Si 30 13 Kako je prišla zima na svet. IKjp davnih, davnih časih ni biio na svetu mrzle Sgi zimc. Ljubo solnčece je sijalo dan za dnevom z jasnega neba, ogrevalo zemljo in izlivalo nanjo svojo prijazno svetlobo. A Ijudje takrat niso bili zadovoijni. Venomer so godrnjali in zabavljali Tetnu je bilo solncc prevroče. onemu prehladno; ta si je želel več svellobe, oni spct manj. Ljubo solnčsce je bilo žaloslno, ker so Ijudje tako malo ccnili njegove dobrole. Potoži nekoč Bogu: ,01ej, dan za dnem ogrevam zemljane in jim dajem svetlobo; za platilo pa čujcm neprestano mrmranje in zabavljanje, Kaznuj, Ijubi Bog, prevzetneže, nehva-ležnike!" t Bog usliši solnčecu prošnjo. Pozove starko zimo tcr ji veii: ..Pojdi in pokrij zemljo s snežcno odejo, dihni vanjo svojo ledeno sapo, zagrni solnce z me< glenim zastorom 1" , Zima se takoj odpravi na pot, da izpolni božje J povelje. Priroma na zemljo, zagrrre jo s sneženo odejo, ] dihne vanjo svojo ledtno sapo in zakrije solncc z me-glenim zastorom. Zdaj so pač Ijudje vzdil ovali, ko jitn je ledena burja brila v obraz, in so jim šklepetali zobje. Hiteli so v svojc hiše. se zavijal) v tanVo obleko in se greli pri ognjiSču Željno so glcdali proti nehu in priča-kovali, kdaj se prikaže na njem solnce. Toda videii ki so zakrival« solnce. Zdaj so se kesali svoje grde nehvaležnosli, a bilo je prepozno. Dolgo je osiala zinia na zemlji, in mnogo so pretrpeii Ijudje v listem času. Naposled se je zima vendarle začela umikali. Zlato soince se je spel zasmejalo na nebu in raztopilo s svojimi toplimi žarki sneženo odejo, ki je pokrivala zeniljo. Zavladala je pomlad. Zdaj niso Ijudje več go-drnjali, ampak so bili hvaležni solncu za njegove dobrole. Sl 31 PS Toda zima se ni dala za vedno pregnati z zemlje. Od tega časa prihaja lelo za letom na svet. Nekaj mesecev traja njena vlada, potem se pa umaknc zma-gujočemu solncu. Strahimir.