TEDNIK GLASILO SOOlALtSTlCNB ZVEZB DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 14. maja 1970 LETO XXIII, št. 18 CENA 0,60 DIN 25 let svobode: Proslavili smo prvi krajevni praznik Pretekli petek je bila v Ptuju na dvorišču minorit- skega samostana svečana a- kademija v počastitev 25. ob- letnice osvoboditve in prve- ga krajevnega praznika n^e- sta Ptuja. Slavnostni govor je imel Lojze Cene, predsednik KS Ptuj. Uvodoma je med dru- gim pozdravil borce prve prekmurske brigade, osvo- boditelja Ptuja in druge bor- ce in aktiviste NOB, ki so bi- li prvi funkcionarji politič- nih in oblastnih forumov v našem osvobojenem mestu. Med drugim je dejal, da so z nemško vojsko 8. maja 1915 zapustili ozemlje naše kra- jevne skupnosti tudi zagri- zeni pripadniki nacizma, ne- kdanji člani predvojne na- cistične organizacije Kultur- bund, ki je štela v Ptuju leta 1940 538 članov. Z njim.i so zapustili Ptuj ostanki nem- ške kolonizacije. Opisal je razdobje in življenje naših ljudi pod tujci. Najhujše gor- je se je začelo s prihodom Hitlerjevega rajha. Ptujčani so že leta 1941 od- hajali k partizanom na Po- horje in na Dolenjsko, po- zneje na Kozjansko in hr- vatsko Zagorje. Med organi- zatorji partizanov na Štajer- skem sta bila že leta 1941 Ptujčana Dušan Kveder in Tone Žnidarič. Na domačem terenu se je kot odganizator OF odlikoval narodni heroj Jože Lacko. Naše mesto je bilo priča surovega izgona zavednih Slovencev, pokola slovenskogoriške čete, bomb- nih napadov in drugega voj- ^^sa, gorja. ..... Opisal je tudi prve dni v svobodnem Ptuju. Osmega maja 1945 do 14. ure so se umaknili iz Ptuja predstav- niki nemške oblasti z vojsko. Magistrat je zasedel mestni odbor osvobodilne fronte s prvim predsednikom Ivanom Strafelom-Donom. V Ptuj je vkorakala prva prekmurska brigada, ki je prispela po ce- sti iz Dornave, tik za njo pa 21. bolgarski polk, za njimi pa 51. divizija. Borci prek- murske brigade so 9. maja popoldne vodili uspešen boj v Halozah s kolono ustašev in vlasovcev blizu Stoperc. Desetega maja so v Ptuj prispeli iz Haloz člani ptuj- skega okrajnega odbora o- svobodilne fronte in okraj- nega komiteja KP, ki jih je spremljala haloška četa. Istega dne dopoldne se je na Titovem trgu zbrala velika množica na mitingu, prire- jenem v počastitev osvobo- ditve. V imenu ljudske obla- sti je govoril prvi predsed- nik okrajnega odbora OF Franc Belšak-Simon. Po šti- rih letih se je razlegla naša pesem. Lojze Cene je govoril tudi Lojze Cene, predsednik KS Ptuj govori na svečani aka- demiji o povojnem razvoju domovi- ne naše občine in mesta. O- pisal je tudi delo KS s kra- jevnim samoprispevkom. Delegacija borcev prve prekmurske brigade, člani sveta KS in mestne organi- zacije ZB Ptuj so položili vence na grobnico borcev NOB, k spomeniku heroja Jožeta Lacka in k spomeni- ku narodnega heroja Duša- na Kvedra-Tomaža. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj pod vodstvom L. Pulka, godba na pihala pod vodstvom, A. Hor- vata, recitirali so dijaki ptuj- skih srednjih šol, zapel je tudi mladinski pevski zbor iz Vidma pod vodstvom Jo- žice Soko. Svečano akademi- jo so končali z ognjemetom iz ptujskega gradu. ZR Te dni doma in po svetu VELIKA PARADA V BEOGRADU Ob dnevu zmage je bila v Beogradu velika parada, v kateri so sodelovali pripad- niki JLA ter teritorialnih e- not iz vseh republik. Na beo- grajskih ulicah se je zbralo nekaj sto tisoč ljudi, na cen- tralni tribuni pa sta bila tu- di predsednik Tito in gost iz Afrike, zambijski predsednik Kaunda. OBISK ZAMBIJSKEGA PREDSEDNIKA Na šestdnevnem uradnem obisku v naši državi je bil zambijski predsednik kaun- da, ki je prispel na povabi- lo predsednika Tita. Poleg političnih pogovorov sta oba predstavnika obiskala tudi nekatere delovne organizaci- je. V Boru so pripravili ve- liko zborovanje, na katerem sta oba predsednika sprego- vorila o odnosih med prija- teljskima državama, ter o nevarnosti, ki jo s svojim a- vanturizmom povzročajo a- meriški vojaki v Indokini. RED NARODNEGA HEROJA JUGOSLAVIJE ZA LJUBLJANO Poleg mnogih slovesnosti, ki so bile po vsej Sloveniji ob 25-letnici osvoboditve je bila veličastna manifestacija tudi v Ljubljani. Slovensko glavno mesto je ob tej pri- ložnosti prejelo naše največ- je priznanje za hrabrost — red narodnega iieroja Jugo- slavije. SPET VANDALIZEM V BELGIJI Dan pred dnevom zmage je pred rezidenco jugoslovan- skega veleposlaništva v Bel- giji odjeknila močna eksplo- zija, ki je poškodovala /lav- ni vhod, razbila večino šip in še nekatere dele našega veleposlaništva. Na srečo člo- veških žrtev ni bilo, predvi- devajo pa, da so eksplozijo povzročili emigranti. Jugo- slovanska vlada je poslala u- raden protest, vandalizem pa je doživel tudi ostro kritiko po vsej Belgiji. SONČNI VLAK SE JE VRNIL S potovanja po Avstriji, Lichensteinu in Švici se je vrnil sončni vlak, ki je pope- ljal mnoge invalide na sedaj že tradicionalno potovanje. Na železniški postaji v Ma- riboru je udeležence ob po- vratku pozdravila tudi člani- ca Izvršnega sveta Zora To- mič. ŠTEVILNI PROTESTI VSEGA SVETA Po invaziji pripadnikov-*a- meriške vojske na Kambo- džo, se je prebudil ves na- predni svet. Številne demon- stracije pričajo, da so si A- meričani dokončno v večjem delu sveta ustvarili opozici- jo, ki kot kaže ne bo glas vpijočega v puščavi, V samih ZDA je prišlo do težkih iz- gredov, potem ko je policija v Kentu streljala na demon- strante in ubila štiri študen- te. Do tragičnega dogodka pa je prišlo tudi v zahodnem Berlinu, kjer je policija stre- ljala na demonstrante, ki so protestirali proti ameriškim pokolom. V Berlinu je de- monstriralo več kot 7000 lju- di, največ študentov, trije med njimi pa so bili smrtno ranjeni. Med tem pa ameriški pred- sednik nenehno poudarja, d.i se bodo ameriške čete umak- nile iz Karnbodže v nekaj dneh. V te besede seveda ni- hče ne verjame več, mnog' opazovalci pa menijo, da bo prišlo do še bolj zaostrene- ga stanja. SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠ.ARKI S kvalifikacijami v Sara- jevu, Splitu in Karlovcu, se je pričelo svetovno prven- stvo v košarki. Finale te ve- like prireditve bo v Ljublja- ni, kjer bo nastopala tudi ju- goslovanska reprezentanca, ki je eden največjih favori- tov za osvojitev ene izmed medalj. Poleg Jugoslovanov se bodo za prvo mesto zago- tovo potegovali še košarkar- ji ZDA in Sovjetske zveze. V Jursinclh so obncvili spomenik in spominsko ploščo Nekaj tednov nazaj smo v našem listu poročali o skup- nem sklepu krajevne skup- nosti, združenja rezervnih vojaških starešin in organi- zacije zveze borcev Juršinci, da bodo obnovili spominsko ploščo na zdravstveni posta- ji v Juršincih in spomenik padlim žrtvam prve svetov- ne vojne, ki stoji v centru kraja. Tokrat lahko z zado- voljstvom poročamo, da so Juršinčani svoj sklep že ure- sničili in s tem prispevali k letošnji jubilejni 25-letnici o- svoboditve, čeprav skromen pa vendar lep delež. j. S. Na svečani akademiji je zapel tudi mladinski pevski zbor iz Vidma pod vodstvom Jožice Soko. Foto: S. Kosi. Deset let dela »Pleskarja« Letos slavi »Pleskar« — slikarsko, pleskarsko in anti- korozijsko podjetje iz Ptuja 10 let obstoja in dela. Osrednja svečana proslava bo 30. maja. Med drugim bo direktor podjetja Mirko Barnhard opisal razvoj in delo podjetja. Jubilante, ki že deset let delajo v podjetju bodo posebej počastili. Iste- ga dne bo tudi svečana seja delavskega sveta. Sodelovali bodo tudi učenci osnovne šo- le Podlehnik nad katero ima podjetje »Pleskar« patronat. ZR Vreme do nedelje, 24. maja 1970- Polna luna bo v sredo, 21. maja ob 4.38. Napoved: Močno spre- menljivo vreme bo. Pa- dlo bo veliko dežja. Po- plave so možne ob vseh rekah in potokih. Dnev- ne temperature se bodo gibale med 15 in 20 sto- pinj C. Okrog 17. in 22. maja je nevarnost slane. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja J Ob 25-iexnici osvoboditve Ptuja Prva ljudska oblast v Pti!jy Podatki v spominih Mitja Hribovska o osvoboditvi Ptu- ja, po spominili večine ptuj- čanov je bilo to 8. maja 1945 Kvečer, so točni. Žal manj- kajo za nas zanimive podrob- nosti. Namen tega sestavka je, da na osnovi spominov takratnih neposrednih ude- ležencev zberemo podatke in si tako ustvarimo celotno do- si tako ustvarimo celoto do- gajanj v Ptuju med 8. in 10. majem 1945. Čeprav je bil okrajni cen- ter na območju gornjih Ha- loz (komite PKS in odbor OF) zaradi nepretrganih ko- lon umikajoče se nemške in razne kvislinške soldateske po dolini Dravinje odrezan od Ptuja, vendar Ptujčanov osvoboditev ni našla nepri- pravljenih. Obstajal je mest- ni odbor OF in krajevni od- bor OF v Žabjaku. Glavni organizator je bil Ivan Štra- fela-Don. Dva dni pred o- svoboditvijo je po spominih Viktorja Kneza, sklical se- stanek OF odborov v gostil- ni v Budini, kjer so si raz- delili naloge. Po prihodu I. prekmurske brigade v Ptuj, med njimi so bili tudi borci iz Kozjanske- ga odreda, se je 8. maja zve- čer sestal mestni odbor OF, vsi člani odbora niso mogli priti. Na sestanek je prišel tudi nek ruski oficir, ki je bil s I. prekmursko brigado. Kot se spominja tov. Knez, je prav ta oficir odločno za- hteval, da v pol ure mestni odbor OF prevzame oblast v Ptuju. Ker vsi člani ilegal- nega OF odbora niso bili do- segljivi, so pač pritegnili ti- ste zavedne Ptujčane, ki so bili v bližini. Žal o tem ni okranjenih zapiskov. Iz iz- jav in posameznih neprever- jenih zapiskov je moč ugoto- viti, da je bil sekretar mest- nega OF odbora Ivan Štra- fela-Don, finančni referent Viktor Knez, trgovski refe- rent Jakob Zavrnik, referent za narodno imovino Peter Maroh, referent za socialno skrbstvo Darinka Zupančič, za druge pa ni podatkov. Odbor je delal tista dva dni nepretrgoma — »24 ur dnevno« kot pravi tov. Knez, saj je bilo treba opravljati vse funkcije oblasti. Takratne razmere v Ptuju nazorno opisuje Milan Der- kovič, ki je bil zaposlen v skladišču nekdanje firme Lenart v Ptuju. Med drugim piše: »Nemci so 15. marca mo- bilizirali vse preostale moške v »vojksturm«. To sem zve- del dan poprej in se takoj umaknil v Haloze, v vino- grad moje tašče pri Janžu, kjer sem bil povezan s par- tizani. Dan pred razsulom (7. ma- ja) sem šel s kolesom v Ptuj. Se isti dan sem nesel sporo- čilo Vurberškemu partizan- skemu odredu (verjetno eno- ta Lackovega odreda — op. FF), ki ga je vodil Albert Bračič. Potem sem se javil na svojem delovnem mestu. Takratni delodajalec me je poklical v pisarno, niti me ni vprašal, kje sem bil 6 ted- nov, temveč mi je izročil ključe od obrata in treh že- leznih blagajn, potem jo je pa z avtom odkuril. Zvečer so vkorakali v Ptuj manjši oddelki slovenskih partiza- nov, za njimi pa močnejši Bolgari. Partizani so posta- vil ipred obratom dva stra- žarja. Zgodaj zjutraj 9. ma- ja sem tekel na MLO, da bi predal ključe. Tov. Viktor Knez me je takoj pooblastil za čuvaja te imovine in mi izstavil pismeno potrdilo. Medtem je oddelek Bol- garov z oficirjem na čelu hotel vdreti v skladišče, in- tervencije partizanskih stra- žarjev niso pomagale. Zopet sem tekel na komando me- sta, kjer mi je komandant dodelil nekega tovariša, ki bi naj preprečil vlom. Bol- garski oficir ga je prepričal, da si hoče obrat samo ogle- dati. Ko smo odklenili glav- na vrata je oficir zažvižgal na prste in ?.0 vojakov se je vsulo v lokal. Mene in tova- riša iz komande mesta so dr- žali z revolverji v šahu. Za- čeli so odnašati blago in |,j ložili 2 kamiona. Ker je {^ podoficirja, ki me je driln šahu omamilo biago, s«« izmuznil in tekel proti gog ni Zupančič. Naletel sem ruski leteči GPU. Trajaj nekaj časa, predno sem dopovedal, da Bolgari ro jo. Potem se je ruski pod« cir s poltovornjakom o4{ Ijal pred ta lokal. Nekaj, sa se je prerekal z Bolg slednjič pa so jo z izropanj blagom odkurili. »a rusi podoficir je potem veJel oj nesti nekaj bal blaga, ki n je ugajalo na njegov avto i mi ukazal »zatvoritj« ter i odpeljal...« Cez dva dni so se Bolga umaknili iz Ptuja, medtem prispela Haloška četa, okra ni odbor OF, okrajni komi KPS in drugi forumi, ljud so si oddahnili, saj je še tedaj ljudska oblast zaživel v pravem pomenu. Franc Fideršek Mladina je čestitala v ponedeljek, 4. maja do- poldan, je mladina ptujske občine nosila štafeto s po- zdravi tovarišu Titu za 78. rojstni dan. Štafeto so spre- jeli od mladine občine Slo- venska Bistrica, okrog pol- dneva pa so jo predali mla- dini ormoške občine. Stafet- no palico so nosili vsi, ki so, ali pa se štejejo za mlade. Iz rok pionirjev so jo spreje- mali mladi delavci, iz rok teh srednješolci, ti pa so jo pre- dajali pripadnikom JLA. Osrednja prireditev ob le- tošnji štafeti je bila na trgu Mladinskih delovnih brigad v Pogled na svečano tribuno Ptuju. Pripravila jo je ob- činska konferenca ZMŠ Ptuj. Najprej so na tribuno pri- spele lokalne štafete iz šol ptujske občine. Tovarišu Titu so čestitali pionirji osnovnih šol iz Kidričevega, Leskovofi, Cirkulan, Hajdine, ptujskih osnovnih šol, gimnazije, eko- nomske srednje šole, Šolske- ga centra za kovinsko stro- ko ter ostalih poklicnih šol, pozdravom pa so se pridru- žili tudi delavci in pripadni- ki JLA. V svojem govoru na mani- festaciji je predsednik obč. konference ZMS Ptuj prof. Alojz Gojčič orisal revoluci- onarno življenjsko pot tova- riša Tita. Dijakinja gimnazije, Lidi- ja Pešec je nato prečitala tekst medobčinske štafete, ki jo je tov. Gojčič predal Lidi- ji Klajnšek. Mladi so pozdra- ve ob rojstnem dnevu naše- ga predsednika prenesli na- prej proti Gorišnici. J. Kolarič Cb 25 letnici osvrboilitve Politični in vojaški funiccionarji NOV o osvoboditvi Ptuia Franc Belšck-Simon, predsednik okrojsiega crfhora OF Ptuj (izvleček izjave) 9. maja 1945 zjutraj smo prišli člani komiteja in o- krajnega odbora OF Ptuj pred vas Vildon v Halozah, z namenom, nadaljevati pot v Ptuj, kjer so nas čakale od- govorne naloge po odhodu so- vražnika. Toda patrulja, ki smo jo poslali za pregled varnosti naše poti, se je vr- nila in opozorila na veliko nemško kolono, ki se pomika od Tržca proti Majšperku. Do večera smo čakali, do- kler nam niso sporočili iz Lovrenca, da se je sovražna kolona že pom.aknila iz na- šega območja. Pot smo tedaj nadaljevali do Savinjskega k aktivistu Mraku. Po malem postanku smo pot nadaljevali v Apače. Tam smo počakalj do jutra. V Apačah so nas slovesno sprejeli. Glavni organizator je bil Meznarič, ki je dal ra- zobesiti zastave. Domači ak- tivisti OF so organizirali tu- di voz. ki nas je nato peljal proti Ptuju. Ustavili smo se pri Hajdinski postaji. Bilo je 10. maja. Zaradi delno po- rušenega mostu smo morali s čolni prek Drave na dru- go stran. Ze na Savinjskem se nam je pridružila Haloška četa, naša varnostna straža. V Ptuju smo se nastanili v hiši, kjer je sedaj kmetij- ski obrat Jože Lacko. Že na- slednje dni smo od tod hodi- li na delo v stavbo na Srb- skem trgu, kjer je sedaj se- dež občine. Pregledati smo morali arhiv okupatorja, iz- dali smo tudi prve odredbe, ki so usmerjale naše delo v obnovo v vojni porušenega, odredbe za preskrbo prebi- valcev, za zavarovanje javne imovine, red in mir, odredbe za poslovanje obrti, industri- je, sodišča, pošte. Ze 10. maja smo se v Ptu- ju srečali z vojaško koman- do, ki jo je postavil štab L prekmurske brigade po pri- hodu v Ptuj, 8. aprila. Kakor se spominjam, je bil prvi ko- mandant Luzner. Sedež vo- jaške komande je bil v stav- bi, kjer je sedaj kataster. V Ptuju smo 10. maja na- leteli tudi na Bolgare, ki so imeli svojo vojaško koman- do v prvem nadstropju stav- be, v kateri je danes trgovi- na Peko. V noči na 10. maj so Bol- gari odpeljali v Bolgarijo 12 kamionov v Ptuju naropane- ga blaga v trgovinah in dru- gih javnih lokalih. Zaradi slabega nastopa Bolgarov sva odšla s komandantom Luz- nerjem na sedež bolgarske komande, da protestirava proti tatvinam m nasilnemu obnašanju bolgarskih voja- kov do ptujskih občanov. Najprej so nam stražarji o- nemogočili vstop h koman- dantu. Pozneje smo le do- speli do nekega njihovega o- ficirja, ki je obljubil, da bo posredoval sprejem pri ko- mandantu. Toda Bolgari so se nato pričeli umikati. Ka- kor se spominjam, ni bilo v Ptuju 11. maja nobenega bc garskega vojaka več. Omeniti moram še, da je 51. divizija III. ai-mai naše vojske pomikala v no na 10. maj po Halozah prc Slovenski Bistrici. Na na poti v Ptuj smo večkrat a leteli na njene enote. V teh dneh so imeli pol;^ roke dela tudi vaški narod noosvobodilni odbori, ki si prevzeli oblast in spravlja s svojim delom življenje pravi tir. Enote Narodne za ščite, ki smo jo ustanovi leta 1944, so čuvale red. Dl 22. maja smo preimenoval haloško četo v narodno mili co, ki smo jo okrepili z vojs ki povratniki iz NOV in člai razpuščene narodne- zaščite. V Ptuj je prispela 10. maji tudi enota KNOJ, poslani sem iz Maribora, ki je zavs rovala mostove in narodni imovino, ki so jo zapustil ptujski Nemci in ponemčefl ci v službi nacizma.« Po vsem okraju so navdU' šeno praznovali konec vojn^ osvoboditev domovine. P' donela je glasno sloven?l<; pesem in beseda zatirana šti- ri dolga vojna leta. Bridfi* pa je bil spomin na vse, so padli za osvoboditev, zat" so vsepovsod spremljaj slavja osvoboditve, slav? zmage nad fašizmom tud' žalne svečanosti za tistinU' ki so s krvjo in življenje^ položili temelje novi socialJ' stični kulturi, V. a ^gONIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 STRAN s IS SR Slovenije dr. Vladimir Bračič v Ptuju »Mladini delamo socialno krivico...<( jlinulo sredo dopoldne je lil v delavskem klubu »Franc jramberger« v Ptuju raz- [ovor o ,problematiki osnov- lih in srednjih šol, ki ga je •ripravila temeljna izobraže- [ilna skupnost Ptuj. Razgo- je vodil član izvršnega ^eta SR Slovenije dr. Vla- Ijmir Bračič, prisotni pa so ^ili ravnatelji in drugi pred- Jtavniki vseh osnovnih, po- klicnih in srednjih šol v ptujski občini, predsednik 5l(upščine občine Ptuj in predstavniki drugih družbe- lih organizacij. Uvodoma je dr. Vladimir Hračič poudaril široko anga- iiranost slovenske družbe za ireditev našega šolstva. Ma- fcrialna vprašanja že uspeš- 10 rešujemo, mnogo težje^pa 10 rešiti vsebinska vprašanja iolstva. Pri tem je nakazal [lavne cilje programa dolgo- ročnega razvoja šolstva v lloveniji, ki obsega obdobje lo leta 1985. Do takrat bi v iloveniji postopoma prešli la 9-letno osnovnošolsko ob- eznost, s tem, da bi otroci ačeli obiskovati šolo s 6. le- om starosti, pred tem pa bi se otroke zajeli v »male šo- e« in podobne oblike uva- anja v osnovno šolo. Ob tem e bo pojavljal pereč pro- ilem učnih prostorov in ka- Ira, V srednje in poklicne ole naj bi v naslednjih 15. ftih zajeli 70 odst. mladine, 'i bo končala osnovno šolo. f« številke veljajo povpreč- 10 za Slovenijo, razumljivo i«, da bodo za naše, manj izvito območje nekoli niž- je. Ptujski prosvetni delavci ^ toplo pozdravili ugotovit- dr. Vladimirja Bračiča glavnih vzrokov za to, da skoraj polovica učencev v Sloveniji ne-konča osnovne >«le. To nam Slovencem pri- naša ogromno materialno škodo in nacionalno sramo- to, mladini pa delamo stra- hotno socialno krivico. Glas prosvetnih delavcev — prak- tikov s terena bi moral biti jasnejši in ostrejši, da bodo imeli tisti tovariši v republi- škem središču trdno oporo v prizadevanjih za prilagodi- tev učnega načrta osnovnih šol povprečno razviti sredi- ni v Slovenji — je poudaril Bračič. To pa je tisto, kar so naši prosvetni delavci ugo- tavljali in govorili že 10 let. vendar jih nihče ni hotel po- slušati, ker je bila preveč prisotna zavarovanost v ide- alizirano enotno osnovno šo- lo. V razpravi so predstavniki ptujskega šolstva seznanili tov, Bračiča z raznimi pro- blemi izobraževanja na na- šem nerazvitem območju, ki jim je tudi konkretno odgo- varjal na številna vprašanja. Nazadnje je tov. Bračič seznanil prisotne, da so vse osnovne šole v Ljubljani šle v akcijo zbiranja še dobro ohranjenih in veljavnih šol- skih učbenikov, ki bi jih nji- hovi učenci poklonili svojim revnim vrstnikom v pasivnih območjih Haloz in Slovenskih goric. V^ zvezi s tem so se konkretno dogovorili glede tehnične izvedbe te humane in vzgojne akcije. f. f. Priznanja OF zaslužnemu aktivistu Na slovesni seji republiške konference SZDL Slovenije, ki je bita 25. aprila v veliki skupščinski dvorani v poča- stitev dneva Osvobodilne fronte so prvič podelili repu- bliška priznanja OF. Med 30 aktivisti OF in SZDL je pre- jel to visoko priznanje tudi Zlatko KOVACIČ iz Ormo- ža. Zlatko Kovačič, sedaj rav- natelj osnovne šole v Ormo- žu, ie bil ves čas po osvo- boditvi aktiven družbenopo- litični delavec v Ormožu in v Ptuju. Pri okrajnem ljud- skem odboru v Ptuju je o- pravljal pomembne funkcije in bi! med ostalim predsed- nik okrajnega ljudskega od- bora Ormož, sekretar občin- skega komiteja ZK in pred- sednik občinske konference SZDL. Zlatko Kovačič V svojem četrt stoletja trajajočem družbenopolitič- nem delu je pokazal veliko osebno zavzetost za rešitev ekonomskih in družbenih problemov v občini Ormož ter je še vedno tvorec in re- alizator naprednih misli in idej, ki vodijo k uresničitvi temeljev gospodarske in dru- žbene reforme. J. S. S konference OK SZDl Ptuj zijati in utrjevati itiioupravo! Za tem, ko je predsednik OK SZDL Ptuj Z. Turnšek osvetlil nekatere gospodarske in družbenopolitične proble- me v ptujski občini je v raz- pravi o našem šolstvu pod- robno spregovoril Jože Strop- nik. Poudaril je predvsem premajhen odstotek učencev ki nadaljujejo šolanje v sred- njih šolah. Opozoril je na stagnacijo v izobraževanju. Glede na nerazvito območje se morajo omenjene stvari izboljšati. Dr. M. Mrgole je govoril o zdravstvenem zavarovanju, ki še ni urejeno za kmete, saj iščejo zdravniško pomoč le v nujnih primerih. Opisal je tudi program razvoja zdrav- stvenega varstva v ptujski občini. M. Kampl je opisal koope- racijsko proizvodnjo brojler- jev. Hojker je opisal problem lastništva in vzdrževanja za- družnih domov, ki ponekod razpadajo in kazijo podobo kraja namesto, da bi služili svojemu namenu, to je ti- stim, ki so jih gradili. C. Doplihar, direktor KK Ptuj je govoril o položaju družbenega kmetijstva v po- reformskem obdobju. Opozo- ri! je na nekatere nepravil- nosti in težave, ki jih je tre- ba odpraviti. Med drugim je omenil težave z uvozom kme- tijske mehanizcicije. Tržišče je treba stabilizirati in ome- jiti nihanje cen v živinoreji, saj so posledice (zmanjšano število živali) občutne. Ko je govoril o perspektivah je po- udaril, da se mora naše kme- tijstvo usmeriti v živinore- jo kateri se mora prilagodi- ti poljedelstvo. Vrbnjak je govoril o kul- turni dejavnosti v prosvetnih društvih; od 28 jih le polovi- ca dela. Dušan Cokl je govoril o or- ganizaciji zasebnega kmetij- stva. Med drugim je pove- dal, da je iz sestankov na deželi razbrati željo po orga- nizaciji kmetov. Socialistič- na zveza naj bo iniciator pri urejanju kmetijstva. Kmet se naj čuti enakopraven član naše družbe. Tudi njim je treba omogočiti samouprav- ljanje. Govoril je tudi o anomali- jah v šolstvu. Prevelik osip je posledica tudi prepočasne- ga urejanja finančnih potreb šol. Učni načrt je krivičen do naših otrok, predvsem do ti- stih, ki nimajo normalnih po- gojev za šolanje. Otroci ni- so krivi za nesposobnost pe- dagoškega vrha. Socialistič- na zveza se mora zavzeti za izobraževanje. Janez Zampa je razprav- ljal o zdravstvenem varstvu kmetov. Nujno je rešiti po- kojninsko zavarovanje kme- tov. Po enem od predlogov bi začeli izplačevati pokojni- ne 1. 1. 1974. Eno tretjino sredstev bi prispevala druž- ba, dve tretjini pa kmečki zavarovanci. Glede na to mo- ra kmet postati tržni proizva- jalec. Za male kmete je tre- ba najti zaposlitev. Inž. Milan Koren je odgo- voril na vprašanja o koope- raciji. Opisal je dejavnost o- brata za kooperacijo »Jože Lacko« — KK Ptuj' in mož- nosti sodelovanja, ki glede na nezaupanje ali nezainteresi- ranost kmetov ne bodo izko- riščene. Proizvodni program je prilagojen najmanjšim in največjim kmetijam. Janko Znidarič je govoril o delu DU, o vseljudski ob- rambi in gasilski službi. So- cialistična zveza naj pokaže več razumevanja za razvoj odročnih krajev, predvsem pa pri podpori samoiniciativ- nih naporih prebivalcev. Miro Gošnik, član republi- ške konference SZDL je v razpravi podal več vzpodbud- nih misli o organizaciji in delu socialistične zveze. Vodstvo naj gre z večjim po- gumom v akcije. Nalog je veliko in niso lahke. O so- cialistični zvezi je dejal, da ni učinkovita tako kot bi mo- rala biti v »kopici« dela; mo- ra biti tankočutna do pro- blemov ljudi. Naloga vod- stva ni samo v tem, da pred- stavlja organizacijo, ampak da koristno deluje. Sociali- stična zveza ne sme biti ne- kak parlament v senci am- pak naj pomaga ob vsaki po- trebi. Pritegniti je treba vse ljudi, ki »vidijo naprej«, ki hočejo dobro. Napak bi jih bilo izvreči iz svoje sredine. Sooiallstična zveza se mora zavzemati za vse interese de- lovnih ljudi. Ljudje hočejo politično organizacijo, ki bo \'zgled dobrega dela. ZR ZR KINO PTUJ 14. maja: BOSTONSKI DA- VITELJ, ameriški barvni CS film ob 18. uri, ob 20. uri pa ameriški barvni CS film BROD ZA HONG- KONG. 15. maja: BROD ZA HONG- KONG, ameriški barvni CS film ob 18. in 20. uri. 16. in 17. maja: NOC BREZ PRIC, ameriški barvni CS film ob 18. in 20. uri, v ne- deljo bo ob 10. in ob 16. uri na sporedu ameriški barvni CS film MOJ PRI- JATELJ BEN. 18. in 19. maja: UMAZANA igra, angleški barvni CS film ob 18. in ob 20. uri, v torek samo ob 18. uri. ker bo ob 20, uri na sporedu angleški barvni film BAG- DADSKI LOPOV. 20. maja: BAGDADSKI LO- POV, angleški barvni film ob 18. in 20. uri. SLOV. BISTRICA Od 15. do 17. maja: DVA- NAJST OŽIGOSANIH, a- meri.ški barvni vistav. film. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto in nedeljo ob 17.30 in 20. uri. Od 19. do 21. maja: VELIKI UPOR, mehiški barvni CS film. Predstave dnevno ob 20. uri. GORIŠNICA \ 17. maja: ADIJO GRINGO, ^ ameriški barvni film. TOMAŽ pri Ormožu 17. maja: SAMO NAPREJ, KAVBOJ, angleški film. OBVESTILO ESPERANTSKA SEKCIJA ^ DPD »SVOBODA« PTUJ .sklicuje letno ' konfe- renco v ponedeljek, dne 18. maja, ob 19. uri v dvorani občinske skup- ščine. Ob tej priliki bo prika- zan film o potovanju po SKANDINAVIJI. Poleg članov in tečajni- kov so tudi prijatelji F.SPERANTA vljudno vabljeni. Gledališče Ptuj sobota, 16. maja 1970, ob 19-30; premiera dramskega clela F. Rogerja: TRIJE fantje in eno dekle v gledali.5ču v Ptuju za red premierski in izven. (Vstopnice lahko dobite dve pred predstavo.) '"^elja, 17. maja 1970, ob 19. ^fi: C. Golar: VDOVA RO- Sl.lNKA — gostovanje v ^esterniku. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja ig,. Skupna prosfeiva 20-le!iiice samoupravljanja, 25-letiiice osvoboditve in 100-letnice Leninovega rojstva »Seme je vzniklo in obrodilo bogate sadove...« v soboto je biia v Kopiivnici svečana seja ob devetem srečanju bratstva in pri|ate.^ji:fvfi. Udeležile so se je delegacije sindikalnih ter družbencpolitičnili In občinskih vodstev občin Čakovec Koprivnica, Ormož, 9tw, Sfovenskci Bistrico b\ Voraždin. Ptujski grad, ki kot stra- žar ždi nad svojo starorim- sko Poetovio, se je v soboto že navsezgodaj kopal v pr- vih žarkih jutranjega son- ca. Obetal se je lep in son- čen — v pravem pomenu prazničen dan. V vetru valu- joče zastave so oznanjale praznik — dan zmage. S poklicnim kolegom Iva- nom Cianijem od Radia Ptuj sva bila med prvimi Ptujča- ni, ki smo se to praznično jutro namenili v Koprivni- co na sklepno prireditev sre- čanja šestih slovenskih in hr- vaških občin, ki je bilo ob koncu devetega tedna brat- stva in prijateljstva. Po uvodnem srečanju v hotelu »Podravka«, smo se napotili v dvorano JLA kjer je bila svečana seja. Pred vhodom so nas pozdravila brhka dekleta v narodnih nošah, ki so nas okitile z rde- čimi nageljčki in z drugimi spominskimi darili. Slovesno zborovanje je od- prl domačin Boško Savič, predsednik medobčinskega odbora devetega srečanja bratstva in prijateljstva. O pomenu prijateljstva šestih občin je govoril pokrovitelj srečanja inž. Pavle Gazi, član predsedstva CK ZKJ in generalni direktor živilske industrije »Podravke«. Feliks Bagar, podpredsed- nik občinskega sindikalnega sveta Ptuj in eden izmed pr- vih pobudnikov tega medob- činskega sodelovanja, je go- voril o rezultatih, ki so bili doseženi na tem področju v minulih desetih letih. Med drugim je dejal: »Letos praznujemo prvi ju- bilej sodelovanja, deseto ob- letnico, odkar so sindikalni delavci Varaždina in Ptuja Udeleženci slavnostnega zbo rovanja na poti v dvorano navezali prve stike. Prvič smo se srečali maja, leta 1960, ko smo praznovali de- seto obletnico delavskega sa- moupravljanja v Jugoslavi- ja. Že v naslednjem letu 1961 je prišlo do organiziranih ob- lik sodelovanja med občin- skimi sindikalnimi sveti Ča- kovec, Ptuj in Varaždin. Na prvi skupni seji, ki je bila 16, septembra 1961 v Ptuju, je bil sprejet prvi program organiziranih oblik sodelova- nja v katerega so se pozneje vključile občine Ormož, Ko- Dekleta so ustvarila v dvorani pravo havajsko vzdušje privnica in Slovenska Bi- strica, Ko danes po desetih letih ocenjujemo uspehe, la- hko z velikim zadavoljstvom ugotovimo, da so semena vr- žena v obliki sodelovanja vznikla in dosegla takšno rast, hf je nihče ne more za- ustaviti. To nam pomeni po- trditev dosedanje poti in so- časno vzpodbudo za še plod- nejšo vsebinsko poglobljeno in široko sodelovanje na no- vih področjih .,. « Po podelitvi diplom naj- zaslužnejšim delavcem za razvoj tesnega sodelovanja na družbenopolitičnem, go- spodarskem, kulturnem in športnem področju med šesti- mi občinami, je šola za kva- lificirane delavce iz Kopriv- nice izvedla izredno lep kul- turno zabavni program. V njem je še posebej izstopa- la skupina deklet, ki je ob spremljavi havajskih kitar uprizorila uspelo baletno toč- ko in ustvarila v dvorani pravo havajsko vzdušje. Popoldne so si gostje v pro- storih mestnega muzeja Ko- privnice ogledali razstavo go- spodarskih dosežkov šestih- občin, za tem pa še razstavo naivnih slikarjev v novi ga- leriji v Hlebinah, ki jo je s finančno pomočjo pomagalo ustanoviti podjetje »Podrav- ka«. S tem je bilo prijatelj- sko srečanje končano. Ne samo stari znanci in prijatelji, temveč tudi sou- stvarjalci na najrazličnejših področjih dejavnosti so si čvrsto stisnili roke in si za- želeli: »Nasvidenje prihodnje leto v Slovenski Bistrici kjer bo pokrovitelj in domačin ju- bilejnega desetega srečanja občina Slovenska Bistrica. Takrat se bodo spet srečali stari prijatelji in soustvar- jalci, sklenjena bodo nova poznanstva, čvrsti stiki rok, pa bodo prijateljsko sodelo- vanje med šestimi občinami še poglobili. J. Slodnjak Ta teden v naši liznji zgodovini Pod tem naslovom vam bo- rna spoštovani bralci iz ted- na v teden poskušali osve- žiti spomin na dogodke naše zgodovine, ki še niso toliko odmaknjeni, da ne bi vzbudi- li pozornost. Podatke bomo črpali iz kronike pomemb- nejših dogodkov iz zgodovi- ne KPJ — ZKJ. Seveda vseh pomembnejših dogodkov ne bomo mogli zabeležiti, upa- mo pa, da bomo zapisali ti- ste najbolj pomembne. 16. MAJ 1922: ustanovljen je bil a- kademski klub Njiva, ki je širil meg visokošolci komu- nistične ideje za rešitev kmečkega vprašanja, i^^ta. 1938 ga je oblast zaradi tega razpustila. 1935: posebno fašistično so- dišče je obsodilo G8 komuni- stov iz Julijski Krajine na kazni do 20 let zapora. 17. MAJ 1926: (od 17. do 22. maja), na Dunaju je bil III. kongres KPJ na katerem je sodelova- lo 36 delegatov z glasovalno in 12 s posvetovalno pravi- co. Kongres je sprejel reso- lucijo o organizacijskem, sindikalnem, nacionalnem in agrarnem vprašanju, ki so pomenile zmago protifrakcij- skih sil. 1942: izvršni odbor Osvo- bodilne fronte je izdal odlok o vzpostavitvi ljudske obla- sti na osvobojenem ozemlju v Ljubljanski pokrajini, 1967: na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine je bil Josip Broz Tito ponovno izvoljen za predsednika SFRJ, 18. MAJ 1954: (od 18. do 20. maja). V Ljubljani je bil tretji kon- gres ZKS na katerem je imel glavni referat sekretar CK Miha Marinko, ki se je za- vzel za naloge komunistov v boju za socializem. 19. MAJ 1942: 2. in 3. četa štajer- skega partizanskega bataljo- na sta napadli sovražno po- stojanko v Ljubnem. Zažga- li sta orožniško postajo in zaplenili večjo količino pušk in streliva. 20. MAJ 1919: v Trstu je bil usta- novni občni zbor fašističnega gibanja, ki je leta 1921 pre- raslo v fašistično stranko. 1958: umrl je veliki revo- lucionar Djuro Salaj, pred- sednik ZSJ. 21. MAJ 1942: italijanska okupacij- ska oblast je ukazala ustre- liti organizacijskega sekre- tarja CK KP Slovenije Tone- ta Tomšiča, narodnega hetj \ 22. MAJ ' 1920: je bila ustanovljen Zveza rudarskih delavce Jugoslavije. 1935: v tekstilni tovarni Kočevju je pričelo stavka 280 delavcev, ki se je konča la 6. junija s kolektivno po godbo, po kateri .so mezd višje za 45 odstotkov. 1939: Nemčija in Italija si v Rimu podpisali »jeklen zvezo«. 1942: Edvard Kardelj je p« slal vrhovnemu komandant Titu sporočilo, da partizaj ske akcije preraščajo na « zemlju Slovenije, ki so s zasedle italijanske čete, splošno ljudsko vstajo, poja vile pa so se tudi belogardi stične oborožene skupine. 1943: razpuščena je bil III. internacionala, ki je p« vzdignila enega največji marksističnih ideologov • Vladimira Iljiča Lenina. Prlrmniti najzasfuž- ne|iim za razvoj med občinskega sodeiov« nja Na sobotni slovesni seji Koprivni so ob zaključk devetega tedna bratstva i prijateljstva podelili prizna nja najzaslužnejšim delav cem za razvoj sodelovanj med šestimi občinami. Dobitniki priznanj iz ptuj ske občine: Franjo Rebernal Feliks Bagar, Simon Peše« Danilo Masten, Lojze cucek in Oton Mlakar. Občina Ormož: Franjo No vak, Lojze Balažič. Edvari Pajek in Martin Habjanič. Občina Slovenska Bistrica Miro Kolenko, Kvirin Petrafc Branko Vasa, inž. Brank« Krašovec, Ivan Ferk in Bož« Strnad. V imenu dobitnikov pri' znan,! iz slovenskih in hrva* ških občin se je za izkazano pozornost zahvalil Simon Pe* šec iz Ptuja. j. ^ Želja se je uresničil'' v nedeljski oddaji Radia Ptuj smo slišali željo invali' da Alojza Potrča iz Dester- nika, da bi rad redno dobi' val naš list, ki ga je že do sedaj z veseljem prebiral. Alojza Potrča obveščaniOi da bo odslej vsak teden dO' bival naš lis^ brezplačno. Ob branju mu želimo mnog" prijetnih uric. J. ^ TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 STRAN 5 pipi. inž, agr, Aleksander Kravos Sadjarstvo V ptujski obcmi (Nadaljevanje) Zasebno, to je predvsem kmečko sadjarstvo, je močno nazadovalo in se vedno manj pojavlja kot tržni proizvaja- lec kvalitetnega sadja. Gle- de na zahteve trgovine oziro- ma trga je sortni sestav v kmečkih nasadih slab in je intenzivna proizvodnja kva- litetnega sadja nerentabilna. Večja odkupna trgovska pod- jetja so se predvsem v zad- njih letih močno omejila na odkup kvalitetnega sadja vi- sokokvalitetnih sort. Odku- pujejo po najvišjih cenah, npr. pri jabolkah samo tri sorte: jonatan, zlati delišes in rdeči delišes. Teh sort v kmečkih nasadih ni ali pa jih je zelo malo. Vse ostale sorte, med njimi tudi zlato prameno, kanadko, " mošan- celj in druge, odkupuje kot drugorazredno blago po niž- jih cenah. Ce pri tem upo- števamo še slabšo kvaliteto sadja po izgledu zaradi slab- še oskrbe kmečkih sadovnja- kov (manjše število škrop- ljenj itd.), vidimo, da je kmečko sadje za trgovino neinteresantno in ga odku- puje v omejenih količinah. Posledice so te, da se kmeč- ko sadje težko proda, da so nizke odkupne cene in da veliko, predvsem industrij- sko sadje, propada. Stanje v družbenem sek- torju v proizvodnji jabolk ni boljše. S sadjarsko proizvod- njo se bavi samo kmetijski kombinat Ptuj. Kljub temu, da je v zadnjih osmih letih izločil in izkrčil okoli 200 ha sadovnjakov, je večina sa- dovnjakov starih oziroma napravljenih po zastarelih koncepcijah. Se vedno je čez 40 odst. nasadov sajenih pred vojno. Večina po vojni na- pravljenih nasadov pa je bi- la narejena pred letom 1960, to je v času preden so na- stale bistvene spremembe v razvoju sadjarstva. Pretežni del teh nasadov je narejen po starih koncepcijah in v njili ni možna velika in ren- tabilna proizvodnja jabolk. Majhni kompleksi, velike razdalje sajenja, visokode- belno drevje, neustrezne sor- te, strmi tereni brez ustrez- fiih poti in cest, ni sajeno po Plastnicah' itd. Ti sadovnja- ki so nerentabilni in so samo v breme. Po letu 1960 je bila obnova minimalna, tako da imamo sedaj zelo malo sodobnih na- sadov. Pogoji kreditiranja so šli v to smer, da je bilo po- trebno angažirati več last- nih sredstev. Kredita so se dobili samo za velike, več 100 ha nasade. Pričele so se velike obnove oziroma toč- neje povedano naprave na- sadov v južnejših predelih države — v ravninskih pod- ročjih. Sadje prav iz teh na- sadov nam sedaj močno kon- kurira. V naši občini, še posebej na Štajerskem, sploh, smo v tem času močno odkupovali zemljo in intenzivno pri- pravljali velike komplekse, da bi zadostili pogojem bank. V vseh sosednjih občinah oziroma kombinatih je ob- nova stekla in nekateri ob- navljajo še danes večje kom- plekse (Ormož, Maribor). Pri nas smo zavestno investirali v druge panoge in objekte, tako, da ni bilo nikoli dovolj sredstev -za obnovo sadjar- stva. Edina izjema je 16 ha breskovih nasadov, kar pa glede na potrebe ne pred- stavlja veliko. Vsakoletna manjša vlaganja v sadjar- stvo niso dala in ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Ta- ko družbeni sektor ni dosti na boljšem od privatnega v proizvodnji jabolk. V proiz- vodnji hrušk, breskev in leš- nikov pa je dosegel zavidlji- ve uspehe. Zal pa tudi te nasade premalo obnavlja. Slabo stanje v sadjarstvu pospešuje še neurejenost tr- ga. Trgovina, ki odkupuje sadje računa pri tem samo na svoj čisti dohodek. Ne ozira se na JUS, na pravilnik o kakovosti sadja, na dogo- vore oziroma pogodbe itd. Sodobna sadna skladisča- hladilnice so izključno v ro- kah trgovine in je tako pro- izvajalec prisiljen takoj pro- dati sadje. Tako je prepuščen na milost in nemilost trgovi- ni. Z ustreznimi predpisi ne znamo stimulirati večjega odkupa domačega sadja. Ta- ko se dogaja, da tudi pri re- kordnih letinah uvažamo sad- je. Lani smo spomladi (1968) kupovali v naši trgovini ita- lijanska jabolka sorte mor- genduft. uvožena prek CSSR. Sorta morgenduft je stara, manj kvalitetna sorta, ki jo Italijani opuščajo, toda zna- li so jo doma odkupiti in prodati oziroma celo izvoziti. Če še k temu prištejemo dej- stvo, da nimamo skoraj no- bene predelovalne industri- je sadja, potem je razumlji- vo zakaj toliko sadja, pi'ed- vsem industrijskih jabolk propade ali pa se predela v zdravju škodljiv jabolčnik. V zadnjih letih je zraslo po celi državi cel kup novih to- varn za izdelavo brezalko- holnih pijač — Coca cola. Pepsi kola, Sinalco kola, Ri- vella itd. Vse te pijače so ali umetno narejene ali pa narejene pretežno iz uvože- nih surovin. Vsako leto uva- žamo na stotine ton koncen- tratov za razne oranžade. li- monade itd. Z ustreznimi u- krepi ne znamo stimulirati večje izdelave naravnih sad- nih sokov . iz domačih suro- vin. S tem ne bi samo reše- vali problemov v sadjarstvu, ampak tudi nudili potrošni- ku res zdravo, osvežujočo pijačo. Prihodnjič dalje Ugodna ocena gospocicirstva v ormoški občini Prva žetev po »sušnih letih« Ugotovitev, da je gospo- darstvo v občini Ormož v po- slovnem letu 1969 doseglo lep napredek, je blagodejno, a vendar ne zadovoljujoče vplivala na odbornike skup- ščine občine Ormož, ki so na zadnji seji razpravljali o gospodarskih premikih v ob- čini. Ohrabrujoče je dejstvo, da so vsa podjetja zaključila poslovno leto uspešno, do- segla so večji dohodek, zvi- šala osebne prejemke delav- cev in ustvarila več sredstev za sklade. To pa ne »pomeni samo ugodnega poslovanja v preteklem letu, s tem so u- stvarjeni tudi temelji, da lahko s precejšnjo mero op- timizma pričakujemo uspehe tudi v bodoče. Franc Novak, predsednik občinske skupščine, je v oce- ni gospodarstva med drugim dejal: »V lanskem letu smo po letu 1965 prvič zaznamo- vali napredek v gospodar- stvu. Z zaskrbljujočih obra- zov, ki so se sklanjali nad neugodnimi razmerami v na- šem občinskem gospodar- stvu, je v veliki meri izgini- la bojazen, da se ne bomo mogli »izvleči«. Skupna pri- zadevanja so rodila napre- dek. Trenutno sta na naj- boljši poti industrija in trgo- vina. V kmetijstvu še vedno čutimo stagnacijo, gradbeni- štvo pa je vse preveč odvis- no od neenakomernega ni- hanja investicijske živahno- sti v občini. Vendar bosta čas in dinamika gospodarskih gi- banj zahte%^ala, da bodo sto- pile na pot uspehov tudi ti- ste dejavnosti, ki v trenutnih gospodarskih razmerah tega še niso mogle storiti...« Odbornilci so se zanimali za razgibano dejavnost tr- govalcega podjetja »Zarja« Ormož, ki je lansko leto pre- senetljivo uspešno razširilo svojo trgovsko mrežo tudi na območje bližnjih hrvaških občin. O tem. jih je seznanil Kruno NOVAK, dipl. oec, direktor »Zarje«. Kot smo o tem v našem listu že več- krat poročali, je »Zarja« smelo prestopila občinske in republiške meje ter za sko- raj 2-krat povečala število svojih poslovalnic in s tem tudi število zaposlenih. Leta 1966 je bilo v tem podjetju stalno zaposlenih 67 ljudi, do letos pa je ta številka nara- sla na 124. Poudariti je tre- ba, da je Zarja naletela pri tem na najrazličnejše ovire pri ponudbi svojega blaga potrošnikom na Hrvaškem. Ekspanzivna moč še ni izčr- pana. Zarja smelo stopa po svoji vnaprej začrtani in do- bro preračunani poti dalje. Lep napredek je dosežen v tovarni »Jože Kerenčič«, kjer so izdelki iz plastične mase najbolj perspektivna proiz- vodnja. V tej delovni organi- zaciji so lani občutno izbolj- šali poslovanje in z nakupom novih strojev tudi delovne pogoje. Razveseljiv in per- spektiven je podatek, da je podjetje samo v lanskem letu osvojilo 21 novih izdel- kov iz plastičnih mas, naj- več iz vrst pihane em.balaže. Podjetje je doseglo lani za 35 odst, večji dohodek kot leto poprej. Povečali so do- hodek na zaposlenega, in si- cer za 32 odst. ter proizvod- nost za 15 odst. Najbolj ob- čutna je okrepitev skladov, saj je poslovni sklad dosegel kar 109 odst. povečanje. V podjetju stremijo tudi po- večanjem osebnih dohodkov. Povečanje v primerjavi z le- tom 1968 je minimalno in znaša le 3 odst. V tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu se zavedajo, da bo podjetje uspešno poslovalo le takrat, če bodo s čim niž- jo proizvodno ceno proizva- jali konjukturne izdelke. To pa so prav gotovo izdelki iz plastične mase, ki so na trži- šču vedno bolj iskani. Dose- ženi uspehi so dali temu de- lovnemu kolektivu nov polet in nove načrte o katerih bo- mo spregovorili kdaj drugič. Takrat pa bomo zapisali kaj več tudi o ostalih delovnih organizacijah v ormoški ob- čini. J. S. Pokažisno iniadlin pol v gore! Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je pred nedavnim podal izjavo, da na šolah ni urejen odnos do vzgoje ter izobraževalne vrednosti planinstva. Po šo- lah p:-eveč smatrajo, da je planinstvo hobi in da je u- čitelju, ki sprejme delo v planinskem krožku to le re- kreacija. Ne nudijo pa mu za vložen trud nobene zahva- le ali plačila, nasprotno, po- nekod ga celo ovirajo in ime- nujejo njegovo delo kot ne- potrebno. Toda pomen pla- ninstva je glede na sam zna- čaj tako nesporen, da bi ne imelo smisla, da to vedno znova in znova dokazujemo. Prav tako je to za učitelja odgovorno delo. mnogo bolj kot pri marsikateri drugi svo- bodni dejavnosti, kar žal vodstva šol ne sprevidijo. Zato je sekretariat mnenja, da se morajo te zadeve ure- diti, posebno po šolah, ko se na vse kriplje branijo pla- ninskega dela, a se ne zave- dajo, da s tem omejujejo o- troke v enem od najosnov- nejših dejavnostih — v raz- vijanju duha in telesa, v spo- znavanju domovine ter v premagovanju ovir. To opozorilo sekretariata je upoštevalo tudi ptujsko PD ter razposlalo v tem smi- slu dopise na šole v ptujski občini. V dopisu je rečeno, da bo ptujsko Planinsko dru- štvo pomagalo planinskim mentoriem po šolah z nasve- ti ter pojasnili. Da bi pri mladih zbudili zanimanje, bodo organizirali akcijo PIONIR — PLANINEC, kjer si bodo mladi člani, udele- ženci tekmovanja, lahko pri dobili po pravilih bronaste, srebrne in zlate značke. Vzgojitelji razmislite o tem ter dajte otrokom možnost spoznavati lepote naših gora! PD Ptuj Najboljšli Bistričan Na šahovskem tekmovanju, ki ga je priredil občinski ko- mite ZMS Slovenska Bistrica je sodelovalo pet mladinskih aktivov, prvo mesto pa so o- svojili Bistričani brez pora- za. Na tekmovanju so bili do- seženi naslednji rezultati: Bi- strica — Laporje -3:1, Lesko- vec — Visole 2:2, Bistrica — Kovača vas 4:0, Laporje — Leskovec 4:0, Leskovec—Ko- vača vas 2,5:1,5, Laporje — Visole 4:0. Bistrica — Lesko- vec 4:0, Bistrica — Visole 4:0, Kovača vas — Visole 3,5:0,5. Vrstni red: Bistrica 15 točk. Laporje 13, Kovača vas 5, Leskovec 4,5 in Visole 2,5. -d Obvestilo Ptujsko koncertno publiko obveščamo, da smo koncert Pjanistke Marije Kocijančič. je bil v časnikih napove- dan za 5. maj 1970. ob 20 v šolski koncertni dvo- •"ani ptujske glasbene šole, PRELOŽILI na 1. junij tega leta. Koncertantka se naha- ja v Rimu in je nujno zadr- žana na dan prvotno napo- vedanega koncerta. Občinski svet Zveze kul- turno-prosvetnih organizacij v Ptuju STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja J Pastirci, rejenci in morda še kaj (Nadaljevanje) Mlada delovna sila odhaja z doma po lastni želji ali po želji staršev iz dokaj različ- nih vzrokov, kot so brezpo- selnost staršev, smrt očeta ali matere, zanemarjena vzgoja mater samohranilk, zaradi nevzdržnih odnosov med zakonci itd. Skoraj v 80 odstotkih primt^rov gre za o- troke iz družin, v katerih vlada alkohol. Kolikor varo- vancev, toliko različnih dra- matičnih zgodb, spomini na dom postajajo živi, življenje pa nekoliko spremenjeno, v primerjavi s prejšnjim tudi boljše. , Iz analiz lahko sklepamo, i da je zelo malo roditeljev.-j ki obiskujejo lastne otroke, j se zanimajo za njihov telesni; in duševni napredek, za vzdr- , zevanje stikov z drugimi bra- ti ali sestrami. Po izvoru so ti otroci največ iz delavskih in dninarskih družin, ki ima- jo več otrok, 12 odstotkov vseh pa tudi iz takih kmeč- kih družin, ki so nekoč imele lastno premoženje, pa so ga spustile po grlu, otroke pa .porazdelile različnim deloda- jalcem. Ko ugotavljamo poklicno strukturo rejnikov vidimo, da gre za izredno visok od- stotek takih roditeljev, ki bi spričo gospodarskega razvo- ja v občini sicer našli ustrez- no zaposlitev in svoje otroke dostojno preživljali. Malo- maren odnos in slab čut do nemočnega otroka pa je tak, da ne posvetijo nobene po- zornosti članom družinskih skupnosti, ampak le za vsako ceno prebijejo lupino, iz ka- tere izrinejo del bremena na ramena kogarkoli. Pastirji se navadno zaposlujejo pri kme- tovalcih, ki imajo precejšnje premoženje, delovna sila pa jim je nujno potrebna, da lahko opravljajo najbolj os- novna dela, ki so nekoč od- padla na lastne otroke. Otrok — pastir se zapo- sluje v glavnem od svojega osmega pa do štirinajstega leta starosti. To je otrok z dokaj utrjenimi delovnimi navadami. Pastirji so cene- na delovna sila z minimal- nim plačilom — brez obvez- nega socialnega zavarovanja. Po petnajstem letu ostane v družini le redko, v glavnem se prične zaposlovati pri o- koliških kmetih kot dninar, v staro družino, v kateri je živel, pa se vrača kot v nek- danjo družinsko skupnost. Seveda pa ne gre prezreti dejstva, da še vedno oprav- lja precejšnji delež gospo- darskih del in si tako zaslu- ži hrano, odsluži stanovanje in še kaj drugega. Le malo o- trok pa se vrne v lastno dru- žino. Socialni sestav družin v Smartnem na Pohorju je tak, da ima šolski okoliš v svojem sestavu okoli 140 kmečkih gospodinjstev, delavskih in uslužbenskih pa le 58. Matič- ni okoliš Tinja ima 83 kmeč- kih gospodinjstev, obrtniških in uslužbenskih pa le 6. Ma- tični okoliš Makole ima 187 kmečkih in 61 uslužbenskih in delavskih gospodinjstev. Otroci imajo do šol po dve in več ur hoda v eno smer, so izmučeni in zgarani. Tež- ko se učijo, na šolsko delo pa se pripravljajo bolj ma- lo. Vse to pa pogojuje slab učni uspeh v šoli, saj le red- ki končajo osnovno šolo. Na področju občine živi »brez- plačno« v takozvani črni reji okoli 80 odstotkov vseh evi- dentiranih otrok, ki si s pri- zadevnim delom odslužujejo oblačila, učila in druge po- trebščine. (Dalje prihodnjič) Kettefev večer v ptojskem gledališču v okviru IX. tedna brat- stva in prijateljstva med ob- činami Cakovec, Koprivnica, Varaždin, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj so člani DPD »Svoboda« iz Slovenske Bi- strice priredili v ponedeljek, 11. maja v ptujskem gleda- lišču pod vodstvom prof, Jan- ka Cara Kettejev večer. Takoj spočetka je treba s spoštovanjem priznati, da je bil ta večer posvečen velike- mu slovenskemu pesniku Dragotinu Ketteju, izredno lepo sprejet in nagrajen s to- plim aplavzom — na žalost in hkrati v našo sramoto, od maloštevilne publike. Ob tem dejstvu se je treba zamisliti in ob priliki spregovoriti tr- do besedo. Prof. Janko Car je v svoji spremni besedi, ki so jo do- polnjevale avtoneve pesmi, z izrazitim posluhom in boga- tim literarnim znanjem izluš- čil in nanizal vso razvojno pesnikovo umetniško pot od početkov njegovega zorenja do mnogo prerane 'smrti v stari ljubljanski cukrarni, ko ga je strla nagla jetika. Vsi so se takrat zavedali, da je z Kettejem — soustvarjalcem slovenske moderne (I; Can- kar, D. Kette, J. Murn, O. Župančič) omahnil izreden talent, preden je mogel do kraja izrabiti svoje moči. Prof. Janko Car in njego- vi sodelavci — razen ene e- dine izjeme so bili sami pro- fesorji, učitelji in dijaki pe- dagoške akademije — so nam zgled, da šolnikovo de- lo ni samo v tem, da raz- daja svoje znanje le dijakom med štirimi stenami, ampak, da hodi njihovo udejstvova- nje tudi izven šole. Treba je samo malo dobre volje in idealizma pa gre! »Bodimo delavni, ker delo je življenje. Ne delajmo Je zase, ker srečni smo le z dru- gimi, a delajmo vztrajno, ker kratko je življenje, a vendar dosti dolgo, da v njem dosti dobrega storimo!« Se enkrat vsem sodeluio- Posnetek s prireditve v ptujskem gledališču čim prisrčna hvala za prelep večer. Prav tako pa gre hva- la tudi obč. svetu zveze sin- dikatov občine Ptuj, da je pripravilo to zanimivo sre- čanje s člani »Svobode« iz Slovenske Bistrice. P. Malec Izlet na Zasavsko gcro Planinsko društvo Ptuj or- ganizira v nedeljo, 17. maja izlet na Zasavsko goro, kjer si bodo udeleženci ogledali med drugim lahko tudi Me- dijske toplice, Valvazorjev grad in po možnosti bližnji Cemšenik. Odhod bo s poseb- nim avtobusom ob 7. uri iz- pred hotela. Izlet, ki ga bo vodil Tone Purg ml., je pri- meren tudi za starejše čla- ne. Prijave do 15. maja pri tov. Hermini v pisarni Peto- vije, Trstenjakova 11. Vljudno vabljeni! priznanja OF Preteklo soboto je bila v Ormožu svečana akademija v počastitev 25. obletnice osvo- boditve. Uvodni govor je imela Ma- rica Brazda, sekretar OK SZDL Ormož. Opisala je trp- Ijenjp naših narodov v voj- ni vihri in junaško borbo, ki je privedla do zmage in svobode. Po vojni je bilo treba začeti znova. Na ruše- vinah smo zgradili novo Ju- goslavijo. Opisala je naš družbenopolitični in gospo- darski razvoj ter poudarila pomen samoupravljanja. Na svečanosti so sprejeli značke in priznanja OF: Matija Luskovič iz Koga. Bil je odbornik, predsednik KS, sedaj je član lO OK SZDL, član ZK, sodeloval je v NOB od 1944. leta. Avgust Novak iz Runča. Zasebni kmet, bil je odbor- nik v Ljutomeru, predsednik KO SZDL Runeč. Ivan Krabonja, Sp. Klu- čarovci. Zasebni kmet, akti- ven "v KO OF, sedaj v KO SZDL, v gasilskem društvu in RK. Janko Kukol — šef KO Tomaž, aktiven član OK SZDL, KO SZDL in Krajev- ne skupnosti. Štefan Petek, Podgorci, kmet, član ZK, bil je odbor- nik, tajnik KLO, delegat OF, član KO SZDL, tajnik ] Podgorci. Alojz Trstenjak, Ivajnio ci, upokojenec, član ZK, a tiv'en v družbenopolitičii organizacijah, vsa leta jec lal v društvu Partizan la mladino. Martin Viher iz Miklav politični delavec, član ] SZDL, aktiven v KS in org nizaciji RK. Anica Kočevar. Središč Bila je predsednica AF; sedaj je predsednica sekci; za družbeno aktivnost žen članica KO SZDL. Zaslu Dobitniki priznanj OF ima pri delu Partizana. Me vojno je bila preseljena v Si bijo. Aktivno je sodelovala NOV. Martin Habjanič; član O SZDL, veliko je delal z mla dino, bil je predsednik 01 ZMS Ormož. Pred nedavnii je dobil tudi red dela s sit brnim vencem. Adolf Rižner, zaposlen »Kerenčiču«, je pred nedav nim dobil odlikovanje za de' lo. Je aktiven delavec v gf| silskih vrstah. V kulturnem programu ;, nastopili z recitacijo Mij Žemljic, pevski zbor in god ba na pihala DPD Svobod i Ormož pod vodstvom Krajčana. ZR Prekinjena tre • Menda maj ni maj, če v vsaki vasi ali mestu na vid- nem mestu ne stoji majsko drevo, ta stari obelisk cvet- ja in mladosti, pozdrav mla- dim dnem. Tudi v Poljčanah so se vsako leto ponašali z majskim drevesom. Neko ne- napisano pravilo je bilo, da ga postavijo delavci trgov- skega podjetja Koloniale, še pred tem pa Preskrbe. Polj- čančani so drevo lahko po- zdravili vsako leto, letos č je prostor, kjer so ga ve^^-t \ dvigovali, ostal prazen. s ^ ne bi rad natolceval vse stv.|' ri. Toda, dobri stari tradici' ji se ne bi smeli izneverit''! Res, da je poljčanski ohv&'^ Kolonial dobil novo v. d. vod', stvo, to pa prav gotovo bi smel biti vzrok, da so r^j zočarali mnoge sovaščane, ^'^ so zaman pričakovali, da sredi vasi »zraslo« mnjs'^" [ drevo. Morda pa bo bolj' prihodnje leto. Upam, da P"!' i Kolonialah ne bodo pozab«!''! ^lilK — ČETRTEK, 14. maja 1970 STRAN 7 p Merkur priredi v nedeljo retjo modno revijo y nedeljo, 17. maja, ob 15. bo priredilo TP Merkur ftjo modno revijo — »Kon- ^cija za vas«, na dvorišču ^loritskega samostana. Ma- lenke in manekeni bodo I spremljavi glasbe prika- !; modele pomladanske in ijetne konfekcije, pleteni- I modne dodatke, kopalne iiBplete in drugo. TP Merkur je doslej pri- dilo že dve uspeli in obi- |ani modni reviji. Prejelo I številne pismene in tele- Inske pohvale. Glede na to je sklenilo prirejati modne revije tudi v prihodnje. Prikazani modeli bodo na voljo potrošnikom v poslo- valnicah TP Merkur: Dom, Zvezda, Biserka in Tekstilna hiša. TP Merkur je pripravilo več presenečenj. Med drugim je pripravilo več nagrad za izžrebane vstopnice. Podjetje vabi na ogled modne revije, saj se'boste po- tem lažje odločili pri naku- pu! ZR iigoličeva bralna značka Tradicija je že, da se učen- osnovne šole Pohorskega Ireda iz Slovenske Bistrice lako leto zberejo na za- jučni prireditvi, ko pregle- ;jo kakšne uspehe so dose- i v tekmovanju za Ingoli-s vo bralno značko. Tudi pri zadnji podelitvi alnih značk je bilo prisot- h nekaj sto pionirjev, ki so svoji sredi pozdravili pisa- ja Antona Ingoliča, ter Na- ' Gaborovič in Janeza 'ajncerja. Na prireditvi pa bili tudi mnogi predstav- il' družbenopolitičnega živ- -nja. ^oglejmo naj preje nekaj 'novno opozarjamo, da ne- r'^Pisanih sestavkov ne bo- objavljali! — Uredništvo Trnjeva p©t skozi življenje Za zakonca MARIJO in ANDREJA GLAVICA iz Pri- stave lahko v uvodu zapiše- mo, da sta se težko prebijala skozi življenje. Andrej je postal že s 13 leti pastir. Po- zneje se je izučil za krojaš- kega mojstra v Cirkulanah, kjer se je začela med njim in krojačevo hčerko razvijati ljubezenska romanca. Svet je zajela vihra prve svetovne vojne in Andrej je moral obleči vojaško -suknjo. Imel je srečo, da se je vrnil ter se takoj nato poročil s svojo izvoljenko Marijo, in sicer oktobra 1919. leta. V zakonu se jima je rodil sin, ki je dobil ime po očetu. Tudi njemu vojna vihra ni prizanesla, s to razliko, da je bil mobiliziran v drugi sve- tovni vojni. Na ruski fronti, mu je uspelo, da je dezerti- ral iz nemške vojske ter se predal Rusom. V bližini Mo- skve so Rusi ustanovili I. ju- goslovensko brigado, ki ji je bil kot Jugoslovan dode- ljen. Brigada se je prebijala skozi sovražna bojišča ter se naposled znašla na jugoslo- vanskih tleh. seveda precej razredčena. Skupaj z drugi- mi jugoslovanskimi partiza- ni je pomagal oktobra 1944. leta osvoboditi naše glavno mesto Beograd. Razumljivo, da sta bila starša zelo vesela in še bolj srečna, ko se je njun edini sin vrnil po osvoboditvi do- mov. Kaj jima pomeni nje- gova vrnitev vesta šele se- daj, ko sta na stara leta o- stala brez sredstev za pre- življanje. Slavljenec je bil 11 let krojaški pomočnik, na- to 26 let samostojen obrtnik v Halozah. Ker ni bil social- no zavarovan, danes ne dobi pokojnine... Človek ima pri tem obču- tek, da so v naših socialnih zakonih še vedno vrzeli, ki bi jih bilo nujno potrebno odpraviti, kajti če komu, je posebno ostarelim in za delo nezmožnim ljudem — kljub Zlatbporočenca Marija in Andrej Glavica temu, da niso bili v času svojega dela in ustvarjanja socialno zavarovani — po- trebno poskrbeti za do.stojno jesen življenja. »Nečak Rudi lepo skrbi za najo.. MARIJA In FRANC HVA- LEČ iz Gradi.ščh sta še raz- meroma krepkega zdravja in jima vsaj po videzu sodeč ne bi mogli prisoditi, da je za njima že tako dolga skupna življenjska pot, čeprav tudi s ti-njem posuta. Prvič sta si zaobljubila zakonsko zvesto- bo februarja 1920. leta. Kma- lu nato sta kupila večje po- sestvo. Nista imela dovolj denarja za izplačilo kupnine, zato je Franca vodila pot na delo v Francijo od koder je ženi pošiljal denar. Imel je domotožje ter se je zopet vr- nil v rodne Haloze. Otrok nista imela, zato danes živi- ta pri tujih ljudeh. Beseda »tujih« morda ni najbolj izbrana. Velja samo v toliko, da si jubilanta ni- sta v kakšnem krvnem so- rodstvu z družino Rudija Ra- kuša pri katerem sta na sta- ri leta našla zatočišče. Rudi !\ po sinovsko skrbi za nji- ju, kajti socialna podpora, ki jo dobivata, ne zadostuje niti za kruh, da o drugih, Jubilanta Marija in Franc Hvaleč čeprav skromnih zahtevah in potrebah ostarelih ljudi niti ne govorimo. Jubilanti so na vprašanje, kaj si najbolj želijo v pre- ostalih letih življenja eno- glasno povedali, da pred- vsem zdravje in mirno jesen življenja. Tem željam se pridružujemo tudi mi, ki naj- brž ne bomo dočakali tako častitljivega jubileja, ki ga dosežejo zares najbolj klene zakonske »korenine«. Se na mnoga zdrava in srečna leta! F. HovnJk STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 ••Srečaiije v studiu 14« je prineslo Matjažu Neudauerju iz Ptuja Anteniito nagrado 100.000 starih dinorjev »Kupil si bom smuči...« Bil sem med tistimi Ptuj- čani, ki smo minulo nedeljo poslušali radijsko oddajo >Srečanje v studiu 14«. Ko je bila na vrsti glasbena ugan- ka, nas je presenetil poziv radijskega napovedovalca naj se z odgovorom in s ted- nikom Antene odpravimo v »Haloško klet« hotela »Poe- tovio« v Ptuju kjer nas čaka vabljiva nagrada Antene v znesku 100.000 S din. Antena je bila pri roki, žal pa nisem vedel pravilnega odgovora. »Sicer pa, kaj bi zato, saj pri nagradah tako ali tako ni- mam sreče,« sem si dejal sam pri sebi in se iz poklicne ra- dovednosti odpravil v »Halo- ško klet«. Mirko Bogataj, naš znanec z malega ekrana in sodelavec Antene ter njegova sodelav- 'ca Tone Gogala, igralec in Martin Polak, radiotehnik, so imeli zbrano okrog sebe prijetno druščino mladih in tudi starejših Ptujčanov, ki jih je seveda najbolj mikala plava ovojnica na mizi v ka- teri je bila nagrada. Nagrajenca je izžrebal naj- mlajši udeleženec napetega pričakovanja Oto Mlakar, u- čenec iz Ptuja. Žreb in sre- ča sta bila naklonjena Mat- jažu Neudauerju, učencu 8. razreda osnovne šole Tone Znidarič. Ko mu je Mirko Bogataj naštel deset rdečih bankovcev, je ves presrečen vzkliknil: »Moje sorte tiči imajo vedno srečo!« Matjaž nam je zaupal, da si bo z nagrado kupil smu- či. »Pa saj ni več snega,« sem ga prekinil. »Bo pa prihodnjo zimo«, se Ujaž s šopom bankovcev, ki mu jih je izročil sodelavec Antene Mirko Bogataj je znašel navihani Matjažek. »Kdo ti je pomagal pri re- šitvi glasbene uganke, je re- šitev zrasla na tvojem zelj- niku?« »Pomagala mi je mama, ki je prva ugotovila, da je glas- beni vložek iz opere Aida«, je pošteno priznal Matjaž in se že izgubil z denarjem pro- ti domu. Čeprav je zunaj si- jalo sonce in o zimi in snegu že dolgo ni več nobenega sle- du, je Matjaž vseeno v mi- slih smučal po zasneženih po- bočjih. J. S. Naša pisma DRAGA ALENKA! Vsi pionirji osnovne šole Trnovska vas, te lepo prosi- mo, da v Tedniku objaviš moj spis. To nam bo vsaj mala oddolžitev za naše ve- liko razočaranje. Prosim te, izberi primeren naslov. Že vnaprej se ti lepo zahvalju- jemo in te pozdravljamo. Majda Murko, Trnovska vas SNEMALI SO NAS Med NOB so tudi mnogi o- troci pomagali partizanom s tem, da so jim nosili pošto. Da teh naporov in žrtev ne bi nikoli pozabili, nosimo pio- nirji vsako leto kurirčkovo pošto s pozdravi dragemu maršalu Titu. V soboto, 25. aprila smo se pionirji osnovne šole Trnov- ska vas zbrali pred okraše- nim spomenikom naših tal- cev ter nestrpno pričakovali pionirje iz Voličine. Vsi smo imeli privezane pionirske rdeče rutice, na glavi pa mo- dre čepice. Kmalu smo za- gledali nekaj pionirjev, ki so tekli proti nam. Takoj* smo ugotovili, da so iz Vo- ličine. Močno smo jim zaplo- skali in vzklikali: »Zdravo, pionirji!« Kurirsko tablico so izročili našemu pionirju Mar- janu. Jaz, kot načelnica pionirjev, sem glasno pre- brala naše pismo in ga priložila v torbico. Sledilo je nekaj deklamacij in pevskih točk. Posebno ljubki so bili naši najmlajši pionirji iz pr- vega razreda, ki so deklami- rali pesmico Pionirji partiza- nom. Tovariš Janez Horvat iz Trnovske vasi, ki je bil med NOB pravi kurir, nam je povedal, nekaj resničnih doživljajev. Nato je naš ku- rir Marjan v spremstvu pio* nirjev odnesel kurirčkovo po- što v Desternik do Reševega spomenika. Vso to prireditev je sne- mal tovariš od RTV Ljub- ljana. Obljubil nam je, da bodo to našo slovesnost še isti večer pokazali na televi- ziji. To je bilo za nas veliko presenečenje in skoraj ver- jeti nismo mogli, da bomo res sami sebe gledali na televi- ziji. Popoldan se nam je zdel strašno dolg, kot še nikoli. Neštetokrat sem pogledala na uro in nobenega dela se ni- sem mogla resno lotiti. Takoj po sedemnajsti uri smo se pionirji in pionirke zbrali v šoli pred televizor- jem in nestrpno čakali, da bi na zaslonu zagledali sami se- be. Toda »Obzornik« je bil končan in mi smo zvezdavo strmeli v tovariše učitelje, ter kot vedno pričakovali njihovo rešitev. Toda zaman. Nekateri so se silno razoča- rani vrnili domov, drugi pa smo vztrajali pred televizor- jem še do dvajsete ure v u- panju, da se nam tokrat iz- polnila naša vroča želja. To- da razočaranje je bilo zdaj še večje. Slabe volje in jezni na vse smo se razšli. Se vedno se vprašujemo: »Zakaj nam to- variš od RTV Ljubljana ni mogel izpolniti obljube?« MAJDA IN VSI PIONIRJI IZ TRNOVSKE VASI! Vaše prizadeto pismo sehn v današnjem kotičku dala na prvo mesto. Srčno rada bi vam namreč zacelila rano, katero vam je prizadelo ra- zočaranje. Razumem vas. Bridko je to. Vendar pokonci glave, pio- nirji! Ponosni bodite na vaš prisrčen in veličasten spre- jem kurirčkove pošte, ki hiti daleč tja v glavno mesto, to- varišu Titu v roke. Tudi va- še dobre želje gredo z njo in objemajo dragega maršala, ki je svoje veliko življenje posvetil vaši srečnejši bodoč- nosti.' Ne mislite več na neizpol- njeno obljubo tovariša od RTV Ljubljana! Poprimite se raje šolskega dela in si zago- tovite prav dobre uspehe, ra- je tudi doma kaj pomagajte in razveseljujte vaše starše! Radujte se nad vašo rosno mladostjo in prepevajte pe- smi v zlatem maju. Toliko dobrega vam želim Alenka MUHASTA POMLAD Letošnja pom.lad nas je precej razočarala. Dolgo nam je nagajala. Pri tem je prid- no pomagal muhasti april, ki nam rad vsako leto svoje zagode. Narava se je pozno prebudila iz zimskega spa- nja. Uboge pomladanske ro- žice so dolgo skrivale svoje nežne glavice pred mrazom in snegom. Ptički, ki preži- vijo zimo pri nas, so žalostno čivkali, ker jih je še vedno zeblo. Ko je nekega dne posijalo toplo sonce, so čebelice zapu- stile svoje panje in iskale pr- ve pomladanske rožice. Toda kmalu so se morale vrniti v čebeljnjake, ker je snežna o- deja spet za nekaj dni pokri- la zemljo. Tudi plahi zajčki so naredili le nekaj kratkih skokov iz svojega bivališča, da bi si poiskali kak pribolj- šek. Ko pa jih je njihova sled nsr novo zapadlem snegu iz- dajala, pa so ostali raje spet doma. Sneg, ki je zapadel spomladi, je sicer zelo hitro skopnel, toda sledile so mu druge vremenske neprilike: slana, dež, veter in neprijet- ni sivi oblaki. Kmetovalci so zelo nejevoljni, ker so s svo- jimi spomladanskimi deli precej v zaostanku. Končno se je vreme le iz- boljšalo in postalo je tople- je. Narava bo morala vse za- mujeno nadomestiti. Kmeto- valci bodo morali delati s podvojenimi silami, da bodo njihovi pridelki vsaj tolikšni, kot so bili lani. Mi otroci, jim bomo morali seveda pridno pomagati. Skurjeni Marica, Trnovska vas MARICA! Pohitela sem z objavo tvo- jega pisma, ker sem trdno prepričana, da se letošnja pomlad že kesa za njene mu- he. Krepko si že prizadeva, da se nam bo oddolžila za vse neumnosti, ki jih je tako brezglavo uganjala. Vse bo še dobro, boš videla, da bo! DRAGA ALENKA! Zahvaljujem se vam za uslugo in pesmico pošiljam drugo. Ce vam je všeč, je ne vrzite v peč. Prosim objavite še to, da moje srce veselo bo. Sprejmite lepe pozdrave! Milan Kotolenko MILAN! To kratko pisemce v verzih.i se ti je res posrečilo. Hvala ti zanj, pa še kotičkovi pri- jatelji naj ga preberejo. »Ne boš šel gor!« Kmn ne bo šel? Gor? Kje je to »gor«? Vinko ima očeta in mater, oba mlada in lepa, oba zdra- va in krepka. V Nemčijo sta odšla in vsako leto se po en- krat ali dvakrat pripeljeta v domačo vas. Dolg in širok avto imata. Na mehkih zad- njih sedežih nihče ne sedi, le pisani zavoji so tam nalože- ni. Malo nad njimi, na tisti polici pred zadnjim steklom so nametane živobarvn { nemške revije, med kateri- mi sedi čudežno lep, svetlo rumen, mehak in gotovo la- hek — medvedek. Sedemletni Vinko živi pri stari materi, ki je že nadlož- na in pogosto kar sama sebi odveč. Slaboten in bled fan- tek je Vinko in še spomladi in poleti, ko žarko sonce greje svet, je podoben pre- zeblemu vrabčku. Tudi v šo- lo že hodi, v prvi razred. Tak nebogljenček je, da širi o- krog sebe neprijeten vonj po neumitem drobnem telescu in neopranem oblačilu. Pri šolskem zdravstvenem pre- gledu je zdravnik ostrmel nad njegovo zapuščenostjo. Vinko ne more dojemati šolske učenosti in je že takoj v začetku popolnoma oma- gal. Součenci ga povsod pre- hitevajo in on le caplja za njimi ves plah in tenak. Joj, mali Vinko! Za prvomajske praznike sta se Vinkova mama in ata spet pripeljala iz Nemčije. Mama je z Vinkom stopila k učite-- Ijici in vprašala, kako se kaj uči. Učiteljica ni mogla od- govoriti drugega kot to, da zelo težko in da je mali rev- ček. Tedaj se je blesteča mama sklonila k Vinku in mu odločno zapretila: »TI. CE NE BOS DO- BRO UČIL. NE BOŠ SEL GOR!« J^ič drugega ni imela reči svojemu sinku. Hladno se je poslovila od učiteljice in z urnimi koraki pohitela čez stari šolski prag. Vinko si je z rokavom obrisal nosek in tiho odcapljal za njo. Kmalu popoldne sta Vin- kova mama in ata spet sedla v lep avto in odbrzela tja »gor«. Otrok pa je ostal tu »dol« brez njune ljubezni, brez topline in nege. Le tisti svetlo rumeni mehki medve- dek se je odpeljal z njima, se udobno pozibaval in s stekle- nimi očmi slepo strmel v ši- roki svet. Joj, mali Vinko! -a TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 STRAN 11 Bo morala Slava Rakova, avtorica knjige »Sem ga res ubila« spet pred sodišče? Je Slava Rakova obrekovala? Pred nedavnim smo tudi v našem listu obširno poro- čali o izdaji knjige »Sem ga res ubila?«, ki je izšla izpod peresa kmečke žene Slave Rakove iz Senešc pri Veliki Nedelji. Kot smo poudarili v našem zadnjem zapisu, je knjiga pretresljiva izpoved žene, ki je ubila svojega mo- ža, prestala kazen in svoje duševno trpljenje izpovedala v knjigi, ki ji je dala podna- slov »Dnevnik zločinke«. Nekaj dni po izdaji knji- ge, ki si je uspešno utrla pot med bralci in so o njej do- kaj obširno poročali skoraj vsi slovenski časniki, — v zadnjem času pa tudi časni- ki iz sosednjih republik, je upravnik zaporov v Maribo- ru v svojem in v imenu de- lavcev zapora ovadil pri o- krožnem javnem tožilstvu v Mariboru Slavo Rako- vo, avtorico knjige in Franca Kolariča, odgovorne- ga za založbo Pomurski tisk. V o^'adbi predlaga naj bi o- krožni javni tožilec uvedel aortr oba kazenski pregon laradi kaznivega dejanja o- brekovanja. V ovadbi je re- čeno, da sta Rakova, kot av- torica knjige in Kolarič, kot založnik in izdajatelj knjige razširjala neresnične stvari in prikazovala delo v zapo- rih Maribor, na tak način, da to škoduje ugledu zavoda in jih žali. Pred nedavnim smo se o tej zadevi pogovarjali s Sla- vo Rakovo, ki nam je v zve- zi s tem dejala: »Ne počutim se kriva. V svoji knjigi nisem obrekova- la, vse sem napisala tako, kot sem v tistem času doživlja- Slava Rakova z materjo na tiskovni konferenci v Ormožu, ki je bila sklicana ob izdaji njene knjige »Sem ga res ubi- la?« la. Prizadele so me besede Janka Klemena, upravnika zaporov v Mariboru, ki je v razgovoru z novinarjem ene- ga izmed slovenskih dnevni- kov dejal: »Absurdno je, da osebe s kriminalno pretek- lostjo ustvarjajo slovensko kulturo ... « Vse to pa me ni odvrnilo od svojega prvotne- ga sklepa. Pišem drugo knji- go, ki je v bistvu nadaljeva- nje prve. Dala ji bora naslov »Soba 184«. Za prevod knjige »Sem |a res ubila?« se v zad- njem cjisu zanimajo tudi za- ložniki iz Zagreba in iz Beo- grada.« Na vprašanje, kako je nje- no knjigo sprejela soseska in nasploh bralci s katerimi se. je pogovarjala, nam je Slava Rakova dejala: »Mnogo bral- cev mi je čestitalo ob izdaji knjige, našli pa so se tudi ta- ki, ki me zaradi tega obso- jajo in se mi posmehujejo. Ko ste v vašem listu napisa- li, da sem prvi izvod knjige zakopala na možev grob, se je znašel nekdo, ki. se je ho- tel prepričati o resničnosti moje izjave. Cez nekaj dni sem našla možev grob raz- kopan ... Takšni smo pač ljudje...« Ne bomo se spuščali v to ali je Slava Rakova v svoji knjigi obrekovala ali ne, za- to je pristojno sodišče, ven- dar lahko ob tem zapišemo, da se je avtorica knjige po prihodu iz zapora ponovno znašla v nemirnem vrtincu življenja s pečatom zločinke, ki si ga poskuša izbrisati z delom socialne delavke. Ali ji bo to uspelo? Jo bo sose- ska sprejela za svojo? Ali bo morala Slava spet sesti na zatožno klop ... ? To so vpra- šanja na katera bo odgovoril čas. Trenutno pa nas seveda najbolj zanima nadaljnji raz- plet dogodkov okrog izdaje njene prve knjige v zvezi z ovadbo upravnika zaporov v Mariboru, ki med drugim za- hteva tudi prepoved ponati- sa knjige in objavo sodbe v dnevnem tisku. O tem bomo poročali, ko bomo zvedeli kaj novega. J. S. Nenadni zročni vrtinec podrl poslopje Nestanovitno ter naglo spreminjajoče se vreme v aprilu ni nič nenavadnega. Tega spomladanskega mese- ca pač lahko iz jasnega neba pričakujemo dež, drugič pa spet izza oblakov posije pre- močno spomladansko sonce. Bolj nenavadno pa je to, da se v tem letnem času zračni tokovi med seboj »ste- pejo« za prostor na zemlji, kar se je zgodilo zadnjo ne- deljo v aprilu pri Francu Drevenšku na Pobrežju pri Vidmu. Bila je nedelja, vsi so bili zbrani doma, ko se je vlila močnejša ploha. Pred tem pa je nad njihovim gospodar- skim poslopjem nastal mo- čan zračni vrtinec, kje v trenutku zrušil gospodarsko poslopje, zgrajeno pred de- setimi leti. Domači vedo po- vedati, da je močno počilo in, ko so prihiteli na dvori- šče, so pred seboj zagledali le še kup ruševin na mestu, kjer je stalo gospodarsko po- slopje. Živino so s pomočjo sosedov, ki so takoj prihiteli na pomoč, rešili izpod ruše- vin. Uničeno je nekaj stro- jev. Drevenškovi so imeli do- mačijo zavarovano samo za 25.000 dinarjev, zato jih je nesreča precej prizadela. U- pravičeno pričakujemo soli- darnost vaščanov, ki bodo prizadetim prav gotovo radi pomagali pri gradnji novega gospodarskega poslopja. F. H. V studio Radia Ptuj je udarila strela Hudo neurje, ki je divjalo v petek, 8. maja nad Ptujem in bližnjo okolico je sprem- ljalo tudi močno grmenje. O- kro£ 17. ure in petnajst mi- nut je močan blisk sprem- ljala tudi strela, ki je uda- rila v studio Radia Ptuj in napravila v njem veliko raz- dejanje. Strela je poškodova- la varovalne elemente, sti- kalne naprave, električne in- stalacije, snemalno mizo, gra- mofon in dva magnetofona. Udarec strele je bil tako si- lovit, da so odpadle v studiu tudi stenske obloge za aku- stično izolacijo. V času, ko je udarila stre- la, je bil v studiu samo ra- diolehnik Ciril Jurkovič, ki pa je razen prestanega stra- hu odnesel ob tem razdeja- nju celo kožo. Škoda, ki jo je povzroči- la strela še ni ocenjena, ven- dar je po prvi oceni precejš- nja. Nekatere aparate bodo morali poslati na popravilo v inozemstvo. Delavcem radia Ftuj gre vso priznanje, saj so uspeli že naslednji dan u- sposobiti studio tako daleč, da so lahko začeli s svojimi rednimi vsakodnevnimi od- dajami. Škoda bi bila prav gotovo še večja, če ne bi bil studio dobro ozemljen, kot tudi zahtevajo zadevni pred- pisi. Ko sem se v torek mudil ▼ upravi Radia Ptuj so me so- delavci od radia »potolažili« z besedami: »Tednikovci, pa- zite se, sedaj ste vi na vrsti. Ob prvem neurju bo udarila strela v vaše uredništvo ... • »Nič udega, smo že navaje- ni,« sem jim odgovoril v za- doščenje ... j. s. Obesil se je Stanko Hojnik, ki smo ga pred ne- davnim predstavili v našem listu Otroci brez očeta, žena brez moža in domačija brez gospodorja Pred nedavnim smo v na- šem listu v sestavku pod na- slovom »Negotovi koraki proti domu«, precej obširno poročali o Stanku Hojniku iz Bodkovc pri Juršincih, ki je bil že četrto leto na delu v Avstriji in pred tem v Nem- čiji. Nadnaslov takratnega zapisa je bil: »Tujina daje denar in razdira družinsko srečo«. Tokrat vam poročamo tragično novico, da se je Stanko Hojnik v soboto po- poldne po prepiru z ženo o- besil na seniku na svoji do- mačiji. Po podatkih, ki smo jih do- bili na postaji milice v Jur- šincih, sta se zakonca usod- nega popoldneva, kot že veli- kokrat prej — skregala. Med prepirom je začel mož davi- ti ženo, ki je padla in oble- žala na tleh. Mož je, verjetno misleč, da je žena mrtva vzel vrv, zbežal na senik in se obesil za tram. Obešenega so našli s cigareto v ustih in je poleg nesreče pripisati srečnemu naključju, da ci- gareta ni padla v seno in po- vzročila požara. Tako bi bila družinska tragedija še več- ja. Stanka Hojnika so poko- pali v torek, na pokopališču v Juršincih. Pokojnik je za- pustil tri nedorasle zakon- ske otroke, oba zakonca pa imata tudi vsak po enega nezakonskega otroka, brez gospodarja in očeta je ostala tudi dokaj lepo urejena do- mačija, ki je bila opremlje- na s kmetijskimi stroji in so- dobnimi gospodinjskimi pri- pomočki. Pokojnikova žena Adela Hojnik nam je pred nedav- nim po objavi sestavka »Ne- gotovi koraki prota domu« poslala pismo v katerem nas je obvestila, da je bil mož zelo ljubosumen in da jo je večkrat tudi pretepal. Nje- nega pisma takrat nismo ob- javili predvsem zato, ker ni- smo hoteli povečati družin- skega nesoglasja. Zal nas je tokrat hudo prizadela tragič- na novica ob kateri lahko za- pišemo, da tujina ne daje sa- mo denarja in razdira dru- žinske sreče, ampak povzroča tudi družinske tragedije! J. S. V nedeljo, 3. maja zjutraj je v Ptuju boleče odjeknila yest, o hudi tragediji, ki se je odigrala v Prešernovi u- lici v Ptuju. Zdenka Dežman, J7-lttna uslužbenka republi- škega sekretariata za prekrš- ke v Ljubljani seje okrog pol ene ure zujtraj vrnila s svo- jirn zaročencem na svoj dom ^ Prešernovi ulici. Zaročenec ^ je nič hudega sluteč po- slovil od Zdenke, ki so jo na- šli okrog 6. ure zjutraj obe- šeno ob dvoriščnem zidu — za vrv, ki služi za sušenje pe- rila. Dosedanje raziskave vzrokov, ki bi naj zapeljali Zdenko na tako tragično od- ločitev, so pokazalo, da si je vzela Zdenka svojo mlado življenje zaradi nekaterih nesoglasij v družini. J. S. STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, l4. maja ig,. V©lika predstaia Na tisoče ljudi iz severo- vzhodne Slovenije in tudi drugih krajev je v nedeljo na obronkih Radizela priso- stvovalo velikemu dogodku. V organizaciji AMD so se najboljši vozači motokrosa z vsega sveta pomerili v dirki za svetovno prvenstvo. Na start je prišlo 52 tek- movalcev iz 19 držav, od pri- javljenih pa je manjkala sa- mo Irska. Ob progi se je zbralo okrog štirideset tisoč gledalcev, ki so to pot zares imeli kaj videti. Ze pred dir- ko so mnogi strokovnjaki predvidevali, da je najresnej- ši kandidat za osvojitev pr- vega mesta Belgijec Joel Ro- bert. Dogodki pa so predvi- devanja tudi potrdili. Gle- dalcem je ob njegovi vožnji zastajal dih, ta odlični tek- movalec pa je zares pokazal največ kar zna. Prvo mesto si je praktično zagotovil že v prvi vožnji, ko je zmagal z veliko prednost- jo. Med ostalimi tekmoval- ci je potekal ogorčen boj, po dvajsetih minutah vožnje pa si je drugo mesto »privozil« Cehoslovak Halm, tretji je bil Mikkola( Finska), četrti pa predstavnik So.vjetske zveze Mojsejev. Vodeči v ge- neralni uvrstitvi Belgijec Geboers pa se je moral za- dovoljiti .s petim mestom. V drugem delu so gledalci spet lahko uživali v odli('|;ih vožnjah belgijskih vozačev, Tekmovanje je spremljalo okrog 35.000 gledalcev ponovno pa je bil nenadkri- Ijiv Robert. Za njim pa se je uvrstil njegov rojak Ge- boers, na naslednjih dveh mestih pa sta pristala Mikko- la in Halm. Minula dirka na obronkih Radizela je še enkrat doka- zala, da bodo v letošnjih tek- movanjih vodili glavni boj za osvojitev prvega mesta vozači japonskega »suzuki- ja«, za katere vozita tudi dva najbolje uvrščena Robert in Geboers. Organizatorjem moramiO za odlično opravljeno nalogo iz- reči vse čestitke, podobno pa so se o dirki izrazili tudi vsi udeleženci iz domovine in tujine. Med udeleženci dirke za svetovno prvenstvo so bili seveda tudi Jugoslovani. Ja- sno je, da od naših tekmo- valcev v tako močni konku- renci nismo smeli pričako- vati preveč. Najbolje pa se je odrezal najstarejši jugo- slovanski reprezentant Jože Zupin iz Tržiča, ki je osvo- jil 26. mesto. Skupni vrstni red po obeh vožnjah: 1. Robert (Belgija), 2. Halm (CSSR), 3. Geboers (Belgija), 4. Mikkola (Fin- ska), 5. Mojsejev (SZ) itd. Po štirih dirkah za svetov- no prvenstvo (doslej so bile v Španiji, Franciji, Belgiji in Jugoslaviji) je generalna u- vrstitev naslednja: 1. Geboers (Belgija) 43 točk, 2. Robert (Belgija) 42, 3. Halm (CSSR) 32, 4. De Co- ster (Belgija) 25, 5. Peterson (Švedska) 20, 6. Hansen (Švedska) 17, 7. Palm (Šved- ska) 11, 8. Halman (Švedska) 10, 9. Stodulka (CSSR) 9, 10. Daviš (V. Britanija) 9 točk. -d Judoisli ob koncu seione Slovenski judoisti bodo kmalu končali s tekmovanji v tej sezoni. Eno od posled- njih merjenj sil je bilo v ne- deljo v Celju, kjer je bilo slovensko prvenstvo po paso- vih. Udeležilo se ga je tudi večje število judoistov Im- pola iz Slovenske Bistrice, ki so ponovno dosegli lep u- speh. V kategoriji rumenih pasov je član Impola Tram- šak osvojil drugo mesto, Stojko pa tretje. Največje presenečenje je v kategori- ji oranžnih pasov pripravil Bistričan Dragic, ki je postal slovenski prvak, s tem pa si je priboril tudi zeleni pas. V kategoriji zelenih pasov je Bistričan Prelog osvojil dru- go mesto. Alojz Topolčnik pa tretje. Med nosilci rjavih pa- sov pa se je tudi to pot po- javil član Impola Janez Vid- majer, ki trenutno služi vo- jaški rok. Zares bi težko iska- li besede, če bi hoteli po- pisati trenutke njegovega zmagoslavja. Vidmajer sicer tekmuje v najlažji kategori- ji, vendar na tekmovanju po pasovih teža ne igra nobene vloge. Kljub temu se je po- gumno pognal v boj z mnogo težjimi nasprotniki in uspel. Osvojil je prvo mesto in po- žel največ aplavza med vse- mi nastopajočimi. Mirno lah- ko tudi zabeležimo, da je bil Vidmajer najboljši tekmova- lec na terenu. Prvo mesto pa mu je prineslo še en uspeh. Osvojil je mojstrski pas I. dan, tisto, kar si tekmovalci najbolj želijo. Za veliko bor- benost mu moramo iskreno čestitati, vso priznanje pa moramo dati tudi njegovim starešinam iz Vrhnike, ki mu omogočajo, da se lahko ude- ležuje tako pomembnih tekr movanj. Tekmovanja v ka- tegoriji mojstrskih pasov ni bilo. saj se noben nosilec mojstrskega pasu ni prija- vil. Izjema je bil le državni reorezentant Stanko Topolč- nik iz Slovenske Bistrice, že kar v začetku pa je bilo ja- sno, da nima nobene mož- nosti, saj v Sloveniji nima- mo zadostno število tekmo- valcev, ki bi lahko posegli v boj za pridobitev mojstrske- ga pasu III. dan. Rezultati: Kategorija ru- menih pasov: 1. Oblak (Al- pina), 2. Tramšak (Impol), 3. Stojko (Impol). Kategorija oranžnih pasov: 1. Dragic (Irnpol), 2. Verko (Velenje), 3. Tanko (Celje). Kategorija zelenih pasov: 1. Končar (Ljubljana), 2. Prelog (Impol) 3. A. Topolč- nik (Impol). Kategorija modrih pasov: 1. Ocvirk, 2. Smrekar (oba Ljubljana), 3. Lasbaher (Ma- ribor). Kategorija rjavih pasov: 1. Vidmajer (JLA) 2. Podstu- denšek (Šiška), 3. Škripač (Velenje). Janez Vidmajer iz Slo^^ensi Bistrice, si je priboril mo strski pas Rezultati športnih tek- movanj ob praznova- nju v Ivanjkovcih sah: 1. ekipa aktiva ZMS Ormož; 2. ekipa aktiva ZMS Ivanjkovci. MLADINSKI TROBOJ: (tek na 400 m. skok v daljino in skok v višino): 1. ekipa akti- va ZMS Cerovec; 2. ekiP"! aktiva ZMS Zerovinci. STRELJANJE NA Gt' NASTE GOLOBE: 1. Sloven- ska Bistrica: 2. Varaždin; * Cakovec; 4. Ovmož; 5. K"' privnica. Med posamezniki sta najboljša Danilo Graber Stanko Frangež, oba člao' LD Ormož. J. B- "SIGI^A" podjetje gumijevih in kovinskih izdelkov - servisi Ptuj, Rajšpova ul. št. 13 razpisuje za leto 1970 prosta učna mesta za sledeče poklice: - pet orodjarjev - štiri kovmostrugarje, - štiri kovinorezkarje, - po enega: brusilca, strojnega ključavničarja, obratnega električarja in splošjnsja ključavničarja, - osem avtomehanikov, - tri avtokleparje, - dva avtoelektrikarja, - enega avtoličarja, - dva trgovca avto stroke, - pet učencev za gumarsko šolo v Kranju Pogoji: za gumarsko šolo v Kranju odličen ali vsaj prav dober uspeh; za poklic trgovca in avto- elektrikarja ter obratnega elektrikarja prav dober uspeh; za vse ostale poklice najmanj dober uspeh. Vsi kandidati morajo imeti dokončano osemletko. Novost pri letošnjem sprejemanju učencev v uk je v tem, da z njimi ne bodo sklenjene učne, ampak štipendijske pogodbe. Kandidati naj na gornji naslov dostavijo prošnje najpozneje do 31. maja 1970. Prošnji je priložiti kra- tek življenjepis in mnenje šole. Prošnje ni potrebno kolkovati ravno tako ne prilagati drugih prilog. rpEDNIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 STRAN 13 V ormoški občini povzroča divjad občutno škodo Plan odstrela divjadi v lo- viščih ormoške občine je bil poprečno realiziran v višini 79,6 odst. Ta podatek je za- skrbljujoč predvsem zaradi vedno večje škode, ki jo po- vzroča divjad na kmetijskih ku?iufah. Stanje je najbolj kritično na območju lovskih družin Vinski vrh, Ivanjkov- ci in Kog, kjer so intenzivni plantažni nasadi. V teh ob- močjih je srnjad v celoti aH deloma obgrizla in poškodo- vala 2323 dvo- in triletnih dreves. Komisija v sodelova- nju s prizadetimi strankami je ocenHa škodo na 11,150.400 S din. Škoda je prav gotovo še večja, ker v cenilni zapis- nik niso zajeta tudi drevesa z manjšimi poškodbami. Zaradi usklajevanja kori- sti, ki jih daje lov s korist- mi, ki jih daje kmetijstvo, predvsem pa zaradi poveča- nja škode, ki jo povzroča divjad je občinski upravni organ, ki je pristojen za lov- stvo ob potrjevanju spomla- danskega staleža in odstrela za lovno leto 1969,70 predla- gal povečanje prvotno pred- videnega odstrela od 30 do 40 odst. Povečanje odstrela se nanaša predvsem na sr- njad in zajce. Svet za kmetijstvo pri ob- činski skupščini Ormož je sočasno predlagal, da se sta- lež srnjadi v plantažnih na- sadih zniža na najnižjo do- voljeno mejo. Proti temu pa odstrel divjadi v večini lov- skih družin ni bil v celoti realiziran. Eden od poglavit- nih razlogov za izpad reali- zacije je dolgo trajajoča zi- ma, ki se je začela proti koncu novembra in je visoka snežna odeja onemogočala lov domačim in tujim lov- cem, ki prihajajo kot gosti v njihova lovišča. Zaradi tega je ostalo v lovni sezoni 1969/ 70 neodstreljenih 2052 faza-, nov, 1392 zajcev in 110 ko- madov srnjadi. Posledice slabe realizacije odstrela po mnenju sveta za kmetijstvo pri SO Ormož ne bodo odjeknile samo v bla- gajnah lovskih družin, tem- več tudi pri kmetu in kme- tijskih družbenih organiza- cijah, saj bo nenormalno vi- sok stalež divjadi povzročal tudi nenormalno visoko ško- do, ki jo bo povzročila divjad kmetijstvu. Do začetka jesenske lovne sezone je še precej daleč. Med tem časom bodo morale lovske družine storiti vse za ublažitev škode, ki jo lahko pričakujemo zaradi previso- kega staleža divjadi. Morda se bo zdelo komu čudno, ven- dar bo treba v ta namen med letom izdatno krmiti divjad in uporabljati razna odvra- čala. Lovske družine bodo morale okrepiti lovsko ču- vajno službo. Z vsemi ome- njenimi ukrepi se bo moč vsaj delno zavarovati pred škodo, ki jo bo v nasprotnem primeru povzročila divjad. J. S. Pisma ured>niš^2vu: Cena po barvi dlake? že stari pregovor pravi — »kakšno je blago, takšna je cena,« žal pa ugotavljam, da ta pregovor danes veČ ne dr- ži. O tem sem se prepričala 28. aprila na odkupni posta- ji živine v Podgorcih kamor sem prignala osem tednov starega telička. Se pred prihodom odkupne komisije smo dali telička na tehtnico, ki se je umirila pri številki 128 kg. Nakupovalec je dejal: »Ta pa je zares lep.« Kot hladen tuš so me »osvežile« njegove besede, ko mi je dejal, da bom dobila zanj samo 1000 S din^irjev po kilogramu. »Ja, če bi bil si- mentalec, bi ga plačali pre- cej višje, pincgavci pa imajo nizko ceno.« Moje vztrajanje in zahteva po višji ceni je bi- lo zaman. V imenu vseh prizadetih sprašujem, zakaj tolikšna razlika med nakupno in pro- dajno ceno? Dobro vemo, da slane danes kilogram teleti- ne v mesnici od 3 do 4 tisoč S din, proizvajalec pa dobi za kilogram žive teže komaj 1000 S din. Zakaj morajo tr- govci zaslužiti dvakrat več kot proizvajalec? Nikakor se ne morem sprijazniti s temi cenami, še najmanj pa s tem, da lahko na ceno vpliva tudi barva dlake, ko pa sem trd- no prepričana, da med mo- jim pincgavcem in simental- cem v mesnici ne bo nobene razlike. Na obeh bo označena cena — najmanj 3000 S din. Ali res mora tako biti? L. A. V slovo Jožetu Brenhoicu iz Sakoicika Juršinčani in vaščani oko- liških vasi so sc pred ne- iiedavnim na pokopališču v Jmšincili zadnjič poslovili od 1"-Ietnega Jožeta Brenholca iz Sakušaka, uslužbenca ob- tinske skupščine Ptuj — za- P'»slenega v krajevni pisar- ni Juršinci. ••ože Brenholc Pokojniku, ki ga jc strla zahrbtna bolezen, je ob od- prtem grobu v imenu druž- benopolitičnih organizacij in društev, katerih član je bil — spregovoril domačin Ja- nez Pignar. Aktivno je delo- val v organizaciji ZRVS, RK, SD, LD in drugje. Zastopniki teh organizacij, so mu prine- sli tudi vence. Pokojnik je zapustil ženo in dva otroka, za njim pa je o- .stala vrzel tudi v omenjenih organizacijah in društvih v katerih je deloval. Dragi Jože! Ko so zašelesteli nad Slo- venskimi goricami pomladni vetrovi in je iz vinogradov zadonela vesela pesem kopa- čev, si ti legel k preranemu počitku. Za pomladjo bo pri- šlo poletje, za njo jesen. Zo- pet bo zapel lovski rog. ki si mu tako rad prisluhnil. Žal ga ne boš slišal. Ohranili te bomo v trajnem spominu! J. S. ¥ Pty|u |e foiio drisyf repiiiiiiško tekmovcinjc* »Kaj veš o pr .ytu?€ IComisija za varnost pro- meta pri SO Ptuj je prete- klo soboto priredila drugo republiško tekmovanje — »Kaj veš o prometu«. Udele- žilo se ga je več ekip iz os- novnih šol: Gorišnlca, Graje- na, Hajdina, Kidričevo, De- sternik, Majšperk, Markovci, Podlehnik, »I. Spolenjak«, »F. Osojnik« in »T. Žnidarič«. Tekmovalci so najprej re- ševali vprašanja iz šolskih testov, ki so zahtevali znanje prometnih predpisov. Opra- viti so morali tudi spretnost- no vožnjo na poligonu — igrišču na Bregu. Sledila je cestna vožnja s kolesom. Na vsakem križišču so ocenje- vali kolesarje kontrolorji. V četrti skupini je bila pr- va šola »T. Žnidarič«, druga je bila šola iz Kidričevega, tretja iz Podlehnika, četrta »I. Spolenjak« iz Brega. V tretji skupini so se zvr- stile šole: »T. Znidarič«, šola iz Gorišnice, »I. Spolenjak« in šola iz Podlehnika. Med posameiniki je bil v četrti skupini najboljši Dar- ko Vidovič iz šole »T. Žnida- riča«, drugi je bil Borut Mli- naric iz Kidričevega, tretje mesto si delita Ljubo Korpar — OŠ ;>F. Osojnik« in Dušan Rosic OŠ »T. Žnidarič«. v tretji skupini je bil naj- boljši Branko Lešnik iz Haj- dine, drugo mesto si delijo z enakim številom točk Olga Hren iz Podlehnika, Mirko Artenjak iz Gorišnice, Alojz Klaneček — OŠ »L Spole- ■ njaka«, Ivan Džurdževič — OŠ ^>F. Osojnik«, Dušan Holo, Branko Kumer in Ivan Fur- jan iz OŠ — »T. Žnidarič«. Nagradi za prvo mesto v obeh skupinah sta bili kolo Mladi kolesarji na startu na Bregu pony in fotoaparat. Drugo in tretje mesto so nagradili z uro, garnituro namiznega te- nisa, knjigami. Ostali tekmo- valci so dobili tolažilne na- grade. Pohvaliti je treba šolo iz Podlehnika, katere tekmoval- ci so se kljub oddaljenosti od prometa dobro odrezali. Žal se vse šole niso udele- žile tekmovanja. V soboto se bodo najboljši tekmovalci udeležili medob- činskega srečanja, ki bo prav tako v Ptuju. Med drugimi bodo nastopili učenci iz ptuj- skih, ormoških iq slovenjebi- striških šol. ZR P. S. V pismu ste napisa- li, da želite odgovor na po- stavljena vprašanja. Priča- kujemo odgovor svl — o- brata — »Jeruzalem« Or- mož, ki na vašem območju odkupuje živino. Mo¥a tržoicrci ¥ Kiclričevem? Na tretji seji krajevne or- ganizacije SZDL Kidričevo, ki ji je prisostvoval tudi taj- nik krajevne skupnosti, je bilo med drugim govora tu- di o gradnji tržnice v Kidri- čevem. V letošnjem progra- mu dela KS je to že določe- no in. kot izgleda bo ta pro- gram tudi realiziran. Da je taka tržnica za prodajo kme- tijskih pridelkov za Kidriče- vo izrednega pomena, menda ni treba posebej govoriti, še predvsem, ker vemo, da ži- vijo v tem naselju predvsem delavci, ki delajo v izmenah in so prav zaradi porhanjka- nja take tržnice največkrat žrtve te pomanjkljivosti. Kmečki proizvajalci so pro- dajali svoje pridelke kar po. blokih, pri tem pa seveda zvonili po stanovanjih ter budili tiste, ki so delali po- noči in. ki so počivali zato, da gredo zvečer spet spočiti na delo. To je morda le eden izmed problemov, ki je na- kazan, ne sm?mo pa pozabiti — tudi tega, da je danes na- ši gospodinji vsak čas drago- cen in, da ji ni bilo vseeno, ko je morala nakupovat na trg v Ptuj, pri tem ni izgub- ljala samo svojega dragoce- nega časa, ampak je bila tu- di materialno prizadeta, ker je kupljeno blago dražje za toliko, kolikor je stal avto- bus ali vlak do Ptuja. Vse- kakor je torej skrajni čas. da se končno le postavi taka trž- nica tudi v Kidričevem, ki bi naj po predračunu stala o- krog 2 milijona S dinarjev. Upajmo torej, da bo KS le- tos vendarle le izpolnila svo- jo obljubo do stanovalcev na- selja in. da tokrat ne bo o- stalo le pri obljubah, čeprav nam je povsem jasno, da ima KS poleg tega problema še mnogo težjih, katerim pa za- enkrat še ne bo kos le s svo- jimi sredstvi, če ne bo pomo- či tudi od drugod! M. F. STRAH 14 TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 Cenik za sveže goveje ki telečje meso v prodaji na drobno 1. SVEŽE GOVEJE MESO OD »BABY BEEF« Z NAJ- MANJ 56 »/o KLAVNOSTJO od živali v starosti od 9 do 16 mesecev: din za kg a) meso brez kosti: — pljučna pečenka 35,00 — stegno 25,00 — pleče, podpleče 22,00 bočnik, vrat 18,50 — potrebušina 17,00 b) meso z vraščenimi kost- mi: din za kg visoka, nizka bržola 17,00 prsa, rebra, robček 15,00 — kosti 2,00 Poprečna cena znaša 17,80 2. SVEŽE GOVEJE MESO MLADIH PITANIH GOVED Z NAJMANJ 54«/o KLAV- NOSTJO od živali v starosti od 9 do 18 mesecev: a) meso brez kosti: din za kg — pljučna pečenka 35,00 — tegno 23,00 — pleče, podpleče 21,00 — bočnik, vrat 17,00 — potrebušina 16,50 b) meso z vraščenimi kost- mi: — visoka, nizka bržola 16,50 — prsa, rebra, robček 15,00 — kosti 2,00 Poprečna cena znaša 16,90 3. SVEŽE GOVEJE MESO I. VRSTE Z NAJMANJ 54 »/o KLAVNOSTJO od živali od 18 do 36 mesecev starosti: a) meso brez kosti: din za kg — pljučna pečenka 35,00 -- stegno 21,00 — pleče, podpleče 19,00 — bočnik, vrat 16,00 — potrebušina 14,50 b) meso z vraščenimi kost- mi: din za kg — visoka, nizka bržola 16,00 — prsa, rebra, robček 14,50 — kosti 2,00 Poprečna cena znaša 15,70 4. SVEŽE GOVEJE MESO IL VRSTE Z NAJMANJ 50 »/o KLAVNOSTJO v starosti ži- vali nad 36 mesecev: a) meso brez kosti: din za kg — pljučna pečenka 30.00 — stegno 19,00 — pleče, podpleče 17,00 — bočnik, vrat 13,50 — potrebušina 13,00 b) meso z vraščenimi kost- mi: din za kg — visoka, nizka bržola 14,00 — prsa, rebra, robček 13,00 — kosti 2.00 Poprečna cena znaša 14,00 5. TELEČJE MESO telet izločenih za klanje po veljav- nih predpisih z najmanj 62 »/o klavnostjo: a) meso brez kosti: din za kg — stegno 42,00 — pleče 35,00 — bočnik 25,00 — potrebušina 18,00 b) meso z vraščenimi kost- mi: din za kg — zarebrnica, kotleti 20,00 — vrat 17,00 — prsa, rebra 15,50 — kosti 1,30 Poprečna cena znaša 22,00 Za dobro voljo Ko je bil angleški pesnik Morris v Parizu, je skoraj ves prosti čas presedel v resta- vraciji Eifflovega stolpa. Tam ga je našel Maurice Chevalier in mu rekel: »Vidim, da ste naravnost zaljubljeni v nas Eifflov stolp.« »Zaljubljen! Hm! Ta re- stavracija je edini prostor v Parizu, kjer nima človek ne- nehoma pod nosom tega va- šega vražjega stolpa!« Kako bo z zaziciavc. v Ull^uzul.l Kot je znano, je bilo lani mnogo govora o gradnji in- dividualnih stanovanjskih hiš, kot je tudi predvideno v urbanističnem oz. zazidal- nem okolišu Kidričevega in Njiverc. Predvideno je bilo, da "bi naj individualna grad- nja potekala po točno dolo- čenem programu krajevne skupnosti Kidričevo in bi lahko gradili na tem območ- ju vsi tisti interesenti, ki bi- želeli imeti svoja stanovanja v neposredni bližini tovarne. To je prišlo do izraza pred- vsem takrat, ko so v tovarni glinice in aluminija pričeli deliti posojila za individual- no izgradnjo stanovanj. To- da kot je bila velika želja, da si zgradijo svoja stanovanja, tako veliko je trenutno razo- čaranje, ker se še vedno ne ve ali se bo tukaj lahko gra- dilo ali ne. Pri vsem je spor-' no vprašanje vodovoda ter kanalizacije, ki je tukaj ni, oz. je le ta, ki vodi iz tovar- ne. Enako je z vodovodom, saj se celotno naselje napaja le iz tovarniškega vodovod- nega omrežja. Krajevna skupnost je že zaprosila to- varno za dovoljenje, da se priključi na kanalizacijo ter vodovodno omrežje, vendar za sedaj to še ni odobreno, ker je treba predhodno raz- iskati vse možnosti take pri- ključitve. Zaenkrat je torej ostalo le pri velikih željah, ki pa se lahko uresničijo le, če bo pomagala tovarna in, če bo seveda tudi dovolj razu- mevanja za te gradnje. Mno- gi še vedno čakajo na prilož- nost, da bi si na parcelah v Njivercih zgradili svoje do- move. M. F. Zgodovinska razstava Ptuj skozi stoletja bo odprta v sredo, 20. maja ob 11. uri ^ v dvorani mestnega magistrata v Ptuju Razstavo jc pripravil zgodovinski arhiv v po- častitev 1900-Ietnice mesta Ptuja in 25. obletnice osvoboditve. Prikazan je zgodovinski razvoj mesta Ptuja od rimskega Petovia skozi srednji in novi vek skozi 19. stoletje do konca prve svetovne vojne. Na razstavo, ki bo odprta do 30. junija, opozar- jamo delovne kolektive in vodstva vseh Šol (ptuj- jamo delovne kolektive in vodstva vseh šol ptuj- ske občine in okoliških občin. Ptuj je prijetno in zanimivo mesto za šolske eks- kurzije in druge izlete. Ob obisku Ptuja posvetite nekaj časa tudi ogledu zanimive razstave, na ka- tero je vstop prost. JAVNI NASTOPI UČENCEV GLASBENE ŠO- LE PTUJ BODO V DNEH 18., 20., 22. IN 29. MAJA V DVORANI GLASBENE ŠOLE PTUJ, HRVATSKI TRG 3. ZAČETEK BO VSAKOKRAT OB 19. URI. NASTOPALI BODO UČENCI KLAVIRJA, VI- OLINE. KLARINETA, TROBENTE, ROGA SOLI- STIČNO IN SKUPINSKO, PEVSKI ZBORI IN SKUPINE ORFFOVEGA INSTRUMENTARIJA. PROGRAMI VELJAJO KOT VSTOPNICE IN JIH DOBITE V PISARNI GLASBENE ŠOLE. VABLJENI TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja 1970 STRAN 15 Kfiptne novost! v Ulv^'\n^^^t kpližnici Ptuj ¥ letu 1970 SLIKANICE: Petrič D.: Lastovica. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. Petrič D.: Lisica. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. Petrič D.: Slon. Liubljana, Mladinska knji- ga 1969. CICIBANI ^ Carroll L.: Alica v čudež- ni deželi. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Biseri.) Lindgren A.: Pika nogavič- ka. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Biseri.) Bor M.: Pesmi za Manjo. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Cicibanova knjižnica.) Nosov N.: Neznalček na luni. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Cicibanova knjižnica.) Cerkovnik M.: Dopoldan- ski in popoldanski otroci. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Cicibanova knjižnica.) Bevk F.: Zlata voda in druge zgodbe. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Cicibanova knjižnica.) Snoj J.: Barabakos in kosi ali... Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Cicibanova knjižnica.) Grimm: Zvezdni tolarji. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Čebelica. 128.) Ciciban bere 1970. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1970. ABC. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Čebelica. 131/132.) Travers P. L.: Mary Pop- pins. Ljubljana, Mladinska knji- ga 197.0. (Cicibanova knjižnica.) CICIBANI Pavček T.: Strašni lovec Bumbum. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Velike slikanice.) PIONIRJI Mukerdji D. G.: Mladost v džungli. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Biseri.) Verne J.: V osemdesetih dneh okoli sveta. Ljubljana, Tehniška založ- ba Slovenije 1969. Rozman S.: Teden ima se- dem dni. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. Cerkez V.: Breza med strelskimi jarki. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Knjižnica Sinjega galeba. 139.) Kastner E.: Dvojčici. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Knjižnica Sinjega galeba. 138.) London J.: Beli očnjak. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Biseri.) Finžgar F. S.: Pod svobod- nim soncem. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Biseri.) Suhodolčan L.: Rumena podmornica. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Knjižnica Sinjega galeba. 140.) Ingolič A.: Deklica iz Chi- caga. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Knjižnica Sinjega galeba. 141.) MLADINA Traven B.: Zaklad Sierra Madre. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Biseri.) V temnem svetu. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Kondor. 113.) Lin Yutang: Znamenite ki- tajske novele. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1969. (Kondor. 112.) Lezervimno za Lujzeka XX. NAGRAONO ŽREBAS^JE za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih žiro računov )va osebna avtomobila in 180 drugih nagrad za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih žiro računov, ki bodo na dan 30. JUNIJA 1970 imeli najmanj 1000 din vezanih na več kot eno leto.. ZA VSAKIH 1000 DIN - EN ŽREBNI LISTIČ. SVOJE VLAGATELJE NAJBOLJE NAGRAJUJETA KREDITNA BANKA KREDITNA BA.NKA PTUJ iMARIBOR DOBER DEN DROGI PRLE- KI NO FSA REZERVIRANA ŽLOHTA Z MOJEGA RE- ZERVIRANEGA KOTA! Fejst me ali montra firbec kak ste preživeli prvomojske proznike. Premoj kršeni dii- ši, • če se van je tak godilo kak meni, — te ste si resen zavžili božjo montro. Tak kak sen van to že napoveda pred prozniki, mi je Mica o- bečala, ke mo moga fse proz- nične dni krampir no karuzo saditi. Hvala samemi bogeci se me je vremen usmililo no je dež tejko zemlo zalija, ke blo za toko delo premehko na jivi. Gdo sen malo kravo na- posa, fojtra že dugo neman, te sen se prta večeri tak oko- li voglof v vaško krčmo spe- la. S sosidovin Jožon še si nesma ftegnola prav doj fse- sti no žejne duše privezati, — že je moja ta štora kak sršen v krčmo privulila, si za bojšd kondicijo splohnola gut s firklcon šnopsa, — te pa se je začela tak dreti nad me- noj, ke so od stroha fsi gost- je z gostilne zbejžali no pre- strošeni zalikovali gdo de strela fčesnola po moji ke- blači. Jas pač ne bi bija pr- leški Lujs, če si ne bi v svo- ji telegentni glovi najbojše rešitve iz tote gužve poiska. Vida sen, ke blo okno odpr- to no prafzapraf son ne ven, kak sen naenkrat kak raketa skoz okno skoča no naravnoč v koprive padna, Mica je za- grobla pifsko flašo no zbejža- la skoz d veri za menoj. Po vesi se je začeja provi indi- janski ples. Še fsa sreča, ke sen boj šlank linije no me u- na s svojimi stu kilami žive voge neje mogla dohiteti. He- jala je kumer te gdo se je že tak zasopla, ke sen si že po tihen misla: »Hvala bo- geci, saj de jo skoro kop za- dela!« Cele svetke sma se gledala kak pes no močka no naji je kumer ta starša hčer pobotala, ki je za tote proz- nike prišla domu z mesta na obisk. Da van rečen, kak se ti je diklina zrihtala, pa tudi nekšnega bitlesa si je pri- gnala kre sebe. Cela dvo dni, ke sta bla duma sta se samo cortala no golobčkala tak, ke sta še nama z Micoj lušte na- redila. Mica nan je za slovo zadrgnola najlepšega kokota, ki je tak rad k sosidovin pi- cikan hoda na obisk, s po- lovjoka v kleti smo scedli zodjo najgo pijače no nafse- zodjo proznike vredik no ve- selo zaklučli. FRIŠKE NOVICE IZ 0RM02A Drogi Lujzek! Pje letos pa ga resen s to- tin vremenon neke sračkajo, saj prafzapraf ne ven kak bi se obloča, ke se ne bi pre- hloda. Enkrat duge gate gor po duge gate doj. Tudi moja Treza še fort napre zimsko garderobo obloči, saj veš ti- ste zimske pumparce, ki do kolen no še malo prek seg- nejo. No zaj pa še te poslušaj kaj mamo v Ormoži novega: Zodje cajte smo bli joko v skrbeh za ameriške aslronaf- te no smo fsi fige držali, ke bi se srečno na našo liibo žemljico nazaj vrnoli. Tiste dni sen sreča eno storo ma- mico, ki so me pitali: »Cuješ pje, ke so Auseniki že pali na zemljo?« Mati so pač a- stronavte zmešali z Auseniki no tiidi to se lehko živemo človeki zgodi. Ježeš, Lujs povej mi ali kak te to more biti, ke v Or- moži nemremo kiipiti gove- jega no telečjega meseka, če pa je tak drogo, ke si ga leh- ko samo po dekah privošči- mo — glih tak kak gdo doh- tar recept za arcnije predpi- šejo. Mesori nas tolažijo, ke de mesa skoro drgoč zadosti no, da že transporti iz Abesi- nije krave pelajo, gdo do jih pripelali v Ormož mo ti to super ekspres po teleprinteri sporoča, ke boš jih lehko pri- ša slikat. Zaj pa še en hec. To v prejšjen tjedni je en naš dober kmetovolec dva- krat guna kravo na umetno obrejovanje. Te pa so ga ti- sti gospod, ki bika v aktofki nosijo pitali zakaj je kravo dvakrat zaporedoma prigna na »liištno«. »Ja gospod doh- tar, lekič pa ta dvojčka, če te ji dvokrat v rit pihnoli,« se je znajša kmet no že ra- čuna kejko de doba za dvo iceka. Najboj nas je moške pač prizadela podražitev cigaret- lov. Jas sen se odloča za či- kaje, če glih mi že moja ta štora z ločitvijoj grozi. Jas mislin, ke je toka potrošnja taboka boj rentabilna. Kii- pin si kilo taboka no ga leh- ko celo leto preživlen glih tak kak moja Jungra gdo se fejst krme naje. Pa ke nemo samo kritizirali kak cene ro- sejo, moren tiidi napisati, ke so se cene gramofonskin plo- ščan znižale. Jas sen si že eno kiipa. Posluša mo jo po nedelah kdo nemo meja me- sa, ke bi ga lehko v pisker dja. Namesto, da bi ja meso mo si na gramofon zašpila: »Tužna je nedelja, nega me- sa... « Lepo te pozdrovla Vohloč iz Ormoža. POZDROVLENI VOHLOC! Moren ti povedati, ke sen te v svojen koti že joko po- greša, ja pa nesi vena bija na porodnišken dopusti? Joko lepo si mi izpoveda svoje težove z meson. Revež bogi, resen bi te rad vida kak boš se drža namesto, da bi pri obedi meso j a — gramo- fon posliiša. Veš tudi mene je tota podražitef hujdo pri- zadela, še boj pa mojega zve- stega hišnega čuvaja Hekto- ra, ki je zavolo tega crkna. Ja. crkna! Praf zares crkna. Pa veš od česa. Nažrja se je tistega mesa, ki so ga držali kšeftmani z meson v hladil- nicah no so čakali, ke se je meso podrdžilo. Pje to ti je k.šeft. Tejko naj bo za gnes. Piš- te mi vesele no žalostne no- vice na antres: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Vaš Lujzek STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 14. maja Ig,, Radijski program NEDELJA, 17. maja 6.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.03 Poročila 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.40 Nekaj orkestral- nih skladb za mladi svet 9.00 Poročila 9.05 Koncerti iz naših krajev 10.00 Porfočila 10.05 Se pomnite,, tovariši ... 10.25 Posem borbe in dela 10.40 Pet minut za EP 10.45 Poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila 11,50 Pogovor s po- slušalci 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Nedelj- ska reportaža 13.50 Z novi- mi ansambli domačih nape- vov 14.00 Poročila 14.05 Pri- ljubljene melodije 14.30 Hu- moreska tega tedna 14.50 Z orkestrom balalajk »Ossi- pov« 15.00 Poročila 15.05 Na- pevi in ritmi za vas 16.00 Ra- dijska igra 16.26 Lahka or- kestralna glasba 16.50 Ne- deljsko športno popoldne — vmes ob 16.55 Pet minut za EP 17.00 Poročila 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Glasbene razgled- nice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Na ples vabi orkester Etzel Roy 22.40 Po- pevke iz studia Radia Za- greb 23.00 Poročila 24.00 Po- ročila. VSAK DAN KAZEN NEDELJE 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Danes za vas 5.45 Informativna od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna oddaja 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 18. maj 14.00 Poročila 14.05 S kon- certnim orkestrom Boston Pops 14.30 Pet minut za EP 14.35 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljublja- na 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Slovenski zborovski skladatelji 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 O- perni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 IVTIadin- ska oddaja: »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pol ure z an- samblom Atija Sosa in Moj- mira Šepeta 20.30 Prenos ko- šarkaške tekme Jugoslavija; — Brazilija 22.00 Poročila^ 22.15 Za ljubitelje jazza 23.00] Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Popevke iz studia; Radia Beograd 23.40 Zapleši- mo z orkestrom Jackie Glea- son 24.00 Poročila. TOREK, 19. maj 14.00 Poročila 14.05 Glas- beno udejstvovanje mladihj 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana 14.40 Mladin- ska oddaja 14.55 Združenje kreditnih bank — Slovenije 15.00 Dogodki in "odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poro- čila 17.05 Popoldanski kon- cert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč, o- troci! 19.10 Obvestila 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijsld dnevnik 20.00 Pro- dajalna melodij 20.30 Radij- ska igra 21.15 Iz domače lažje orkestralne glasbe 22.00 Po- ročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Po- pevke iz studia Radia Zagreb 24.00 Poročila. SREDA, 20. maj 14.00 Poročila 14.05 Oper- ni odlomki 14.30 Pet minut za EP 14.35 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Kredit- na banka in hranilnica — Ljubljana 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Majhen reictal klarinetista Alojza Zupana 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 »Rad imam glasbo« 18.40 Nas razgovor 19.00 Lahko noč, o- troci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Kon- cert opernih melodij 21.15 Prenos II. polčasa košarkaške tekme Jugoslavija — -CSSR 22.00 Poročila 22.15 S festi- valov jazza 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 23.40 Plesni ritmi 24.00 Poročila. Četrtek, 21. maj 14.00 Poročila 14.05 Pesem iz mladih grl 14.25 Igra Ples- ni orkester RTV Ljubljana 14.40 »Mehurčki« 14.55 Zdru- ženje kreditnih bank — Slo- venije 15.00 Dogodki in od- mevi 15.40 Koncert Komor- nega zbora RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas i7.00 Poročila 17.05 Četrtkovo glas- beno popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Z ansamblom The Tattoes 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Za- bavna glasba 21.15 Prenos II. polčasa košarkaške tekme Jugoslavija — Panama 22.00 Poročila 22.15 Večer klavir- skih skladb 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Popevke iz studia Ra- dia Zagreb 24.00 Poročila. petek, 22. maj 14.00 Poročila 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev 14.30 Pet minut za EP 14.35 Poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljub- ljana 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Napotki za turi- ste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Bebussy in Ravel v po- pularni podobi 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah poslušal- cev 18.00 Poročila 18.15 »Rad imam glasbo« 18.50 Ogledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Z ansamblom Toneta Kmet- ca 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radij.ski dnevnik 20.00 Po- snetki koncerta 20.30 »Top- pops 13« 21.15 Oddaja o mor- ju in pomorščakih 22.00 Po- ročila 22.15 Besede in zvoki z logov domačih 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz — klub 24.00 Po- ročila. SOBOTA, 23. maj 14.00 Poročila 14.05 Glas- bena pravljica 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami 14.55 Združenje kreditnih bank — Slovenije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Sopranistka Montserrat Caballe poje dva odlomka iz Donizettijevih o- per 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Z orkestrom Hen- ry Mancini 17.45 Jezikovni pogovori 18.00 Poročila 18.15 Dobimo se ob isti uri 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Vedre melodije 20.30 Prenos košarkaške tekme Jugoslavija — ZDA 22.00 Po- ročila 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.00 Poročila 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden 24.00 Poročila 01.00 Po- ročila. Ptujska osebna kronika RODILE SO: Ana Škvarc, Vičanci 69 — Alojza; Marija Ber, Budina n. h. — Boruta; Dragica Dob- nik. Starše 16 — Stanisla- va; Marija Kline, Cirkulane 18 — Vesno; Marija Roškar, Mala vas 45 — Jožico; Tonč- ka Ketiš, Zerovinci 45 — dečka; Barika Moravec, Tr- govišče 46 — deklico; Milena Bunder, Mestni vrh 75 — Mojco: Marija Cukur, Menar- dova 27, Ljubljana — dekli- co; Katarina Vidovič, Po- brežje — Borica; Štefanija Pušnik, Smolinci 62 — Bri- giot; Milica Rogina Po- brežje 73 — deklico; Stani- slava Jerenko, Hajdoše 60 — Bogdana; Terezija Merturk, Trnovci 20 — Slavico; Mari- ja Karneža, Grdina 9 — Ra- da; Stanislava Varžič, Sto- perce 12 — Darka; Katarina Kancler, Gerečja vas 56 — Andreja; Marija Vincek, Tr- govišče 19 — Olgo; Danica Cimerman, Zasavci 10 — Mi- rana; Marija Nekič, Mestni vrh 4 — Mirjano; Anica Ci- merman, Mestni vrh 28 — Jelko; Neža Jurgec, Hrasto- vec 28 — Brigito; Marija To- masino. Sveča 43 — Mirana; Marija Herega, Trnovski vrh 7 — Stanka; Elizabeta Vaj t, Dolič 15 — Majdo; Regina Gradin, Kidričevo 12 — Jas- mine; Marija Matjašič, Sp. Hajdina 114 — Vido; Ana Ceh, Gomila 13 — Borisa; Marijana Jurenec, Jurovci 6 — Staneta; Matilda Ostro- ško, Popovci 29 — deklico; Marija Savora, Središče 192 — dečka; Slava Toplak, Mu- retinci 62 — Milico; Marija Vodušek, Vel. Okič 18 — deč- ka; Silva Frangež, Prepolje 13 — Mihelco; Marta Koci- per, Prešernova 24 — Petra; Štefanija Belšak, Brezovec 16 — deklico; Irena Zupane, Kidričevo 13 — Natašo; Te- rezija Simenko, Pobrežje 65 — Darka; Marija Feguš, Pod- lehnik 18 — Marjana; Mari- ja Vučkovič, Kicar 50 — Ziatka; Kristina Kovačec, Lešnica 35 — Dragico; Ana Korenjak. Dolane 36 — deč- ka; Katarina Vnuk, Zavrč 7 — Mirka; Terezija Kostanje- vec, Moškanjci 14 — Boruta; Zdenka Valenko, Cunkovci 5 — deklico; Elizabeta Rajh, Moravci 138 — deklico; Ma- rija Gavez, Aškei'čeva 5 — Ivana; Veronika Horvat. Po- povci 8 — Stanislava; Mari- ja Kopše, Janški vrh 47 — dečka, Marija Tašner, Ločič 14 — deklico; Marija Obreht, Starošinci 13 — Mirana; An- tonika Kosi, Zerovinci 12 — deklico; Matilda Skaza, Pre- šernova 30 — deklico. POROKE: Franc Kolarič, Orm-oška 1 in Marija Kolarič, Ormoška 1; Ludvik Sološi, Vošnjako- va 9 in Albina Flis, Nova sta 14; Jožef Murko, PodU nik 31 in Elizabeta Pr^ Gajevci 14; Anton Vorih, J car 126 in Anica Viher, a Velovlak 16; Franc Forštl rič. Borovci 54 in Elizabe Zamuda, Borovci 5; Frj, Bezjak, Gajevci 23 in Sft Muršič, -Formin 63; Fra Krajnc, Sovjak 14 in Marii Popušek, Podvinci 13; ko Ciglar, Kicar 34 in Pav] Petrovič, Podvinci 113; Vii ko Slodnjak, Sakušak 23 \ Zinka Novak, Trg mfed. df brigad 1; Vincenc Ljubeč, G: bina 7 in Antonija Golo; Sla višina 3; Bojan Vreze, K; dričevo 1 in Vera Goljat, Ki dričevo 9; Slavko Mahorii Bezjakova 6 in Marjana Zu panič, Ljubljana, Trubarjev 5; Alojz Brec, Zagojiči 28 ' Gera Kosi, Stojnci 130; 1= nac Meglic, Spuhlja 5, j Elizabeta Zamuda, Spuhlj 130; Franc Lovrec, Vintarov ci 43 in Ana Ciglar, Podviii ci 88; Stanislav Vaudi Krambergerjeva pot 1 in Ro zalija Toš. Hajdoše 11 a. UMRLI SO: Marija Muršec,, Bišečki vi 87, roj. 1892, umrla 27. 1970; Uršula Cafuta, Gon 39, roj 1893, umrla 28. 4. 197 Jožef Bezjak, Prešernova 2 roj. 1883, umrl 3. 5. 191 Franc Plohi, Strelci 11, ro 1939, umrl 30. 4. 1970; Zdei ka Dežman, Prešernova 2 roj. 1953, umrla 3. 5. 1971 Ivan Zaranšek, Zg. Pristav 27, roj. 1884, um.rl 6. 5. 197i Doroteja Mervič, Volkme jeva 6,' roj. 1886, umrla 10. 1970. v Maii oglasi STIRISOBNO stanovanje, vse- Ijivo v juniju, v centru Ptuja prodam. Naslov v upravi. PRODAM gradbene parcele ob asfaltni cesti, vodovodu in elek- trični napeljavi. Stanko Rogina, Brstje 31 a. 2;5-LETNA USLUŽBENKA i.šCe lepo opremljeno sobo s soupo- rabo kopalnice v Ptuju ali bliž- nji okolici. Naslov v upravi. POCENI prodam kompletno o- rehovo spalnico. Ogled vsak flan od 15. ure dalje. Mirko Ogorelcc, Ptuj, Ciril-Metodov dr. 1 a. SKOR.V.J nov stereogramofon, dobro ohranjeno otroško poste- ljico in košarico z žimnico po- ceni prodam. Vprašajte Ptuj, Lackova 7. PROD.'\M otroški športni vozi- ček. Osojnikova 5, Ptuj (pritlič- je levo). PROD.AM vinograd s hišo (oko- lica Makole — PoljCane). Primer, no za vikend, dovoz možen z avtomobilom in dve gradbeni parceli na lepi sončni legi. In- formacije Franc Srot, Sp. Polj- čane 41, p. Poljčane. USLUŽBENK.A i.šče opremljeno sobo. Naslov v upravi. OPREMLJENO sobo S soupora- bo kopalnice išče mlajša usluž- benka. Naslov v upravi. PROD.AM enoletno psičko koker španiel z rodovnikom. Naslov v upravi. DNEVNO SOBO — dobro ohra- njeno prodam. Cesta Olge Me- glic 4. Ptuj. DOBRO ohranjeno športno mo- ško kolo prodam. Na Tratah 6, Ptuj. PRODAM posestvo v Varejah pri Vidmu z velikim vinogradom, sadovnjakom in hišo primerno za vikend. Rozalija Cafuta, Va- reja 24, p. Videm pri Ptuju. 2 HA POSESTVA, (gozd, travr ki in njive) hišo in gospodarsk poslopje v LancovI vasi 34, i Vidern dam v najem ali ugoi no prodani, zaradi starosti. 1 HA TRAVNIKA v Spuhlji dai v najem ali ga prodam. Rude Slaček, Zagrebška 39. PRODAM 4 ha posestva vs« kultur s stanovanjskim in gospi darskim poslopjem. Janez Ozvi tič, Ločki vrh 1, p. DesterniK. PRODAM dobro ohranjeno sot no pohištvo (spalnico — kom plot). Naslov v upravi. PRALNI STROJ alva-signus pro dam. Todorič, Ciril-M|todov i' SPREJMEM vodovodnega inštl laterja z nekaj let prakse. V p« štev pridejo vestni in mar!J» delavci, nadalje sprejmem v u vajenca vodovodne inStalaterst stroke. Anton Kenienšek. D« ženci 49 a, Hajdina. NA Z.\LOGI je še cepljeno ti^ je 1. rizling, beli burgundec i' drugo v manjših količinah P' znižani ceni. Trsničarski odsek p. Juršinci. TAKOJ PRODAM posestvo vsei kultur, stanovanjsko in gosp» darsko poslopje vse v dobre' stanju, voda in elektrika pri 6^ ši. Posestvo je primerno z? kn" ta živinorejca. Dostop je možf z avtomobilom. Jože Hauptnia" Rogoznica 7, p. Voličina v Slo' goricah. PRODAMO večjo količino žagovin' Dobite jo lahko vsak da' razen v soboto, od 6 d« 14. ure. kk Ptuj, obrat miza' stvo — žaga, Žnidaričevo nabrežje Tednik izdaja ftasopisni tavod Ptajski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbot Anton Bauman plavni in odKovorni nrednik. Jože Slodnjak. Danile Utenkar in inž Roman /.a vec Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SUK Ptuj. št. 524-3-72. Tiska časopisno podjelj« Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.