredo, 23. marca 2016, ob 18. uri v konferenčni sobi Občine Luko­vica. Navzoči so bili vsi vabljeni člani Občinskega sveta, ki so to tudi potrdili, kakor tudi potrdili predlagani dnevni red in so pripravljeni na obravnavo obširnega gradiva. Pod prvo točko so obravnavali zapisnik 8. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica, ki je bila 10. februarja 2016. Tomaž Beden je opomnil na manjkajoči del na njegovo pobudo, ki ni omenjena, in sicer del o izplačilu Dežmanovega dodatka glede na stalno pripravljenost – zadeva bo dodana v zapisnik in do naslednje seje pričakujejo poročilo Dežmana in preučitev zadeve. Tomaž Andrejka je opomnil na zadnjo točko, kjer so pobude, da ni vse zapisano, kot bi moralo biti v točkah 4 in 5, tudi 6. Olga Vrankar je dodala k točki 4. in 2. – želi razjasnitev oz predlaga dodatek. Z omenjenimi dodatki oz. popravki je bil zapisnik 8. redne seje soglasno sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi in sprejemu skle­pa o potrditvi cene vodenja postopkov za uveljavljanje občinskih social­nih pomoči. Mojca Cerar je pojasnila, da Center za socialno delo Domžale vodi postopke uveljavljanja socialnih pomoči za Občino Lukovica. Naši občani tako vlagajo vloge pri CSD Domžale, ki za našo občino izpeljejo te postopke. V proračunu za to namenja Občina Lukovica 8.000 evrov, od tega 7.500 evrov za socialne pomoči, 500 evrov pa za vodenje postopkov. V letu 2015 so obravnavali 19 vlog. Ana Zakšek je po pooblastilu direktorice CSD Domžale predstavila ceno postopka, ki znaša 29,96 evra na postopek. Gle­de vodenja postopkov se občine odločajo, ali postopke vodijo same, ali pa sklenejo dogovor s CSD. Predlog sklepa o ceni za vodenje postopkov uvel­javljanja socialnih pomoči v višini 29,96 evra, torej nespremenjena cena, je bila soglasno potrjena. Pod tretjo točko je Občinski svet obravnaval Odlok o spremembah in do­polnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja L1 Lukovica center, kjer so poročali Tatjana Suhadolc iz občinske uprave, Vera Rutar, RRD, d.o.o., vse­binsko in Tomaž Prohinar, predsednik odbora za gospodarstvo, komunalo in prostor. Ker je šlo za malo spremembo na zasebni zemlji, je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja L1 Lukovica center v prvi obravnavi soglasno sprejet. Obravnava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kam­nolom Kompolje je bila na četrti točki dnevnega reda. Poročali so Tatjana Suhadolc, Martina Rotar in Tomaž Prohinar. Dopolnjen osnutek sanacije kamnoloma Kompolje je v javni razgrnitvi do 19. aprila 2016. Pozdravlja se dobra volja lastnika g. Lavriča, ki si želi urediti celotno zadevo. Župan Matej Kotnik spomni še na več kot 30 črnih kamnolomov v občini, za katere bi bilo potrebno urediti stanja. Tomaž Beden je omenil na obljubo zdajšnjega investitorja, da je pripravljen donirati material, a je župan pojasnil, da dok­ler ni vsa dokumentacija urejena, do tega ne sme priti, saj bi to pomenilo, da se iz kamnoloma odvaža material na črno. Mateja Per je spomnila, da je lastnik kamnoloma Kompolje že velikokrat prispeval granulat za potre­be v naši okolici. Matevž Kink je pozdravil poizkuse investitorja po ureditvi dokumentacije oziroma njegove poizkuse v vseh preteklih letih, zadnjih 10 let, pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Ravno zaradi tako dolgotrajnih postopkov in omejitev nam podjetniki odhajajo drugam, zato je potrebno takim, ki želijo odpirati podjetja in delati tu, pomagati. Sklep je bil soglasno sprejet. Peta točka je obravnavala Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica za programsko obdobje 2015– 2020, 1. obravnava. Katka Bohinc je predstavila pravilnik, ki je usklajen z državnim pravilnikom in proračunskimi sredstvi. Komisija za kmetijstvo je predlog pravilnika obravnavala v novembru 2015. Podali so pripombe na posamezne člene, ki so zdaj usklajeni. Tomaž Andrejka je podal nekaj pri­pomb, predvsem na 10. člen, glede strokovne komisije, ki je v njem omen­jena. Bohinčeva je pojasnila, da kot strokovna komisija to vodi Komisija za kmetijstvo; tako da z dodano opombo vsi prisotni glasujejo ZA. Za Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih podelje­vanja pravice do uporabe kolektivne in storitvene znamke Zakladi Črni gra­ben kot šesta točka predlagajo, da se spremeni oziroma uskladi na predlog uprave popravek oziroma odlok s spremembo, da Komisija za nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja nadzor nad tem pravilnikom, pogodbami in pripadajočimi dokumenti. Odlok je soglasno sprejet. Osma točka dnevnega reda je bil Letni program športa Občine Lukovica za leto 2016. Predstavila ga je Mojca Cerar. V proračunu je določeno, da se za Letni program športa nameni 40.000 evrov, od tega 25.100 evrov za šport in društva, 8.000 evrov za vrhunski šport ter 6.900 evrov za razvojne in stro­kovne prireditve ter materialne stroške. Letni program športa z veljavo od 1. 4. 2016 je bil soglasno sprejet. Po slabih štirih urah je 9. redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica priš­la še do zadnje točke dnevnega reda in sicer do vprašanj in pobud članov Občinskega sveta, ki so bila podana pisno in ustno. Mateja Per svoje. Franc Barlič je v imenu SDS svetniške skupine zaprosil za dodatna pojasnila glede portala Moja Občina, spletne strani Občine Lukovica in županovega Face-book profila in sicer, če se za vse tri strani plačuje PR iz občinskega proraču­na. Sprašujejo tudi po strategiji izgradnje hodnikov za pešce, saj ni povsod problem z lastniki parcel; sprašujejo po točno določenih hodnikih. Matevž Kink je spraševal, zakaj je bila umaknjena 7. točka dnevnega reda, saj jo je odbor obravnaval. Barbara Dimc kot predstavnica Sveta šole je poročala s Sveta šole 2. marca 2016 o najbolj pereči točki, prostorski stiski na šoli Brdo. Župan Matej Kotnik je dopolnil z dodatnimi informacijami, možnostmi in dosedanjimi pogovori, prav tako Tomaž Prohinar. Tomaža Bedena je zan­imalo, kaj se dogaja z zemljo Anderliča na Prevojah, saj bi lahko Kranjska investicijska družba šla v stečaj in s tem posledično povzročila dodatne težave. Njegovo drugo vprašanje je bilo namenjeno na Leo Smrkolj, ki med drugim piše članke za pbčinsko upravo, iz katere postavke se jo plačuje in kdo ona je. In tretje vprašanje glede sejnin, njihovih obračunavanj, nepot­rebnih stroškov pri obračunavanju in dolgih čakalnih dob izplačevanja le teh. Celoten posnetek sej občinskega sveta Občine Lukovica si lahko poslušate na internetni strani www. lukovica.si pod občinskim svetom, seje občinske­ga sveta. mArjetkA vrbnjAk Koncert ob materinskem dnevu Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica je 25. marca že petič pri­redilo koncert ob Materinskem dnevu in tako spet polepšalo večer ma­teram. Uvodni del je imela Stana Stopar. Letos je dvorano Kulturnega doma v Lukovi­ci napolnila dobro poznana skupina Prifarski muzikanti. Skupina deluje že od leta 1988, s pesmijo in vižami pa ohranjajo raznoliko in bogato slovensko ljuds­ko izročilo. Tekom let so svoj glasbeni nabor razširili na ljudske pesmi drugih narodov, domače in tuje popevke, zimzelene melodije in pesmi dalmatinskih klap. Z delčkom svojega izbora so ustvarili prijetno vzdušje in obiskovalci kar niso hoteli, da bi se koncert končal. Veselo in prijetno vzdušje so s plesom med koncertom popestrili še članice in člani Folklorno kulturnega društva Lukovica. Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica se lepo zahvaljuje Stani Stopar za uvodne besede in Folklorno kulturnemu društvu Lukovica. Lepa zahvala gre tudi Ansamblu Bojsi, ki drugače igrajo na zabavah, za odlično pripravljeno oz­vočenje, in gostilni Furman pri prodaji vstopnic. erikA CerAr, Foto: AndrAž kopitAr začeli enkrat konec novembra. Težko pa je uskladiti čas za vaje, ker ima­jo nastopajoči tudi več zadolžitev še drugje. Tako imajo različen delov­ni urnik, nastopajo in pojejo še v drugih zborih. Nekateri so bili celo hospitalizirani. Tudi Vera Beguš je imela nekaj zdravstvenih težav, a so Predstava Vaja zbora navdušila ji domači priskočili na pomoč. Vendar pa brez opravičene odsotnosti ni nikoli manjkal nihče. Del utečene ekipe sta tudi oba, ki skrbita za Predstava Vaja zbora, ki so jo zaigrali igralci KUD Fran Maselj Pod-razsvetljavo in glasbo. To sta Jernej in Dare. In ne pozabimo na šiviljo limbarski v Krašnji prvič 12. aprila in potem še trikrat ponovili, je Drago, ki je za vse nastopajoče za končni nastop sešila oblačila. Morala bila z eno besedo izvrstna. so biti malo odštekana, da so bila opazna. Pri učenju petja črnske du­ hovne pesmi jim je pomagala Simona Burkeljca, ki uči glasbeni pouk na Brdu. Zdaj pa k sami predstavi. Odvija se v manjšem kraju, avtor ga poimenu­je Goličava. Njihova županja objavi malce prirejen razpis za novega zborovodjo ter obljubi dobro plačano mesto in nastanitev. Ves nav­dušen se prijavi pravkar diplomirani zborovodja Peter, ki si želi zgraditi kariero. Vendar stvari v praksi niso take, kot je bilo obljubljeno. Pričaka ga nekaj neuglašenih pevcev z vseh vetrov, ki ima vsak svojo idejo in pogled na zbor. Obupani zborovodja se na koncu ukloni Goličavcem in naredi, kar se pač da, kajti pred vrati je nastop, kjer jih bo prišla gledat tudi gospoda in politična smetana iz mesta. Kdor je predstavo zamudil, mu je lahko žal. Pravijo, da je smeh pol zdra­vja. Po ogledu te predstave je zagotovo vsak odšel domov bolj zdrav. in nasmejala gledalce miLenA brAdAč Vaja zbora, napisana izpod peresa Vinka Möderndorferja in v režiji Vere Beguš, ki je sam tekst z dovoljenjem pisca spet malo razširila, je bil kar zahteven projekt. Kot pove Vera Beguš, se je za ta tekst odločila zato, ker se ji zdijo situacije in dvogovori dinamični in nasmejijo gledalce. V KUD F. M. Podlimbarski člani igralske skupine radi igrajo in je tako tudi potreba po tekstu, kjer bo nastopalo veliko igralcev, čeprav je prostor malo omejen. Sami igralci se med seboj lepo razumejo, so samoinici­ativni in poprimejo za vsako delo in tako Veri odvzamejo marsikatero zadolžitev, ki jo je morala včasih delati sama, oziroma ji je pomagal pokojni mož Mitja. Za to predstavo je bilo potrebnih 50 vaj in so jih DOGODKI Trojane – Atrans Se ljudje kdaj vprašamo, kje smo pravzaprav doma? Ali še bolje, koliko poznamo svoj kraj skozi zgodovino, skozi stoletja, ki jih davno več ni? To se je vprašalo tudi Društvo prijateljev družine s Trojan in v soboto, 9. ap­rila, zvečer v domačem gasilskem domu pripravilo predavanje o svojem kraju. Z odliko ga je izpeljala Alenka Hlebec, domačinka, po poklicu ko­munikologinja. Alenka veliko potuje in ima tudi svoj blog: travel, bitch. Navajam ga zaradi tega, da spoznate, kako zares izjemna oseba je. Povzetek predavanja bo gotovo zanimal velik krog občanov, posebno tistih, ki jih zgodovina in kraj, v katerem živijo, zanima. Trojane se prvič omenjajo že leta 1228, pisno pa so prvič omenjene leta 1243 v listini oglejskega patriarha Bertol­da. Za časa Rimljanov so se današnje Trojane imenovale Atrans. Ater v latinščini pomeni črn, atrum pa črnina – kdo ve, morda pa zato Črni graben. Prek njega je potekala rimska cesta, ki je povezovala Italijo s Panonijo in tod so v 2. stoletju našega štetja Rimljani postavili poštno postajo in vojaško postojanko ob meji rimske države z obmejno provinco Norik. Na čas rimskega cesarstva, pozneje vladavine Habsburžanov, kažejo bogate arheološke najdbe, ki jih hranijo Na­rodni muzej Slovenije, Medobčinski muzej v Kamniku in Pokrajinski muzej v Celju. Ste vedeli, da je Atrans verjetno – tako kažejo arheološke najdbe – zrušil silni hunski poglavar Atila? Tak začetek stavka »ste vedeli« bi lahko zapisala še večkrat, kajti izvrstna avtorica predavanja na Trojanah je iz vseh možnih virov izbrskala lep kup podatkov in jih nanizala nabito polnemu prostoru poslušal­cev. Tako tudi je bilo slišano, da so bile Trojane vrisane v znameniti zemljevid Tabula Peutingeriana, avtorja Castoriusa, ki se je opiral na številne razpoložljive vire. Ta zemljevid, izdelan leta 1265 v samostanu Colmar, je shranjen v Naci­onalni knjižnici Avstrije in je uvrščen tudi na Unescov seznam Spomin sveta. In če je Atila za časa Rimljanov razdejal Atrans ter s tem tudi rimsko cesto in so Trojane za nekaj časa izgubile na pomenu, so to Habsburžani v 17. stoletju popravili in dali kraju spet veljavo. Tudi uradno državno cesto so preusmerili iz Tuhinjske doline nazaj v Črni Graben. Leta 1720 so trasirali novo cesto Dunaj– Trst po trasi prek Trojan, kakršno poznamo danes. Bodi dovolj zgodovine. Menda so nekdaj na Trojanah imeli pustne šeme, ki so bile značilne prav za ta kraj. Morda bi kazalo spet obuditi ta običaj. Kakšne so bile, opisuje v svoji knjigi Maske slovenskih pokrajin Niko Kuret. Pravijo da je bilo na Trojanah rojenih ali živelo kar nekaj znanih imen. V pisnih virih je omen­jen Niko Kralj, arhitekt, najbolj znan po izdelavi stola Rex, ki so ga izdelovali po vsem svetu in ga še danes. Zatem slovenska igralka Sava Sever, ki je nastopala v SNG Ljubljana. Skoraj vsi pa poznamo rodbino Konjšek, ki je leta 1849 postavila prvi gostinski objekt – stari del stoji še danes in obratuje. Leta 1913 so kupili prve tri avtobuse in vzpostavili avtobusno linijo Ljubljana–Celje, seveda s post­ankom na Trojanah. Kajti iz Celja do Ljubljane so se vozili tri ure. Gostinski lokal je zelo dobro posloval zaradi te pomembne ceste. Konjškovi so bili iznajdljivi in podjetni, zato so že v tistem času zgradili penzion – tudi ta še danes stoji. Penzion je imel 20 sob, kopalnico, angleško stranišče, celo elektriko, telefon, za razvedrilo klavir, radio, biljard, namizni tenis in brezplačen prevoz do kopališča v Medijske toplice pri Izlakah. Zanimivo je, da so tudi takrat že ponujali dietično hrano. Vsekakor pa bi se zelo razveselili, ko bi videli, kako se je podjetje razvijalo naprej. Današnje Gostinsko podjetje Trojane še vedno drži tradicijo ponudbe krofov, le da jih danes naredijo mnogo več in da je njihova ponudba še pestre­jša, da stremijo tudi oni še k več in boljšemu. Zgodovino Trojan skozi čas sta poslušala tudi župan naše občine Matej Kotnik in predsednik KS Trojane Lado Goričan. Pozdravila sta tako dobro idejo, da je Društvo prijateljev družine organiziralo predavanje o domačem kraju. Želja o ureditvi turističnega informacijskega centra na Trojanah – morda v starem zad­ružnem domu – se vleče že mnogo let, le denarja, ki je potreben za tak projekt, je vedno premalo. Tudi želja po muzejskem, vsaj kotičku, je prisotna že dolgo. Pogovori so tekli že z vodstvom GP Trojane, vendar so trenutno v mirovanju. Prav dobro vedo tako Trojančani kot občinska uprava, da bi bilo potrebno postaviti vsaj turistično obvestilno tablo, kjer bi se popotnik lahko informiral, kaj je v kraju zanimivega, kaj si lahko ogledajo na področju kulture, zgodovins­ko pomembnega. Morda kaka dobra vila zamahne s paličico in našla se bodo sredstva za vse to. miLenA brAdAč Materinski dan nekoliko drugače Materinski dan je mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere. Praznik, ki smo ga v Sloveniji praznovali že v obdobju med obema vojnama, in šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svo­ja praznovanja. V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pog­osto začeli obeleževati po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje. Ker je letos praznik sovpadal z Velikonoč­nim tridnevjem, so animatorji za vse mamice, mame, starem mame in tete pripravili praznovanje na cvetno nedeljo. Ravno velikega prazno­vanje sicer niso bile deležne, bile pa so deležne majhne pozornosti in tudi to šteje. Mladi so sicer pripravljali prireditev, ker pa se je zataknilo z najemom dvorane, vsaj kar se financ tiče, so svojo dobro voljo poka­zali z darilčki pri vseh svetih mašah. Butarice in oljčne vejice so nas v tistih dneh po domovih spominjale na veselje cvetne nedelje. Dodati pa jim želimo še majhno pozornost, ki smo jo pripravili animatorji ora­torija. Namenjena je vsem materam in ženam, predstavlja pa zahvalo za ljubezen, s katero obdajajo ljudi okoli sebe. S tem tekstom so mla­di najlepše izrazili svoje dobre želje tistim osebam, na katere se lahko obrnejo vsako uro in vsak dan. Hvala tako mamicam, mamam, starim mamam za dar življenja, in mladim, ki to znajo ceniti. drAgo juteršek Praznik slovenske zastave in njenih častitljivih 168 let Na Geossu je v nedeljo, 10. aprila 2016, društvo Heraldica Slovenica pripravilo praznovanje ob 168-letnici prvega razvitja slovenske narod­ne zastave, ki jo je prinesel z Dunaja Lovro Toman. Na slovesni prireditvi je bil navzoč tudi prapor Občine Lukovica, prapor občinskega odbora ZVVS Lukovica ter predstavniki narodnih noš s Prevoj in iz Vrhovelj. Nekaj pojasnil o nastanku grbov in zastav. Grbi so se pojavili v času, ko so ok­lepljeni bojevniki postali neprepoznavni tako zaveznikom kot nasprotnikom ter rešili zaplet z edinstveno poslikavo ščitov, ki je bila razpoznavna tudi na daljše razdalje. Ti individualni znaki, upodobljeni na obrambnem orožju, so s prenašanjem iz roda v rod zaznamovali dinastije in rodbine ter pomagali gra­diti identiteto. Ne samo rodbinsko, ampak tudi identiteto njenega ozemlja. (Danes občinska zastava z grbom predstavlja ozemlje občanov občine Luko­vica, v kateri živimo). Revolucionarnega leta 1848 je prišlo do hudega spora med stanovi, ki so še vedno zagovarjali zgodovinsko zlato barvo (na grbu), in ostalimi Kranjci, ki so zagovarjali novo srebrno polje ščita, ki je bilo uvelja­vljeno leta 1836 z dekretom cesarja Ferdinanda. Prav iz teh barv tudi izhaja slovenska narodna zastava, ki je prvič slovesno zavihrala 7. aprila 1848. Ker je tisto pomlad vsepovsod vrelo, je stanovski odbornik Coppini poslal na not­ GŠ Polton v novih prostorih Pomladno sonce je posijalo tudi v nove prostore glasbene šole Pol-ton, ki je z aprilom odprla vrata na novi lokaciji v prvem nadstropju poslovne stavbe podjetja Avto Kveder, d.o.o., v Lukovici, in privabilo nasmeh na lica najmlajših glasbenikov, ki so polni pričakovanj ko­maj čakali, da vstopijo v te nove prostore. V letu 2014 smo lahko prebrali članek o tem, da je Tomaž Jemec iz Rafolč usta­novil glasbeno šolo Polton z namenom, da bi lahko kvalitetno poučeval diato­nično harmoniko po smernicah učnega načrta, ki je bil sprejet na ministrstvu Nova pridobitev šole Polton ranje ministrstvo prošnjo, da naj se končno razreši vloga stanov iz leta 1837 glede barv deželnega grba. Koncept te prošnje – v kateri stanovi na koncu izrazijo upanje, da se vojvodini Kranjski ne bo odvzelo zlate barve v grbu –, je bil pred ekspeditom obravnavan na seji. Notranje ministrstvo je tokrat, glede na burne razmere, hitro razrešilo vlogo. Vladi je sporočilo, da se pridružuje regulaciji iz leta 1836, vendar pa kranjskim deželnim stanovom zaenkrat še dovoli uporabo rumeno-modro-rdeče kot kranjske deželne barve, v prime­ru, če bi bilo to res potrebno. Za tem so se pri ministru zglasili nekateri člani ljubljanskega slovenskega društva in več kranjskih državnih poslancev. Ker so na Dunaju doumeli, da se je želja vedno večjega dela Kranjcev nagibala v prid novim barvam, ki so bile določene in potrjene od cesarja Ferdinanda I., je ministrstvo dokončno izjavilo v odloku 23. septembra 1848, da so kranjske deželne barve belo-modro-rdeča. Prireditev je potekala v veselem vzdušju saj so program popestrili folklor­na skupina, ansambel Čuki, recitatorji, godba Slovenske vojske, častna četa Slovenske vojske, narodne noše, praporščaki vojnih praporov, občinskih zastav, zastav evropske zveze in drugih praporov. Zbrane so s pozdravnim nagovorom nagovorili: predstavnica društva Geoss Anka Kolenc, župan Li­tije Franci Rokavec, predsednik združenja VSO Aleš Hojs, častni član Herldi­ca Slovenica, pesnik Tone Kuntner, blagoslov zastav pa je opravil ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. Stanislav Zore ter slavnostni govornik, prvi ob­rambni minister v samostojni Sloveniji Janez Janša. dAniLo kAsteLiC za šolstvo, znanost in šport. Že takrat nam je omenil, da namerava v prihodnje odpreti oddelke še za ostala glasbila in s tem približati glasbo vsem tistim, ki so zaradi prezasedenosti javnih glasbenih šol ostali pred vrati. To namero je Tomaž kmalu predstavil sokrajanu in podjetniku Marjanu Kvedru, lastniku pos­lovne stavbe v Lukovici, ki mu je prisluhnil in podprl idejo o glasbeni šoli, in ob­ljubil, da bosta našla rešitev. In danes že lahko vstopimo v nove prostore glas­bene šole Polton, v katerih sta dve barviti učilnici. Vijolična učilnica s prelepim pogledom na gradiško cerkev in na s soncem obsijano dolino Črnega grabna, ki zelo blagodejno vpliva na učence kot tudi na starše, ki so prisotni na učnih urah, in čudovita zelena, ki nas očara z belim klavirjem pred zelenim ozadjem. Z novimi prostori glasbene šole Polton je Tomaž še en korak bližje uresničitvi cilja, občina Lukovica pa je zagotovo dobila še en kulturni kotiček, kjer se bo veliko pelo in igralo. viktor jemeC Vhod v nove prostore DOGODKI 11 40 let društva podeželskih žena Blagovica Trojane V letu 2016 DPŽ Blagovica Trojane praznuje 40 let svojega aktivne­ga in pestrega delovanja. Ob tej priložnosti je v petek, 8. aprila 2016, v telovadnici Podružnične šole v Blagovici potekala proslava, ki so se je udeležili tudi župan Lukovice Matej Kotnik, predsednik KS Blago­vica Zdravko Slapar in predsednik PGD Blagovica Matjaž Markovšek. Obenem smo se veselile obiska naših prijateljic iz sosednjih društev. Predsednica društva Ani Čerin, ki društvo vodi zadnja štiri leta, se je v svojem govoru zahvalila vsem predanim članicam, ki so v teh 40 letih kakorkoli pomagale, da je društvo živelo, bilo aktivno in se ohranilo. Tudi v prihodnje se nam za obstoj društva ni treba bati, saj članstvo narašča, vsak mesec pa je organiziran vsaj en dogodek, ki se jih članice rade udeležujejo. Prireditev so popestrili pevke in pevci KUD Fran Ma­selj Podlimbarski, ki so nam prikazali že malo pozabljen običaj ofiran­ja. Skupina naših članic je poskrbela za presenečenje, saj so se na urah telovadbe, ki jo organiziramo pozimi, naučile plesno točko, s katero so navdušile vse prisotne. To je bila tudi priložnost, da se zahvalimo nek­danjim predsednicam, ki so vsaka v svojem obdobju vodile društvo predano in zavzeto. Prireditve se je udeležila prva predsednica društva Materinski dan Vsaka mamam je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama, za vse življenje. To je verz T. Pavčka, ki smo ga tudi slišale na praznovanju 25. marca ob Gradiškem jezeru. Tokrat smo bile zelo vesele lepega vremena in tudi misel, da moramo popoldan še pripraviti potice in ostale velikonočne dobrote, nam ni kvarila dobre volje. Zopet se nas je zbralo okoli sto. Uvod v praznovanje je bil prisrčen in lep nastop naših malčkov in njihovih vzgojiteljic iz vrt­ca Medo. Tokrat so nam poleg petja še zaplesali in na ples povabili še mame. Res lepa hvala. Seveda smo se nato skupaj odpravile na pohod in občudovanje vsega lepega, ki se nam pri tem ponuja. Na zbornem mestu pa sta nas že pričakala gospod Franc Jemec s kavo in čajem ter seveda še Tone s harmoniko. Za kulturni program so tokrat poskrbele kar naše prijateljice in udeleženke pohoda. Pesmi in verzi so se kar vrsti­ li. Tudi naša predsednica Vida je zaigrala za vse zbrane. Zelo ponosne in vesele pa smo bile tudi župana Mateja Kotnika, ki nas je razveselil s svojim prihodom in s seboj prinesel kar sto cvetov. Najlepše pa je bilo njegovo voščilo in čas ter besede, ki jih je namenil vsem materam. Hva­la tudi članicam društva za vse pripravljene dobrote. Naj ob tej priložnosti čestitamo še vsem ostalim ženskam in materam ter jih že sedaj povabimo, da se nam drugo leto pridužijo. društvo podežeLskiH ženA LukoviCA Ivanka Pestotnik, ki je v lanskem letu praznovala častitljivih 90 let. Poleg nje so nas z obiskom proslave razveselile tudi Kati Prvinšek, Silva Ovca in Darinka Vajde, ki je društvo vodila kar 11 let. Naša članica Ani Pun­geršek nas je tudi ob tej priložnosti presenetila s pesmijo, ki jo je spisala ob praznovanju 40-letnice društva. Seveda so članice poskrbele, da obiskovalci prireditve niso šli domov lačni in žejni. Po prireditvi smo si lahko ogledali še ročna dela in res lepe izdelke članic DPŽ Blagovica Trojane. Bil je lep večer, ki je potrdil, da je DPŽ Blagovica Trojane v dobri kondiciji. kAtArinA HočevAr ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Ni vsak odstopljen, obarvan ali zadebeljen noht glivičen! Začetek motoristične sezone ­nekaj nasvetov za večjo varnost Leto beži in že smo krepko zakorakali v pomlad. Sonce nas kar vabi k sproščenosti in ležernosti, ki se odraža tudi na naših cestah. Vedno več je prisotnih kolesarjev, motoristov in pešcev. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predv­sem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodijo razmeram na cesti. To velja še zlasti na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna po­vršina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnev­matik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Najpogostejši vzroki za najhujše nesreče motoristov so bili lani neprila­gojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. Na splošno pa vsem voznikom svetujemo, da med vožnjo upoštevajo prometno signalizacijo in cestno prometne predpise. V času bližajočih dopustov in daljših potovanj vam svetujemo, da se na pot odpravite pra­vočasno, z obilico dobre volje in predvsem strpnosti. Obenem vse motoriste in ostale udeležence v cestnem prometu vabimo, da se nam pridružijo 27. aprila 2016 med 8. in 13. uro na preventivni de­lavnici Policijska izkušnja kot nasvet, kjer bo policist – inštruktor prikazal osnove varne vožnje, vozniki enoslednih motornih vozil pa se bodo lahko sami preizkusili na poligonu. Prireditev bo v sodelovanju z AMD Lukovica na območju podjetja Avto Kveder, Obrtniška ulica 1, Lukovica. Vabljeni in srečno vožnjo! nAtAšA kusteC, poLiCijskA inšpektoriCA iii poLiCijskA postAjA domžALe A toliko, da jih že ima, pa se ji prav nič ne pozna Skrivati svoje talente bi bil popoln nesmisel in tega se še kako zavedata Jelica in Jože Zupan, ki sta, ko sta prišla v Krašnjo, svoje talente delila naprej. Čeprav je njuna življenjska in delovna pot tesno povezana z glasbo, ju kljub letom druži in razveseljuje še danes. Mogoče ravno zato, ker ju je glasba združila na skupno življenjsko pot in ju povezuje že vse njuno skupno življenje. Člani in članice, bolje pevci in pevke MePZ župnije Krašnja, so se spomnili tudi lepega jubile­ja organistke in zborovodkinje Jelice Zupan in ji tako na belo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja, pripravili majhno presenečenje. Sveta maša je bila, kakor se za nedeljo spodobi, malce bolj slovesna, a tudi skrivnostna. In če je v nagovoru domači župnik primerjal našo vero z vero sv. Tomaža, jo primerjal z napakami oznanjevalcev današnjega časa, da mi zaradi tega opustimo naše verovanje, se spraševal o tem, kaj je Jezus govoril sv. Tomažu, a je le-ta pri tem premalo poslušal, saj je preslišal, kar mu je Jezus govoril. Ob tem se postavlja vprašanje, kako pa mi poslušamo božjo besedo? Bog je usmiljen, čeprav se sprašujemo, zakaj dopušča, da se nam godi to in to, a se ob tem nikoli ne vprašamo, smo mi dovolj usmiljeni do drugih. Na koncu po oznanilih je župnik Anton Potokar malce skrivnostno povedal naslednje besede: "Ob koncu marca in začetku ap­rila obhaja zelo lepo obletnico, sestavljeno iz dveh majhnih krogov in enega večjega, torej zelo častitljivo obletnico organistka in zborovodkinja Jelica Zu­pan. Želimo ji tako kakor do zdaj, veliko agilnosti, veliko še zdravih let, da bi mogla še naprej voditi oziroma še nekoliko prispevati k lepemu petju v naši župniji. Za vsa ta leta, ko se je trudila za to, se ji prav lepo zahvaljujem, seveda je to delo začela že kar nekaj let pred menoj v tej župniji. Torej gospa Jelica, želimo vam še veliko zdravih in blagoslovljenih let in naj vam pri tem pomagata Bog in mati Marija.” Poleg domačega župnika so se slavljenki zahvalili še pevci in ji zapeli njeno najljubšo pesem. In ne samo eno, še kar nekaj se jih je zvrstilo na njenem domu, kjer se je slavje nadaljevalo v prijetnem vzdušju njenih domačih ter pevcev in pevk iz kora cerkve sv. Tomaža v Krašnji. drAgo juteršek Kuharski tečaj Članice Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane smo v tednu pred veliko nočjo organizirale kuharski tečaj s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom. Ker je bil velikonočni čas, smo skupaj pripravili velikonočne jedi, vendar na malo drugačen, kulinarično bolj izpopolnjen način. G. Lojze je z nami delil veliko majhnih skrivnosti, ki jih bomo s pridom uporabljale v naših kuhinjah. Prijetno popoldansko druženje smo zaključili z okusno večerjo, saj je bilo pripravljene jedi treba tudi poizkusiti. čLAniCe dpž bLAgoviCA-trojAne monikA CerAr Duhovne vaje Birmanci in župnik Avguštin Klobčar iz župnije Češnjice nad Blagovico smo se od 8. do 10. aprila odpravili na duhovne vaje v Novo Štifto pri Ribnici na Dolenjskem. Bilo je lepo, zabavno in poučno, spali pa smo v samostanu ob cerkvi. Na vajah smo se pripravljali na sveto birmo, ki bo v naši župniji 21. maja 2016, v pomoč pri duhovnih vajah nam je bil tudi znani pater Niko. Odšli smo tudi na krajši pohod na Travno goro. Čeprav je bilo muhasto vreme, je bilo lepo. Preživeli smo lepe sproščene dneve, v nedeljo popoldan pa smo se vr­nili domov. timotej škrLj Foto: timotej škrLj STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI hitro, kvalitetno in ugodno TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik INTERVJU 15 Blaž Andrejka: Doživeti polne Križanke in stoječe ovacije, je res nekaj posebnega Večina nas, ki Blaža osebno poznamo, bi zanj preprosto rekli, da je človek, na katerega se lahko zaneseš, moški, za katerega bi dali roko v ogenj. Še vedno študent, na vse mogoče načine vpleten v glasbo, a aktiven tudi na družabnem in športnem področju. 25 letni Blaž iz Vrbe je trenutno celo aktiven član v največjem slovenskem muziklu Mamma Mia. Ampak pojdimo lepo po vrsti. Katero srednjo šolo ste obiskovali in smer študija? Po srednješolskem splošnem izobraževanju sem dolgo časa kolebal. Sledila je odločitev za nadaljnje izobraževanje, ki bo povezano z glasbo, in tako sem izbral študij muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redno, po treh letih, sem diplomiral, zdaj pa obiskujem zadnji letnik magistrskega študija. Koliko časa ste že član Godbe Lukovica? Kako je godba vplivala na vaš razvoj? Je godba tudi del vaših načrtov v naprej? Za godbo moram reči, da predstavlja pomemben dejavnik v mojem življen­ju. Godba je bila še posebej zaslužna, da sem se sploh podal v glasbene vode. Če se spomnim nazaj, mi je že prababica večkrat, ko sem bil še majhen, rekla, da sem zelo »muzikaličen«. Je pa res, da sem rasel ob Avsenikovi in tudi dru­gi narodno-zabavni glasbi. Vseeno pa me je vsako leto znova, na predvečer praznika 1. maja, najbolj očarala godba, ki smo ji prisluhnili na Prevojah. Po vsakem njihovem nastopu sem odšel povsem navdušen, poln vtisov in s po­sebno željo, da bi bil nekoč tudi sam del godbe. Ker pa doma ni bil nihče glasbeno podkovan, sem svojo pot proti uresničitvi velike želje začel v Glas­beni šoli Domžale na oddelku Brdo. Trobenta je bil moj izbrani inštrument in še vedno je, poleg glasilk seveda. Član godbe sem že od daljnega leta 2004 in z njo sem doživel svoje prvo javno glasbeno udejstvovanje. V nadaljevan­ju je, vsaj za mene, moje glasbeno udejstvovanje nepričakovano raslo in se razvijalo tudi v druge glasbene vode. Prav zato sem godbi zelo hvaležen. Pred kratkim sem tudi v godbi storil korak naprej, saj sem poleg igranja zdaj tudi del strokovnega dela godbe. Dobil sem celo neformalen naziv asistenta dirigenta. Za v prihodnje je vse odvisno od mojega nadaljnjega kariernega razvoja, vendar bo godba tako ali drugače ostala v mojih dejavnostih. Nam zaupate kakšno podrobnost o klapi Sidro? Kako ste nastali, kje po­jete, kaj pravzaprav pojete? Dejansko smo nastali iz pravega pomena besede klapa. Namreč klapa v os­novi pomeni družba, druženje … in to je glavna razlika od pevskih zborov. Pri zborih je prvo v ospredju petje, šele nato druženje. Mi pa smo bili najprej družba, ki je rada na kakšni rojstnodnevni zabavi s prijatelji pela pesmi, kar je v naši družbi tudi običaj. Da pa to dretje ni le dretje oziroma »fušanje«, in da je bilo petje malo bolj organizirano, smo si rekli, pa dajmo, dajmo se malce organizirat, potrenirat, malce povadit. Vse skupaj pa je tudi sovpadalo z mojo predstavitvijo seminarja ljudskega petja pri predmetu na fakulteti, kjer smo v živo tudi ponazorili mestni mladini, kaj je in kako sploh izgleda podoknica in vse okoli nje. Stari običaji, ki jih mladina ne pozna več, vsi skupaj, še profesoriji so bili res zelo presenečeni. Tako se je rodila klapa. Začeli smo s prepevanjem slovenske ljudske glasbe, pozneje smo se pa specializirali bolj za dalmatins­ko, ki nas še posebej nagovori. Sami celotne zadeve ne »forsiramo« preveč, ampak delujemo spontano, kolikor nam dopušča čas. Muzikal Mamma Mia, je to vaš do sedaj najodmevnejši projekt? Kako ste prišel do njega, kje je vaša vloga, kje gostujete, s kom sodelujete? Seveda. Ta projekt je res največja stvar, ki me je do zdaj doletela v življenju. Že sam producent nam je povedal, da ima le malo slovenskih profesionalnih ek­stradnih igralcev možnost biti del take zgodbe in potem kakšna sreča, da sem tu zraven jaz. Že ko sem se podajal v to, sem imel občutek, kot da se pripravlja nekaj velikega, ampak da bo pa iz tega nastalo kaj tako ogromnega, pa si nisem mislil. Je bila pa, vsaj zame, pot do tega izjemno naporna. Priznam, da sem imel tudi srečo, da sem sploh prišel zraven. Namreč, sam se nisem gibal toliko v teh glasbenih vodah, kjer je bila razpisana avdicija, ki je bila seveda bolj ozkega tipa. Ta pevsko-plesni ansambel, v katerem sem tudi sam, je po opravljenih avdicijah začel vaditi že jeseni leta 2014. Glavna vloga (Sophie) v tem muziklu je bila po velikem naključju zaupana moji sošolki s fakultete. Ona pa me je po treh mesecih vaj vprašala, če bi bil zainteresiran poskusiti in se pridružiti temu projektu, ker jim primanjkuje fantov. Seveda je težko dobiti fante, ki pojejo in tudi plešejo. Najprej sem bil zelo skeptičen, da to ne bo šlo, ker imam že tako ali tako toliko zaposlitev in totalno zapolnjen urnik. Vendar sem se na večkratno prigovarjanje vseeno pustil prepričati in prišel marca na vajo, s polletno zamudo. To je bilo v plesnem studiu koreografin­je Mojce Horvat. Ko pa sem zagledal sceno, koreografijo, videl način dela in vso strukturo delovanja, sem bil dejansko šokiran. Pa tudi prepričan, da tega nisem sposoben, povrhu vsega pa so vsi drugi že dodobra obvladali zadevo. Po pravici povedano sem hotel takoj vso stvar zaključiti, vreči puško v koruzo in oditi. Vendar so me vendarle pregovorili in naposled sem se s pomočjo drugih hitro vklopil v ansambel. Priznam pa, da je bilo izredno težko plesati z dekleti, ki plešejo že 15 let, jaz pa povsem nov v teh vodah. Predstavljajte si dekleta, ki trenirajo po večkrat na teden, potem pa mi fantje, ki smo bili povsem »trdi« brez občutka poleg njih. Res je bilo smešno. In vse te naporne koreografske treninge je vodila Mojca Horvat, ki je bila seveda brez milosti, tako da smo se je kar malce bali. Ravno v tem pa se kaže njeno mojstrstvo, da je tudi nas, ki nismo plesalci, naučila plesa in to na nivoju, da lahko celo nastopamo na svetovnem nivoju. K sreči mi je šlo pa pri petju toliko lažje. Na kontrolo je prišel tudi režiser iz Beograda, pred njim in producentom pa smo imeli še manjšo interno avdicijo, kjer so se preverjale vloge in sposobnosti ansambla. Na podlagi tega so določili igralce, ki imamo v ansamblu dvojno vlogo petja in plesa. Spomladi, ko smo predstavo postavili na oder in so bile ljubljanske Križanke razprodane kar 17-krat zapored, je bil vsekakor ves trud in napor poplačan. Kot igralec doživeti polne Križanke in stoječe ovacije, je res nekaj posebnega, človek se tega ne naveliča, super je. Res neopisljivo, to je nekaj, kar me bo spremljalo vse življenje. Ansambel se je po začetnem spoznavanju zelo pove­zal, res smo postali kot ena velika družina. Izredno pozitivno so me presenetili profesionalni igralci in pevci, kot so Gojmir Lešnjak Gojc, Uroš Smolej, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko, itd. V zasebnem živl­jenju so povsem preprosti. Kritike predstave so zares le pozitivne, tudi zato imamo kar naprej ponovitve. Za nami je prva sezona predstav, imeli smo jih 64, obiskalo pa nas je 67.500 obiskovalcev. Izjemen uspeh, še producent sam, Jurij Franko, takšnega uspeha ni pričakoval. Res sem ponosen, da sem del tako velike in uspešne zgodbe, predvsem pa sem spoznal veliko novih zani­mivih ljudi, prijateljev. Ostale aktivnosti? S čim se še ukvarjate? Ko sem se začel tesneje povezovati z glasbo in ko sem opravil nižjo glasbeno iz trobente, me je čedalje bolj privlačila vokalna zborovska glasba. Zato še vedno hodim v glasbeno šolo Domžale na program solopetja in tako poleg klape prepevam tudi v Mepz Šentviški zvon, in v oktetu Filozofske fakultete. Predvsem se moram dotakniti Mepz Šentviški zvon, kjer nas je res zelo veli­ko mladih, smo res super zdrava družba. Mislim, da so takšne aktivnosti za mlade zelo dobrodošle, ker ne morejo pasti v slabo družbo in slabe navade. Seveda ni samo glasba tista, ki zadovolji vse moje apetite, želje in potrebe. Veliko ljubezni gojim tudi do športa. Na Plavalni zvezi Slovenije sem opra­vil tudi licenco za vaditelja plavanja, tako priložnostno učim tudi plavanje, predvsem osnovnošolske otroke v šoli v naravi. Kolikor čas dopušča, rad po­magam tudi doma na kmetiji pri kmečkih opravilih. Vse to mi zelo koristi, da misli preusmerim stran ob glasbe, da vsaj za nekaj časa nanjo pozabim. In da ostanem na realnih tleh. AndrAž kopitAr Šentviški zvon v novi pevski sezoni Pesem nam je v srce padla, nam rodila nove sanje, v nove dneve pomladanje … (Oton Župančič) V razkošju pomladne simfonije, ki poganja novo rast in veselje do življenja, tudi domači Šentviški zvon pogumno zastavlja nov pro­gram in usmeritve, zrasle iz temeljev in uspešne več kot petindva­jsetletne zborovske rasti, ki sta jo razvijala in zaznamovala naša dolgoletna dirigenta Karel in Primož Leskovec. Da pesem premaguje vse krize, ki se neizogibno pojavljajo pri vsakem delovanju, je živi dokaz naš močno pomlajeni zbor, okrepljen tudi s šo­lanimi ženskimi in moškimi glasovi. Tako stopamo v svojo zrelo dobo z "domačo" zborovodkinjo Špelo Kink, ki je že pred leti v njem uglaševala svoj glasbeni talent, in njenim možem Matevžem, članom in solistom Zbora slovenske filharmonije. Njuno profesionalno delo vsak ponedel­jek zvečer zahteva odgovorno in disciplinirano delo in pevci se z ves­eljem odzivamo njuni pripravljenosti, da svoj dragoceni čas razdajata tudi za domač kulturni pečat. Da je njuno družinsko in poklicno živl­jenje prepleteno z ljubeznijo do glasbe, čutimo vsi. Vodi ju slovenska pesem, slovenska beseda in domovinska zavest. Tako uspešno nadaljujemo in nadgrajujemo bogat pevski program in znanje obeh prejšnjih zborovodij, s katerima smo se prepoznavno udo­mačili v slovenskem pevskem prostoru in v domači občini obogatili šte­vilna pomembna dogajanja. V tej pevski sezoni je zbor sodeloval na tradicionalnem srečanju Šent­vidov Slovenije, izvedel zahtevni božični koncert in se udeležil revije pevskih zborov v Grobljah ter tako vdihnil svojstveni zven številnim na­rodnim, duhovnim, sakralnim umetninam domačih in tujih avtorjev. Po­vezovalno motivacijo in nov navdih pa je opravil tudi intenzivni pevski vikend v Beltincih. Pesem navdihuje, povezuje, sprošča, osmišlja, razveseljuje, bistri, pom­lajuje in plemeniti vse duhovne razsežnosti. To spoznavajo tudi mladi, zato ji dajejo prednost pred prevladujočimi banalnimi vsebinami, ki v družbi prevladujejo in svet poneumljajo. Zborovsko petje ima močno socialno noto in estetsko vrednost, skratka vzgojo duha, srca in pozi­tivnih vzgibov. Hkrati pa je odskočna deska za nadaljnjo osebnostno kariero. Sodeč po vrhunskih uspehih naših zborov doma in v tujini, se ni bati, da bi slovenska pesem umolknila. Nikoli se ne bo izpela, ker je njeno harmonično večglasje tako unikatno. Zborovska pesem je poleg popularnih športnikov naš najmočnejši atribut in ambasador. Pred nami je še pester program za letošnje leto: v maju Zvonariada na Muti in sodelovanje na orgelskem koncertu v domači cerkvi sv. Vida (24. maja), v juniju pa bomo ponosno dodali svoj delček v programu praz­novanja praznika KS Prevoje, ob 25-letnici posaditve lipe v Šentvidu. Kaj vse smo se v tem letu naučili, pa bomo našim zvestim poslušalcem in ljubiteljem zborovskega petja predstavili na rednem letnem koncertu 4. junija v dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici. Še enega dogodka se veselimo; če bomo izbrani, se bomo skupaj s Folklornim KD Lukovica konec junija za pet dni podali na Ohrid, kjer bo v sklopu znamenitega Ohridskega festivala Festival Slovenija na Ohridu. Vse pesmi se letos v živem vrelcu domovinskih občutij zlivajo v odo naši državi Sloveniji, »zreli mladenki«, za 25 let samostojnosti, ki je naša naj­višja vrednota. Za prečiščene sanje in zdrava semena upanja. Ob zagna­nem in visoko strokovnem vodenju naše Špele in Matevža Kinka ter ob zagnanem delu predsednika Mateja Avblja nadaljujemo pevsko tradi­cijo v zavedanju, da le-ta po vloženem delu in uspehih ne sme zastati. mojCA stosCHitZky Izdelava butaric in butare velikanke Člani TD Preserje se trudimo ohranjati tradicijo, kar to počnemo že vrsto let. Četrtek pred cvetno nedeljo smo izdelovali butarice iz naravnih materialov. Nabrali smo jih okoli naših domov. Udeležba je bila dobra, kljub pole-tom v Planici. Na koncu dneva je prijetno, ko vidiš, kako ti je uspelo narediti lep izdelek. V soboto smo izdelovali butaro velikanko. Material se nabira že veliko prej, tako da je na dan izdelave vse pripravljeno. Butaro nato postavimo pri cerkvi Marije vnebovzete na Brdu. Tam stoji že 23. leto. V to tradicijo se vključujemo tudi mladi. Vztrajnosti nam ne manjka in verjamem, da nam bo to tudi uspelo nadgrajevati. Anže CerAr, Foto: jerCA CerAr DRUŠT VA 17 Ko les spet oživi V petek, 8. aprila 2016, smo imeli na dvorcu Rus odprtje razsta­ve Ko les spet oživi avtorja Jožeta Močnika. Program je povezo­vala Andreja Čokl. Najprej nam je na harmoniko zaigrala vnukinja avtorja razstave Neža Potočnik. Predstavnika Turističnega društva Kanja Trzin, sekcije re­zbarji Anton Kopršin in Marijan Vodnik sta nam razložila nastanek sekcije, njeno delovanje in ljubezen do lesa, ki jih vodi že 15. leto. V sekciji se je zvrstilo več kot 200 članov, nekateri ostanejo, nekateri so nekaj časa, a drugi so večni. Ekipa Sonček in pevski zbor Skrinjca sta nam s pesmimi polepšala zaključek. Vesna Marinko nam je v spodnjih prostorih ob druženju in klepetu igrala na klavir in dodatno popestrila večer. Hvala vsem obiskoval­cem za lep in prijeten večer. metkA jArC društvo skrinjCA -društvo ZA oHrAnjAnje in oživLjAnje kuLturne dediščine Razstava del Janeza Žana Jarca V ponedeljek, 4. aprila, je bilo odprtje razstave v Knjižnici Domžale, kjer se je predstavil rezbar Janez Žan Jarc, član društva Skrinjce. Predstavil je dolgoletno rezbarsko delo. Obiskovalcem je bilo najbolj všeč slikovno gradivo, ki prikazuje delo in sam postopek od debla do končnega izdelka. Rezbar Marijan Vodnik je naredil kratek uvod in razložil sam nastanek društva rezbarjev iz ljubezni do lesa. Na koncu je z ljudsko pesmijo pevski zbor Skrinjca zaključil sam dogodek. metkA jArC društvo skrinjCA Z letnega zbora veteranov vojne za Slovenije Domžale V Domžalah, na letnem zboru OZVVS Domžale, se nas je zbralo bli­zu sto veteranov vojne za Slovenijo. S svojo prisotnostjo so naš zbor počastili tudi gostje: delegacije OZVVS Kočevje, Vrhnike, Grosuplje­ga, Kamnika in veteranske organizacija Sever Ljubljana. Najprej smo si ogledali film iz časa osamosvajanja, nato pa smo z Zdravl­jico začeli z zborom. Predsednik delovnega zbora dr. Janez Kušar je učin­kovito nadziral dogajanje. V poročilu predsednika OZVVS Domžale je bilo naštetih blizu petdeset akcij in dejanj, ki se tekom leta zvrstijo in bogati­jo dejavnost in pomen te veteranske organizacije. Poudaril je predvsem petindvajsetletnico MSNZ, seznanjanje s tematiko novejše zgodovine učence osnovnih šol domžalske upravne enote, pohod Po poteh vojne za Slovenijo, na katerem mlade Srednje šole Domžale na inovativen način seznanjajo z dogodki izpred dvajsetih let, ter še vrsto drugih komemo­rativnih in športnih dejavnosti. Ker tudi na finančno poročilo sekretarja združenja Vasje Novaka ni bilo nobenih pripomb, je sklepati, da se dela veliko, prostovoljno in v mejah zakonitosti. Na koncu so gostje pozdravili zbor in združenju zaželeli uspešno delo še naprej, mi pa smo to vzeli kot poklon, ki se bo, upamo, izrazil v ne le mo­ralni obliki. Zahvaljujemo se našemu članu Dušanu Grošlju, ki nas je presenetil s pri­ložnostnim darilom. Zahvaljujemo se KD Franca Bernika za gostoljubnost in pomoči Glasbene šole Domžale. Kot ponavadi se je tudi tokrat končalo s prijateljskim druženjem vedrih in ponosnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v naši mladi državi. jAneZ gregorič DRUŠTVA 19 Pohodniki ŠTD Rafolče na sončnem in vetrovnem Slavniku V nedeljo, 13. marca 2016, na nesrečno številko 13, je bilo ob brunarici turobno in deževno, na avtocesti proti Črnemu kalu pa se je že kazalo sonce, ki nas je nato ogrevalo vse do povratka. Kar strma pot nas je vo­dila najprej po gozdu, odišavljenem z raznovrstnimi žametnimi pomla­danskimi barvami zgodnjih cvetic. Ker smo pozabili naložiti kamenje v nahrbtnike za obtežitev, nas je po izstopu iz gozda pričela premetavati kraška burja, da nam je zdrselo na snežnih zaplatah in smo s težavo os­vojili vrh Slavnika. V koči je bilo precej prijaznih ljudi, ki so se hitro menjavali. Slavnik je 1028 metrov visoka gora v slovenski Istri – Čičariji.Je najbolj obiskan vrh Sla­vniškega pogorja – zadnjega grebena pred Kraškim robom in slovensko Istro – in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem s čudovitim pogledom na Piranski in Tržaški zaliv, Istro ter na okoliške vrhove – Vremščico, Nanos s Trnovskim gozdom in Snežnik. Deset metrov pod vr­ Romarji z Brda in iz Zlatega Polja poromali v letu usmiljena Če se ozremo nazaj v zgodovino, zasledimo, da so bile svetoletne cerkve in sveta vrata samo v rimskih bazilikah, zato je bilo romanje v svetoletne cerk­ve poseben dogodek. Svetoletne cerkve smo v preteklostih že imeli tudi po krajevnih cerkvah, v praznovanju jubileja usmiljenja pa nam je sveti oče Frančišek odprl tudi svetoletna vrata, a ne samo v rimskih bazilikah, ampak tudi v vsaki stolnici in drugih pomembnih cerkvah. Zato smo letos še pose­ Predvelikonočno srečanje starejših na Brdu Tudi tokrat je župnijska Karitas Brdo Zlato Polje pripravila v sodelovanju z župnijskim upraviteljem predvelikonočno srečanje starejših in bolnih v župnišču na Brdu pred cvetno nedeljo. Če smo bili kar malce razočarani zaradi števila udeležencev na božičnem srečanju, smo bili tokrat ponovno presenečeni, saj so se ponovno zbrali v večjem številu. Že znanemu progra­mu so tokrat organizatorji dodali samo novega mašnega pridigarja, saj je sveto mašo tokrat daroval župnijski upravitelj Jože Lap. Kaj je lepšega, kakor srečanje z Bogom na praznik sv. Jožefa in potem še srečanje s sebi enakimi, in hvala Bogu, da ste zbrali toliko moči in volje in prišli, je ob začetku pouda­ril Jožef Lap. A ne samo to, pozdravil je tudi tiste, ki so to srečanje pripravili in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost. V svojem nagovoru je omenil, kako pomembno je, da se v svojem življenju obrnemo na Božje usmiljenje in odpuščanje. Na praznični dan se je dotaknil še moža device Marije, ki je imel težke preizkušnje, a je ohranil zakonsko skupnost. Ni mogel mimo fari­zejev, ki so viseli na predpisih in postavah, Jože pa je bil drugačen; bil je nam­reč pravičen mož. Pri sveti maši so prejeli še bolniško maziljenje, ki, kakor je bej nagovorjeni in povabljeni na tako romanje, ko imamo svetoletna vrata skoraj »na pragu naših domov«. To romanje naj v nas prebudi in poglobi odprtost za vse božje darove svetega leta usmiljenja in nas hkrati nauči, da bomo tudi sami znali biti usmiljeni. S temi besedami je povabil župnijski upravitelj Jožef Lap farane tako iz farnega središča na Brdu kakor v Zlatem Polju, da se romanja v ljubljansko stolnico svetega Miklavža udeležijo v čim večjem številu. In smo se odpravili eni v zgodnjih jutranjih urah peš, drugi z avtobusi, spet tretji z osebnimi vozili v, kakor pravijo, zeleno Ljubljano. Kar 40 se jih je odzvalo romarskemu klicu in pot do Ljubljane prepešačili. Ob prihodu v Ljubljano smo se zbrali na dvorišču kapiteljske hiše na Ciril Me­todovem trgu 7, to je nasproti stolnice, kjer smo opravili uvodno spokorno bogoslužje in se pripravili za vhodno procesijo skozi svetoletna vrata ljubl­janske stolnice. Ob tem smo spoznali še sostanovalce kapiteljske hiše, tudi nekdanjega duhovnega pomočnika Petra Kvaternika. Po svečanem vhodu v stolnico skozi stoletna vrata smo imeli molitveno uro božjega usmiljenja, ki so jo pripravili animatorji, nato pa je sledila romarska sveta maša. Med sveto mašo smo poleg značilnosti stolnice, zgrajene leta 1707, slišali še pri­liko o farizeju in cestninarju. In se na koncu spraševali, kdo je šel opravičen na dom. Mašni pridigar Jožef Lap, ki je tokrat vodil somaševanje ob Ivanu Povšnarju in Jakobu Barletu, je izrazil še željo, da naj se to romanje pozna v našem vsakdanjem življenju med lepimi griči, in se posebno zahvalil še tistim, ki so to romanje vzeli resno in romarsko pot prehodili peš. Po konča­nem bogoslužju v stolnici smo se ponovno zbrali na dvorišču kapiteljske hiše, kjer je potekalo prijateljsko in družabno srečanje. drAgo juteršek Blagoslov velikonočnih jedil pri Bntinc v Trnjavi Po stari krščanski navadi je na veliko soboto v cerkvah, ob kapelah ali križih, drugih božjih znamenjih ali kje drugje blagoslov velikonočnih jedi. V Trnjavi je blagoslov že leta pri Bntinčevih, kjer župnik Anton Potokar iz Krašnje opravi obred blagoslova. Ker se je število košar in košaric močno povečalo, je blagoslov iz hiše predstavljen na prostor pred hišo, a ni zato nič manj slovesen. V košarah, ki jih večinoma uporabljajo samo za ta na­men, so k blagoslovu prineseli hren, kruh, pirhe, šunko … In zakaj ravno te jedi? Vsaka med njimi ima globlji, simbolični pomen. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za os­novno človeško hrano. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove be­sede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi pri blagoslovu duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnje­ta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagn­je, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Pirhi simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdro­bi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov 3, 2, 1 gremo! Vstop v novo koledarsko leto smo v moto klubu Rokovnjači obe­ležili z izdajo koledarja in voznega reda 2016, ki je bil sprejet na decembrskem zboru oz prednovoletni zabavi. Do zdaj lahko obkl­jukamo dva dogodka: obisk sejma v Veroni in zimski moto tabor. grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil. Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. Čeprav je v sodobnem času mogoče vse velikonočne jedi kupiti v trgovinah, se na vasi držijo še tega, da je veči­na pridelana doma. Ne smemo pozabiti, da ponekod dajo v velikonočno košaro še pomaranče, ki so simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis, in tudi druge jedi, ki se uživajo preko leta. Poleg starejših gospodinj je na žegnu opaziti vse več mladih, kar razveseljuje in navdaja upanje. Sicer pa po različnih delih Slovenije dodajo tudi kakšne svoje značilne jedi. In da ne pozabim, tudi barve imajo svoj pomen, saj so liturgične barve veza­ne na tisto, kar obhajamo. V postnem času je navzoča vijolična barva, na veliki petek v spomin na Jezusovo trpljenje rdeča barva, za vstajenjsko procesijo pa si duhovniki nadenejo praznično belo ali zlato barvo. Sicer pa naj bi bila velika noč poleg božiča družinski praznik, saj se družine zberejo pri velikonočnem zajtrku, kjer uživajo blagoslovljeno hrano. Na velikonoč­ni ponedeljek pa se podamo v Emavs, kjer se kristjani srečujemo in drug drugemu prinašamo blagoslov. drAgo juteršek Snežne razmere v dolini letos res niso bile naklonjene za izpeljavo tek­movanja v spustu s pležuhi, s katerim popestrimo zimski moto tabor. Zato je bila odločitev o skupinskem spustu na Veliki planini odlična ide­ja. Zadnjo februarsko soboto je bil močan sneg in slaba vidljivost, ki pa nista vplivala na odlično razpoloženje med udeleženci. Na progi smo vztrajali do zadnje vožnje in skoraj zamudili zadnjo nihalko v dolino, ker je Izi iskal svoje sanke. Kljub pozni uri nam je ostalo še nekaj energije za skupno večerjo s slaščico (pice z bencinske in Matejini piškoti). V nadaljevanju leta nas čaka še veliko dogodkov, nekatere organizira­mo skupaj z matičnim društvom AMD Lukovica. Posebej bi radi izpost­avili moped dirko, ki bo letos izvedena enkrat. Pridno pa že polnimo seznam udeležencev strokovne vikend ekskurzije, ki jo letos organizira Matic, to je ogled off road dirke v kamnolomu Erzberg v Avstriji. 27. april 2016 - Motorist varno na cesti 2016 - AvtoKveder Lukovica 1. maj 2016 - Budnica AMD Lukovica 2. maj 2016 - Otvoritvena vožnja 27.-29. maj 2016 - Strokovna vikend ekskurzija - Erzberg 3. junij 2016 - Krvodajalska akcija Motorist za življenje - Ljubljana 13. julij 2016 - Nočna vožnja 20. avgust 2016 - Klubski pohod 3. september 2016 - Moto piknik 24. september 2016 - Moped dirka za Veliko nagrado Lukovice 2. oktober 2016 - Zaključna vožnja 10. december 2016 - Občni zbor in prednovoletna zabava Vse, ki vas zanima več o delu moto kluba in bi radi prispevali svoj ne­precenjiv delež, vas vabimo na naše dogodke oziroma klubske sestan­ke, ki potekajo prvo in tretjo sredo v brlogu. Anže kočAr Gerčar dvakrat na stopničkah Po februarskih pripravljalnih dirkah v Italiji se je sezona za Klemena Gerčarja začela zares. Najprej z dirko slovenskega državnega prvenst­va v Prilipah, ki jo je organiziralo AMD Brežice, barve katerega brani tudi prevojski motokrosist. Preizkušnjo je končal na skupno drugem mestu, premoč pa je moral priznati le Timu Gajserju, ki trenutno velja za enega najboljših v tem športu na svetu. Konec marca je sledila Gerčarjeva prva letošnja dirka v elitnem razredu MXGP na Nizozemskem. V prvi vožnji je bil 27. in v drugi 29., kar je pomenilo skupno 32. mesto. Želja osvojiti nove točke se mu ni izpolnila, saj je imel s stezo in tekmeci kar nekaj težav. »Mivkasta podlaga, ki jo je dodobra namočil še dež, mi je delala nekaj preglavic. Sicer sem vedel da bo težko, a bilo je tudi nekaj smole. V prvi vožnji mi je na sredini dirke odpovedala ročica za zadnjo zavoro, ki je v takih pogojih nujna, saj dejansko uporabljamo le zadnjo zavo­ro. Zatorej je 27. mesto bilo največ, kar sem lahko iztržil iz te vožnje. V drugi vožnji sem solidno startal, a je skupina tekmecev pred menoj padla v prvem ovinku in nisem imel kam. V nadaljevanju sem obtičal za enim od tekmecev, saj je bila dobra linija le ena, pa še tega je nato vrglo iz idealne linije. Tako je bočno priletel vame in naju je oba pokosil z motociklov. S tem sem spet izgubil ogromno mest. Če gledam na dirko v celoti, je bilo nekaj pozitivnih in nekaj negativnih stvari. Med slednje velja omeniti, da nisem osvojil nobene točke, a dejstvo je, da je to zame šele začetek sezone in da je mivkasta pod­laga pokazala vse svoje zahrbtne strani,« je povedal Klemen Gerčar. Če se mu med svetovno elito ni izšlo vse po načrtih, pa je že kmalu za tem, v začetku aprila, dokazal, da je med najboljšimi na stari celini. V Prilipah pri Brežicah se je namreč udeležil uvodne preizkušnje evropskega prvenstva in jo končal na 3. mestu, za izjemnim Timom Gajserjem in Čehom Martinom Michecem. Leon AndrejkA Zimska liga Avto Kveder Pod pokroviteljstvom podjetja Avto Kveder, ki ga predstavlja lastnik Marjan Kveder, se je od oktobra 2015 do marca 2016 odvijala zims­ka liga v malem nogometu. Že šesto leto je to tekmovanje potekalo pod šotorom, ki ga upravlja Rekreacijski center Urbanija (RCU) z vo­djem Mišom Urbanijo, kjer je poleg dobre hrane tudi športno vzduš­je. Tudi letos so sodelovali pri vodenju in organizaciji aktivni člani Športno turističnega društva (ŠTD) Rafolče. Za računalniško vodenje se je trudil Marko Breznik. Za čimbolj realno in pravično igro je pos­krbel nogometni sodnik Tomislav Druškovič. Zadnja tekma lige je odločala prav o prvem mestu. Rezultat med ekipama California in Horda je bil 3:3 in s tem je ekipa California zasedla 1. mesto. Sodelovalo je 8 ekip, vsaka ekipa je odigrala 10 tekem. Končni vrstni red: 1. California 23 točk, 2. Horda 22, 3. Antimon-Cosmos 14, 4. RFK Rekreati­vo, 5. TD Gradišče, 6. Outsiders, 7. FC Eltekoma in 8. Quercus Dob. Najboljši strelec lige je bil Žiga Anželj iz ekipe California s 15 zadetki. Za najboljšega vratarja je bil izbran Denis Avdič, vratar ekipe Horda. Želimo si, da bi nas z borbeno in tehnično dokaj dovršeno igro nogome­taši navduševali še v naslednjih sezonah. Zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu tekmovanju. viktor jemeC ŠPORT 23 AtransTrek – športni dogodek, ki je odlično uspel kljub muhastem aprilskem vremenu Pustolovsko pohodniškega dogodka v organizaciji Športnega društva Atrans s Trojan se je kljub aprilskemu vremenu udeležilo več kot 70 ljudi, ki se niso ustrašili dežja in so z navdušenjem iskali kontrolne točke v bližnji in daljni okolici Lukovice. Udeleženci pohodniške kategorije, 9 žensk in 23 moških, sta s Starega trga v Lukovici na slikovito, 21-kilometrsko traso pospremila rahel dež in veselo pričakovanje. Pol ure za Pohodniki je na 13-kilometrsko pot krenilo še 32 udeležencev Aktivne kategorije, ki se jim je v spremstvu staršev pridružilo 8 otrok. Skupaj je na terenu uživalo več kot 70 ljubitel­jev orientacijskega teka in pohodništva, ki so kljub aprilskemu vremenu pogumno podali v lov za kontrolnimi točkami. V cilju smo že po dobri uri dočakali prvega iz Aktivne kategorije, kmalu za njim pa je v cilj po slabih dveh urah teka po okoliških gričih in grebenih pritekel tudi na­jhitrejši iz Pohodniške kategorije. Zmagovalci so bili vsi. Večina izmed njih je bila premočena do kože, a nasmejana in dobre volje. Najhitrejši so bili: Žan Ravnikar v konkurenci Aktivna ter Mojca Flerin in Nejc Zorman v Pohodniški kategoriji. Najbol­jšim sta nagrade podelila župan Občine Lukovica Matej Kotnik in pred­sednik Krajevne skupnosti Trojane Lado Goričan. Za suho zavetje na cilju je poskrbelo gostišče Furman, ki nam je odsto­pilo velik obokan prostor. Topel obrok in najbolj znan krof daleč nao-koli je prispevalo Gostinsko podjetje Trojane. Najunikatnejše pokale je zagotovila domača pivovarna Rokovnjač. Nagrade pa so prispevali: JR Sport (palice za nordijsko hojo SWIX), CRAFT (športna oblačila), Salo­mon (športna oblačila in oprema), JUB (barva), Piranske soline (sol) in Zeleno jabolko Sport (šola teka na smučeh). Globok poklon vsem udeležencem, ki se niste ustrašili neugodne vre­menske napovedi in se odločili, da pridete uživat na AtransTrek. Zaradi vas ga bomo naslednje leto z največjim veseljem ponovno organizirali, saj ste vi tisti, ki nas napolnete z energijo in voljo, da se zapodimo na te­ren in poiščemo najlepše kotičke. Zato obljubimo, da se naslednje leto zagotovo spet vidimo. ekipA šd AtrAns špeLA strAsser Matic Pirnat – glavni trener domžalske ekipe ameriškega nogometa Matic Pirnat je naših koncev list, živi namreč v Korenu nad Krašnjo. Je gla­vni trener domžalskih Tigrov, pred tem pa je bil profesionalni - kolikor je to v Evropi možno - igralec v Silverhawksih iz Ljubljane in pri celovških Ca­rinthian Black Lions. V omenjenih ekipah je deloval tudi kot trener, kjer je dejansko prenašal znanje iz sosednje Avstrije k nam v Ljubljano. Svoj tre­nerski potencial je razvijal v različnih kempih po Evropi in ZDA, nazadnje pri slovitih Dolphinsih iz Miamija. Matic je tudi glavni trener slovenske reprezentance v ameriškem nogometu. Matic, nam lahko zaupate nekaj več o sebi, iz kje izhajate, status, šole, kdo pravzaprav ste? Star sem 26 let, doma iz Korena nad Krašnjo. Osnovno šolo sem obiskoval na Brdu. Po gimnaziji v Ljubljani sem se pa vpisal na Pedagoško fakulteto, kjer sem tudi zaključil prvo stopnjo poučevanja razrednega pouka. Že več let se ukvar­jam z ameriškim nogometom, sprva kot igralec, zadnja leta pa kot trener. Kadar mi čas dopušča, pomagam očetu v pivovarni, kjer varimo pivo Rokovnjač. Kako ste se v prvi vrsti odločili za ameriški nogomet? Ste se ukvarjali tudi z drugimi športi, konjički? Ameriški nogomet me je pritegnil že takoj, ko sem prvič slišal za ta šport. Mis­lim, da je bilo to nekje v sedmem razredu osnovne šole. Ker pa sem bil takrat še premlad, sem ga začel trenirati šele v prvem letniku srednje šole. Pritegnila me je predvsem kompleksnost športa ter vse različne tehnike in taktike, ki so potrebne za uspešno izvedene akcije. Dlje kot sem ga treniral, vedno bolj me je vse to prevzemalo. Kaj je tako posebnega pri ameriškem nogometu, s katerimi besedami bi pritegnil/navdušil nekoga, ki tega športa ne pozna? Mislim, da je to eden izmed bolj kompleksnih športov in v ekipi ni prostora za igralce, ki se ne znajo podrediti ekipi. Pravzaprav ravno v klubu največ delamo na tem, da so igralci povezani, da si zaupajo. Vsi igralci morajo med sabo sodelovati in vsak mora prispevati svoj delež k uspešno zaključeni ak­ciji. Poleg tega, da se je treba vseh akcij naučiti, mora biti igralec tudi dobro fizično pripravljen. Je pa čar ameriškega nogometa ravno v tem, da ekipa potrebuje vse vrste igralcev, od natančnih podajalcev, do hitrih tekačev in močnejših blokerjev, ki pred nasprotniki ščitijo tiste manjše, hitrejše. Fante in dekleta spodbujamo k temu, da so odgovorni, tako v ekipi kot tudi zunaj igrišča. Na njih želim prenesti svoje znanje ter spoštljiv odnos do ljudi in življenja. To, se mi zdi, krepi ekipni duh, prijateljstvo, bogati življenje. Zavedam se, da je ta šport za gledalce, ki ne poznajo osnov in pravil dokaj nezanimiv, ampak ko jih spoznaš, se garantirano zaljubiš. Skozi moje oči je igra ameriškega nogometa podobna igri šaha na igrišču. Kompleksna, agresivna, a na koncu še vedno le igra z žogo v naravi, pri kateri se človek sprosti in uživa. Kako se je razvijala vaša športna kariera? Na začetku sem bil nekaj let samo igralec pri ljubljanskih Silverhawksih. Nato pa nekaj let tudi pri mladinski in pozneje še pri članski ekipi Carinthian Black Lions v Celovcu, s katerimi smo nastopali v prvi avstrijski ligi. Tam sem spoznal mnogo ameriških trenerjev in igralcev, ki so mi pozneje pomagali na moji tren­erski poti. Predvsem se moram za svoje znanje zahvaliti Bobu Bradleyu, ki mi je podal veliko trenerskega znanja, predvsem pa odprl veliko vrat v ZDA. Tam sem se večkrat izobraževal v različnih ekipah, tako da sem dobil zelo širok vpogled v to, kaj vse je treba, da ekipa uspešno deluje. Ko sem zaključil z igranjem, sem eno leto še opravljal delo trenerja v Celovcu, nato sem se vrnil k Silverhawksom. Lansko leto sem prevzel delo glavnega trenerja pri domžalskih Tigrih. Trenutno ste glavni trener domžalskih Tigersov, ki so se prebili vse do pol­finala državnega prvenstva? Kako bi opisal vaše delo v klubu? Ker klub obstaja šele dobri dve leti, članska ekipa pa še malo manj, mislim, da smo pokazali zelo lepo igro. V klubu poleg vodenja članske ekipe skrbim še za ekipi U17 in U15 ter za izobraževanje ostalih trenerjev. Klub ima dobro razvit mladinski pogon in mislim, da je prihodnost zelo svetla. Vesel sem, da se tudi zunaj kluba prepoznavnost ameriškega nogometa povečuje, imamo smele načrte, v katere vključujemo tudi lokalne osnovne šole, veseli pa smo tudi če­dalje boljšega sodelovanja z Občino Domžale. Ste tudi glavni trener Slovenske reprezentance, kako se delo v reprezen­tanci razlikuje od dela v klubu? V klubu delo poteka kontinuirano prek celega leta, medtem ko je v reprezen­tanci samo za določen čas vsako leto. Je veliko manj treningov in na treningih predvsem uigravamo akcije. Trenutno je zaradi različnih »višjih« razlogov člans­ka reprezentanca na pavzi, vendar komaj čakam, da se ponovno zberemo in z ekipo zastopamo našo državo na mednarodnih tekmovanjih. Zdi se, da ste v Sloveniji že dosegli, kar je mogoče doseči. Kam naprej? Trenutno je moj edini cilj pripeljati sezono do konca, in na igralce prenesti čim več znanja, ter jih naučiti, kako se odzvati na situacije, ki se zgodijo na igrišču in izven njega. Skupaj z ostalimi vodilnimi v klubu želimo ustvariti čim bolj pozi­tivno okolje za vse sodelujoče, saj smo prepričani, da bo le tako lahko v klubu vsak našel svoje mesto. Če se bo kdaj v prihodnosti ponudila kakšna priložnost v ZDA ali kje drugje v tujini, bom takrat razmišljal o tem. Vsekakor pa imam željo, da bi se preizkusil v tem športu na najvišjem možnem nivoju. AndrAž kopitAr Foto: metkA komAtAr O Domžale Tigers Domžale Tigers je prvi klub ameriškega nogo­meta v Domžalah, ima 120 aktivnih članov, kar je za slovenske razmere velika številka. Ameriški nogomet je eden najhitreje razvijajočih se špor­tov v Evropi in Sloveniji, kjer je trenutno že 12 klubov. V Tigersih imajo predstavnike v sekcijah U11, U13, U15, U17, žensko ekipo in člansko ekipo, ki se udejstvuje v bre­zkontaktnem in tudi v tackle (kontaktnem) ameriškem nogometu. Ekipa Tigersov se udeležuje tekem v slovenskem državnem prvenstvu in na mednarodnih turnirjih po Evropi. Članska (tackle) ekipa sodeluje tudi v Centralno-evropski ligi (CEFL). Ekipa ameriškega nogometa Domžale Tigers vabi prav vse, tako fante kot tudi dekleta, da se jim pridružite na treningih. Dobrodošli vsi otroci od 6. leta starosti naprej. MLADINA IN ŠOLST VO V začetku marca Srečno hišo napolnili pisateljica Irma Jančar, prijazni zmajček, izolski lutkarji in mladi plesalci lukoviškega folklornega društva Prvi marčni vikend smo v Srečni hiši pozdravili s prav posebnim druženjem, saj nas je tisti petek popoldne v spremstvu pisateljice Irme Jančar in ilustratorja Jureta Kralja, ki sta združila svoje ust­varjalske moči v pred kratkim izdani slikanici Zmajček Pometajček, obiskal tudi čisto pravi – zmajček. Po tem, ko so otroci pa tudi odrasli – Srečno hišo smo tudi tokrat zapolnili do zadnjega kotička –, prisluhnili sami zgodbici o zmajčku, jih je ta tudi dejansko obiskal, z njimi pa tudi zaplesal in jih na koncu tudi obdaril z revijo Zmajček. Otroci so nato v zahvalo obiskovalcem tudi sami narisali zmajčke – nastajali so ne le zeleni, ampak tudi rdeči pa rumeni zmaji in njim podobne domišljijske podobe –, navsezadnje pa so tudi zasluženo posegli po krofkih Moj frosti in čokoladnih jajčkih, ki so nam v Srečno hišo že prinesli velikonočni duh. Od druženja z zmajčkom do srečanja z murenčkom Nov mejnik je za Srečno hišo prinesel četrtek, 10. marca, saj smo na enem dogodku – izvzemajoč seveda naše odprtje novembra 2014 – gostili na­jveč malih obiskovalcev hkrati. Senčno lutkovno predstavo Murenček, ki so jo uprizorili člani Lutkovnega kulturnega društva MARI O NET.TE iz Izole, in plesni nastop otroške folklorne skupine Folklornega kulturnega društva Lukovica, si je namreč prišlo ogledat več kot 30 otrok in njihovih staršev. Prvo predstavo o Murenčku so uprizorili Aljoša Križ, Dean Semolič, Marti­na Ljubič in Patricija Sosič Kobal, Aljoša in Patricija pa sta izvedli tudi dru­go, abstraktnejšo predstavo Oči na drevesu. Predstavi so člani izolskega društva uprizorili v zahvalo Marku in Meliti Kveder za njuno sodelovanje in podporo delovanju društva, za katerega izdelujeta lutke, ki nastopajo v njihovih senčnih predstavah. Pri tem velja omeniti, da je Srečna hiša v prostorih Avta Kveder, ki je v lasti družine Kveder, prvi pa je podporo Srečni hiši ponudil Markov brat Marjan Kveder. Po veselem marcu še živahnejši april Kot se za spomlad spodobi, bo v Srečni hiši živahen tudi april. Začeli smo z delavnico izdelovanja pletenih košaric z Blažem Križnarjem, v soboto, 9. aprila, nadaljevali bomo s sodelovanjem na otvoritvi jahalne sezone na škofjeloški Domačiji Lušina, kjer bo v soboto, 23. aprila, v luči Dneva Zemlje, ki bo dan poprej, ves dan pester program za odrasle in otroke, glasbeno pa ga bodo popestrile tudi naše ambasadorke, mlade članice ansambla Skrivnost iz Lukovice, in sklenili s sodelovanjem na dogodku, na praznično sredo, 27. aprila, ki ga pri Avtu Kveder vsako leto pripravi AMD Lukovica. Po treningu varne vožnje z inštruktorjem policistom na motorju, pa pri­kazu reševanja v primeru prometne nesreče in po predstavitvi dela gasil­cev, kar bo potekalo na prostem, bomo točno opoldne v Srečni hiši slišali še o motociklističnih potopisih po Črni gori, Bosni in Korziki, ob tem pa se bomo sladkali še s pregrešno dobrimi palačinkami in sladoledom Moj frosti. Dogodek bo potekal torej v času sejma v Lukovici in na dan upora proti okupatorju, trajal pa bo od 9. ure, ko se začne varna vožnja pred Avtom Kveder, pa do predvidoma 14. ure, ko se bomo poslovili s polnimi želodčki in z nalezljivo motociklistično energijo. ALenkA žumbAr kLopčič MLADINA IN ŠOLST VO Mednarodni projekt Erasmus+ na OŠ Janka Kersnika Brdo Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v obdobju 2014–2020. Program je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodo­bitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Naša šola, OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici, se je leta 2013 prijavila na razpis za programe Erasmus+, bila je uspešna pri iskanju partnerske šole in v šolskem letu 2014/15 je skupaj s podobno šolo iz Liechtensteina začela uspešen projekt z naslovom Osebnostna trajnostna rast na področju turiz-teme, ki so jo raziskovali v času priprave na tabor. Predstavitev je potekala v ma, športa, zdravja in regionalnega razvoja. skupinah in v angleškem jeziku. Bistvo projekta je spoznavanje drugačnosti evropskih narodov, učenja Damijana Šter strpnosti, iskanja možnosti zaposlitve na območju Evropske unije in seve-Vtisi udeležencev tabora v Malbunu da učenje tujih jezikov, ki predstavljajo temelj in osnovo za poznejše za-Na taboru v Lichtensteinu smo imeli veliko aktivnosti. Ob njih smo se zelo poslitve. Ne le izobrazba, tudi zdravo življenje s poudarkom na športnem zabavali. Zjutraj smo smučali, nato odšli na kosilo in ponovno smučali. udejstvovanju, je pogoj za zadovoljno in srečno življenje posameznika v Zabavali smo se tudi zadnji večer, ker smo imeli »žur«. Meni je bilo najbolj mladostnem in tudi poznejšem obdobju. všeč, ko smo tekli na smučeh, gradili pa smo tudi igluje, plezali na ledeni stolp in drsali. Domov smo prišli utrujeni, takoj smo popadali v postelje. V lanskem šolskem letu smo uresničili prvi del projekta, letos izvajamo dru-jurij drobež, 6. A gi del, in sicer z drugimi učenci. Učenci niso bili izbrani naključno, pač pa so to najbolj delavni, motivirani in pozitivni učenci 6. in 7. razredov naše Najbolj sem uživala v sredo, ker smo izdelovali iglu. Tega še nikoli nisem šole, ki so na smučarskem taboru v Malbunu od 22. do 27. februarja 2016 delala in si nisem mislila, da bom to v življenju kdaj počela. Zanimiv je način predstavljali vzor slovenskega učenca. izdelovanja igluja. Najprej poiščeš primeren prostor, nato začneš izrezovati kocke snega. Pri tem uporabljaš žago, lopato pa potrebuješ, da kocko dvig-Zaradi izpolnjevanja ciljev projekta so učenci komunicirali večinoma v neš. Posamezne kocke smo nato nosili do mesta, kjer smo izdelovali iglu angleščini, nekateri pa tudi v nemščini ali pa v kakem drugem jeziku, saj je in ko je bilo v krogu postavljenih več kock, smo sproti s snegom zapolnili šola iz Liechtensteina narodnostno različno obarvana. majhne luknjice med njimi. Druga skupina je pozneje iglu dokončala, kar Poleg osebne komunikacije so morali učenci sodelovati na področju uče-pomeni, da so morali narediti še vhod vanj. Ta se naredi čisto na koncu, tako nja smučanja – učili so jih tujejezični učitelji. Smučanje ni bila edina aktiv-da pod temi kockami izkoplješ luknjo v sneg. Vsi smo imeli možnost, da bi v nost, na programu so bile tudi druge zimske radosti (hokej, hoja s krpljami, igluju tudi prespali, vendar jaz nisem. Tisti, ki so prespali, so mi povedali, da hoja z baklami, tek na smučeh, plezanje na ledeni stolp, izdelava in spanje je bilo hladno, da pa so se zelo zabavali in jih ni bilo nič strah. v igluju). mAšA pestotnik, 6. A Sodelovali so tudi pri raznih socialnih igrah in vsi so uspešno predstavili del Meni je ostalo v spominu spoznavanje otrok iz Lichtensteina in komunici­ranje v angleščini. Tudi meni je bilo zanimivo, ko smo izdelovali iglu, prvič pa sem se preizkusila v teku na smučeh. Bilo mi je všeč. tArA preLovšek, 6. A V Lichtensteinu smo doživeli veliko zanimivih stvari, a v spominu mi je najbolj ostalo igranje hokeja. Vsi smo velikokrat padli, zato je bilo še boljše in zabavnejše. Tako smo se zabavali, da na koncu niti nismo ve­deli, kdo je zmagal, zaradi tega smo se pozneje še večkrat smejali. Na koncu igre ni bil važen rezultat, le igranje. Vsi smo se zelo zabavali z našimi novimi prijatelji … jAkob podgoršek, 7. A Gregorčki drugič zapluli po rafolškem Vrševniku Tako kot že lani smo se tudi letos v petek pred Gregorjevim, 6. mar­ca 2016, spet zbrali v brunarici. Prišlo je približno 20 otrok, nekateri v spremstvu staršev, drugi pa že sami. Tokrat smo gregorčke izdelovali večinoma iz odpadne embalaže, saj manjši otroci tako lažje delajo, ne­kateri večji pa so sami izdelali naravne splave iz vej in mahu. Na vse smo pritrdili jadra, na koncu pa še svečke in rafolška flota je bila nared. Naslednji teden, 12. marca 2016, se je na splavitvi zbralo približno 60 otrok, njihovih staršev, dedkov in babic. Čudovito je opazovati, s kakšnim veseljem otroci pridejo na dogodek in kako jim zažarijo oči, ko svojo ladjico spustijo v potoček – prvič, drugič, neštetič, vse do noči. Prizadevni člani ŠTD Rafolče so Vrševnik spet zagradili. Tako so ustvarili prijetno progo, na koncu katere je bilo mogoče gregorčke z grabljami vzeti iz vode, da so jih otroci lahko spet prinesli na začetek in opazovali, kako hitro ali počasi se njihovo plovilo giblje. Nekatera plovila so zdržala do konca, druga so se že prej napila vode, svečke so se od silne otroške vneme že kmalu zmočile in ugasnile, vendar to ni bilo pomembno – pomembno je bilo, da se otroci in odrasli družijo in uživajo ter da skupaj praznujemo prihod pomladi. Člani društva so prisotne tudi pogostili s čajem in prigrizki, na koncu pa so še pospravili vse odpadke. Za vso organizacijo jim gre najtoplejša zahvala. Glede na prisrčen odziv ni več nobenega dvoma, da se bomo na igrišču ob Vrševniku na Gregorjevo zbrali tudi naslednje leto. Vmes pa se bomo domislili še kakšnih zabavnih igrarij, ki bodo otrokom prižgale iskrice v oči. Se vidimo! viktor jemeC VABL JENI NA TRADICIONALNO KRESOVANJE V BLAGOVICI, KI BO 30. 4. 2016 Z ZAČETKOM OB 20. URI. ZA PRAVO VZDUŠJE BODO SKRBELI ČLANI SKUPINE BOJSI, ZA JEDAČO IN PIJAČO PA PODEŽELSKO DRUŠTVO BLAGOVICA VLJUDNO VABLJENI! MK Rokovnjači - Otvoritvena vožnja Dobimo se 2. maja 2016 ob 10.00 v Spina baru, Ulica Alojza Škofica 2, Šentvid pri Lukovici. Destinacija: Gorenjska. Vabljeni! OBVESTILA, RAZPISI IN PISMA BRALCEV Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 110/02 in 15/03), 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 15/14), Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovi­ ca (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03 in 4/12) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica za leto 2016 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami: - Programi športnih društev: • Interesna športna vzgoja predšolskih otrok • Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok • Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • Interesna športna vzgoja mladine • Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovost­ni in vrhunski šport • Kakovostni šport • Vrhunski šport • Športna rekreacija - Razvojne strokovne naloge v društvih (material­ni stroški, prireditve) • materialni stroški društev • prireditve društev 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in druga društva, ki imajo v svojih aktih opredeljeno športno dejavnost, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. 3. Izvajalci športnih programov morajo izpolnje­vati naslednje pogoje: - da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo za določene športne programe zagoto­vljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu, - da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto, - da imajo urejeno evidenco o registriranih tek­movalcih, članstvu in plačani članarini. Če vrhunski športnik, ki ima stalno prebivališče v Občini Lukovica, nima pri športnih društvih s sedežem v Občini Lukovica, objektivnih možnosti za izvajanje dejavnosti, se lahko sofinancira tudi društvo s sedežem izven Občine Lukovica, pri katerem trenira posamezni vrhunski športnik. 4. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 40.000 EUR. 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 21. 4. 2016 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www. lukovica.si 6. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 20. 5. 2016 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 7. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo vrednotene na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica (Ur. Vestnik Občine Lukovica, št. 8/03 in 4/12). Pogoji, merila in normativi za izvajanje letnega programa športa v Občini Lukovica so sestavni del razpisne dokumentacije. 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog. 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINAN­CIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRA­MOV ZA LETO 2016 - ne odpiraj«. 10. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310). župAn mAtej kotnik, L. r. Razvij svojo idejo v pravi start-up. Pridruži se brezplačni mednarodni poletni šoli CREA 2016. CREA 2016 je desetdnevni program za študente, na katerem boste pridobili praktična znanja s področja podjetništva, informacijsko­komunikacijskih tehnologij in oblikovanja ter razvili svoje start-up podjetje. Osrednji sklop poletne šole bo potekal od 19. do 29. julija 2016. Prijave zbiramo do 17. maja 2016. Več informacij in prijave na: www.rcke.si. Bodi pameten. Razmišljaj zeleno. Bodi del poletne šole CREA 2016. CREA 2016 poteka v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije in Univerze v Ljubljani, Fakultete za računalništvo in informatiko ter v sodelovanju s profesorji in sodelavci Ekonomske fakultete, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Fakultete za elektrotehniko (vse UL). RESNICE Za krušne drobtine ne rabiš noža. Ne sovraži bogatega, kajti tudi ti lahko postaneš bogat. Ne zaničuj revnega, ker nikoli ne veš, koliko ima v glavi. Pesniku ni treba, da je pevec. Starost ti ne da nič velikega, le velik kup let. Čeprav je heroj (iz vojne ), se boji resnice. Za pravico ne prosi, zahtevaj jo! Na enosmerni cesti naj ne bi prišlo do čelnega trčenja. Da ne boš prehitro utrujen od dela, delaj z veseljem. Že petindvajset let je v zakonu, a tudi sedem let v zaporu, ker se ni držal zakonov. jože LončAr – Lojd OBVESTILA IN ZAHVALE Od aprila do septembra vas ponudniki v Kamniku, Šmartnem pri Litiji, Litiji, Lukovici in Mengšu pričakujejo s posebnimi doživetji, ugodnost­mi, popusti in sodelovanjem v nagradni igri za 3-dnevno bivanje v koči Košutnik na Veliki planini. Najlepše potepanje od enih do drugih odprtih vrat po Kamniškem od petka, 29. aprila, do nedelje, 1. maja Obiščite srednjeveško mesto Kamnik Udeležite se brezplačnega vodenja po Kamniku, obiščite tržnico Okusi Kamni­ka, Hišo keramike s prikazi keramičnih tehnik in Budnarjevo domačijo z ohran­jeno črno kuhinjo. Dober tek in Na zdravje v Kamniku! Spoznajte Okuse Kamnika. Gostilna Repnik omogoča brezplačno pokuši­no tuhinjske file. V mestni kavarni na Glavnem trgu posebne cene kloštrske kremšnite in žganja iz ruševja. V Zlati ptički dobrote kamniških butičnih po­nudnikov s popustom, v Pubu Pod skalo pa popoldansko-večerne pokušine različnih vrst piva z območja Kamnika! V naravo Srca Slovenije Po obisku spomladanske razstave v Arboretumu Volčji Potok izkoristite po­sebne ugodnosti za kopanje v Termah Snovik in obisk Velike planine. V Zdra­vilnem gaju Tunjice vas čakajo promocijske cene vodenja ter degustacije žive vode in glinenega napitka. Poiščite podroben program na www.srce-slovenije.si/turizem/vikendi Že konec maja, od 20. do 22. maja 2016, vabljeni na VIKEND ODPRTIH VRAT V ŠMARTNO PRI LITIJI. Udeležite se Valvazorjevega dogajanja na gradu Bo­genšperk, obiščite Dan jagod in špargljev, se sprehodite po energijski poti in obiščite številne druge ponudnike, ki vas pričakujejo odprtih vrat! Predavanje o celoviti energetski sanaciji enostanovanjskih stavb Z aprilom začenjamo v Energetski pisarni JUB-a in Srca Slovenije v Dolu pri Ljubljani s ciklom letošnjih brezplačnih predavanj z okoljsko tematiko za občane. V sredo, 20. aprila, ob 16.00 bo potekalo brezplačno predavanje izkušenega Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. V SPOMIN 24. aprila bo minilo žalostno leto, odkar je odšla od nas naša draga žena, mama, babica, sestra in teta MARIJA ORAŽEM iz Šentvida pri Lukovici, Mirna ulica 17 Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate sveče in z lepimi mislimi postojite ob njenem grobu. Vsi njeni najbližji energetskega svetovalca Simona Brleka na temo celovite energetske sanacije enostanovanjskih stavb. Udeležencem bo predstavil kritična mesta, ki povz­ročajo v hišah toplotne izgube, vrstni red ukrepov energetske sanacije, priča­kovane prihranke energije in zmanjšanja stroškov ter spodbude Eko sklada za celovito energetsko sanacijo enostanovanjskih stavb. Po predavanju bodo možna tudi brezplačna individualna svetovanja! Naslednje predavanje bo v sredo, 25. maja, ob 16.00, na temo fasadnih siste­mov. Po predavanju bo prav tako na voljo brezplačno svetovanje za posame­zne udeležence. Srce Slovenije – pobudnik vzpostavitve konzorcija razvojnih institucij jugovzhodne evrope v soboto, 12. marca 2016, je v Pazinu na Hrvaškem sedem predstavnikov raz­vojnih institucij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije podpisalo partnerski sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Konzorcij razvojnih institucij Jugovzhodne Evrope je bil formiran na pobudo Razvojnega centra Srca Slovenije. Vzpostavljen je bil z namenom dolgoroč­nega strateškega sodelovanja. Obetamo si okrepljeno sodelovanje podjetij iz občine Lukovica s podjetji iz partnerskih držav oz. regij, povezovanje raz­vojnih institucij z namenom izmenjave znanj in izkušenj, skupne prijave na evropske razpise, medsebojno promocijo in skupen nastop znotraj Evropske unije. V aprilu je že prišlo do prvih izmenjav med Vojvodino in Srcem Slovenije. sAšA CegLAr vidmAr, rAZvojni Center srCA sLovenije V spomin Janezu Močniku 7. 10. 1936 – 25. 2. 2016 Prvega marca smo se na pokopališču v Cerkljah poslovili od prijatelja, profesorja likovne pedagogike, skladatelja, zborovodje, zgodovinarja, publicista in urednika Janeza Močnika, človeka, ki se je zapisal tudi v zgodovino Črnega grabna. Njegovo dolgoletno sodelovanje z moškim pevskim zborom Janko Kersnik je dalo nešteto priredb skladb in ne samo priredb, ampak tudi samih skladb, namenjenih prav našemu zboru. In da je živel za glasbo, so dokazali tudi na slovesu, saj so mu prepevali poleg moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice še domači cerkveni pevski zbor in moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj. Po sveti maši, ki jo je ob številnih duhovnikih daroval prelat Anton Slabe, so se od Janeza Močnika poslovili z besedo še direktor Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Igor Tršar, župan Občine Cerklje Franc Čebulj, publicist Ivo Stanič, prof. Marta Zabret in akademik prof. dr. Kajetan Gantar. Brez besed s solzami v očeh pa številni sorodniki, prijatelji sodelavci in znanci, saj je odšel od nas človek, ki je v svojem življenju naredil veliko za ohranitev številnih pesmi. Spomnimo se njegove knjige Fantovskih pesmi ter zadnje Božične in koledniške evropskih narodov. Po zagotovilu njegove žene bo izšel tudi njegov zadnji opus, ki ga je pripravljal. Kdaj, pa je odvisno ne samo od volje, ampak predvsem od finančnih sredstev. Naj za konec slovesa od Anžeta, kakor so ga klicali prijatelji, zapišem besede Marte Zabret, izrečene ob slovesu: Anže preromal si Cerklje in svet, priromal si na konec tu zemeljske poti, odpočij se tam na oni strani, meni pa med tem, ko pridem k tebi, le napiši kakšen onostranski altovski solo. Dragi Anže, kadar bodo pevci zapeli katero od tvojih pesmi, bomo vedeli, da nas ti tam zgoraj poslušaš in, da če bo kaj narobe zapeto, vemo, da nam boš to povedal, ko se snidemo, saj mi se bomo srečali, se videli še kdaj, do takrat pa počivaj v miru. drAgo juteršek OGLASI 31 Naj zobozdravnik uporablja mikroskop? Zobozdravnik mora svoje delo opravljati čim bolj natančno, saj le tako lahko dosega vr­hunske rezultate terapije. Bolje kot terapevt vidi delovno področje, natančnejše je njegovo delo. Pri tem si zobozdravnik lahko pomaga s pripomočki za povečavo in čim boljšo osvet­litvijo delovnega področja. V zobni ordinaciji KA-DENT uporabljamo več vrst pripomočkov za povečavo: lupe, mikroskop, video mikros­kop ter intraoralno kamero. Lupe so osnovni pripomoček za povečavo, mik­roskop pa je še bolj izpopolnjen in omogoča večje povečave kot lupe. V kombinaciji z odlično osvetlitvijo delovnega področja nam omogoča natančnejše delo in pravilnejše diagnoze. Video mikroskop predstavlja v nosilno roko vgra­jena zmogljiva kamera, ki je z razdalje približno 70 centimetrov usmerjena proti pacientovi ustni votlini. Terapevt na zaslonu opazuje povečano sliko, hkrati pa lahko dogajanje v svoji ustni votli­ni spremlja tudi pacient. Prikaz slike na zaslonu nam omogoča lažjo komunikacijo s pacienti. S pomočjo intraoralne kamere lahko pacientom dokaj natančno pokažemo tudi težje dostopne predele ustne votline. Posledično naši pacienti lažje razumejo potrebo po izvedbi različnih po­segov, spremljajo pa lahko tudi posamezne faze terapije. Različne študije so potrdile doprinos uporabe mikroskopa k boljši diagnostiki in natančnejši sanaciji karioznih sprememb (zobne gnilobe) in neustreznih plomb. V primeru, da pride do vnetja ali odmrtja živca v zobu, je zob potrebno endodontsko zdraviti. Vsaka zobna korenina vsebuje droben kanalček, v katerem se nahaja živec – okužen živec je potreb­no odstraniti in dezinficirati koreninski kanal, pri čemer si pomagamo tudi z uporabo laserja, ki steno koreninskih kanalov dezinficira deset­krat globje od klasičnih raztopin za dezinfekcijo. Predpogoj za zdravljenje koreninskega kanala je, da zobozdravnik odkrije vhod v kanal. Ta je pogosto zelo majhen in ga s prostim očesom ni možno videti. Omenjeni pripomočki za poveča­vo omogočajo odkriti večji odstotek vhodov v koreninske kanale kot s prostim očesom, kar so potrdile številne študije. Z mikroskopom pregle­damo tudi notranjost koreninskih kanalov in se prepričamo, če smo odstranili vso okuženo tkivo. Pripomočki za povečavo so zelo uporabni pri odstranjevanju zalomljenih endodontskih instrumentov in pri diagnostiki pok na zobeh. Strokovna literatura potrjuje, da omenjene prednosti uporabe mikroskopa omogočajo boljše rezultate zdravljenja. Svetujemo, da si v svoji bližini poiščete zobno ordinacijo, ki nudi sto­ritve z uporabo mikroskopa in si s tem izboljšate možnosti za uspešno zdravljenje. Uporaba pripomočkov za povečavo omogoča natančnejše ter hitrejše brušenje zob in boljši pregled nad prileganjem protetičnih izdelkov, kot so prevleke, mostički, inlayi, onlayi, luske in drugi. V Sloveniji uporaba mikroskopa med zoboz­dravniki ni tako razširjena kot ponekod v tujini. Študija opravljena leta 2015 je pokazala, da ga pri nas uporablja le približno 5 % zobozdravnikov. Uporabljajo ga torej le redki zobozdravniki, ki se zavedajo vseh prednosti, ki jih mikroskop prinaša pacientu. Omogoča izvedbo minimalno invazivnih posegov, hitrejše celjenje, ohranjan­je zobnih tkiv, izdelavo lepših in trajnejših belih (kompozitnih) plomb ter keramičnih lusk. Pripo­more k boljšim rezultatom endodontskega zdra­vljenja zob in posledično je možno ohraniti mar­sikateri zob, ki bi ga bilo sicer potrebno odstraniti iz ust. Protetični nadomestki, izdelani s pomočjo mikroskopa, se izvrstno prilegajo na obrušene zobe in s tem omogočajo ohranjanje odlične ustne higiene in zdravja zobnih ter obzobnih tkiv. V zobni ordinaciji KA-DENT uporabljamo sodobne tehnike zdravljenja, pomagamo si z uporabo mikroskopa, laserja, strojnega širje­nja in čiščenja koreninskih kanalov. Zdravje in zadovoljstvo pacientov nam veliko pomenita, zato se redno izobražujemo ter izpopolnju­jemo svoje znanje na različnih kongresih in seminarjih tako doma kot v tujini. Omenjeni pripomočki nam v kombinaciji s strokovno usposobljenim kadrom ter z uporabo kvalitet­nih materialov omogočajo dosegati vrhunske rezultate terapije.