AađCAtna pfa&OJia & poticHJ&t. Letnik X. V Ljubljani, dne 21. marca 1930. 9. številka. Naši pogledi na gospodarsko zadrugo. V interesno sfero strokovnih organizacij spada vse, kar se tiče in kar je v zvezi s stanom in stroko. To smo že večkrat poudarjali in utemeljevali. Zato je hinavščina in laž, če kdo trdi, da so razne ustanove | poštnih uslužibencev nevtralne. Prav zato je | tudi nesmiselno zahtevati od strokovnih organizacij, da naj se desinteresirajo na gospodarskih in socialnih ustanovah poštnih uslužbencev. Take zahteve morejo imeti samo ljudje, ki bi hoteli zadovoljevati osebne ambicije ozkega kroga ljudi. OPO ni nikoli hlinila desinteresiramosti nad ustaino-vami poštnega stanu. Zato tudi ne odreka nasprotnim organizacijam pravice in inge-rence do teh ustanov. Teh svojih pravic so se nasprotne organizacije do sedaj vedno tudi prav pridno posluževale in — kakor vsi vemo — bolj neso OPO, vsaj kolikor se tiče Gospodarske zadruge. Toda kakor so naši nasprotniki ;povsod neobjektivni in merijo vse z dvojbo moralo po načelu »Quod licet lovi, non licet bovi,« tako tudi tu itak strašen hrup in vik na OPO, ker se je drznila svojo pravico in sMoj interes do Gospodarske zadruge javno povedati in pokazati. To se zdi nasprotnikom seveda nesramno, ne da bi se našel v njihovem taboru kdo, ki bi bil vsaj malo pošten in objektiven ter priznal OPO vsaj toliko pravic, kolikor si jih laste druge organizacije, če že noče nihče upoštevati: 1) da je Gospodarsko zadrugo ustanovila našai organizacija in da lje z njeno materialno in moralno pomočjo postala to, kar je danes; 2) da je OPO večinska in vsestro-kovna organizacija in 3) da je njeno premoženje in premoženje »IPoštnesa doma« naloženo v zadrugi, na čemer sme biti vsekakor interosirano v prvi vrsti članstvo, čigar last je to premoženje. Kljub tem svojim načelom pa OPO ne želi, da IbS bile gospodarske in socialne ustanove izpostavljene intenzivnosti boja, ki vihra med strokovnimi organizacijami. Priznavamo jim pravico do ingerence po istem merilu, na isti podlagi in v odgovarjajočem razmerju kakor si jo lastimo sami. Vendar pa pri vsem tem upoštevamo značaj naših ustanov, njihovo nalogo in namen, današnje razmere med poštnimi uslužbenci, pri tem pa gledamo tudi v bodočntoist; nikoli pa so ne moremo odreči zainteresiranosti do njih. Zato naj se enkrat neha z neresničnimi in svetohlinskimi frazami o nevtralnosti naših gospodarskih in socialnih ustanov, ker je to krinkal, pod katero se skriva bogvekaj. Cepraiv ni bila OPO nikdar desinteresirana nad ustanovami poštnih uslužbencev, vendar je bilo njeno zadržanje napram njim vedno lojalno. V želji, da bi bile te ustanove v dobi medsebojne razcepljenosti in neprijateljskih odnošajev neka skupna tla vseh poštnih uslužbencev, kjer naj bi se vsaj pri socialnem delu ulblažilai nasprotsitva, je bila OPO doslej oportunistična. Toda izkazalo se je in je bilo vedno očitnejše, da nasprotniki tega niso upoštevali in so smatrali žrtve OPO za nekakšno slabost. OPO je uvidela, da čaka zaman na uvidevnost nasprotnikov in da je njeno oportunistično zadržanje škodljivo zanjo in za njeno članstvo. V poslednjih, letih so bili občni zbori Gospodarske zadruge jatvne manifestacije sovraštva in škodoželjnosti do OPO in lani še do »Poštnega doma«. OPO se je kot poštena organizacija zanesla na kompromisne dogovore, sklenjene pred Občnim zborom med strokovnimi organizacijami, toda ko so nasprotniki nai občnem zboru videla, da se OPO ni zavarovala in da so z osebno navzočnostjo svojih članov v večini, ~so prelomili besedo. Bili bi brez časti, brez ponosa, ako bi kar tako pozabili na cinično -posmehovanje nasprotnikov na zadnjih občnih zborih zadruge. Kje je organizacija, ki bi si pustila dalj časa- tako pljuvati v lice? Zato je čisto naravno in. razumljivo, da se je letos OPO za občni zbor Gospodarske zadruge zavarovala proti nadaljnjemu ponižavanju in moralnim klofutam od strani svojih nasprotnikov. To bi bil storil vsakdo na njenem mestu. Letošnji občni zbor je pokazal, kako je OPO imela prav, da je to storila, zakaj izkazalo se je, da nasprotniki niso postali nič boljši in uvidevnejši. Koalicija nasprotnih organizacij je sicer taka, da bi si najraje druga drugi kaj iztrgale od ust, toda kadar je treba pokazati svoje sovraštvo do OPO in njenega članstva, takrat so vse edine. Koalicija je nastopila skoro kompaktno v famozni de-nunciantski spomenici, popolnoma kompaktno pa na občnem zboru Gospodarske zadruge. .Na Obč. Zboru GZ so nastopili nasprotniki s finim trikom, misleč da bodo z njim- koga preslepili. Postavili so za svojega kandidata dotedanjega člana, bivšega tajnika in od-bomikai OPO g. Ferlugo, ki se ni prav nič ženiral, prevzeti vlogo daritvenega jagnjeta, in dovolil, da so napravili Iz njega šaljivo komedijo. Nasprotniki so računali: član je OPO (zdaij ni več) in še IH. kategorije po vrhu. To 'bo nekatere volilce, ki še ne poznajo najnovelših dogodkov v zvezi z OPO in g. Ferlugo, zmešalo, če pa tudi to ne bo imelo uspeha, bomo lahko intrigirali proti OPO med njenim članstvom, češ: glejte, svoje lastne člane, lil. kategorijo zatirajo! OPO je dobilai na občnem zibom večino, njeno članstvo, posebno IH. kategorija, pa je stoprav uvidela, kaj je nameraval g. Ferluga s pokretom IH. kategorije. Tako sedaj razumemo jefemijade, besnost in slabo voljo »iPoštarja«. Toda to nas prav nič ne moti; zakaj povsod na svetu je tako, da hoče tisti, ki ima vloženega največ denarja in ki ima največ deležev, vedeti, kako se gospodari z njegovim denarjem.. Nismo mi krivi, če je pri nas tako, da vsakdo sam sebi največ zaupa, ker ga izkušnje prebridko uče, koliko sme drugim zaupati. Sicer pa pustimo hinavščino in bodimo odkriti! Da je OPO v drugačnih razmerah kandidirala g. Ferlugo, bi nasprotniki gotovo ne bili glasovali zanj, marveč bi bili glasovali nemara za tov. Martinška, ako bd bile razmere in okolnosti zaobrnjene. Torej kje je potem tista objektivnost in tako sumljivo pretirana skrb zal koristi zadruge? V ostalem pa selekcija delavcev za razne ustanove ne bo mogla biti taka, kakor hi morala 'biti vse dotlej, dokler ne bomo poštarji edini v strokovni organizaciji. Kajti eno zlo vleče za seboj drugo zlo. Kakor kdo seje, tako žanje. Sicer pa nismo mi nič Lzpreminjali, saj smo kandidirali in izvolili samo staro načelstvo. Odkod in zakaj torej tak halo? Oblastni organizaciji ne gre za gospodovanje nad Goslpodairsko zadrugo. .Mi hočemo le garancijo, da se bo v Zadrugi delalo prav, pošteno in pravično. Da je to tudi v interesu našega članstva, samo en primer: Lani je zaprosil za posojilo ugleden član in funkcionar 0(P0. Da ni imela OPO na tisti seji večine, bi ga ne bil dobil, kajti člani nasprotnih organizacij so bili proti, dasiravno je bil kredit siguren že glede na njegove poroke in čeprav je naložen denar OPO in »Poštnega doma« v Zadrugi tudi po njegovi zaslugi. Nasprotno pa je dobil nekdo drugi dosti večje posojilo brez nadaljnjega, dasiravno ni prav nič pripomogel k napredku zadruge. To je bil nasprotnik OPO, kakor je neki steber »Poštarja« lahko 3 leta zaostal z obrestmi. Da je odklonila OPO kandidaturo g. .Jereba, je razumljivo, ker je on ponovno zastopal stališča (članstvo neorganiziranih poštarjev, izprememba pravil v škodo »Poštnega doma«, podpis znane spomenice), ki so kakor udarec s pestjo tako naši organizaciji kakor izdeaUizmu organiziranih in zavednih ljudi. Kdor pozna razmere, bo priznal, da je bila ta kandidatura neumestna, pravo izzivanje, zaradi katerega so se prav za prav razbila tudi predhodna pogajanja. OPO bo držala v zadrugi vsakogar, ki bo s svojim delom dokazal, da je sposoben, pošten in objektiven, ne glede na to, ali je njen član ali ne, kakor so v današnji upravi zadruge na vodilnih mestih osebe izven OPO ter bodo lahko tudi ostale, dokler se v čem ne pregrejte. Dvomimo, da bi naši nasprotniki na našem mestu z nami tako ravnali. Popolnoma se strinjamo s piscem v »Poštarju« glede osebnih koristi funkcionarjev zadruge, toda te nauke naj naslovi »Poštar« na svoje pristaše. Kajti mnenja smo, da se v zadrugi ne smejo ustvarjati razna mesita, zaradi katerih izkazuje bilanca pri večmilijonskem prometu samo nekaj tisočakov letnega dobička. Naše skromno mnenje je tudi, da je režija okrog 100.000 Din za zadrugo v takih okoliščinah le malo prevelika. Mnenja smo nadalje, da je treba predlagati čisto bilanco, da se ne smo glede zadružnega poslovanja uvajati nikaka uradna tajnost, da je treba voditi bilanco o čevljarni ločeno, ker je treba ugotoviti, ali je ta obrat aktiven ali pasiven, ne glede na to, da cene niso konkurenčne. Zaključni računi tudi ne smejo biti nobena skrivalnica ali križallijka. Priporočali bi »Poštarju« tudi več zmernosti glede očitkov o Pirovi zmagi. Kajti mi smo dobili večino s svojim zavednimi člani, ki vedo, kdo in kaj so in kje je njihovo mesto. Mi nismo lazili s pooblastili za tujimi člani kakor so to delali nasprotniki. Naj le malo pogledajo v svoja pooblastila, dai bodo videli, od kod so dobili 283 glasov. Poskrbeli bomo, da v bodoče ne bodo več ribarili v kalnem. Vaše rožljanlje s sabljo pa je — milo rečeno — naravnost otročje: » . . . Zavedajte se, da je to pretrd oreh za vas in da ga ne boste pregrizli. Še smo tu in znali bomo povsod in vedno kaj dobro braniti interese naše zadruge.« To se sliši kakor v gozdu krik človeka, ki ga je strah. Za nas se ne bojite, pošteni stvari so naši zobje vedno kos. Vaše zadruge, pravite? Torej jo smatrate le za svojo domeno! Kaj pa pišete cele kolone o objektivnosti, ko vam pa nazadnje le pade resnica z jezika? Veliko bolj bi nam imponirali, ko bi ne slepomišili. In potem — 75 pooblastil ste še imeli, pa jih niste izkoristili. Kako ste blagodušni in dobrosrčni! Da bi po možnosti preprečili namen OPO, ste pobirali pooblastila (predvseini pri tujih članih), nabrali ste jiili 202, osebno pa na-gniaili na olbčni zbor 76 članov, torej 278 glasov. Ves teden ste se mučili, nazadnje pa ste nam odstopili kar 75 glasov — zato, da so se posrečile nakane OPO. Kdo se ne divi tej vaši velikodušnosti in ljubeznivosti? Ali pa so se vam morda naši kandidati tako do-padli, da ste pustili svoje pogoreti. Kaj, gg. Ferluga in Jereb, lepo so napravili z vama! Res, tako velikodušni in kavalirski ljudje ne smejo dobiti zadruge v roke, saj bi jo, blagi kakor so, nazadnje še komu podarili. Morda pa ste se zmotili in ste slabo pogledali? Kaj če niso tista neizrabljena pooblastila prazna? S takimi pa smo vami prihodnjič tudi mi na razpolago, če vam jih bo kaj manjkalo. O, mi ne pozabimo svojih dobrotnikov! Tudi o nelojalnosti bi se dalo še kaj napisati. Da je n. pr. predsednik »Dobrote« podpisal neko hudo ljubeznivo pisanje za Beograd, ki čudovito lepo priporoča nekaj članov »Dobrote« pri izplačilu specialnih doklad. In teh članov je v »Dobroti« malo več kakor pa nekih drugih v »Poštnem domu«. Pa seveda: quod licet lovi in tako dalje . . . Sedaj pa čisto resno: OPO šteje okrog 1200 članov. Prepričani ste lahko, da postanejo lahko vsi člani Gospodarske zadruge, če boste za prihodnji občni zbor preveč rožljali s sabljo. Poltem pa si izračunajte, koliko glasov boste dobili. Pa ne mislite, da se šalimo: pri OPO ni korit, zato pa imamo denar, da lahko napravimo še kaj drugega, nego da proslavljamo svoje zmage. Če pa tiči v vašem rožljanju neko drugo kopito, potem pa kar naravnost povejte, ker vam bomo sicer povedali to mi ter tako docela razgalili vašo ganljivo nevtralnost, objektivnost, skrti za interese zadruge in »koristi vseh zadrugarjev brez razlike« ter sploh ves brezkončni vrt čednosti, ki ne cveto nikjer tako bohotno kakor pri vas in se ogledujejo v potrpežljivem papirju »Poštarja«. R.: Potrebna ugotovitev. Pod tem naislovbm je priobčil »Poštar« z dine 5. marca t. 1. članek, ki me kot uradnika HI. kat. in člana OPO sili, da kljub veliki miroljubnosti odgovorim dopisniku tega članka in povem ostalim uradnikom IH. kat. — članom OPO resnični položaj in vzrok tega spora, ki ni in ne bo nikdar podlaga prerokovanega razpada OPO. 'Ozadlje tega spora je Sledeče: Savez ptt. uslužbencev v Beogradu je pozval vse predsednike obl. organizacij na savezno veće v Beograd. Po statutih tega saveza tvorijo savezno veće uprava saveza in predsedniki obl. organizacij. Ko je pri seji odbora OPO predsednik poročal o imenovanem potovanju, je članica odbora tov. M. Stavila predlog, da naj potuje skupno s tov. predsednikom tudi en uradnik III. kat. zaradi revizije uradniškega zakona. Ta predlog je bil odklonjen z ozirom na gori citirana savezna pravila. Morda je res, da bi se bila ta zadeva lahko drugače in v primernejšem tonu izvršila, vseeno pa še ni povoda za tako neresno polemiko in razburjenje, ki je nastalo. iZaradi tega razburjenja so Sklicali uradniki III. kat.-člani OPO sestanek, katerega se je udeležilo tudi precejšnje število uradnikov in kandidatov III. kategorije, ki niso člani OPO. Ko se je na sestanku sporlna zadeva vsestransko promotrila, so člani te organizacije z majhno izjemo glasovali za resolucijo, ki se naj izro'či odboru OPO v nadaljnje razmo-trivarije in ravnanje. Umevno je, da prisotni uradniki III. kategorije-mečlani oblastne organizacije niso glasovali za to resolucijo. To je torejf tista strašna »bomba«, ki grozi raztreščiti OPO. Pa ne bo take sile. Oh im pa, ki govore in pišejo, da se lili. kategorija »buni«, bodi povedano, da je spor popolnoma likvidiran. Odbor OPO jo vzel z zadovoljstvom v vednost poročilo o sestanku ter šel takoj na delo, da se ugodi vsem točkam omenjene resolucije. Zato naj bo, kakor dopisnik prav pravi, »slepomišenja konec«! Zelo rad pa bi vedel, kdo in kdaj je dopisnika pooblastili, da daje neke izjave v imenu uradnikov III. kategorije. Mi, kar nas je bilo na omenjenem sestanku, gotovo ne, ker ravho nijemu se je na dolgo in široko obrazložilo, da ta sestanek ni opolnomočen za kake talke izjave, tem manj torej še on. Silno smo tudi radovedni, kdo je pooblastil dopisnika, da išče v našem imenu strehe pri »Poštarju«. Ali je dopisnik tako hitro pozabil na najin Skupni dogovor glede nadaljnjih ukrepov? Ali se res nič več ne spominja, da je piscu teh vrstic, ko je izrazil svoje mnenje, da se mora vršiti vsaka akcija le v okvirju OPO, živahno pritrjeval? Čudno, da nerazumljivo, kako more kdo v nekaj dneh menjati svoja mnenja. Še bolj nerazumljivo pa je vzdihovanje v »Poštarju«, da smo gledali na to organizacijo »kot sin na očeta«. Res, čudni pojmi sinovskega obnašanja napram očetu, da išče svojih pravic v tuji hiši. [Najbolj nerazumljivo je pa to: ko je on na sestanku propadel s svojim predlogom, da izstopimo iz organizacije, je takoj na to iskreno pomagal sestavljati resolucijo, ki naj se predloži odboru OPO, in me takoj drugi dan po sestanku prvi pozval, da čimprej to storim. Upam, da je s tem dovolj dokazano dopisnikovo samovoljno postopanje. Sicer pa: sodil si druge, obsojen si bil sam. 'Ob Sklepu še par besedi prijaznemu anonimnemu pošiljatelju dopisnice in »predujma« za potovanje v Beograd. Prijatelj (ica), kako Ubog si po duhu. Bližajo se prazniki sv. Duha, prosi ga, naj ti nakloni vsaj malo porcijo modrosti, ker si je v resnici potreben. Kvalifikacijo, za taka potovanja si si izrekel sam. Za svojo osebo sem trdno prepričan, da taki ljudje imajo najmanj izgleda za taka potovanja. Konec in pika. (Uradniki 111. kategorije-člani OPO, ki so bili na setamku in katerim je bil ta članek tudi prečiitam, so ga odobrili in me pooblastili, da ga dam v tisk.) Samo malo odgovora. i. Zadnje čase razvijajo naši nasprotniki ljuto in zagrizeno borbo proti OPO. Ako bi bila ta borba načelna, bi ne imeli nič proti njej, ker razumemo, da ne moremo imeti istih pogledov v vseh stanovskih vprašanjih, če smo ločeni v organizacijah. Razumemo tudi, da mora biti — kakor povsod v življenju — borba tudi v organizacijah istega stan« in iste stroke, ko pa ne moremo enako misliti niti v glavnih vprašanjih. Toda borba naših nasprotnikov napram OPO ni načelna, ker ne izvira iz načelnih motivov. Tudi to razumemo. Ker kako naj bi bile načelne posledice, če ni bilo nobenih načel v vzrokih, ki so privedli do razcepljenosti naših organizacij? Da pa se bodo posluževali naši nasprotniki v borbi proti nam tako nečastnih sredstev, tega vendarle nismo pričakovali. Mi do sedaj na vse nabade nismo reagirali, ker smo pač mislili, da bodo nasprotniki sami spoznali nesmiselnost in škodljivost svojega početja. Zato naj pa tudi ne mislijo in ne pričakujejo, da bomo reagirali na njihove napade poslej. Odkrito povemo: nimamo ne volje, no časa, ne namena in ne potrdbe, da bi se prepirali za oslovsko senco ali pa celo ddjqli netivo ekscesom zlobnosti, nevednosti, sovraštva in destnuktivr ambicij. Če mislijo posamezni kolovodje nasprotnih organizacij, da obstoja upravičenost njihovih organizacij ki razcepljenost med slovenskimi poštnimi uslužbenci, da je namen njihovega glasila in skupnih ustanov poštnih uslužbencev to, da je treba za vsako ceno podirati, uničevati in nasprotovati oblastim organizaciji in njenim članom, da je trdba povsod delati zgago in intrigirati med poštnimi uslužbenci, je to stvar njih članov, ki to dopuščajo, OPO pa jim po teh potih ne bo sledila. Njeni cilji, njen program, njena ideologija je dovolj znana vsem poštarjem • v Sloveniji in izven Slovenije, kakor tudi uajmerodajnejšim faktorjem. To in pa njeno resno delo, njena iskrena volja, misel in želja, [pomagati vsem poštnim uslužbencem, njeno stremljenje po izboljšanju stroke, to je nljen raison d’ etre. V tem je njena etična moč in sila; to je ono, kar je utrdilo njeno ime, njen sloves in ugled. Tega ji ne more vzeti nihče, ker je to njeno bistvo. Lahko njeni nasprotniki mečejo kamenje nanjo, lahko intrigirajo proti njej pri oblasteh, pri posameznih njenih članih, lahko ji mečejo polena pod noge v Virantovi hiši, lahko pregovore kakega njenega člana, da izstopi iz OPO in postane neorganiziran divjak, lahko kako boječo dušico preplašijo, da govori proti lastni organizaciji in jo naposled tudi sramotno in strahopetno izda, lahko hodijo naši nasprotniki po deželi v ovčji obleki, da šušljajo in vlivajo z neresnico in intrigira-njem nezaupanje do organizacije našim lastnim članom. Vse to lahka delajo, toda njenega bistva, njene moralne in etične vsebine, njenega ugleda in slovesa v družini jugoslovanskih poštnih nameščencev ji ne morejo vzeti. Smrtno zadeti bi jo mogli tedaj, ako bi ji vzeli njeno idejo, njeno moralno in etično silo in bistvo. Tu ji pa njeni nasprotniki ne morejo do živega. Zato bi bilo treba drugačnih sredstev in sposobnosti ter drugačnih ljudi. Treba bi bilo predvsem več čednosti in poštenja, več morale, pravice in resnicoljubnosti. Silo in idejo OPO bi bilo mogoče ubiti z vsaj njej enako moralno silo. Tega pa pri nasprotnikih OPO do danes ni, Če pa se ho to kdaj zgodilo, bo OPO tega najbolj vesela, kajti tedaj ne bo nobenega razloga več za sovraštvo in netovariško borbo. Zakaj samo ena je resnica in pravical, ki jo moralni in pošteni ljudje ne morejo spoznavati in čuvati na nemoralen način in z nepoštenimi sredstvi. Daleč smo od tega, da bi ne hoteli, mogli ali ždleli biti samokritični. Dobro se zavedamo, da so tudi v OPO napake; organizacija je pač človeško delo. Človek pa ostane vedno človek, — z vrlinami in napakami, ki so lastne človeškemu bitju. OPO je velika organizacija, njeno članstvo je številno, njene naloge težke in številne, njenemu delu je na poiti stotero ovir, zato ne more biti popolnoma brez hib. Le tisti, ki ne delajo in ne ustvarjajo, ne morejo delati napak. Toda taki ljudje so za življenje in človeško družil«) negativni, — so njen strup. Glavni kriterij za presojo človeških dejanj pa je, če je spremljala delo dabra in poštena volja, če so bili nameni dobri, koristni in pošteni. -Nihče ne more reči, da naše organizacije niso vodile pri vsaki njeni akciji najpoštenejše misli in najčistejši nameni. Nobenega suma ne sime biti o tem; da je vodilna nit in osnovno načelo vsega bistva in delovanja OPO, pomagati celokupnemu osobju naše stroke in stroki sami. Njena načela so širokogrudna, socialna, poštena, pravična in brez sence sebičnosti. Ona ne izključuje pri svojem dobrem hotenju nikogar, ne posameznikov, ne posameznih skupin našega stanu, Prej bi mogla propasti, nego bi se mogla povzpeti kdaj na nizkotno in ozkosrčno, ne-lisocialno in nemoralno stališče. Naša organizacija pa ni samo širokogru- i dna, ampak je tudi — sodofana. Sodobna se j pravi: ona izključuje v paši stroki kaste. Ona negira st remijem j a sebičnih in reakcionarnih ljudi, ki bi hoteli ustvariti v 'hierarhiji poštne uprave nedotakljive bogove, polbogove in sužnje. Naša socialna načeia ne dopuščajo, da ustvarimo v sami stroki meiprekoračljive zidove med otsobjem, ker (bi bili ti zidovi verige, ki bi priklepale stroko in njeno osob-je k tlom in usitav.rjatu nevarno in škodljivo atmosfero, polno krivice, zla in neharmonije. Ko bi ravnali drugače, bi se upirali času. To bi se reklb boriti se zaman in brez upa zmage proti nepremagljivim naravnim zakonom in elementom. Ako bi se naši nasprotniki potrudili, vsaj malo razumeti nas v tem pogledu, bi padel dobršen del nasprotstva, ki zija danes med nami. Res, tu smo nepopustljivi. Toda zaradi tega nas še ne bi bilo treba iztrebiti s sveta kakor kugo. To naše načelo ni naperjeno nikomur v škodo. Nikomur nočemo ničesar odvzeti, — nasprotno, radi bi vsem pomagali, da dosežejo vsi, kar zahtevajo in žele, samo da; ne gre to na škodo drugega osobja. Toda mi ne pojmujemo te škode tako kakor jo pojmujejo naši nasprotniki. Ni nikomur prizadejana nobena škoda, če je nekdo dobil tisto, kar ima že nekdo drugi in kar bi imel tudi no glede na to, da je dobil isto še kdo drugi. Ni krivda naše organizacije, če mislijo in čutijo nekateri, da so prikrajšani. Skoro si usojamo trditi, da bi bile morda že davno popravljene neka/tere stvari, da mliso nastopale separatistične organizacije s svojimi ekskluzivnimi zahtevami in s taktiko, ki se je upirala nele ostalemu poštnemu osbbju, ampak tudi merodajnim faktorjem. Znana nam je usoda raznih peticij, ki so jih, predložile seiparaiti stične organizacije poštni upravi. Nesrečno motiviranje njihovih žalitev, ki je bilo redno spremljano z namiga-vanji in denunciacijami, je odbijalo tudi merodajne faktorje. Sodimo, da nismo do-leč od resnice, če trdimo, da so z vlogami, kakršne so predložili slovenski separatisti zadnje čase ministrstvu, zaigrali ekskluzivi-sti poslednje simpatije. Znano je tudi, da je bil pred leti črtan neki amandman iz osnutka finančnega zakona samo zaradi nesrečne in nespretne taktike predlagateljev. Zato hi storili nasprotniki sami sebi veliko uslugo, ko. bi malo razmišljali o tem in si potrkali na prsa, namesto da psujejo OPO in denun-cirajo njeno članstvo. Kajti ta poit jih nikoli ne bo privedla do uresničenja njihovih zahtev. Usojailf bi si skoro tudi trditi, da bi bila nemara dosežena že marsikatera zahteva, ko bi jo bili predložili v enotni organizaciji in brez ekskluzivnih poudarkov. Toda zdi se, da našim nasprotnikom ne gre toliko za uspehe in za kakšno izboljšanje, kakor v prvi vrsti za to, da triulmfira njihova nerazumljiva in nerazsodna trmai: doseči vsaj eno lestvico, ki bo pristopna samo njim in ki drugim ne bo dosegljiva. Magari da ne nudi ta lestvica prav nobenih materialnih dobrin, samo da ima majhno etiketo, samo neznatno otznačbko, magari samo en »a«, samo eno vejico, en repek, ki si ga bodo smeli pri-peti k svojemu činu samo oni in nihče drugi. Ali je to resno in pametno? Ali ima smisel, da se borite za take nebistvene in otročje zahteve z vso svojo srčno krvjo, ki bi bila vredna boljše stvari? In ali vas vseh. sedem let ni izučilo prav nič, da ne uvidite ibrez-plodnoslti svojih naporov? Ali se še ne zavedate, dal zastonj razbijate z glavo ob zid razmer in prilik, ki se ne bo nikdar vdal in da zastonj majete na nečem, kar je nepremakljivo? Ali pomislite kdaj, da so ves vaš trud in žrtve zastonj, Ali res še ne morete priti do spoznanja, da je škoda naših medsebojnih trenj, ko je mnogo več izgleda na boljšo bodočnost, če se prilagodite razmeram in vložite svoje napore in žrtve na oltar skupnih borb našega stanu? n. Nobena organizacija ne nastane slučajno in brez smotra. Kadar se kaka skupina organizira, ima pri tem svoje vzroke in namene. Tako je povsod namen in smoter strokovnih organizacij, da se bore za pravice in koristi svojih članov, da jim izvojujejo čim ugodnejši moralni in materialni ix>ložaj in da pridobljene pravice čuvajo. To je naravni smoter in zakon strokovnih organizacij. V našem, listu smo že večkrat obširno ralz-pravljali o tem, pa tudi o sredstvih, načinu in potih, po katerih hodijo in se uveljavljajo resnično strokovne organizacije. Strokovna organizacija bi ne mogla dosegati svojih namenov, ako bi nekako ne formulirala svojih odnošajev do svoje Stroke. Talko pride že po svojem smotru in bistvu do nujnosti, da afirmira organizacija svoja načela do stroke tudi v čisto strokovnih vpjašanjih. Strokovna organizacija mora olbviladalti cel kompleks vprašanj, ki se nanašajo na stroko, in to v /vselil pogledih. Zato strokovna organizacija ne more biti samo zaščitnik svojega članstvai, ne da bi gledala na stroko z nekega določenega stališča, ker bi bila brez tega orga-nizaioi'ja neobjektivna in enostranska. Biti moraj tudi zaščitnik stroke, ker je stroka in njeno osobje harmonična celota, ki je ni mogoče tretirati smotreno brez medsebojne zavisnosti. Objektivno pa more tretirati to celotoi samo organizacija, ki je vsesltrokovna. Nalša organizacija je po svojem bistvu vsestrokovma. Zato mora biti nepristranska in pravična do vsega osobja svoje stroke, ne glede na to, ali je sploh organizirano in kje je organizirano. Naši nasprotniki so nam v svojem glasilu odrekli to pravico, češ, da bodo svoja vprašanja in zahteve reševali in rešili sami. Prav, dokler bodo delali to objektivno in upoštevajoč tudi ostalo osobje, se v njihove stvari ne bomo vmešavali. Toda kadar prekoračijo zahteve naših nasprotnikov okvir celote ali kadar hočejo celo škodovati zaradi koristi ene same skupine interesom celote ali pa tudi samo enega njenega dela, tedaj je ne samo naša pravica, nego todi dolžnost, da tako stremljenje preprečimo. Naša dollžlnost je, da koristi in pridobljene pravice ščitimo pred komurkoli, tudi pred lastnimi stanovskimi tovariši, če se spozabijo do zahltev, ki so v škodo drugega osobja naše stroke. Te naravne pravice si ne damo vzeti ali kratiti. Ravno tako si tudi ne damo vzeti pravice, da bi ne uveljavljali svojih pogledov na stroko, kolikor so s tem tangirani interesi posameznih skupin poštnih uslužbencev, ki so separatistično organizirani. Kajti separati-stilčbe organizacije že po svojem bistvu ne morejo biltii objektivne. Naši nasprotniki izlivajo baš zaradi tega svoj gnjev na OPO, ker ne pusti rušiti ravnovesja v stroki. Ne samo, da nam. odrekajo pravico, da bi smeli imeti svoje poglede na celo stroko, ampak nam jemljejo tudi pravico, da bi smeli ščititi svoje članstvo in njihove pridobljene pravice. Zadnje spomenice, ki so jih predložili naši nasprotniki poštni upraivi, so izzvale vihar ogorčenja ne samo med članstvom ljubljanske OPO, marveč tudi v drugih pokrajinah in v Beogradu. In to po pravici. Kajti v teh spomenicah mrgoli samega natolcevanja in denunciacij. Odreka se uraldništvu 11. kateg. — nematurantom šolska in strokovna izobrazba, kvalifikacija in sposobnost v službi, ptt, osobju na splošno se insinuira neza-neslljivost itd. iitd. Skoro da nismo mogli verjeti lastnim očem, ker kljub vsamiu nismo mogli misliti, da se najdejo med poštnim osobjem ljudje, ki bi bili zmožni napisati tako žaljive besede na naslov ogromne večine tistega osobja, ki v današnjih težkih dneh in razmerah Občuti vso težo ptt. stroke. Vrhu vsega tega so si drznili ti ljudje napisati še, da uradniki H. kategorije, ki nimajo mature, že 7 let prejemajo nezakonito svoje prejemke. Torej so glavna kontrola in vse upravne instance dopustile, da se je delalo nekaj nezakonitega, da se je trosil držaivni denar proti zakonu? In take stvari je podpisal poleg enega filozofa, enega maturanta, enena prometnika in enega certifikatista celo en jurist!! Te spomenice je narekovalo golo sovraštvo in zavist. Zato je razumljivo, da so napravile na merodajnih mestih ravno nasproten vtis, nego so nasprotniki pričakovali. OPO in njenemu članstvu niso škodovale prav nič, nasprotno pa utegnejo biti usodne za nasprotnike. Habemt fata sna epistolae... Toda vse to naših nasproltnikov nič ne moti. Hoteli bi, da OPO in njeno članstvo vse njihovo početje ravnodušno gleda in trpi. Zdi se jim impertinentno, da se skušamo braniti. Vsi imajo pravico braniti se, imajo pravico uveljavljati svoje zahteve (po vrhu še nemoralne), le OPO in njeno članstvo naj bo tiho in naj napravi harakiri. Toda ker OPO še qp misli na samomor, menijo nasprotniki, da bodo opravili svoje delo z intrigami, natolcevanjem in lažmi. In že si manejo roke, ker v čudnih halucinacijah vidijo, kako se v OPO vse maje in ruši. Toda tudi te halucinacije, ki izvirajo iz vašega besnega sovraštva, vas bodo bridko prevarale. Kajti razpad OPO je dlje, nego segajo in vidijo vaše pobožne želje. Par oseb iz FII. kategorije na direkciji, ki so pod vplivom nam nasprotne okolice, in pa oni žalostni eksemplarji, ki nikdar niso bili člani OPO in ki ne vedo, ali so uradniki ali slu-žitelji, ali spadajo v OPO ali v društvo gospoda Grudna, — to še ni niti OPO niti III. kategorija. Res so tudi v OPO notranja nesoglasja, res je malo krize v njej, katera velika organizacija pa je brez tega? — toda ne uda-jajte se zaradi tega praznim utopijam. Članstvo OPO je kljub vsemu beganju od vaših agentov trdno in izdajalcev .boste malo še našli med nami. Notranje stvari bo uredilo članstvo OPO samo brez vašega jerobsitva. Prezgodaj ste prišli kropit. Prezgodno je vaše veselje. Kaj bi pa tudi počeli brez OPO? Nad kom bi potem razlivali svoj žolč? in kaj bi šele počel »Poštar« brez nje? Pobrala bi ga bela smrt, ker bi ne imel o čem pisati, ko bi ne bilo več OPO. Mi nismo tako hudobni in škodoželjni. Radi vam privoščimo malo veselja, zabave in tolažbe v teli težkih dneh. Saj razumemo vašo bol. Nič specialnih doklad samo za one, ki so vam blizu po srcu, nič etiket, signatur, vejic in repkov. — niti veselega in tolažilnega sporočila iz 'Beograda, da bod«' vsi člani OPO po novem zakonu degradirani za dnevničarje. In sedaj še 'ta preklicana kriza v OPO ne kaže nič lepega za vas. O, hudo je to, hudo! Zato pa si le ohladite in utešite malo svojo bol nad OPO im bodite veseli, da jo imate v teh svojih hudih in mršavih časih. Samo hudi ne bodite, če vas ne bomo opazili, kako bevskate okrog nas. Veste, nimamo časa in tudi ne vselej veselja, da bi se ukvarjali z vami. Pa domišljavi smo tudi malo. Kako bi ne bili! Vsa vaša pozornost je uprta v nais in vse vaše skrbi in lačne želje. .la, pri OPO smo res imenitta! Delo na novem pravilniku o pogodbenih poštah. Naša organizacija se je do 1. 1926. botila za iposelben pravilinilk o pogodlbenih pošitah in za zvišanje prefjeimikov. Do tega je srečno prišlo dne 1. maja 1926 im nekaj časa je izgledalo, da bo mir. Pa ni bil niti pol leta. Ko so pogodbenii poštarji im njih organizacije bolj temdiiito proučili dolločbe novega pravilnika in ko so se začele okiulšati njegove »blagodati,« je že začel nov boj: stran s pravilnikom iz 1. 1926! zahltevamo nov, sodoben pravilnik! Od tedaj se je popisalo mnogo papirja in napravilo mnogo intervencij, preden se je spravilo to vprašanje z ,mrtve točke. Kraljevska vlada, ki na vseh koncih poizkuša izboljšati splošno stanje v državi, se je lotila tudi tega vprašanja. Gospod gradbeni minister je na osnovi predstavk, ki so mu jih predložile organizacije in deputacija pogodbenih1 poštarjev, imenoval posebno miniisiterialno komisijo, ki ima nalog, da v dveh mesecih izldela nov pravilnik o pogodbenih poštah in mu ga predloži na proučitev ih odobritev. Komisijo tvorijo višji uradniki gradbenega ministrstva: načeSmiik kontrolnega ode-tenja g. Tiultek, inspektor g. Šarič in višji kontrolor g. Babič. Ta imena nam dajejto poi-no upanja, da bo novi pravilnik prežet z novim duhom in da bo ugodil najglasnejšim težnjam pogodbenih poštarjev. 'Zadnja deputacija v Beogradu, ki so jo tvorili: predsednik zagrebške organizacije tov. Lalič, predsednik ljubljanske organizacije tov. Jakše, zastopnik hrvatskih pogodbenih poštarjev tov. Tkalac in zastopnik slovenskih pogodbenih poštarjev tov. Pangre, je imela z .imenovano komisijo dva sestanka (dne 10. in It. marca t. 1.), na katerih se je razpravljalo o posameznih točkah, .zlasti o možnosti ustanovitve pokojninskega fonda. Naša organizacija je izročila predsedniku1 komisije posebno spomenico, ki jo zaradi pomanjkanja prostora objavimo v prihodnji številki. Pobližje konture novega pravilnika seveda še niso znane, ker komisija šele zbira potrebni materijal. Dobili smo le zagotovilo, da bo finančni efekt za 50 odst. večji, vendar na sociaillni podlagi, to se pravi, da ne bo dobil vsak ravno za 50 odst. več plače, marveč poštarji majhnih pogodbenih pošt bi doibili monda tudi 100 odst. povišek, da bi prišli do eksistenčnega milnima, dočim 'bi pog. poštarji večjih pošt dobili malenkostne poviške. Glavno je, da ne bo več pog. poštarjev s plačo od 450 do 600 Din. ‘Največje težkoče so se pokazale pri ustanovitvi pokojninskega fonda. Gotovo je, da država ne bo dajala pog. poštarjem pokojlni-ne, vsled česar ostane edino samopomoč. Gotovo je tudi, da se na osnovi, kakršno sta izdelali zagrebška in naša organizacija, ne bo dal ustanoviti lasten pokojninski fond. Po nasvetu komisije bo započela zagrebška organizacija z novo akcijo, o kateri pa je za enkrat še prezgodaj govoriti. (Predvsem pa je potrebno, da se pog. po^-štartji zedinijo v svojih željah. Zdaj dobiva organizacija od ene strani zahteve, da se takoj osnuje pokojninski fond1, od druge strani pa oštre proteste, da so proti obveznemu članstvu. Visi Skupaj naj pomnijo dvoje: 1. organizaciji je vseeno, ali se ustanovi pokojninski fond ali ne; če ga pog. p oštariji ne potrebujejo, ga organizacija tudi ne; 2. pokojninski fond se da izvesti sjamo na osnovi obveznega članstva. O ekspresnih pošiljkah. V poštnem poslovanju imamo pošiljke, katerim se po mojem mnenju pas veča premalo pozornosti. To so ekspresna pisma. Znano je, da hi se morala ekspresna pisma dostavljati na dom takoj po dohodu s poseibniim dostavljalceim. Žal, čujemo večkrat, da se ekspresna pisma dostavljajo na dom istočasno z neefcspresmiimi, včasi celo Ikesneje. Kje so tam nedostatkom vzroki in kako jih odpraviti, si lahko štavimo vprašanja. Še ni dolgo, ko so se mnogi nižji poštni uslužbenci veselili ekspresnih pisem. Poštna ulprava je namreč del vplačane pristojbine za Vsako ekspresno pismo odstopila doistav-Ijalciu kolt nagrado. Pri mnogih poštah je bila doištava talko urejena, da so uslužbenci dostavljali v svojem prostem času — po službi. Opravljali so pa to delo radi, ker so imeli pri tem postraulški zaslužek, ki jim je pri pičli plači prav prišel. Ekspresna pisma so se pa vzlic temu ponekod dostavljala z večjo ali manjšo zamludo. Poštna uprava je najbrže zaradi tega ukinila ta način dostave, ker ga je smatrala protivnim poštnim predpisom in je gotovo pričakovala, da se 'bo potem dostava ekspresnih pišem zboljšala. Priznati moramo, da se ji je to pri nekaterih poštah tudi posrečilo1. iNekaltere večje pošte so1 takoj po ukinitvi prvotne doštave zahtevale od svoje uprave pomnožite v oisolhja za dosta vijanje ekspresnih pisem. Manjše pošte so pa združile dostavno službo s kakšno drugo, tako da se dostava ekspresnih pisem vrši takoj po dohodu. One pošte pa, ki pri sistamiziratriju osobja niso upoštevale službe za dostavo ekspresnih pisem1, ne moirejo lahko zagovarjati pritožb o počasni dostavi. I® gornjega sklepamo, da si naše pošte dostavo ekspresnih pisem tolmačijo različno. Zanimivo je tudi, kako so si uredile dohod ekspresnih pisem pošte Beogirad 1, Zagreb 2 in Split 2. Te pošte dobivajo ekspresna pisma od ambufamčnih pošt' v direktnih vrečah, to je v posebnih pisemskih sklepih. Mislim, da ni potrebno maglalšati, da s tem pospešijo dostavo, ker jim ni treba sortirati ekspresnih pisem od navadlniH pisem. \TBeo-gradu se bi še pospešila dostava, alko bi dostavljala ekspresna pisma kolodvorska pošta mesto pošte Beograd 1. Vsekakor je upoštevati pravočasno dostavo, ker so pri dostavi doštikrat že minute velike važnosti bodisi za naslovnika ali pa pošiljatelja. Kakor sem že omenil, imamo v vsej kraljevini samo tri pošte, ki dobivajo ekspresna pisma v posebnih pisemskih Sklepih. Gotovo pa imamo še več pošt. ki bi ta način lahko posnele. Če si bomo- uredili pravilen dohod iln dostavo ekspresnih1 pisem, bomo storili samo svojo doližlnost — izpolnili bomo predpise, istočasno pa zadovoljili zlasti obrtne, trgovske in industrijske kroge, kakor tudi privatnike. Prepričan sem, da pri pravilnem potovanju z ekspresnimi pismi ne izostane tudi finančni efekt za poštno upravo. Imel sem priložnost opazovati dohod ekspresnih pisem za pošto Beograd 1. Dokler je ta pošta dobivala ekspresna pišma slkupno z navadnimi, je bilo njih število malenkostno. Odkar pa prihajajo ekspresna pisma o 68 10 42 / i';' 27.122. 70 * :: j;. 27.122 70 \\ Načelstvo: Smerdu Vilko, 1. r. Slamič Vinko, l.r. Treven Viktor, l. r. tajnik blagajnik predsednik Čampa Jožko, l.r., Dular Josip, l.r., Ferjančič Fr., l.r., Hauptman Josip, l.r., Jakše Jožko, l.r., Metelko Ivan, l.r., Stanič Ivan, l.r., Žnidarič Franjo, l.r. To in ono. t Franjo Kolbe. Dne 13. marca t. 1. je umrl v ljubljanski bolnici tov. Franjo Kolbe, upokojeni poštni upravnik. V 73. letu umrli pokojnik je začel na naijnižiji stopnji poštne hierarhije, pa se povzpel do nadpoštarja in upravnika drž. pošte. Služboval je na Rakeku, na Vačah, v Št. Vidu nad Ljubljano m v Litiji, kjer je stopil v pokoj im živel dio prezgodnje smrti. Pokojnik je bil znana, dobrodušna in splošno priljubljena osebnost poč tar skozi in skozi ter je tudi svoje otroke vzgojil za pošto. Dokler je bil aktiven, se je živah/no udejstvoval x društvenem življenju, manjkal ni na nobenem občnem izboru svoje stanovske organizacije. Pogreb, ki se je vršil dne 14. marca t. 1. v Ljubljani, je pokazal, kako je •bil pokojni Kolbe priljubljen med — Ldtijtčani. Opazili pa nismo nekdanjih njegovih stanovskih tovarišev-upokojencev, kakor tudi ne zastopnika poštne uprave. — Naj v miru počiva! Zvišanje poštnih pristojbin. V kratkem se po-draže pristojbine za skoro vse vrste poštnih pošiljk. Presežek se uporabi za izboljšanje p. t. t. prometa in osobja. Novj uradniški zakon še ne izide 1. aprila. Sploh naj članstvo OPO ne naseda raznim vestem, ki se pojavljajo od nekontroliranih strani, zlasti naj nihče ne dela dolgov na račun zneskov iz raznih »projektov«. Komisija je na delu, vlada ima voljo pomagati nam, toda kakšen bo novi zakon, zlasti kakšna je njegova materialna stran. tega danes nihče ne vo razen članov komisije, ki pa nikomur ne izdajo stroge uradne tajnosti. Kar se tiče delovnega osobja je res vse tako, kakor izprašuje kolega »Poštar«. Prostov°ljnl prispevki. V blagajno OPO sta darovala kot prostovoljni prispevek tov. Eiletz Franjo, upravnik pošte Slovenjgradec, 100 Dim, in Joško Šparovec .zvaničnik pošte Ljubljana 1 Pa 25 Din. Iskrena hvala. — Blagajnik OPO. Zvišanje poštnih pristojbin v Avstriji. Avstrijsko generalno poštno ravnateljstvo ]e naznanilo zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin za 1. januar 1930. Prj tuzemskih pismih se zviša pristojbina '(do 20 ig) od 16 na 20 grošev. Podobno ipo višanj e je pri tiskovinah, vzorčili in poslovnih papirjih. Tudi pri časopisih bo poštnina zvišana (za desetino). Pri brzojavkah se podraži beseda v tuzemstvu za 3 groše (z ili2 na i!5 grošev). Telefonski ipogovori poskočijo povprečno za 7 odstotkov. Generalna direkcija utemeljuje to povišanje is posebno spomenico, v kateri pravi, da bo iporabilo večje ipoštne dohodke za potrebno izboljšanje plač državnim nameščencem. Člane društva »Dobrota« obveščamo, da je dne 26. februarja t. 1. umrl Franjo Kolb, dne 13. marca t. 1. pa Franc Kolbe, oba člana skupine A in B. — Odbor. Zamana službe. Katera kolegica iz Ljubljane bi hotela zamenjati službo z uradnico II. kat. v Mariboru? Povrnem ji potne stroške in dam tudi nagrado po dogovoru. Cenj. ponudbe na uredništvo lista. SEMENA vseh vrst, vrtna in poljska, zanesljiva, dobite pri: KAROL LOIBNER, Celje Kralja Petra cesta št. 17 — „Pri Zvoncu0 Fran Škafar, Ljubljana Rimska cesta št 16 telefon št. 2828. Pošt. hran. rač. 18747 Stavbeno in pohištveno mizarstvo. Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave. Prvovrsten, trpežen, ^ ^ Zahtevajte prospekte! Jtex (Gotnp. npec. trgovina ca pisalne stroje Ljubljana Telefon ««68 dradiSCe lO SMOIKIINC.1E, žakete, frake in druge plesne večerne toalete izdelujem po najnovejši modi K KAJ EC IVAN modno krojaštvo, Pred Prulami štev. 1 (pomCad je tu! Elegantni vzorci za dame in gospode na ogled. Vizkc cene! H« priporočit {fCrajec Jvtnt, Pred Prulami At 1. Spomladanske plalie in kostime po ugodni ceni izdelujem po najnovej&i modi. Vzorci na izbiro. Hraneč Ovan Pred Prnlami Štev. I. Priporočam se ptt. uslužbencem za barvanje čevljev z najnovejšim preparatom ter za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Josip Plevčak ttevIJarHki mojHtei' Celje, Kralja Petra e. 28 Vabilo. Gospodarsko društvo poštnih uslužbencev v Mariboru valbi .na redni letal občini zlbotr, ki se bo vršil v soboto, dne 29. marca t. 1. ob 19.30 uri na glaivtni ipdšti s sledečim dnevnim redom: 1. iForOčito odbora. 2. IPoročiilo nadizorisltva. ■3. Odobritev raiouMskega zakiaučka in Oklepanje o razrešitvi odbora. 4. Volitev novega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju neskilejpičlnostti ob napovedami uri se bo vršil Občni zbor pol ure pozneje isltoitam ob Vsaki udeležbi in z isltim dnevnim redom. J ODBOR. Izprašana poštna vež banka gre za pomočnico. Ponudbe na uredništvio »Poštnega glasnika«. Malenkosten honorar. Proti nizki odfikodrnhii »re izprašana vežibamka kot pomočnica ali administrator ica k pogodbenim poštam. Ponudbe na uredništvo lista. Odpust brezplačnih vežbenikov. Po nalogu ministrstva mora direkcija odpustiti z 31. mar* cem t. L vse brezplačne vežfoence iz službe. Današnja številka ima 6 strani, pa v žlic temu je zaradi pomanjkanja prostora maralo danes izostati nadaljevanje listka »Stanje in potrebe p. 1.1. prometa« kakor tudi še par drugih člankov. Osebne vesti. Postavljeni: za pog. poštarko Josipina Totmec v Moravčah; za služitejja 2. skupine: Josip Kadil-nik v Breznem^ Anton Kmet v Trbovljah 1, (Vojin Miloševič v Čakovcu in Maksimilijan Ježek na Ljubljani 1. Premeščeni: zvamidnik 3. skupine Josip Šparovec z Ljubljane 2 na Ljubljano 1 in služltelj 2, skupine Anton Zupančič z Ljubljane 1 na Ljubljano 2. Poroke: ph ur. JJ/4 iValerija Štukelj v Žužemberku se je poročila s knjigovodjo Martinom •Gozdnikom. Izpit za vodstvo pogodbene pošte je napravila Milka Đračuiiiova. Zobozdravnik dr. š£of$ Hraigker specijalist za zobne In ustne bolezni £ j ubijan a, JCreHcv trg tC sprejema od 8.—12. in od 3.-6. ure. | ssteasGsesstSGst^aseesassBsas© Tujec Evgen LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd. Izhaja I.. 11. m 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun Št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »KonsorciJ PoStpega glasnika, izdaja lit urejuje JoSko JakSe v Ljubljani. — Z« »Narodno tiskarne« Fran JezerSek v« Ljubljani.